Kamniški občan LETO XXXIII KAMNIK, 24, FEBRUARJA 1994 Občinska skupščina o proračunu 1994 Cim manj zadolževanja Na uspešno gospodarjenje z lanskim občinskim proračunom kaže podatek, da iz lanskega v letošnje leto prenašamo 95 milijonov tolarjev sredstev. Za določene programe smo namreč uspeli pridobiti dodatna sredstva, je v uvodni obrazložitvi občinskega proračuna za leto 1994 med drugim dejal Miha Novak, predsednik izvršnega sveta, na seji občinske skupščine 2. februarja 1994. Izvršni svet ocenjuje, da bodo vsi proračunski prihodki letos znašali 1,266 milijona tolarjev, kar je za okrog 17% več kot lani. Tekoči del proračuna, kamor sodijo stroški uprave, kulture, vzgoje in izobraževanja, športa, društev, intervencij v gospodarstvo itd. bo večji od lanskega za 14,5% in bo znašal skoraj 800 milijonov tolarjev. Za investicije pa predlagajo 223,8 milijona tolarjev ali 116,4% več kot lani. Od tega so kar 90,7 milijona tolarjev namenili sofinanciranju investicij v krajevnih skupnostih in za večje vzdrževanje komunalnih naprav. Med investicijskim vzdrževanjem bo 33 milijonov tolarjev namenjenih za vzdrževanje naprav in odplačilo kredita za žičnico Velika planina. Družbene dejavnosti pa naj bi za vzdrževanje zgradb in opreme prejele 11,4 -milijona tolarjev. Potem ko so člani izvršnega sveta, Judita Mlinar - Kern za Področje gospodarstva, Janez Naslednja, 5. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 10. marca. Prispevke sprejemamo do ! srede, 2. marca; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 8. marca. Stražar za področje okolja in prostora in Janez Andrejašič za področje družbenih dejavnosti še dodatno obrazložili predlagano razdelitev proračunskega denarja, se je v zelo razgibani razpravi oglasila več kot polovica navzočih poslancev. Od 41. navzočih je svoje pripombe in predloge poslanskih klubov posredovalo kar 27. nekateri so se oglasili tudi po večkrat. Poleg tega pa so KS Komenda, Turistično društvo Kamnik in Kulturni center Kamnik k osnutku proračuna poslali pisne pripombe. Zaradi obsežne razprave in velikega števila pripomb nam prostor ne dopušča podrobnejšega navajanja vsebine razprave posameznih poslancev. Zato se bomo omejili le na vsebinske povzetke posameznih razprav. Stanko Cerar je v imenu komisije za družbeno ekonomske in komunalne zadeve poudaril, da je proračun dobro pripravljen, saj v investicijskem pogledu skuša pokrivati celotno občino, naložbe v komunalno dejavnost krajevnih skupnosti pa so večje od preteklih let. Pomajkljivost proračuna pa je, da še vedno sistematično pokriva dejavnosti, ki bi morale glede na vložena sredstva v preteklih letih, v večjem obsegu začeti poslovati z lastnimi prihodki, (npr. različne športne dejavnosti in njihovo gospodarjenje z objekti). Maks Lavrinc je bil mnenja, da predlagani osnutek odloka o proračunu ne upošteva dovolj, da skupščina odloča o vseh delih proračuna, torej tudi o lastnih dohodkih upravnih organov. Po njegovem je poraba denarja za obnovo kulturnih spomenikov negospodarna in bi bilo treba več sredstev nameniti kulturnim društvom. Prav tako se je zavzel, naj bi se posamezne postavke na po- ena KOČNA misli na svoje kupce! SALON POHIŠTVA (tel. 816-296) vam ponuja po zelo ugodnih cenah TALNO in STENSKO PLUTO ter LAMELNI PARKET UGODNA PONUDBA ZIMSKE KONFEKCIJE (tudi BUND) v PE KONFEKCIJA na Glavnem trgu (tel. 817-241) KOČNA DISKONT (tel. 812-580) na Perovem vam sporoča, da je v letu 1994 povečala asortiman za 500 novih artiklov. Obiščite nas in se prepričajte! DAN ŽENA (8. marec) je tradicionalna priložnost za obdarovanje nežnega spola in izkazovanje ljubezni, naklonjenosti in spoštovanja. DROGERIJA, TIP-TOP, KNJIGARNA, DISKONT, DELIKATESA, MARKET, BAKOVNIK, VRTNARIJA, TRGOVINE S TEKSTILOM, ČOKOLADO IN PIJAČAMI vas pričakujejo bogato založene in cenovno zanimive. Tudi v naših BIFEJIH vas bodo veseli! KUPUJTE V KOČNI! dročju turizma in podjetništva, razen sredstev za posojila, zmanjšale. Ta denar pa naj bi namenili za oživitev delovanja turističnih društev tudi na območju Komende in Tuhinjske doline. Pripombe poslanskega kluba LDS je obrazložil Demitrij Per-čič, ki je osnutku zameril, da ni z indeksom prikazano tudi razmerje med osnutkom 1994 in planom 1993. kakršen je bil sklep skupščine. Razmerje med osnutkom 1994 in »uskladitvijo 1993« ne daje prave slike. . Kant v prihodnje na občino? Na to vprašanje bodo prve odgovore dali zbori krajanov od 28. februarja do Nadaljevanje na 2. strani /5. maKa. Strogi kriteriji za ustanovitev mestne občine Zakon o lokalni samoupravi daje mestnim občinam poleg večje odgovornosti tudi nekaj pomembnih dodatnih pravic. O tem smo lahko brali tudi v predzadnji številki Kamniškega občana. Ponovimo le najvažnejše: mestna občina upravlja s prostorom, dobi možnost opravljanja upravnih funkcij višjih lokalnih skupnosti vse do pokrajine in možnost, da mesto — mestna občina postane sedež upravnega okraja... Decembra lani je Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani dokončal razvojno-raziskovalni projekt Kriteriji za opredeljevanje mest v Sloveniji, ki vsebuje tudi predlog pogojev za mestne občine. Po mednarodnih merilih morajo mesta izpolnjevati naslednje pogoje: neprekinjena pozida-nost, visoka gostota prebivalstva, nadpovprečna rast števila prebi-vlastva med dvema popisnima obdobjema, nadpovprečno nizek delež kmečkega prebivalstva, nadpovprečen delež dnevnih mi-grantov, usmerjenih iz bližnjih obmestij proti mestnemu središču. Eden najpomembnejših pogojev, to je število prebivalcev mesta, pa v Evropi določa (različno po državah) največkrat od vsaj 2000 do vsaj 5000 prebivalcev. Strokovnjaki Združenih narodov predlagajo najmanj 10.000 prebivalcev, izjemoma, če gre za mesta z zgodovinsko mestno tra- dicijo, pa je prebivalcev lahko tudi manj. Mesto sestavljajo mestno jedro, predmestja in obmestna naselja. V Sloveniji mora mesto izpolnjevati naslednje glavne kriterije: - mesto ima najmanj 5000 prebivalcev, obmestje nadaljnjih 5000; - gostota prebivalstva v mestu je najmanj 1000 preb/km2, v ob mestnem prostoru najmanj 300 preb/km2; - sklenjenost pozidave: v mestu kmetijske površine ne presegajo 200 m med zgradbami, v obmest- Časovni razpoi ZBOROV KRAJANOV 0 PREDLOGU ZA 1 REFERENDUMSKIH 0BM0CLI ZA DOLOČITEV 0BCIN NA KAMNI RED MLočiTEv iKEM z* it. KRAJEVNA SKUPNOST ZVEMA ZBORA KRAJ IZVEDBI PtmOOUOTKEN-MIMSKEM OBMOČJA UDOUKmV OBČINE datum ura 1 Komenda 28.194 19 KlNOdomZajeevaul.23 KOMENDA 2 Križ 28.2.94 19 Gasilni dom Krit 3 Moste 28.2.94 19 OŠ Moste 4 Črni 1.3.94 19 Oš Smrečje KAMNIŠKA BISTRICA 1.3.94 18 Dom RKK Črna 5 Godi« 1.3.94 18 Dom krajevne skup. Godi« 6 Kamniška Bistrica 1.3.94 19 Oš Stranje 7 Motnik 2.3.94 19 Dom družbenih organizacij TUHINJSKA DOLINA 8 Psajnovica 2.3.94 19 »PriŽibertu« M.Rakilovec2 9 Stla 6.3.94 06 Kulturni dom Sela 10 Šmartno 2.3.94 19 Kulturni dom Šmartno 11 Špilalič 6.3.94 11 Kulturni dom špitaliC 12 Tuhinj 4.3.94 19 Kulturni dom Laze 13 Duplica 7.3.94 18 Kulturni dom Duplica KAMNIK 14 Kamnik-Center 7.3.94 18 SkupScina občine Kamnik 15 Kamnik-Mekinje 7.3.94 19 TVD Partizan Mekinje 16 Kamnik-Novi trg 7.3.94 19 Sš Rudolfa Maistra Kamnik 17 Kamnik-Perovo 10.3.94 17 Gasilni dom Livarska ul. 18 Kamnik-Zaprice 10.3.94 18 Oš Toma Brejca 19 Nevlje 9.3.94 19 Oš Nevlje 20 Podgorje 9.3.94 19 Kulturni dom Podgorje 21 Srednja vas 3.3.94 19 Kulturni dom Srednja vas 22 šmarca 9.3.94 19 Kulturni dom šmarca 23 Tunjice 9.3.94 19 Gasilni dom Tunjice 24 Voleji potok 10.3.94 19 Dom krajevne skupnosti 25 Vranja peć 6.3.94 09 OŠ Vranja peC NOVO Novi trg 41 a . Kamnik vhod srednješolskega centra telefoni 831 452 BARVNO FOTOKOPIRANJE Canon clc-300 ju pa ne 1000 m med naselji; - v mestu je med zaposlenimi vsaj 25% dnevnih migrantov, v obmestju pa najmanj 1000 dnevnih migrantov: - mesto mora imeti več kot 5000 delovnih mest, od tega vsaj polovico v uslužnostni (terciarni in kvartarni) dejavnosti, v obmestju pa delež kmečkega prebivalstva ne sme presegati 10%. Te pogoje za mesto izpolnjuje 35 slovenskih mestnih naselij. Med njimi je tudi Kamnik. Nadaljevanje na 2. strani /O ljubljanska banka Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik NOVO NA BANČNEM AVTOMATU Preprosto kot dvig gotovine Brez čakanja v vrsti • polog denarja na tekoči račun 'M plačilo položnic po naročilu Imetniki tekočih računov Ljubljanske banke d.d., ki imajo osebno številko za poslovanje z bančnim avtomatom, lahko poslej uporabljajo avtomate za novo storitev. Poslovanje je prav tako enostavno kot pri dvigu gotovine. OGLASITE SE V BANKI IN ZAHTEVAJTE SPLOŠNE POGOJE ZA STORITEV DEPOZIT NA BANČNEM AVTOMATU. Bančni avtomati, ki omogočajo novo storitev, so označeni z nalepko v obliki pisma. V Kamniku za novo storitev lahko uporabljate avtomat na Glavnem trgu 10. Ljubljanska banka d.d. - pravi naslov za denarne zadeve AVTOBUSNI PREVOZ Marjan Vrankar BUČ 20, 61219 LAZE V TUHINJU TEL/FAX: 847-124 Nudimo vam prevoze z udobnimi turističnimi avtobusi s 37 ali 51 sedeži po konkurenčnih cenah. Če ste pripravljeni sodelovati se oglasite po telefonu oziroma osebno. Na vašo željo pa vas obiščemo mi, da se lahko prepričate o naši ponudbi avtobusov. Veselimo se vašega obiska. Čim manj zadolževanja Nadaljevanje s 1. strani O prihodkih, doseženih z lastno dejavnostjo upravnih organov nad milijon tolarjev, bi morala na predlog IS odločati skupščina (primer prodaje nepremičnin Pe-trolu na Perovem, eventuelna sredstva odškodnine pri denacionalizaciji vrtca na Šutni, ni podatkov o odškodnini pri Frančiškanskem samostanu). Predlagal je tudi, da se v odlok zapiše obveznost IS, da o razporeditvi sredstev tekoče proračunske rezerve obvešča skupščino. V zvezi z žičniškim sistemom na Veliki planini poslanski klub LDS sprašuje, ali je za njegovo posodobitev dovolj 33 milijonov in predlaga, da občina Zaklad narave, ko bo usposobljen za normalno obratovanje, proda ali odda s koncesijo. Med prihodki ni sredstev, ki so bila in bodo po izjavi člana IS za obrt in turizem, pridobljena od sponzorjev. Več denarja je treba nameniti investicijskemu vzdrževanju objektov družbenih dejavnosti. Pri nekaterih družbenih dejavnostih (športna zveza, ZKO, VVZ Anton Medved, Matična knjižnica) se zaradi prihodkov iz lastne dejavnosti sredstva prelivajo v turizem, drobno gospodarstvo, komunalo in kmetijstvo. Podpirajo priprave na gradnjo osnovne šole vSmartnem, za kar naj bi zagotovili tudi državna sredstva za demografsko ogrožena področja. V proračunu ni predvidenih sredstev za gradnjo novega vrtca v Kamniku v primeru, če bo sedanji objekt na Šutni vrnjen lastnikom. Ali misli IS zmanjšati fond državnih vrtcev? Politika otroškega varstva bi se morala dogovoriti v skupščini. Dimitrij Perčič, LDS: Prikazati tudi denar sponzorjev. V okviru ZKO naj se predvidi tudi denar za dvorano »DOM«, vsaj za prvo fazo. 10 milijonov SIT naj se nameni za uporabo čistejše energije (plin, kurilno olje), v obstoječih zasebnih stanovanjskih enotah. Zaradi prehoda na lokalno samoupravo naj se občutno povečajo sredstva krajevnim skupnostim in strankam za priprave na lokalne volitve. Marjeta Humar je v imenu strank Nove parlamentarne koordinacije predlagala, da bi izvršni svet do konca prvega polletja pripravil načrt za oddajo vrtcev in športnih objektov v koncesijo. Čeprav nekateri športni objekti (dvorana) omogočajo zelo komercialne prireditve, pa je dohodek od njih manjši od tistega, ki ga načrtuje ZKO, čeprav za prave prireditve sploh nima prostorov. NPK predlaga izvršnemu svetu, da do polletja pripravi program privatizacije objektov na Veliki planini. Poleg tega je Humarjeva še vprašala, kdaj se bo začela izva- jati plinifikacija in kdaj se bodo uredila cestišča v Kamniku. Pri spomeniškovarstvenem programu naj se določi vrstni red obnove in vsaka akcija naj se zaključi. Povečajo naj se sredstva za izdajo zbornika o Sv. Primožu. Tudi Marija Reba je vprašala, zakaj športne dejavnosti ne prikazujejo več lastnih sredstev. Tudi na področju turizma ni nikakršnih lastnih prihodkov. Opozorila je na prihodek od turističnih taks. Sredstva za Turističnoinfor-macijski center bi se lahko zmanjšala. Kdor hoče biti v turističnem vodniku, naj tudi kaj prispeva. Marija Reba, Zeleni: Kaj je s študijami o termalni vodi? Kaj bo dejansko nastalo na območju Snovika? Občina je enkrat že naročila in plačala študije NOVNE za območje Tuhinjske doline, ki so vsebovale tudi programe izkoriščanja termalne vode. Bolje bi bilo, če bi več denarja namenili pospeševanju obrti. Primerjala je tudi predvidena sredstva za izdelavo načrta za Kulturni dom Kamnik (4,800.000 SIT) s sredstvi za izdelavo projektov za plinifikacijo v občini (6,000.000 SIT). Vinko Petek je poudaril, da je treba zagotoviti, da se bo s predvidenim denarjem stanje naprav na Veliki planini res saniralo. Pripomnil je tudi, da delitev ekološke rente krajevnim skupnostim Moste in Križ v razmerju 70 : 30 ni ustrezno, saj pretežni del prometa na prekladaino rampo poteka preko KS Križ. Zavzel se je tudi za večja sredstva za izhajanje Kamniškega občana. Po mnenju Rudija Capudra bi bilo treba najti dobrega gospodarja za premoženje na Veliki planini, ki bi prevzel celoten kompleks. Sredstva za promocijo turizma pa naj bi delili na podlagi kriterijev. Milan Šuštar je menil, da bi bilo treba več storiti za osvešča-nje ljudi na področju turizma. Kulturne prireditve bi morali prirejati domači umetniki. Opozoril je tudi na propadajočo cesto med Kamnikom in Stahovico. Bogdanu Jamšku ni bilo razumljivo, zakaj se v proračunu predvideva visoka zadolžitev, hkrati pa visoki prihodki obresti. Za Veliko planino bo treba posojilo za nihalke plačevati še nekaj let. Potrebno je pripraviti temeljit program razvoja tega območja, ne pa samo krpati luknje. Pavlu Ocepku niso šla v račun sredstva za raziskavo o najpre-možnejših Kamničanih v drugi polovici 19. stoletja. Ta denar naj bi raje namenil za raziskavo zgodovine Kamnika v zadnjih 100 letih. Predlagal je, da bi ustanovitev lastnega spomeniško varstvenega zavoda dopolnili tudi z mestnim arhitektom, ki bi se ukvarial z načrtnim varovanjem starega mesta. Na pripombe glede nadaljnjega obstoja in organiziranosti vrtcev je odgovorila Marinka Boro-ša, ki je dejala da nove zasnove predšolske vzgoje predvidevajo manj otrok v oddelku in več zaposlenih. V enem letu bo plače delavcev v VVZ prevzela država. Glede razpisa koncesij pa je dejala, da se z vzgojo in varstvom otrok he da zaslužiti. Med ostalimi delegati, ki so sodelovali v proračunski razpravi naj omenimo še naslednje: Stane Zore (asfaltirati cesto med Medvedovo in Žebljarsko), Marko Zadrgal (pomagati čebelarski družini Komenda-Moste-Križ pri nakupu panjev, vzgoji mladih Čebelarjev), Marko Magister (nove občine ne morejo biti deležne sedanjega občinskega dolga, UO sklada stavbnih zemljišč naj pripravi program za 1994 leto in poročilo o porabi denarja po KS v letu 1993), Pavle Korošec (KS Šmartno ni zajeta v proračunu), Marjan Poljanšek (zagotoviti denar za sanacijo jezera na Bibi planini), Zora Torkar (na kaščah pri Muzeju Zaprice obnavljajo le strehe, predlog razdelitve sredstev za raziskavo Najstarejši Kamničani ni utemeljen), Anton Kladnik (nameniti denar za asfaltiranje ceste do Gozda), Vid Ka-dunc (določiti sredstva za odpravo posledic po suši, postavke za šport so prevelike), Franc Vidmar (več denarja za ureditev hribovskih cest), Ivan Jagodic (po kakšnih merilih se deli denar krajevnim skupnostim), Marjan Križnik (predvideti sredstva za izgradnjo mrliške vežice v Špita-liču). REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK Komisija za volitve, imenovanja, kadrovske zadeve, odlikovanja in priznanja obvešča, da pričenja postopek evidentiranja kandidatov za DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVLJANJA OBČINE KAMNIK Predlagatelji naj svoje predloge s priloženo izjavo o sprejemu kandidature, kratkim življenjepisom, podatki o izobrazbi in zaposlitvah kandidata pošljejo do vključno 10. marca 1994. Kandidati se lahko prijavijo tudi sami. Predloge in prijave sprejema Komisija za volitve, imenovanja, kadrovske zadeve, odlikovanja in priznanja Skupščine občine Kamnik, Glavni trg 24. Marjeta Humar, NPK: Vrtce in športne objekte oddati na podlagi razpisa. Marjeta Humar je na koncu vprašala Marjana Steleta, člana IS, ali pozna rezultate raziskav termalne vode na Vasenem, ki so že narejene, in ali so upoštevane pri določanju sredstev za te namene. Rafko Zagoričnik, sekretar skupščine, je delegate seznanil s pobudo TV Slovenija predsedniku skupščine občine Kamnik, naj bi Kamnik sodeloval v letošnjih Igrah brez meja, kjer bo sodelovalo 8 držav. V vseh osmih državah bi predvajali 30-sekund-ni spot o Kamniku. Po daljši razpravi, v kateri so nekateri delegati podprli ta predlog, drugi pa so menili, da bi morali o tem še premisliti, so delegati zavrnili predlog, da bi predsednik skupščine naslednji dan prijavil ekipo Kamnika za to tekmovanje. Izvršni svet bo na vse podane pripombe in predloge odgovoril na naslednji seji, ko bo skupščina obravnavala predlog proračuna. Na nekaj pripomb je odgovoril le predsednik Miha Novak in sicer je med drugim dejal, da so v lastnih prihodkih upravnih organov zajeti tudi stroški tiskovin, ki jih mora občina najprej plača- ti, šele nato pa dobi povrnjen denar od občanov. Dejal je tudi, da je pri javnih razpisih za vsako spremembo potrebna tudi sprememba odloka. Ureditev ceste od KIK-a do Stahovice naj bi bila zajeta v republiškem proračunu za leto 1994. Dokler občinski proračun ni sprejet, so prihodki prosta likvidnostna sredstva. Zato bo več kot polovica obresti pridobljenih do sprejetja proračuna. Delegate je seznanil tudi s problematiko družbe Velika planina - Zaklad narave in povedal, da se bo v kratkem sestala novoimenovana skupščina te družbe. Po sklepu skupščine, ki je osnutek proračuna sprejela, mora IS dane pripombe upoštevati oziroma odgovoriti, zakaj nekaterih predlogov ni bilo mogoče upoštevati. Skupščina je do prekinitve seje sprejela še odlok o reji in registraciji psov, nato pa je nadaljevanje seje zaradi nesklepčnosti odložila za en teden. F. SVETELJ Strogi kriteriji za ustanovitev mestne občine Nadaljevanje s 1. strani Vendar pa mesta ne bi kar avtomatično postala tudi mestne občine. Za mestne občine naj bi namreč veljali nekateri strožji kriteriji: — mesto mora imeti najmanj 10.000 prebivalcev, obmestje nadaljnjih 5000: — mesto mora imeti več kot 15.000 delovnih mest, — obmestje, ki je vključeno v mestno občino, je lahko oddaljeno največ 15 minut vožnje z javnim prevoznim sredstvom. Take pogoje za oblikovanje mestnih občin po mnenju Inštituta izpolnjujejo Ljubljana, Maribor, Kranj, Celje, Nova Gorica, Koper ter (pogojno) Novo mesto in Murska Sobota. Mesta kot so Ptuj, Velenje, Domžale, Kamnik, Jesenice, Škofja Loka, Trbovlje ter so-mestji Radovljica-Lesce-Bled in Krško-Brežice pa ne morejo postati mestne občine, ker niso regionalno središče, in so podre- jena (mestnim) središčem višje stopnje in imajo premalo delovnih mest ali pa vsaj premajhen delež delovnih mest v uslužnost-nih dejavnostih. Stroka je torej ugotovila, da (tudi) Kamnik ne izpolnjuje pogojev za mestno občino. Prebivalci kamniške občine se s tako ugotovitvijo ne moremo strinjati, saj je Kamnik desetletja že bil uspešna mestna občina in mora glede na razvojne potrebe mesta in okolice to spet postati. Pri tem nam bo v pomoč zakonodaja o lokalni samoupravi, ker omogoča (ne pa tudi zagotavlja!) ustanovitev mestne občine tudi iz zgodovinskih razlogov. Po zakonu o referendumu zahtevo za mestno občino oblikujejo krajani na zborih občanov (najkasneje do 13. 03. letos) in potrdijo na referendumu (maja letos). Taka referendumsko izglasovana zahteva bo pri končni odločitvi, da Kamnik postane mestna občina, za Državni zbor zelo obvezujoča. BRANKO NOVAK Nadaljevanje seje občinske skupščine O mestnem prometu celovito prihodnjič Po neuspešnem poskusu nadaljevanja seje 9. februarja' so se poslanci občinske skupščine 16. februarja končno le zbrali v zadostnem številu in dokončali sprejet dnevni red. Najprej je občinska skupščina sprejela odlok o zavarovanju in začasnem urejanju grobišč in' grobov povojnih žrtev revolucije na območju občine Kamnik. Sprejeta je tudi dopolnitev, naj se na vsakem spominskem križu namesti tudi plošča z ustreznim pojasnilom, ki ga je predlagal Milan Šuštar s skupino delegatov. Po daljši razpravi o osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa v občini Kamnik se je skupščina odloČila, da IS na prihodnji seji spet predloži v obravnavo osnutek in ne predlog odlo- ka. Za tak sklep so se delegati odločili, ker menijo, da uvajanje enosmernih ulic in parkirišč ni mogoče obravnavati razdrobljeno, pač pa je treba strokovno preučiti celovito ureditev prometa v mestnem jedru in na tej podlagi dopolniti odlok. Brez razprave so delegati sprejeli načrt uresničevanja programskih usmeritev na področju varstva okolja v občini Kamnik. V načrtu so upoštevali tudi dopolnila, ki so jih posredovali Zeleni Kamnika. Predlog IS, da se Kamnik vključi v skupnost starih mest v Republiki Sloveniji, v katero so že vključena mesta Piran, Ptuj in So tj a Loka, so občinski delegati sprejeli soglasno. Osnutek programa dela skupščine občine Kamnik za leto 1994 pa je Maks Lavrinc v imenu predsedstva skupščine umaknil z obrazložitvijo, da še vedno ni jasno, ali bo sedanja skupščina delovala do srede aprila ali do Konca letošnjega leta, če bo državnemu zboru uspelo to zakonsko urediti. Največ časa so delegati namenili razpravi o informaciji o lokalni samoupravi v občini Kamnik, ki jo je podal Branko Novak, član izvršnega sveta. Skupščina se je s posebnim sklepom odločno zoperstavila koncentraciji upravnih funkcij na ravni države in podržavljanju občinskega premoženja, kot to predvideva 100. in 102. člen osnutka zakona o upravi. Podrobneje o razpravi delegatov o tej temi poročamo v posebnem prispevku. F. SVETELJ Občinski delegati o novih občinah Pomembni zbori krajanov Čeprav je še veliko vprašanj odprtih, se 6o kljub vsemu treba kmalu odločiti. Najprej na zborih krajanov, ki bodo potekali od 28. februarja do 15. marca. Na teh zborih se bodo krajani s posameznih območij (KS) naše občine odločali o referendumskih območjih. Na teh se bodo 22. maja na referendumu s tajnim glasovanjem odločali, ali so za samostojno občino na tem območju ali ne. Po mnenju izvršnega sveta je študija dr. Vrišerja, ki predlaga na območju sedanje občine Kamnik ustanovitev štirih občin, dobra in primerna podlaga za razpravo na zborih občanov. Delovna skupina pri IS bo po izjavi Branka Novaka zborom krajanov pomagala strokovno razčiščevati posamezna vprašanja. V tem smislu bo skupina pripravila tudi sestanek z vsemi predsedniki krajevnih skupnosti. V razpravi na seji občinske skupščine smo slišali tudi opozorilo, kako pomembna bo udeležba na zborih krajanov, da bi bile RAZVOJ PODEŽELJA-SADJARSTVO Kmetijstvo v kamniški občini sloni pretežno na živinoreji. Glede na velikost in lego kmetij pa ta proizvodnja ne daje zadovoljivega dohodka. Zaradi vedno večjega povpraševanja po zaposlitvi na kmetijah je potrebno iskati nove možnosti kmetijske proizvodnje. Ena od teh možnosti je tudi proizvodnja sadja, ki je na kmetiji lahko osnovna ali dopolnilna dejavnost. Glede na naravne danosti in pa izkušnje iz preteklosti menimo, da so na območju naše občine realne možnosti za pridelovanje sadja. Kmetijska svetovalna služba v občini Kamnik pripravlja z namenom, da se ta panoga prične razvijati, animacijo pridelovanja sadja na kmetijah. Vse občane, ki se zanimajo za takšno proizvodnjo, vabimo, da se udeležijo predavanja: Proizvodnja sadja na kmetijah kot osnovna ali dopolnilna dejavnost Predavanje bo v torek, 1. marca, ob 16. uri v skupščinski dvorani občine Kamnik. Predaval bo ing. Kotar iz firme SIVIS Sevnica, ki Je specializirana za pospeševanje sadjarstva na kmetijah. Kmetijska svetovalna služba sprejete odločitve res v skladu z voljo čim širšega kroga ljudi. Ne bi se smelo dogoditi, da bi o referendumskem območju odločilo samo nekaj ljudi. Zakon namreč dopušča, da po eni uri zbor lahko odloči, ne glede na to, kako številčna je udeležba. Ce poenostavimo, bi od petih navzočih krajanov lahko že trije odločili zakonito. Podobno kot za zbore občanov velja tudi za ugotavljanje rezultatov na referendumih. Odločitev bo sprejeta, če bo zanjo glasovalo več kot polovica tistih krajanov, ki so glasovali. Torej tisti, ki bodo ostali doma, ne bodo vplivali na odločitev. Zato bi bilo prav, če bi se glasovanja o ustanavljanju novih občin 22. maja udeležilo čimveč ljudi, da tako izrazijo svojo voljo. Občinski delegati so opozorili tudi na vrsto zelo konkretnih vprašanj, kijih bo treba razjasniti pred zbori občin. Npr. kakšne bodo posledice, če se prebivalci Tuhinjske doline odločijo za samostojno občino ali pa ne. Laže bi se odločali, če bi vedeli, da bo v Kamniku sedež upravnega tokraja. Delegati so se tudi spra- ševali, ali bi se v Kamniku za mestno občino odločili takoj ali šele v drugi fazi, ko bodo občine že ustanovljene. Tudi zastopanost novih občinskih svetov je vprašanje, ki zanima poslance, predvsem zaradi pomislekov, da naj ne bi prevladali »mestni« člani. Naj navedemo še nekaj poudarkov iz razprave: občinam prepustiti pristojnosti na področju urejanja prostora, nove občine ne bi smele dodatno obremenjevati ljudi z dajatvami, kako priti do ugodnosti v manj razvitih občinah, ker »gorskih« občin zakon ne omenja več in še nekaj je takih vprašanj, o katerih se bo treba pogovoriti v krajevnih skupnostih in na zborih občanov. Slišali smo tudi, da Moščane snubijo v svojo občino Mengšani, Komendčani pa Zalog, Lahovče in Cerkljansko dobravo. Kakorkoli že, ne bi smeli odločati na pamet, da nam kasneje ne bi bilo žal zaradi napačne odločitve. Zakon o lokalni samoupravi govori o zboru krajanov,, zakon o referendumu za ustanovitev občin pa o zboru občanov. F. S. Matična knjižnica Kamnik vas vabi na predavanje Viktorja Gerkmana »Kaj je astrologija v sodobnem času«. Viktor Gerkman je znan in uveljavljen astrolog, po izobrazbi sicer klinični psiholog, avtor odmevne knjige Astrologija - veda o značaju in usodi. Piše pa tudi članke o astrološki vedi. Predavanje bo v petek, 25. februarja, ob 19. uri v dvorani Matične knjižnice Kamnik. Vabljeni! Anketa o lokalni samoupravi V zadnji številki Kamniškega občana smo objavili nekatera mnenja krajanov Kamniške Bistrice in Kamnika o lokalni samoupravi. Tokrat smo podobna vprašanja postavljali ljudem v Tuhinjski dolini in na Ko-mendskem. Pavla Regulj, Motnik Po mojem mnenju ni nobenega upravičenega razloga za delitev dosedanjega območja kamniške občine na več manjših občin. Takega mnenja so tudi nekateri, ki jih poznam, v celoti pa premalo poznam krajane in ne vem, kako se bodo na referendumu odločali. misija nihče. Menim, da bi morali najprej ljudem zagotoviti delo, odpreti kakšen proizvodni obrat, šele nato se lotevati preoblikovanja obstoječih občin. Upravni okraj mora postati Kamnik. Ljudi na našem področju dobro poznam, zato lahko rečem, da predvidenega drobljenja občin ne podpirajo. Marija Hribar, Laze Dolgoročno gledano je nova lokalna samouprava smiselna. Do sedaj vsa vprašanja o lokal- Če bo do delitve vendarle prišlo, naj bi bila nova občina za Tuhinjsko dolino v Lazah. To je najbolj primeren kraj, tudi prometno. Nove občine bodo povečale stroške davkoplačevalcev, vsebinskih sprememb pa ne pričakujem. Ljudje so premalo seznanjeni z vlogo novih občin, točnih odgovorov ne daje nihče, vem pa zagotovo, da krajani ne bi bili zadovoljni z zmanjševanjem vloge krajevnih skupnosti. Jože Mošnik, Špitalič Spreminjanje dosedanjih občin ni potrebno. Povečana bo le administracija in stroški bodo znatno višji. Vloge krajevne skupnosti ne bi smeli okrniti, končno pa bi morali določiti način financiranja KS. Do sedaj so aktivne KS le dobivale sredstva za uspešno poslovanje. Kje bi bil sedež nove občine, je končno vseeno. O povezavi z Vranskim pri nas ne raz- ni samoupravi niso dobila odgovora. Eno so želje, drugo je realnost. Včasih je že bila občina v Lazah. Tu so ljudje urejali zadeve. Menim, da so ljudje za nove občine. Sedež bi moral biti v Lazah. Ima pošto, zdravstvo, trgovino in ustrezne prostore ter zadostno število prebivalcev. Upravni okraj mora biti Kamnik, drug kraj sploh ne pride v poštev. Drobne zadeve krajanov bi morali reševati na sedežih novih občin, sicer bo delo bolj oteženo. Do sedaj ni opredeljena vloga krajevne skupnosti, mislim, da občina ne bo mogla reševati vseh, tudi lokalnih problemov, tako uspešno, kot to delajo v krajevnih skupnostih. V novih občinah bi morala imeti svoje predstavnike vsa večja naselja, tudi če bi ostala še naprej le občina Kamnik. Po moji oceni se bodo ljudje odločali pozitivno. Jože Gradišek, Šmartno Nove občine naj le bodo. Ne vem, kako bo z zaposlitvijo novih ljudi v občinah. Po mojem bi moralo biti manj uradnikov, kot jih je sedaj. Stroški novih občin bodo gotovo večji. Sedež nove občine za Tuhinjsko bi moral biti v Šmartnem. Pre- Tomšičeva 17, Kamnik (v bližini tržnice) tel. 831-868 vam nudi po ugodnih cenah: kolesa Rog na 4 čeke, barve, lake, Jupol 30 kg po stari ceni do prodaje zalog, Belton 4 I 1.960 SIT, 10 I 4.540 SIT, gospodinjske strojčke Gorenje, Candy program, armature Armal, žeblje 100 mm 125 SIT, žarnice 65 SIT, posodo, porcelan, steklene izdelke, plastično posodo, lepila za les in parket, WC školjke, sekire Krmelj, likalne mize, lestve Inkop, 10 I steklenice 900 SIT. Strokovni nasveti iz sobopleskarske stroke! Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. ^ Homar d. o. cs trgovina VERIGA se priporočal J Program izletov Turističnega društva Kamnik April - 23. 4..- Avstrija (Zilj. dolina - Belo jezero - • Celovec). Maj- 21. 5.: Sežana-Tomaj-Opatje selo. Junij - 11. 6.: Italija Solferino. Julij - 24. 7:. Laško - Pivo in cvetje. Avgust - 20. 8.: Avstrija-Glossglockner. September - 17. 9.: Reka - otok Krk-Baška. Oktober - 15. 10.: Prekmurje - Kuzma - Gor. Senik - (Madžarska.) November - 5. 11.: Martlnovanje po dogovoru. Prijave za izlet sprejemamo v pisarni Turističnega društva. men krajevne skupnosti zmanjšan. Naša krajevna skupnost deluje dobro, celo zelo dobro, zato nismo prepričani, da bomo z novo lokalno samoupravo kaj pridobili. Za odločanje o tem še ni pravi čas. V Komendi so gotovo za. Stroški delovanja novih občin bodo višji od dosedanjih. Ljudje so z načeli nove lokalne samouprave seznanjeni, o konkretnih zadevah pa prav gotovo premalo. pričljivih pogovorov in tolmačenj o novih občinah do sedaj ni bilo. Upravni okraj bi po mojem prepričanju moral biti Kamnik. Po mojem mnenju se bodo ljudje odločali za nove občine, nihče pa ne odgovori, kakšna bo bodoča vloga in pomen krajevne skupnosti. Ta vsebinsko pomembna vprašanja bi morali razčistiti pred odločanjem o novih občinah. I Rozika Zore, Srednja vas Ustanavljanje novih občin po mojem ni potrebno. Če bo za Tuhinjsko dolino občina v Lazah, je za nas najboljše, da spadamo pod Kamnik, saj tu že sedaj urejamo vse zadeve. Stroški bodo zagotovo večji kot do sedaj, čeprav nekateri trdijo drugače. Sedež upravnega okraja mora biti v Kamniku. Ljudje se za nove občine ne navdušujejo. Podeželska območja bi morali obravnavati enako. Prispevek za uporabo mestnega zemljišča smo mi plačevali, sosednji kraji pa ne. Pomen in delovanje krajevnih skupnosti bi morali konkretno doiočiti, bo pa njihova vloga prav gotovo drugačna. Darja Jenko, Komenda Nova lokalna samouprava bo po mojem mnenju prinesla nekaj pozitivnih novosti. Zaposliti bo potrebno nekaj novih ljudi, stroški občin pa bodo zagotovo višji. Kaj želimo doseči z novimi občinami, ni povsem jasno. Pri nas mislimo, da bi nova občina morala biti v Komendi, sedež upravnega okraja pa po vsej logiki v Kamniku, ker ima zgodovinsko tradicijo, dovolj izkušenj in solidno gospodarsko osnovo. Pred odločanjem je potrebno dobro pretehtati vse dobre in slabe strani nove razporeditve oziroma lokalne samouprave. Paziti j( treba, da si ne bi po nepotreb nem povzročati dodatnih stro škov. je Peter Jerič, Križ Nove občine ne bodo imele takega pomena, kot se sedaj govori. Vse zadeve smo doslej urejali v Kamniku, kako bo po novem, pa ne ve nihče. Pri nas na Križu se ljudje še niso odločali, zlasti se bojijo, da bo po- Upravni okraj mora biti v Kamniku. Ima vse pogoje za delo. Za nas je Kamnik najbližji in se med seboj že kar dobro poznamo. Peter Burger, Moste Čas za preoblikovanje občin ni najbolj primeren. Sedaj se preveč ukvarjamo s politiko, zapostavljamo pa temeljna gospodarska vprašanja. Prepričan sem, da so sedanje občine kar pravšnje, le krajevnim skupnostim bi morali priznati večjo veljavo. Pri nas v Mostah v zadnjih letih ni bilo napravljenega slcoraj ničesar. Občinska vlada premalo skrbi za KS, vse bolj je osredotočena le na samo mesto. Kmetijstvo je v zadnjih letih nasploh močno zapostavljeno. Kot delegatu zbora združenega dela občinske skupščine mi je tako delo dobro poznano. Ljudje so razdvojeni in se težko odločajo. V Mostah je bilo močno zapostavljeno šolstvo in infrastruktura. Stroški, če bo do nove lokalne samouprave prišlo, bodo znatno večji, vsaj v začetku, pa tudi kasneje. Kolikor poznam razmere pri nas, ljudje menijo, naj sedanje občine ostanejo. Nobene razlike ne vidim med občino v Komendi ali občino v Mengšu. Na občini morajo biti sposobni ljudje. Takih je malo, potrebno pa jih je primerno plačati. Kako bo, če bo več občin, pa lahko samo ugibamo. Upravni okraj mora biti Kamnik. Ima vse pogoje: od zgodovinske tradicije do lokalne primernosti. Domžale so preveč blizu Ljubljane. Odločitve na referendumu o novi lokalni samoupravi sploh ni mogoče napovedati zaradi prej neštetih razlogov. S tem smo zaključili širšo anketo o novi lokalni samoupravi, ki naj bi jo sprejeli v letošnjem letu. Odgovori anketirancev so jasni in razumljivi. Ljudje logično razmišljajo. Skoraj pri vseh je čutiti neko negotovost, kaj bo prinesla nova ureditev. Le redki so prepričani v pozitivne spremembe. Mnoga vprašanja o novi lokalni samoupravi še niso pojasnjena in tudi na njih mnogokrat najbolj odgovorni ne znajo odgovoriti. Vsi anketiranci so prepričani, da bodo stroški nove lokalne samouprave presegli dosedanje. Ljudje niso gotovi v nekatere rešitve, zato bi kazalo vsa sporna vprašanja ponovno vsestransko proučiti tako, da bodo občani lahko s prepričanjem glasovali, za tako ali drugačno rešitev. Vprašanja lokalne samouprave bomo v Kamniškem občanu še obravnavali, zelo dobro pa bi bilo, če bi tudi krajani svoje videnje sami napisali in objavili v Kamniškem občanu. STANE SIMŠIČ Na kratko Neplačnikom zapreti pipe? O pobudi Andreja Skodlarja, delegata v ZZD in direktorja Komunalnega podjetja Kamnik, ne bomo glasovali, so menili občinski možje, ko jim je predsednik Maks Lavrinc zaradi odsotnosti predlagatelja prebral njegov pisni predlog, naj občinska skupščina odloči, ali naj se v skladu z veljavnim odlokom neplačnikom vodarine zaprejo vodovodni priključki ali ne. V razpravi je»bilo slišati različna mnenja, od tega, da bi šlo za kršenje človekovih pravic, do tega, da je treba veljavne predpise izvajati. Opustitev javnega dobra v korist šole Ker je gradnja osnovne šole Šmartno predvidena tudi na zemljišču, ki je bilo doslej javno dobro, gre za dvorišče in dostopno pot do šole, je občina Kamnik s sklepom izvršnega sveta prenesla kot nezazidano stavbno zemljišče v družbeno lastnino. Urejanje lovskih meja Čeprav lovci že kar nekaj časa čakajo na nov lovski zakon, medtem je divjad z zakonom o varstvu okolja že postala državna lastnina, dejavnost lovskih družin poteka naprej normalno. Te dni potekajo občni zbori, na katerih lovci pregledujejo opravljeno delo v preteklem letu in izbirajo nova vodstva lovskih družin. Med aktualna vprašanja sodi vsekakor tudi vprašanje vzdrževanja z občinskim odlokom določenih meja posameznih lovišč. Tako so se pred dnevi sestali predstavniki LD Kamnik in LD Stahovica in se dogovorili za označitev meje na pobočju Vovarja in v Srebrni dolini. S tem naj bi preprečili vse možne nesporazume pri lovu. Amandma Zelenih Kamnika Ekološke probleme je treba spremljati tudi pri zasebnih podjetjih z ekološko sporno tehnologijo, sekretariat za okolje in prostor naj spremlja izvajanje zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Taka je vsebina amandmajev k predlogu Načrta o uresničevanju programskih usmeritev na področju varstva okolja, ki ju je na pobudo Zelenih Kamnika določil izvršni svet k temu dokumentu. (je) Sporočilo dopisnikom Zaradi preobilice gradiva ne moremo sproti objavljati vseh prispelih člankov, zato vljudno prosimo dopisnike, da omejijo svoje prispevke na največ dve tipkani strani ali 60 vrstic. Prosimo vas za razumevanje, predvsem pa avtorje tistih člankov, ki še vedno čakajo na objavo. Nekaj prostora moramo nameniti rudi plačanim objavam, saj se s tem Kamniški občan pretežno financira. Hkrati vas prosimo za pravočasno oddajanje člankov, in sicer do datuma, ki je vedno objavljen na 1. strani Kamniškega občana. Prepozno oddanih člankov žal ne bomo mogli objaviti, ker svoj čas za delo potrebujejo tudi urednik, lektorica, tehnični urednik in tiskarna, ki pa niso doma v isti hiši. Prosimo za razumevanje! Uredništvo Svet KS Šmarca odda v najem prostor v Kulturnem domu v Šmarci, v izmeri 23 m2, za mirno dejavnost Ogled prostora je možen v torek, 1. marca, med 17. in 18. uro. Ponudbe z navedeno dejavnostjo sprejemamo do 5. marca na naslov Svet KS Šmarca, Trg padlih borcev 2, 61241 Kamnik s pripisom »najem prostorov«. Obvestilo Delavci podjetja Publicus obveščamo krajane občine Kamnik, PUBLICUS da smo zaključili z akcijo dodeljevanja novih posod za odpadke. Pri dodeljevanju ni bila vedno možna dostava nove posode zaradi odsotnosti stanovalcev ali zaradi drugih vzrokov. Zato prosimo zastopnike tistih stanovanjskih hiš, ki novih posod še nimajo, naj se javijo na tel. št. 737-092 ali se oglasijo osebno na Prekladalno-sortirni postaji Suhadole vsak delavnik med 8. in 14. uro, kjer bodo ob predložitvi osebnega dokumenta takoj prevzeli ustrezno posodo. Hkrati obveščamo vse tiste naše uporabnike, ki že imajo novo posodo, uporabljajo pa še stari, kovinski smetnjak, da bomo od 1. marca 1994 naprej praznili le nove plastične posode. Če bo na odjemnem mestu stal tudi star smetnjak, ga bomo odpeljali. Zahvaljujemo se vam za razumevanje in vas lepo pozdravljamo! Bivši Utokovi delavci zahtevajo vpogled v »stečajno poslovanje« Opeharjeni usnjarji se boje novih sleparij Kdove koliko praznih obljub, koliko neizpolnjenih obveznosti in koliko neplačanih ur so morali prenesti pred začetkom stečajnega postopka zaposleni v nekoč tako uspešni Utokovi Usnjarni! Zagotovo vsaj toliko, da prav zlahka in zgolj na lepe besede ne bodo nikoli več zaupali nikomur. Tudi ne že drugemu stečajnemu upravitelju, ki po mnenju nekaterih med njimi (tako so vsaj zapisali v ogorčenem pismu) (pre)-poceni razprodaja preostanek dediščine - od katere gre 17-odstotni delež delavcem. Zaposleni v Usnjarni so pravzaprav le del mozaika žalostne usode nekoč uspešnega kamniškega družbenega podjetja, ki si je pot v prepad odprlo s preoblikovanjem v pet delniških družb pod holdinškim okriljem. Za popoln poraz je bilo dovolj eno samo leto, približno 450 usnjarjev je ostalo na cesti sredi najbolj vročih dni leta 1991, eni malo prej, drugi malo kasneje. Veliko med njimi jih je še vedno na cesti, saj potreb po usnjarjih v kamniškem okolju ni ravno na pretek, za upokojitev so premladi, za prekvalifikacijo pa po merilih sodobnih delodajalcev prestari... Tako mnogim preostajajo le socialne pomoči, ki komajda zadostujejo za golo preživetje, pa seveda upanje, da jim bo stečajni poračun končno vendarle že vrnil vsaj tistih 17 odstotkov že priznanih terjatev delavcev. Toda stečajnemu postopku ni in ni konca, bojazen, da bodo še enkrat opeharjeni, pa iz dneva v dan večja. sta Hafnerja, Ivana Zri roška in Janeza Kukca-Mezka) pa zahtevajo, da se ugotovi izvor njihovega premoženja. Med očitki (na podlagi govoric), ki jih naslavljajo na stečajnega upravitelja, je Na še nedolgo tega uspešno kamniško podjetje spominja le še napis na zaprtih vratih. Zato so trije razočarani delavci poskrbeli za pismo, ki so ga prek kamniškega družbenega pravobranilca naslovili na stečajnega upravitelja. V njem zahtevajo kup odgovorov in pojasnil o prodaji Usnjarninega premoženja in seveda, koliko stečajne mase jim bo pripadlo. Hkrati napovedujejo, da bodo v kratkem pripravili pred tovarno protestni shod, za tri bivše direktorje Utoka (Hor- OBISKOVALCEM VELIKE PLANINE Turistično informativni center občine Kamnik sporoča, da gondolska žičnica na Veliki planini obratuje vsak dan od 8.00 do 18.00 ure vsako polno uro, če je več kot pet potnikov, pa tudi med uro. Sedežnica NE DELA, vlečnice Tiha 1, Tiha 8, Zeleni rob, Jurček obratujejo od 9.00 do 16.00 ure, vlečnici Tiha 2 in Purman ne obratujeta. Prenočitve: Hotel Šimnovec (tel. 831-425) Oddajanje koč na Veliki planini Tura d.o.o. (okrepčevalnica Pri žičnici tel. 825-566) Višina snega: 40 cm, pršič Parkirišča so urejena! Celodnevna vozovnica: 1000 SIT odrasli, 700 otroci Popoldanska vozovnica: 800 SIT odrasli, 500 SIT otroci Dnevna vozovnica brez nihalke je 800 SIT. Informacije: TIC-Turistično informacijski center 831-470 Vabljeni! OBČINA KAMNIK, p. p. STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO SKG, p. o. KAMNIK Na podlagi sklepa 66. seje Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik z dne 17. 2. 1994 razpisujemo JAVNO DRAŽBO ki bo 7. marca 1994, ob 9. uri v prostorih SKG Kamnik za prodajo 3 novih mansardnih stanovanj v stanovanjskem bloku Kajuhova 7 v Kamniku, stoječem na zemljišču pare. št. 309/1 k. o. Kamnik In sicer: I. stanovanje A dvosobno v izmeri 47,24 m2 izklicna cena je 63.301,60 DEM oz. 1340 DEM/m2 II. stanovanje B dvosobno v izmeri 53,76 m2 izklicna cena je 72.038,40 DEM oz. 1340 DEM/m2 III. stanovanje C enosobno v izmeri 35,42 m2 izklicna cena je 47.462,80 DEM oz. 1340 DEM/m2 Izklicna cena za m2 stanovanjske površine za vsa 3 stanovanja znaša 1340 DEM/m2, plačljivo po prodajnem menjalniškem tečaju Ljubljanske banke d. d. na dan plačila. Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji in fizične osebe, ki so slovenski državljani. Udeleženci dražbe vplačajo 10% varščino na žiro račun številka 50140-601-32398 - SKG Kamnik in sicer v tolarski protivrednosti po prodajnem menjalniškem tečaju Ljubljanske banke d. d. na dan plačila. Licitira se izklicna cena m2 stanovanjske površine s tem, da je najnižji dvig cene 50 DEM/m2. Pred pričetkom dražbe se morajo dražitelji izkazati s potrdilom o vplačilu varščine, zastopniki pravnih oseb pa tudi s pooblastilom. Davek na promet nepremičnin in stroške zemljiškoknjižnega prepisa nosi kupec. Zdražitelj mora skleniti pogodbo v 8 dneh po končani dražbi, kupnino pa poravna najkasneje v roku 10 dni od dneva dražbe. Če kupec, ki je uspel na dražbi ne sklene pogodbe oziroma ne poravna kupnine v roku iz prejšnjega odstavka, prodajalec odstopi od pogodbe in obdrži celotno varščino. Kupcu se plačana varščina všteje v kupnino. Dražiteljem, ki na dražbi ne bodo uspeli, se vrne varščina najkasneje v roku 3 dni po končani javni dražbi. Interesenti lahko dobijo dodatne informacije po telefonu 811-067 vsak delovni dan. Uporabno dovoljenje za vselitev v stanovanje bo pridobljeno do 30. 4. 1994. Ogled stanovanj je možen v dopoldanskem času po dogovoru. (pre)poceni prodaja treh avtomobilov, več počitniških prikolic in desetih viličarjev. Med vprašanji pa je na prvem mestu povračilo KO-TO-vega dolga, sledi usoda mizarskih strojev in drobnega orodja pa računalnikov, telefonov in podobnega. Anton Klasinc, direktor proizvodnje v KO-TO in hkratni stečajni upravitelj Usnjarne zagotavlja, da nima slabe vesti glede očitkov in vprašanj. Na vse je že argumentirano in natančno odgovoril, kajpak stečajnemu senatu, ki mu je očitano posredoval. Ob tem pristavlja, da je delo stečajnega upravitelja prevzel v obupnih razmerah, saj ni nihče že več let ničesar vložil v opremo, v prostore in tehnologijo. Zato za nadaljevanje kakršnekoli proizvodnje ni bilo več upanja, tudi inšpekcije bi jo v danih razmerah prepovedale. Še bolj iluzorno je bilo po njegovem mnenju razmišljati o posodobitvi, saj bi ta snedla prevelik zalogaj, poleg tega pa je bil že takrat znan tudi načrt revitalizacije mestnega središča, ki bo industrijo najkasneje do leta 2000 preselil na za to primernejše obrobne predele mesta. Sicer pa so možnosti nadaljnje proizvodnje po njegovem prepričanju bivši vodstveni delavci zapravili že med afero brizgane obutve, ki je imela najreal-nejše perspektive. Njegov predhodnik, Zdravko Krempelj, ki je sklenil s Kotom pogodbo o poslovno-tehničnem sodelovanju (dodelavi zalog usnja) je za nameček Usnjarni pri-gospodaril le še večjo izgubo in s tem (nezakonito) dodatno zmanjšal stečajno maso. V skla- dišču je ostalo za 260.000 kvadratnih metrov raznovrstnega, žal zvečine nekurantnega usnja. A je prodaja kljub temu stekla in ga je danes na zalogi le še 30 tisoč kvadratnih metrov. Tudi vse ostalo, kar je prodal zdajšnji stečajni upravitelj, je po njegovem zagotovilu prodal po cenitvah zapriseženih cenilcev oziroma bolje in izključno na podlagi sklepov sodišča. »Ni moja krivda,« pravi Anton Klasinc, »da se avtomobili niso prodali takoj po začetku stečajnega postopka, ko so še nekaj veljali. Zdaj sem zanje dobil ce-nilčevo ceno le pri Slovenijaav-tu.« Kotov dolg do Usnjarne, ki je znašal dobrih 20 milijonov tolarjev, se postopno odplačuje. V stečajno maso se je nateklo že 13 milijonov tolarjev. Mizarski stroji še niso prodani, viličarje pa so na licitaciji prodali v paketu (več jih ni bilo uporabnih) zasebniku za 31 tisoč mark, kar je več, kot so bili uradno ocenjeni. Največ bo v stečajno maso priteklo po prodaji usnjarskih strojev, licitacija se že pripravlja, in seveda po prodaji poslovne stavbe in tovarniških dvoran. Žal bo treba pri tem počakati še denacionali-zacijske rešitve, razmišljanja pa tečejo tudi v smer konzorcija zainteresiranih, ki bi nepremičnine vključili v program revitalizacije Kamnika. Slednje bi lahko bila za upnike ena najbolj obetavnih možnosti. Upnikov Usnjarne je kar nekaj, največji je Ljubljanska banka s 23-odstotnim deležem, sledijo delavci s 17-odstotnim deležem, Generalexport Beograd z 10-odstotnim in Zavarovalnica Triglav z 9-odstotnim deležem. Skupno uveljavljajo dolg v vrednosti nekaj deset milijonov tolarjev, prišteti jim je treba delno priznane obresti do dneva začetka stečajnega postopka. Anton Klasinc meni, da se bo v stečajno maso nateklo največ četrtino vrednosti priznanih terjatev. Že natečeno (kar je naloženo pri različnih bankah) pa bi po njegovem predlogu upnikom lahko razdelili (po priznanih deležih) kar s predčasnim delnim poračunom. Odločitev je kajpak v rokah upniškega odbora in stečajnega senata, ki bosta o tej možnosti odločala v teh dneh. Sicer pa si namerava stečajni upravitelj, ki ne razmišlja o odstopu, marveč o učinkovitem delu, še naprej prizadevati, da bi se stečajni postopek čimprej končal, saj stroji in oprema z vsakim dnem izgubljajo vrednost, saj upniki (še zlasti delavci) težko čakajo »plačilo«... A. P. Odgovori krščanskih demokratov Na izzive našega vsakdanjika Za odgovore na nekatera aktualna vprašanja smo zaprosili člane Slovenskih krščanskih demokratov na Kamniškem. Najprej smo vprašali g. Marka Magistra, predsednika OO SKD Kamnik, kakšne so aktivnosti SKD v zadnjem času in odgovoril nam je: »Po številnih decembrskih prireditvah je sedaj naša dejavnost osredotočena na sodelovanje pri izdelavi letošnjega občinskega proračuna, še posebej pri izdelavi načrta investicij na komunalnem področju. Pred nami so tudi letošnji letni zbori naših krajevnih odborov SKD, prav tako občinskega odbora. Nameravamo ustanoviti vsaj dva nova krajevna odbora SKD in sicer v četrtek, 3. marca, ob 19. uri (v dvorani na občini/II. nadstr.) za center Kamnika, Zaprice, Graben, Žale in Perovo, drugega pa v soboto, 5. marca, ob 19. uri v Tunjicah. Do srede marca pa bodo še zbori SKD v Mekinjah (skupaj z Nev-ljami) pa na Selih, v Stranjah, v Motniku in na Duplici skupaj s Šmarco. Na vse zbore so poleg krščanskih demokratov lepo vabljeni tudi naši somišljeniki in volivci s teh področij! Bližnjih zborov občanov, ki bodo po vseh krajevnih skupnostih izvedeni najkasneje do 13. marca, naj se udeležijo zares vsi krajani. Le tako bodo oni sami odločali, v katerem referendumskem območju bodo 22. maja glasovali o oblikovanju novih občin.« • Kaj meni o novi lokalni samoupravi, je razložil g. Miha Novak, predsednik IS občine Kamnik: »Za uvajanje nove lokalne samouprave, ki naj bi pomenila večjo demokratičnost odločanja na lokalni ravni, niso izpolnjeni vsi potrebni pogoji. Prvi sklop teh pogojev določa ekonomsko stanje države Slovenije. Tega bi bilo potrebno najprej sanirati. Šele ekonomsko učinkovita država lahko da materialne možnosti za učinkovito lokalno samoupravo. Naslednji neizpolnjeni pogoj pa je nesočasnost reorganizacije državne uprave, ki naj bi natančno določila naloge državnega značaja. Iz vsega tega sledi, da niso jasno definirane niti naloge niti viri financiranja novih občin. Vzporedno pa vztrajno poteka proces centralizacije tako pristojnosti kot virov na ravni države, kar bo povzročilo, da občine ne bodo imele nobene moči. Vse to skupaj pomeni, da gre v glavnem le za politično odločanje, ne pa za dozorele razmere za uvajanje učinkovite lokalne samouprave.« Nori pust Preživeli smo Pusta in nič nas ni pobodel, le zima je še enkrat pokazala zobe. Čeprav smo že nabirali regrat in zvončke, pa je ob pustovanju pritisnil tak mraz, da je »prestrašil« celo kamniško godbo oziroma njihove inštrumente (pihala ob tako nizkih temperaturah odpovedo). Pustne šeme pa se niso dale, zbrale so se na Glavnem trgu, in odšle za traktorjem »Tuhinj-čanov« proti Športni dvorani. Tam pa so čakali krofi in ansambel, da so se male in velike maškare ogrele. Upamo, da ste se naplesali, nagledali zanimivih mask in naklepetali, saj je bil naš namen poleg pustnega rajanja poskrbeti tudi za prijetno družabno srečanje. Za vzdušje so poskrbele tudi V športni hali v Kamniku pa so se na pustovanju predstavili »pozabljeni« kamniški olimpijci in prejeli drugo nagrado. (V. M.) Pikapolonica, pojdi z menoj, mene že zebe, je dejal »policaj« Žiga svoji prijateljici pred športno dvorano, (fs) kamniške mažoretke, ki so se tokrat prvič, javno predstavile. Izpolnili smo obljubo in nagradili nekaj »namaškeranih« družin. Zahvaljujemo se vsem, ki so pomagali pripraviti sladko, varno in predvsem veselo pu-stovanje: ŽITO-Kamnik, Piz-zeriji MELITA, Trgovini pri JANEZU-Mekinje, O. Š. Frana Albrehta, duu HIP-HOP, Športni zvezi, Komunalnemu podjetju, Policijski postaji Kamnik in Nataši Hribar z ma-žoretkami. MC-Kamnik H. STERLE • Kamnik, mestna občina — da ali ne in zakaj? Odgovor g. Miha Novaka: »Kamnik naj bi se seveda potegoval za mestno občino, saj bo ta imela nekoliko več pristojnosti in pomena kot običajna občina. Odločiti pa se morajo občani. Vendar menim, da na koncu ne bo bistveno drugače, če se bo za ta status zavzemalo le samo mesto z ožjo ali tudi širšo okolico, ali pa mogoče celotna sedanja občina.« G. Pavle Ocepek, član predsedstva Skupščine občine Kamnik pa meni: »Mestu Kamniku bi naredili krivico, če bi zanikali ali zavrgli njegovo 750-letno zgodovino in razvoj. Verjamem, da se bodo Kam-ničani izrekli za mestno občino. Vse pristojnosti in obveznosti, ki naj bi jih imela bodoča mestna občina, je mesto Kamnik v svoji zgodovini že uspešno izvajalo, nenazadnje tudi pristojnosti upravnega okraja.« • A/i ostati v starih občinskih mejah? Odgovor g. Miha Novaka: »O tem bodo seveda odločali občani sami. Svetovati pa je zelo težko, saj manjka dejstev, na osnovi katerih bi se lahko odločali in tako vedeli, kaj bodo s tem pridobili in na drugi strani izgubili. V takih razmerah pa pomeni ljudem svetovati ali jih usmerjati nepošteno in demagošku.« • V katera podjetja vložiti certifikate in še posebej kam naj te vložijo upokojenci? Odgovor g. Milana VVindschnurerja, tajnika OO SKD Kamnik: »Certifikat naj bi vložili le v tako podjetje, ki je zelo trdno in izkazuje čimvečji dobiček. Izogibati se je podjetij, ki so v izgubi oz. so v zadnjih letih nadpovprečno izgubljala na vrednosti. V takih se lahko predvideva kraja družbenega kapitala in podjetjem s takim vodstvom običajno ni zaupati. Mogoče ie še najbolje, da se certifikat vloži, vpiše v neko investicijsko družbo oz. investicijski sklad. Te družbe vlagajo naše certifikate oz. naš denar naprej v več podjetij, s čimer se zmanjša tveganje naložb. Pri več podjetjih je namreč dokaj verjetno, da bo nekaj teh uspešnih, nekaj pa tudi neuspešnih. Če smo preko investicijske družbe (sklada) udeleženi pri vseh teh podjetjih, bomo imeli od naših vlog sicer manjši dobiček, vendar pa ne bomo izgubili vsega, kar se nam lahko zgodi, če smo vložili certifikat v eno samo podjetje, ki pa je potem zašlo v težave. Tudi pri izbiri investicijskih družb (skladov) je dobro biti previden. Če ne zaupate podjetjem, bankam, zavarovalnicam... ki jih vodijo pretežno stare enoumne strukture, potem tudi ne boste vlagali v tiste investicijske družbe (sklade), ki so jih ustanovila takšna podjetja, banke... Pri Krekovi banki se pripravlja ustanovitev investicijske družbe - tej bi kazalo zaupati! Seveda pa se najdejo odlična podjetja, kot so npr. Lek, Petrol... kamor bi se splačalo vlagati, vendar bo tam verjetno težko priti do delnic, pa še drage bodo. Vse to velja tudi za upokojence. Če pa je njihovo podjetje dobrostojeće in Če zaupajo njegovemu vodstvu, tudi zato, ker ni nezakonito oškodovalo družbenega premoženja, potem naj svoj certifikat mirno vpišejo tja, pa še delnice bodo dobili s popustom.« • Varstvo okolja in SKD? Odgovor je posredoval podpredsednik OO ŠKD Kamnik in član republiške SKD komisije za varstvo okolja dr. Janez Sušnik: »To je področje, kjer smo vsi občutljivi. Želimo si varnosti, gotovosti, miru, zdaj in v bodoče. Pa vendar - kolikšne zlorabe je že bila deležna zelena ideja. V naši stranki varstvu človekovega okolja posvečamo posebno skrb. Odraža se ne samo v zapisanem programu, ampak tudi v delu posebne komisije. Na varstvo človekovega okolja gledamo široko. Skrbeti želimo za zdravo človekovo duhovno in naravno okolje.« Pogovarjal se je ANDREJ RIFEL 24. FEBRUARJA 1994 kultura - kamniška zgodovina KAMNIŠKI OBČAN Ob kulturnem prazniku XV. revija pevskih zborov V počastitev slovenskega kulturnega praznika je Zveza kulturnih organizacij Kamnik skrbno pripravila prijetno kulturno prireditev z naslovom SOZVOČJA. Prireditev, res vredno tega imena, je vodil Tone Ftičar. Poslušalci so v soboto, 5. februarja, napolnili avlo Srednje šole Rudolfa Maistra in z veseljem prisluhnili koncertu. Na reviji je nastopilo vseh deset odraslih kamniških zborov: Tunjiški oktet pod vodstvom Ane Štele, Ženski pevski zbor DKD Solidarnost je vodila Olga Štele, Moški nonet Svoboda Črna je lepo zapel, kljub nujni odsotnosti zborovodja Franca Spru- ka, Moškemu pevskemu zboru Komenda je dirigiral Baldomir Kremžar, Mešani pevski zbor Titan je nastopil pod vodstvom Ane Štele, Moški pevski zbor DKD Solidarnost je vodila Ivica Ropaš, Mešani pevski zbor Can-temus je prepeval pod vodstvom Janeza Klobčarja, Moški pevski zbor PSDP Lira, ki je v tej pevski sezoni zaoral novo brazdo v njivo kamniške kulture, je vodil Marjan Ribič in Mešani pevski zbor Mavrica Srednja vas pa Alojz Kolar. Sodelujoče v programu in poslušalce je z lepim, kulturnim nagovorom pozdravil kamniški župan Maks Lavrinc. Pevkam in Moški nonet Svoboda Črna ob prepevanju Ipavčeve pesmi Slovenec sem. Volčji potok - kamniška ulica, Vočji Potok - samostojna vas Velika začetnica je pomembna stvar. Če zapišemo kamni-čan, mislimo na vlak ali avtobus, ki vozi v Kamnik; Kamni-čan pa je prebivalec mesta, ki se že skoraj 800 let imenuje Kamnik. Kaj se piše z veliko in kaj z malo začetnico, določa pravopis. Ta je na tem področju zakon. Ko izide nov pravopis, kar se pri Slovencih sicer ne zgodi velikokrat, se nekatera določila glede pisanja spremenijo ali pa tudi ne. Skratka: kdor hoče prav pisati, se mora ravnati po veljavnem pravopisu. Zadnji Slovenski pravopis (natančneje njegov prvi del z naslovom Pravila; manjka še slovarski del) je izšel leta 1990. Izdelan je bil pod okriljem Slovenske akademije znanosti in umetnosti, izdala pa ga je Državna založba Slovenije. Pravopis je torej izšel. V njem je precej novosti, med drugim so delno spremenjena tudi določila, kako se pišejo zemljepisna lastna imena — do Kamnika pa ga, kot kažejo zapisi nekaterih krajevnih imen, kamničan še ni pripeljal. Kmalu po semaforju v Šmarci stoji ob cesti kažipot z napisom Volčji potok. Tako je bilo zapisano ime te vasi tudi v zadnjem Kamniškem občanu. V občinskih gradivih, kjer omenjajo krajevne skupnosti, dosledno pišejo: Volčji potok, Vranja peč, pa tudi Kamniška bistrica. Taka pisava glede na pravopisna določila pomeni, da so to deli Kamnika (njegove ulice, trgi ipd.) ali imena gora, voda, travnikov ipd., ne pa samostojne naselbine. Zakaj? Slovenski pravopis 1990 deli zemljepisna lastna imena na naselbinska in nenaselbinska. (Pisava krajevnih imen je bila dogovorjena tudi z geografi in uveljavljena v Atlasu Slovenije, leksikonu Slovenska krajevna imena in drugod). Glede pisave so problematična dvo- ali večbesedna imena. Enobe-sedna se pišejo z veliko začetnico - in konec. K naselbinskim sodijo imena mest, vasi, trgov in zaselkov, vsa druga zemljepisna lastna imena so nenaselbinska. K nenaselbinskim pravopisno sodijo tudi poimenovanja ulic, trgov, sploh delov naselij. Dvo- ali večbesedna naselbinska imena se pišejo takole: prva beseda zmeraj z veliko začetnico, druga in naslednje pa tudi z veliko, razen predlogov (npr. ob, na, pri, za) in besed vas, mesto, selo in trg. Torej se imena vasi (zdaj še kamniške občine) pišejo takole: Volčji Potok, Spodnje Palovče, Spodnje Stranje, Kamniška Bistrica, Tunjiška Mlaka, Mali Raki-tovec, Sovinja Peč, Velika Lasna, Veliki Hrib, Vinski Vrh, in Šmartno v Tuhinju, Ravne pri Šmartnem, Sela pri Kamniku ter Srednja vas, Stara sela. Dvo- ali večbesedna nenaselbinska imena pa se pišejo: prva beseda zmeraj z veliko, ostale pa, če so lastna imena. Tako je npr. imena gora treba zapisati: Homški hrib, Kamniški vrh, Hudi konec, Debeli hrib, Krvava peč ipd. MARJETA HUMAR ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tel. 831-058 POPRAVILO - pralnih strojev, - električnih štedilnikov, - bojlerjev, - malih gospodinjskih aparatov, - napeljava In popravilo elektro Inštalacij. pevcem je povedal, da se njihovi someščani in sokrajani zavedajo vrednot, ki jih ustvarjajo s svojim delom. Opomnil je na pomen kulturnega praznika v samostojni državi Sloveniji, ki je zdaj nekaj drugega, kot so bili kulturni prazniki pred tem. Tudi prireditve morajo zato nositi drugačen pomen. Priznal je tudi, da bi bilo lepo, če bi bile take in podobne prireditve v lepem kulturnem domu. Sodelujočim se je toplo zahvalil za njihov vložen kamenček v mozaik vedrejše podobe našega naroda in našega mesta. Še posebej se je zahvalil za skrbno pripravljene prireditve ZKO Kamnik in Tonetu Ftičarju. VERA MEJAČ Mešani pevski zbor Mavrica Srednja vas in zborovodje ter predsedniki zborov s priznanji. O pejsažih Dušana Lipovca Ob razstavi v ljubljanski galeriji Kompas Malo je motitov v zgodovini slikarstva, ki bi imeli v upodabljanju tako pomembno mesto kot podoba krajine. Te neštete poglede na urbanizirane ali čiste predele narave, ki jih je umetnik izmaknil času in kjer je prav njegovo osebno videnje vselej določalo njene posebne podobe, spremljamo iz najstarejših dob in celo danes težko zanikamo njihov pomen pri formiranju likovnega izraza ob koncu tisočletja. V našem stoletju je prav pejsaž kot klasična tema nemalokrat zagotavljal možnost radikalnih premikov v razumevanju vizualnih predstav, še zlasti v relativno tradicionalističnih okoljih, kakmor sodi tudi Slovenija. Kot eden najbolj privlačnih in časovno skoraj nezastare-lih motivov, s katerimi se vsaj občasno spopade sleherni slikar, pa je žal tudi največkrat izrabljen za slab nadomestek nedosegljive romantične poetike ali klišejski posnetek določene topografsko določljive lokacije, ki bi jo sicer mnogo bolje nadomestila fotografija. Upodobitev pajsaža, pa naj so v njem človekove sledi še tako izbrisane, jc vedno v epohalni in teritorialni soodvisnosti, še zlasti pa je neločljiv od umetnika, ki ga je ustvaril. Tudi če ga lahko prepoznamo po objektivno določljivih merilih, je vendarle avtorska projekcija, determinirana s koordinatami časa in prostora. Tega se nedvomno zaveda Dušan Lipovec, eden redkih sodobnih slovenskih likovnikov, ki se je posvetil krajinskemu slikarstvu. Ne moremo mu oporekati, da v podobah domačih panoram in vedut ne sledi izkušnjam modernizma in tako v formalnem kot vsebinskem smislu zadeva ob probleme aktualnega trenutka. V zbirki njegovih pajsažev, nastalih v več kot enem desetletju, odkrivamo bolj in manj znane izseke iz pokrajine, ki jo lahko običajno geografsko lociramo, pri čemer nam bolj kot spomin koristijo avtorjeva krajevna poimenovanja. Kot vse koloriste, kar Lipovec kljub izogibanju kontrastnim razmerjem gotovo je, ga privlači barvna dražljivost vidnega objekta, še bolj pa njegove analitične možnosti, da se transformira v lirično kompozicijo ploskovitih oblik s poslej povsem drugačno konotacijo, s čimer se navezuje na enega največjih umetnikov dvajstega stoletja Paula Cezanna. Objektivna stvarnost, zapisana z neposrednim načinom slikanja, je zatorej zgolj navidezna, saj je končni vtis vselej odvisen od avtorjevega lastnega razumevanja sveta in njegove vizualizacije na likovni površini. Čeprav gre pri Lipovcu za korelacijo osebne orientacije in motivno zanimivega izhodišča, je nemalokrat izbira tega prej posledica določene projekcije slikarjevih notranjih pobud kot obratno. Te, še posebej v akvarelu zapisane podobe, v katerih se najpogosteje refleksirajo domači Kamnik in njegova okolica, Ljubljana, Primskova gora na Dolenjskem ter redkeje svet Mediterana, so značilni primeri spontanega, hitrega načina slikanja, z velikim občutkom za barve in njihov transparentni videz, kar je lastno tehniki akvarela. Kar nekako skicozno učinkujejo vsi tisti slikoviti zaselki med hribovji, drevesa in njive, fasade vaških hiš in cerkva, pročelij strnjenih mestnih stavb in včasih tihih obvodnih trat. Zdi V, da jih je oko le za hip ujelo in zabeležilo samo njihove stilizirane, posplošene portretne poteze: okrogle forme drevesnih krošenj, piramidalne kubuse cerkvenih zvonikov, v stožce zaprte hribe, v pravokot-nikc položene njive in gozdove, izstopajoče bele fasade hiš in njihovih rdečih streh. A specifika Dušana Lipovca ni v teh, sintetičnemu kubizmu sorodnim likovnim rešitvam, marveč v njihovi svojski vpletenosti v avtorjevo samosvojo, linijsko obravnavano upodobitev, ki prav v najnovejših delih prihaja v ospredje, prav posebej pa jo določajo drugačna, od žare-čega sonca zaslonjena barvna skala. Ne lc da sta Lipovcu posebej ljubi zelena in modra barva, vse ostale spremljajoče barve, celo rdeča, živijo v rahli senci, vselej pogreznjene v prosojno meglico, ki jih obvaruje slepeče svetiobe in pričara otožno, nevsiljivo razpoloženjsko noto. Pejsažj, ob katerih oživi spomin na pojem slovenskega krajinarstva, slikarja Franceta Pa-vlovca. JUDITA KRIVEC DRAGAN Iz kamniške zgodovine Slatnarjeva tiskarna V Kamniku je od leta 1900 do nacionalizacije po drugi svetovni vojni delala zelo ugledna Slatnarjeva tiskarna. Ustanovila sta jo Anton Slatnar in Hinko Saks. Ob ustanovitvi 1. 1900je bila tiskarna v Bahovčevi hiši na voglu Maistrove ulice in Glavnega trga, kasneje je bila ta stavba - danes žal porušena - Kamniški dom. Tiskarna je stala približno na tistem mestu, kjer je sedaj zaste-klena arkada Delikatese Kočna, Maistrova 2. Kasneje sta Slatnar in Saks tiskarno preselila na Šut-no, dokler ni Slatnar leta 1922 kupil hišo na Glavnem trgu št. 40 in zadnji trakt poslopja preuredil v tiskarno. Danes je to Samostanska ulica št. 1. Leta 1931 sta tiskarja Ludvik Vodnik in Anton Knez tiskarno kupila od Slatnar-jeve vdove, jo razširila in registrirala pod firmo »Tiskarna Slatnar d.z.o.z. v Kamniku«. V njej so natisnili med drugim številna dela slovenskih pesnikov in pisateljev: Cankarja, Aškerca, Župančiča, Ketteja, Trdine, Go-lie, Podlimbarskega itd. Ko je bila avgusta 1935 v Kamniku velika okrajna obrtna razstava, je v KAMN1ČANU Anton Zevnik 3. avgusta 1935 objavil obsežen članek Črna obrt v Kamniku. V tem članku Zevnik tako zaokroženo in zanimivo prikazuje Slatnarjevo tiskarno, da objavljamo ta Članek v celoti. Anton Zevnik jc bil v tridesetih letih v Kamniku notar. Pisarno je imel v Žvokljevi hiši, danes je to Ljubljanska banka, Tomšičeva ulica 1. Bil je izredno razgledan človek, ki se ni zanimal samo za svoj poklic. To kaže tudi pričujoči članek. Kmalu po drugi svetovni vojni je bila Slatnarjeva tiskarna, podobno kakor druga podjetja, nacionalizirana. Posebnost pa je, da so kamniško tiskarno ukinili in jo raznesli na vse vetrove. Nekaj je pobrala Ljudska pravica, nekaj Blaznikova tiskarna... Ko smo se po vojni vozili v Ljubljano v službo, nam je solastnik Ludvik Vodnik pravil, da je zasledil črke iz te tiskarne celo v Kočevju. Res je z nacionalizacijo oblast hotela dobiti tiskarne pod kontrolo, toda zakaj je bilo treba uničiti Slatnarjevo tiskarno, je še vedno odprto vprašanje. Za tiskarno je bila očitno usod- na njena naprednost. V njej so tiskali vse mogoče stvari. Notar Zevnik piše v članku, kako so v času Preporoda po tiskarni stikali detektivi. Kar se je dogajalo v času, ko je pisal članek, je pustil pri miru. Od leta 1935 do začetka vojne leta 1941 pa je bilo pri nas še hujše politično vrenje kakor v čaru Preporoda. Na Zev-nikovem spisku knjig, natiskanih v tej tiskarni, je med drugim tudi Cankarjeva Erotika, ki jo je škof Jeglič dal sežgati. Danes spominjajo na Slatnarjevo tiskarno samo še velika, zve-rižena in zarjavela okna v pritličju hiše v Samostanski ulici št. 1. Toda pogled na ta okna prepričljivo pove, da je bilo za njimi nekaj velikega. Zgodovina Slatnarjeve tiskarne je vredna studiozne obdelave. To je izredna tematika za magistrsko delo ali razstavo. Še so žive priče in neprebrskana podstrešja, ki bi veliko povedala o kulturnem prispevku, ki ga je dala Slovencem Slatnarjeva tiskarna v Kamniku Dr. ALBERT ČEBULJ C rna o brf v Kamniku Tiskarstvo, ta črna obrt ali - smelo rečemo - črna umetnost, je bila že pred svetovno vojno močno razvita v Kamniku. Tiskarna je bila ustanovljena I. 1900. Ustanovila sta jo Anton Slatnar in Hinko Saks, ki sta prišla iz Ljubljane, v hiši Ivana Bahovca (sedaj last društva »Kamnik«) na voglu Velike, sedaj Maistrove ulice in Glavnega trga. Slatnar, domačin, rojen na Homcu I. 1867, je bil izučen stavec, Saks, menda Ljubljančan, strojnik-tiskar. Leta 1906. sta prestavila Slatnar in Saks tiskarno v hišo Franca Maj-diča (sedaj last Marije Bavdek in Eme Kladva) na Šutni hiš. št. 43, in sicer sta gospodarsko poslopje na dvorišču preuredila v tiskarno. Leta 1922, je kupil Slatnar hišo št. 40 na Glavnem trgu od dedičev Terezije Samec rojene Rode: dr. Maksa Samec, Drage Leskovk in Bogomile Marinčič sedaj zopet poročene Dermclj. Zadnji trakt poslopja je preuredil Slatnar v tiskarno, kjer se tiskarna nahaja še danes. Leta 1926. je Anton Slatnar umrl. Vdova je vodila tiskarno do leta 1931. To leto sta kupila tiskarno, to je zadnji trakt poslopja L. Vodnik in A. Knez, sedanja lastnika, ki vodita tiskarno pod tvrtko »Tiskarna Slatnar d. z. o. z. v Kamniku«, ki sta nabavila nov črkovni material, stavni stroj Linotype (Li-notajp) in sta sploh vso tiskarno strokovnjaško in moderno opremila. Do leta 1912. so tekli v tiskarni stroji na ročni pogon. Danes obav-Ijajo to delo stroji na električni pogon, kakor: stavni stroj Linotype z modernim kotlom za topljenje svinca na elektriko, dva brzotiskal-na stroja, dva »Feniks« stroja i. t. d. Slatnar je bil znan kot prvovrsten strokovnjak v tiskarstvu. Njegova desna roka je bil Hinko Saks - na zunaj kot strojnik-tiskar. Poleg Hribarjeve tiskarne v Ljubljani na Dunajski (sedaj Tyrševi) cesti je menda Slatnarjeva tiskarna izdelovala najlepše opremljene knjige in se je bavila, kakor tudi še danes z umetnim tiskom, izdeluje umetniške ragzlednice, izvršuje akcidenč-na dela (lepe okraske, ovitke za knjige i. t. d.). Iz Slatnorjeve tiskarne so izšle med drugim sledeče knjige: Prešeren, Poezije, Aškerčeva izdaja, Kette, Poezija, ljudska in ilu-strovana izdaja. Murn-Aleksandrov, Poezije. Cankar: Aleš iz Razora, Erotika, Gospa Judit, Grešnik Lenart, Hiša Marije Pomočnice, Hlapec Jernej, Križ na gori, Krpanova kobila, Milan in Milena, Nina, Romantične duše. Volja in moč. Aškerc: Akropolis in piramide, Jadranski biseri, Mučenki, Pesnitve. Zupančič: Čez plan, V zarje Vidove. Mole: Tristia e\ Sibcria. Golia Pavel: Pesmi o zlatolaskah. Trdina: Bajke in povesti, pet knjig, ponatisi iz Ljubljanskega zvona, ena knjiga se je menda tiskala v Kranju. Vse do zdaj naštete knjige v založbi Schwentnerja. Podlimbarski: Gospodin Franjo, Perko Pavel: Iz naših gora, zbirka novel, slik in črtic. Turna Ferdo: V znamenju življenja. Razne knjige Slovenske Matice, posebno že omenjeni Gospodin Franjo. Preporodovci 1912-1914. Anton Turk, knjigar v Ljubljani, je tiskal menda vse svoje ljudske knjige pri Slatnariu. Naj bodo navedene sledeče: Stric Tomova koča, Sveta Notburga, Sveta Genove-fa. Mrtvi gostač, Beneška vedeže-valka, Elizabeta, hči sibirskega jetnika, Robinzon, Ciganova osveta, Fran baron Trcnk, Hedviga. banditova nevesta, Bclgrajski biser, Cve-tana borograjska. Zmaj iz Bosne, nadaljevanje na 6. strani Praznovanje kulturnega dne tudi v Šmarci Čeprav je Šmarca mala vasica, je lahko v ponos celi kamniški občini. Maloštevilčna, vendar kulturno in duhovno bogata ima pa tudi odnos do lepot, ki nam jih nudi življenje. Kot vsak zaveden, kulturen vaščan sem se tudi jaz 5. februarja ob 19. uri odpravila v kulturni dom Šmarca na proslavo, ki je bila namenjena spominu na našega največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Smar-ski mladinci so številnim obiskovalcem prikazali lepo predstavo, ki smo jo na koncu nagradili z bogatim aplavzom in s tem poplačali njihov trud. Vsako leto pa nam prikažejo novo, z bogatim darom nadarjenosti in sposobnosti ter z veliko truda. Ponosni so lahko sami nase, ker občinstvu pokažejo in dokažejo nadarjenost in sposobnost. Predstave so se udeležili možje in žene iz Šmarce in okolice, ki čutijo vsaj malo potrebe, da bi se zahvalili velikemu možu slovenske književnosti. Sama predstava se je pričela s slovensko himno Zdravljica, nadaljevala pa z diapozitivi naše narave in z branjem pesmi naših pesnikov. Videli smo tudi ples, ki je uprizarjal Prešernovega POVODNEGA MOŽA. Ob branju pesmi, ob občudovanju diapozitivov in ob nežnih, vendar žalostnih zvokih strun, smo se vsi popeljali v čudežni svet. Z obraza se je dalo razbrati, da so bili ljudje zadovoljni in hkrati tudi pre- senečeni, saj zagotovo niso pričakovali tako velike in bogate predstave. Lahko smo ponosni, da imamo tudi v Šmarci ob našem kulturnem prazniku predstavo in da nam naši mladinci prikažejo, kaj vse lahko uspe z ljubeznijo in samozavestjo. Rada bi se našim mladincem zahvalila v imenu vseh tistih, ki so si proslavo ogledali in so bili z njo zelo zadovoljni. Dokazali so, da tudi tako majhna vas, kot je Šmarca, zmore velikemu možu, kot je dr. France Prešeren, posvetiti proslavo in se mu zahvaliti za njegovo delo in trud in za vse, kar je storil za slovenski narod. Še enkrat HVALA VAM!! ROMANA ŠAREČ, .1. letnik SŠRM Oseke ne bodo pozabljene Krajevna organizacija Zveze borcev in rezervnih častnikov iz Tuhinja sta pripravili spominsko srečanje na Osekah. V nedeljo, 6. februarja 1994, se je pri spomeniku padlim borcem NOB zbralo kar veliko število ljudi. Bilo jih je najmanj 150, ki se niso ustrašili slabega vremena. - Tako spominsko srečanje pod obronki Menine planine pripravijo organizatorji vsako leto. Tu so padli borci NOB, ki se niso ustrašili težav, ampak so prisluhnili klicu domovine. Uprli so se sovražniku, ki je hotel zasužnjiti našo domovino. Tudi na tem mestu so ugasnila življenja mladih ljudi po »zaslugi« izdajalcev in kolaboracionistov, ki so se udinjali najbolj mračnim silam, silam fašizma in nacizma. Ivan Hribar iz Tuhinja je v nagovoru povedal veliko zanimivega iz obdobja NOB in govoril o delu krajevne skupnosti. Prebivalci Tuhinj- ske doline so enotno sodelovali v tej neenaki borbi in so ponosni na svoj delež. Nobeno prizadevanje somišljenikov domobranstva, da bi sodelavce okupatorja in izdajalce lastnega naroda rehabilitirali, ne more opraviti njihove zgodovinske napake. Bili so in bodo ostali v očeh naroda samo pokvarjenci. Krajevna skupnost Tuhinj v teh dneh slavi svoj krajevni praznik. Krajani se s ponosom spominjajo težkih in krvavih dni, prinesli pa so nam svobodo in omogočili nastanek nove države Slovenije. Moški pevski zbor je zapel več partizanskih pesmi, učenci osnovne šole iz Tuhinja pa so recitirali dela partizanskih pesnikov. Prireditelji srečanja so v bližini prireditvenega prostora zakurili velik ogenj. Vsi, ki so prišli na slovesnost, so bili deležni dobrega čaja, mogoče pa je bilo dobiti tudi klobase in pijačo. Med udeleženci je bilo precej nekdanjih borcev in aktivistov. Veliko je bilo mladih, vsi pa so bili soglasni, da so take prireditve pomembne za pravilno pomnenje dni iz obdobja NOB. Vreme ni bilo najbolj naklonjeno, nekaj časa je rosilo, vendar pa to vseeno ni skalilo dobre volje in prijetnega razpoloženja. Večina ljudi je prišla na to srečanje iz Tuhinjske doline, precej jih je bilo iz Kamnika in tudi od drugod. Med vračanjem v dolino so nekateri natrgali prvo spomladansko cvetje. Teloh je bil že skoraj odeve-tel. Cvetele so že tudi trobentice in oznanjale skorajšnji začetek pomladi. Govornik na prireditvi je povabil navzoče na srečanje tudi v naslednjem letu. Predlog je bil z veseljem potrjen. STANE SIMŠIČ tna o brf v Kamniku nadaljevanje s 5. strani Zlatarjevo zlato (Senoa), Knjiga o dostojnem vedenju. Spretna kuharica, Sanjska knjiga. Slovenski šaljivec, Marjetica (Anton Koder), Največji slovenski Spisovnik ljubavnih in ženitovanjskih pisem, I. 1931. deveta s slikami pomnožena izdaja. Te Turkove knjige beležijo sploh po tri, štiri, pet, šest in več natisov. Škrabčevo Cvetje iz vertov sv. Frančiška se je tiskalo pri Slatnar ju v letih 1915 do 1925. Slatnar je podpiral mlade »pre-porodovce« in jim je tiskal reviji Preporod in Glas juga, tiskal jim je tudi revolucionarno brošuro Klic od Gospe svete, ki je izšla ob 500-letnici zadnjega ustoličenja Koroških vojvod marca I. 1914 in ki je dala toliko posla ljubljanski tajni policiji. Slatnar je izdajal tudi političen list »Naš list«, tednik, z mesečno prilogo »Slovenska gospodinja«. Urednik »Našega lista« je bil Hinko Saks, Slovenske gospodinje pa gospa Minka Govekarjeva. Prva številka je izšla 7. 1. 1905 in zadnja, 25. decembra 1908. Od3. VII. 1906 do 22. 2. 1907je izhajal list dvakrat na teden. Na prvi strani prve številke »Našega lista« se čita program: »Naš list se ne bo vmešaval v domače prepire, svoj program izvrševati hoče s fem, da bo širil prosveto... Ne oziraje se niti na osebo, niti na dostojanstvo, bičal bode »Naš list« najgrši greh - narodno izdajstvo. Brezobzirno bode razkrinkal nakane nasprotnikov naših narodnih zahtev, dramil naše ljudstvo k narodnemu delu, narodni zavesti in narodnemu ponosu...« Kot priloga »Našemu listu« je izhajal od junija 1905 do konca 1907 lokalni list »Kamničan«. V »Našem listu«, prva števila 1. 1908 naznanja založništvo, da je utavilo nadaljnje izdajanje »Kamni-čana« iz sledečih razlogov: »Kamničan« jc bil namenjen Kamniku in njega okolici. Založništvo je hotelo polagoma ustvariti iz Kamničana reden lokalen list, ki bi bil zlasti v sezonski dobi za mesto Kamnik in njega krasno okolico še posebne vrednosti. Ali vsaka kritika se je smatrala za osebno žaljenje, vsak predlog za vsiljevanje... Za točnost podatkov, navedenih v tem članku ne jamčim, ker sem jih sestavil ponajveč na podlagi ust-menega sporočila g. Josipa Grčar- Borzni kotiček Kot smo že zadnjič napovedali, se bomo danes posvetili borzni tečajnici, ki jo lahko dnevno najdemo v časopisih, kot so Delo, Dnevnik, Večer itd. Gre za uradno borzno tečajnico, ki jo objavlja Ljubljanska borza vsak delovni dan in sicer s tečaji, kot so se oblikovali dan poprej. Tečaji, ki jih preberete v Delu npr. v sredo, veljajo torej za torek. Tečajnica pa izgleda približno takole: l11 M, J , ■> S I A . Datum: 1B. 03.1894 \\ilSjA fsjyJ *—),d *d »J ....j*!' RSU 8.0 Z 01.12. 1005 J4- 18 02 1001 :008 no« MOJ 11047 RSU 9.5 6.(1 10 103.7 34 11 02 109 7 1097 1009 109.2 43321 flSLfl 5.0 i. (30.11. 917 1.0O 18 02 910 960 »0 913 1257 RSU |0| 8.0 1(31.12 98.9 VU> 18.02. 917 »0 99.4 917 RSL2I0I 9.5 6.(1.10 109.0 -1 16 02 •oso ■ UVR&CSHA KOTAČU* 1 - OfrvatnfcM Uhbu' 1 M J['.4|| no.i| -1 uw| iou| nos| mota ma - otvMniM 105 T (tU 1013 24 f 16 02 :0< & 102.1 ms 47T 1*1 10.0 t tuj 100.0 17 02 1000 - - ■ - U*2 12.0 3.(1.11.) 104.5 16 02. IO4.0 - - Unraru 1 100 H 10,0 30.12 DbUtto 10.0 2 11.10. 90.S 1? 02 905 91.5 - - - Ob.Snant 10.0 1. [18.r 90.BA 1.03 IS 02 990 90.5 90.9 89.9 229 ». 24 ti D 1 (11.) TU 1.72 18 02 :'4.0 TSi 79X1 760 1104 FTTC«I|^ 120 4. (l.ltt 104.5 14.02 1029 - - - FTTli, m 101SA 18 02 1030 104 5 1004 1015 34 PTT On. 12.0 t 11.1.) 120.0 02 18.02. 1115 1209 120 .0 120.0 341 Rgatfcii ICO i MJ 12.100 16 12 RGSbfco a.o 4.(1.4) 98.4 17 02 96.0 1005 - 12.0 1 tt.lt 104.0 14 09 - - PAOen THO - RMhMdMnto* Mm m ttil zsrss m 18 02 23S6O0I 23S990 238 503 235100 16810 FfcMdi 111714 .03 18 02. 112 CC0I 114 000 11(500 111500 Qnd v (12.1 1450 16 12 -I 2550 - Kot vidimo, je borzna tečajnica razdeljena na 11 stolpcev in pa na toliko vrstic, kolikor je pač vrednostnih papirjev, ki na Ljubljanski borzi kotirajo. Najprej si poglejmo, po kakšnem ključu so razvrščeni vrednostni papirji (prvi stolpec). Prva oblika vrednostnih papirjev so obveznice. Uvrščena kotacija I pomeni, da gre za najvarnejše obveznice. Pri nas so to zgolj obveznice, ki jih je izdala država (RSL1, RSL2 in RSL8). Znak (0) pri imenu pa pomeni, da gre sicer za isti vrednostni papir, le da je bil ta papir že uporabljen za davčno olajšavo in je zaradi tega njegova cena nižja. Ta posebnost pa bo v veljavi zgolj do naslednjega roka za izdajo davčne napovedi, zato o tem ne bomo veliko govorili. Uvrščena kotacija II pomeni, da gre za obveznice, ki so sicer še vedno varne, vendar pa vseeno bolj rizične kot tiste v prvi skupini. Kot vidimo, je v to skupino zaenkrat uvrščena le obveznea Mesto Ljubljana (MLJ). Na prostem trgu pa kotirajo obveznice, ki so relativno bolj rizične. O tem, v katero od skupin bo uvrščena posamezna obveznica, odloča Ljubljanska borza in sicer tako, da za višje uvrščene obveznice postavi ostrejše pogoje. Naslednja skupina papirjev so delnice, ki pa kotirajo zgolj na prostem trgu (kot smo že omenili, so delnice praviloma bolj rizične od obveznic). Razvrščene so po abecedi, trenutno pa jih na borzi kotira 16. Naslednja skupina papirjev so t. i. kratkoročni vrednostni papirji, kamor pri nas sodijo zgolj blagajniški zapisi Banke Slovenije. Zdaj pa si poglejmo, kaj predstavljajo številke v posameznem stolpcu. V prvem stolpcu je zapisana obrestna mera oz. dividenda papirja. Gre za obrestno mero na letni ravni. Letna obrestna mera za obveznice RSL1 je torej 8%. Pri delnicah gre seveda za dividendo v tolarjih. Tu se mi zdi potrebno omeniti, da zvezdica pri posameznem papirju pomeni, da je papir denominiran v DEM, vplačuje in izplačuje pa se v tolarjih po srednjem tečaju Banke Slovenije. Drugi stolpec pove, kateri kupon po vrsti je bil izplačan zadnji in pa datum tega izplačila. Tako lahko npr. preberemo, da je bil zadnji kupon RSL1 šele drugi po vrsti, izplačan pa je bil zadnji dan prejšnjega leta. Enotni tečaj predstavlja povprečje tečajev sklenjenih poslov na dan, ko beremo borzno tečajnico. Naslednji stolpec prikazuje odstotno spremembo tečaja glede na prejšnji enotni tečaj. Sesti stolpec nam pove datum, za katerega tečaji veljajo. Naslednja dva stolpca nam prikazujeta razkorak med povpraševanjem in ponudbo za posamezni vrednostni papir, stolpca min. in max. pa povesta, kolikšen je bil najnižji in kolikšen najvišji tečaj sklenjenih poslov. Zadnji stolpec pa prikazuje obseg sklenjenih poslov za posamezni vrednostni papir v 000 SIT. V zgornjem primeru je bilo torej z RSL1 na dan 11. 2.1994 sklenjenih za 43.691.000,00 SIT poslov. Do naslednjič vam želim obilo užitkov ob branju borznih tečajnic, medtem pa vam bom poskušal pripraviti nekaj osnovnih informacij o investicijskih skladih. (MN) ja, znanega v Kamniku pod imenom Grčarjev Pepe. Od I. 1903 deluje v Slatnarjevi tiskarni z malimi presledki kot strojnik-tiskar, je absolvent umetno-obrtne šole, dela lesoreze, linoreze za tiskarno, se udejstvuje kot slikar. Odločno se protivi, da pride njegovo ime v javnost, pa moja dolžnost je, da se sklicujem na vir, iz katerega sem zajemal gradivo za ta člančič. Marsikatero epizodo zna pove- Pogled v notranjost tiskarne Slatnar, kjer so se tiskala v članku omenjena dela. dati g. Grčar iz krogov slovenskih literatov in iz našega javnega življenja. Aškerca, kije pogosto zahajal v tiskarno in je imel z g. Grčarjcm kot tiskarjem posla, opisuje g. Grčar kot jako prijaznega moža. Ko mu g. Grčar ni hotel roke, kije bila umazana od dela, dati v pozdrav, mu je Aškerc zgrabil roko rekoč: »To je delavna roka«. V knjigi »Preporodovci« čitamo o Slatnarju, da se ni bal ne konfisi-ciranja, ne potov na policijo, da je imel v svoji pisarni nekaterikrat detektiva, da se je v preiskavi držal tako junaško, da bi bil raje zaprt, kakor da bi izdal kakega dopisnika, naročil sije celo ćirilske črke, da je lahko prinašal tudi srbske dopise. Leta 1913, pripoveduje g. Grčar, je zopet obiskal tiskarno tajni agent Toplikar iz Ljubljane, znan pod imenom »Dopclcifra«. Stikal je za rokopisi. Hotel je izvedeti imena avtorjev, katerih Slatnar nikdar ni izdal. Rokopise je imel Slatnar doma shranjene. Tisti dan je bil Slatnar odsoten, kar je bilo detektivu celo ljubo, ker si je obetal boljših uspehov. Vedel sem, da bo po negativnih rezultatih v tiskarni detektiv napravil takoj preiskavo na pri- vatnem stanovanju. Treba je bilo gospej Slatnarjevi avizirati ta Obisk. Srečen slučaj je hotel, da je tajnemu agentu zmanjkalo žveplenk za cigareto, ki si jo je hotel privoščiti radi svojega nervoznega posla. Ponudil sem se neljubemu obiskovalcu, da mu osebno donesem žve-plenke. Skočil sem v strojnico in sem tamkaj naročil dekletu - vlagal-ki, naj skoči preko zunanjega zidu (cvinger) neopažena in pohiti k gospej Slatnarjevi z opozorilom, naj takoj skrije vse rokopise, da je komisija iz Ljubljane tukaj. Tako je bil marsikateri Preporodovec takrat rešen preganjanja. Večino gori navedenih knjig slovenskih literatov je tiskal g. Grčar in so šli rokopisi skozi njegove roke, menda tudi Kettejevi rokopisi. Dva še nenatisnjena Kettejeva rokopisa hranim. To sta dve kritiki, kijih je čital Kette v dijaški literarni zadrugi v Novem mestu, eno okrog novega leta 1897, drugo 4. marca 1897 o leposlovnih spisih, ki so jih člani prednašali v »Zadrugi«. ANTON ZEVNIK Opomba uredništva: Odlomek iz Kettejevih rokopisov na koncu članka je izpuščen! Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi Odprto pismo Skupščini občine Kamnik in Svetu KS Moste Zaradi predlagane nove krajevne samouprave in dosedanje porabe samoprispevka smo se odločili za odprto pismo Skupščini občine Kamnik in Svetu KS Moste. 1. Prepričani smo, da ni mogoče razdeliti sedanje občine, dokler se ne rešijo tudi njene obveznosti, zato zahtevamo, da se pred razdelitvijo obstoječe občine reši vprašanje samoprispevka v Mostah, ki je bil namenjen prizidku šole. Samoprispevek je bil sprejet v skladu z občinskimi plani in tudi izpeljan, denar pa že drugo leto čaka na realizacijo. Od sveta KS Moste zahtevamo javni odgovor, prav tako od občine Kamnik, kako tečejo priprave in kdaj se bo z gradbenimi deli začelo. Prav tako zahtevamo, da se pred razdelitvijo občine dajo nedvomna zagotovila za realizacijo tega projekta. 2. Predlagana varianta razdelitve občine Kamnik na nove občine, je po našem mnenju za vasi Suhadole, Moste in Žeje nesprejemljiva, ker bi izgubili še tiste pravice, ki so jih kot krajevna skupnost imeli. Če gledamo zemljevid zahodnega dela kamniške občine, potem vidimo, da se ta deli nekako na dva dela. V zgornjem delu je KS Komenda, ki ima nekoliko več prebivalcev. V spodnjem delu pa KS Moste, ki pa je gospodarsko nekoliko močnejša. Ti dve KS imata skupaj s Knžem več skupnih ustanov. Vendar pa je skupno življenje v občini Komenda zaradi unitarne politike Komende nesprejemljivo. Iz dosedanjih izkušenj je povsem jasno, da bi v primeru predlagane občine v KS Moste: - izgubili bencinsko črpalko (predlog na predvolilnem shodu), - postopno ukinili matično osnovno šolo v Mostah in jo selili na podružnično šolo v Komendo. (Študije s strani Komende, ki so v nasprotju s študijo in dogovorom vseh treh KS, občinsko izobraževalno skupnostjo in republiškim Zavodom za izobraževanje ter samoprispevkom. Voljo ljudi, izraženo s samoprispevkom, lahko spremenimo samo z novim referendumom). - v Suhadolah bi dobili čistilno napravo za kanalizacijo. Glede na dosedanjo prakso je povsem jasno, da ne bo možno speljati neočiščene kanalizacije preko občinske meje. V konkretnem primeru bi to bilo v južnem delu Suhadol; - podaljšanje Komende do križišča v Mostah. (Predlog sveta KS Komenda v prejšnem mandatu. S tem bi izničili pomen Most v širšem prometnem prostoru in izbris Most iz prometnih zemljevidov Slovenije.) - V zadnjem času uporabljajo izraz »komendsko področje«, za prebivalce pa Komendčani, kamor uvrščajo tudi sosednje KS, ne da bi te vprašali za mnenje. I. T. D. Urbanistični plan Most in Komende iz leta 75, ki ga je izdelal LUZ, jc načrtoval skupne objekte na sredini tega prostora (sicer na področju Komende), žal za Komendčane ni bil sprejemljiv. Tako kot so stvar zastavili sedaj na južnem delu predlagane občine, ne bi imeli nobenega objekta skupnega pomena. Bili bi le dobri investitorji. Sedaj, ko smo dočakali demokracijo, bi bilo logično, da bi imeli prebivalci vseh krajev več pravic kot dosedaj. V predlaganem primeru pa bi se po ukinitvi KS zgodilo nasprotno. V KS Moste imamo svojo zgodovino (originalni grb), močno podjetništvo, po predlagani varianti pa bi v bodočnosti izgubili identiteto. Glede na to zahtevamo od sveta KS Moste in od občine, da do zbora krajanov pripravijo projekt občine Moste, kar so v zgodovini že bile. Natančne zakonske omejitve glede velikosti novih občin ni, odločala naj bi predvsem volja ljudi. Že KS Moste se je pri posameznih projektih (telefoniji, izgradnji mrliških vežic) povezovala s sosednimi kraji. Tudi nova občina se bo morala zaradi racionalnosti na področjih uprave, komunale, gospodarstva itd. projektno povezovati s sosednjimi občinami. S tem bi dosegli racionalno porabo in kontrolo finančnih sredstev in odpravili morebitne stroške, ki bi nastali zaradi majhnosti. Število zaposlenih pa je v dobi računalništva minimalno. Če bi bila v občini Komenda zaposlena dva, potem bi bil v občini Moste dovoli eden. Povezovanje KS v občine je podobno poroki, v zakonu se morata partnerja razumeti, žrtvovati in se odpovedovati zaradi skupnih ciljev. Če ta pripravljenost ni obojestranska, je zakon brez smisla. KUD JURU BOBIČ MOSTE Telefonija na Komendskem Polnih deset let je poteklo od leta, ko je PTT podjetje Ljubljana z investicijo v stavbo, novo centralo in krajevno telefonsko omrežje zapustilo Komendo. Če me spomin ne vara, je bilo kar težko zagotoviti zadostno število telefonskih naročnikov - takratno skupno število je bilo 600. V mandatu delegata občinske skupščine, ki mu vztrajno bliža konec (22. aprila 1994), sem zastavil kar nekaj delegatskih vprašanj v zvezi z načrtovanjem razširitve telefonske naročniške mreže n£ Komendskem. In ker je prav, da poleg pisnega pogovarjanja, tudi preko osebnih stikov presodimo zadevo, sem se odloČil, da se najavim pri vodstvu PTT podjetja in pridobim najbolj sveže informacije o problematiki, ki zanima kar veliko število krajanov krajevnih skupnosti Komenda, Moste in Križ. Dne 11.2. 1994, v petek, sva se s predsednikom KS Komenda, Romanom Grošljem, sestala z vodstvom PTT podjetja Ljubljana. Povedali so nama naslednje: kot je bilo že navedeno in objavljeno v Kamniškem občanu, bo v komendski zgradbi PTT konec leta 1994 vgrajena nova telefonska centrala z zmogljivostjo 1200 priključkov (600 novih). Pogodba z ISKRO je v pripravi, razgovori tečejo v zvezi s kreditiranjem centrale. Izjavili so nama, da jc impulz kar 20-krat cenejši kot v Evropi, s katero se vsakodnevno primerjamo (cena KWh je evropsko ceno že ujela), zato ni zanemarljiva problematika financiranja investicije. Projekt dopolnitve krajevnega telefonskega omrežja je naro- nadaljevanje na 11. strani Ko se je potrebno odločiti Srednja šola Rudolfa Maistra GIMNAZIJA Gimnazijski program ne izobražuje za poklic; namenjen je predvsem pripravi na maturo. Učenci dobijo v tem programu najbolj primerno izobrazbo iz družboslovnih in naravoslovnih ved za nadaljevanje študija na univerzi. Program omogoča tudi pridobitev take splošne izobrazbe, ki je primerna podlaga za poklicno usposobitev za različne zaposlitve po srednji šoli. To je primerno za učence, ki ne bodo želeli ali zmogli nadaljevati študija na univerzi in bodo končali izobraževanje z zaključnim izpitom namesto mature. Potrebna je solidna povprečna inteligentnost, nadpovprečni smisel za učenje, precejšnje predznanje iz osnovne šole pri večini glavnih predmetov, zavestna odločenost za dolgotrajnejše šolanje in vztrajnost pri doseganju postavljenih ciljev. V gimnazijskem programu je več predmetov, ki so jih učenci srečali že v osnovni šoli, vendar so tu po vsebini zahtevnejši in obsežnejši. Obvezni so naslednji predmeti: slovenski jezik in književnost, dva tuja jezika, matematika, zgodovina in športna vzgoja (obvezna štiri leta za vse učence); geografija, biologija z ekologijo, fizika in kemija (tri leta obvezni za vse učence, v četrtem letniku si jih učenci izbirajo glede na predmete pri maturi ali zaključnem izpitu): umetnost, računalništvo in informatika, psihologija, sociologija in filozofija (enoletni predmeti; učenci pa jih lahko izberejo tudi v večjem obsegu glede na svoj interes oziroma študijsko namero). Najbolj prometna točka v Kamniku: tu skozi gre dnevno 5. mm nog. Program v največji meri omogoča pripravo za opravljanje mature, zato je najprimernejši za učence, ki želijo doseči visokošolsko izobrazbo, manj pa omogoča praktične dejavnosti za razvijanje raznih spretnosti, ki so potrebne za opravljanje različnih poklicev. Sedanji gimnazijski program omogoča, da si dijaki delno sami oblikujejo program izobraževanja. Tako se lahko bolj intenzivno ukvarjajo s predmeti, ki jih bolj zanimajo: v četrtem letniku, ko lahko izberejo kar 11 ur od 32 ur tedensko, imajo program, ki je precej povezan z njihovo odločitvijo za maturo in z bodočim študijem. Sedanji gimnazijski program upošteva individualne razlike med učenci. V šoli je možno oblikovati različne tipe oddelkov, v katere se vključujejo učenci različne usmerjenosti. Na vsaki šoli pa je možno oblikovati za vsak letnik še po eno skupino, ki se odloči za kakšno posebnost, za katero so se odločili učenci iz različnih oddelkov. Možne so še dodatne skupine, če starši zberejo potrebna dodatna sredstva zanje. Izbirnost v gimnazijskem programu je torej možna, vendar omejena. Odvisna je od materialnih možnosti ter kakovosti dogovarjanja med šolo, učenci in njihovimi starši. Posebnosti kamniške gimnazije Pred vpisom v prvi letnik se mora dijak odločiti za enega od naslednjih oddelkov: a) za oddelek z matematiko na zahtevnejši ravni in poglobljeno fiziko, kemijo in biologijo (v takem oddelku se bo intenzivneje pripravljal na vse vrste študija, še posebej pa na študij naravoslovnih, medicinskih in tehničnih ved); b) za družboslovni oddelek s tremi tujimi jeziki (v takem oddelku se ho pripravljal na študij družboslovnih ved in jezikov, manj pa za naravoslovje, tehniko in medicino); c) za družboslovni oddelek z latinščino (v takem oddelku se bo Pripravljal na študij družboslovnih ved in jezikov, manj pa za naravoslovje, tehniko in medicino). Vsebina zaključnega izpita na gimnaziji * pisni in ustni izpit iz slovenskega jezika in književnosti; * pisni in ustni izpit iz tujega jezika ali matematike (po izbiri »čenča); * ustni izpit iz dveh predmetov četrtega letnika (po izbiri učenca). Kdor bo hotel študirati na univerzi, bo moral opraviti maturo. Maturo obvezno opravlja iz petih predmetov, neobvezno pa še iz istega: • slovenski jezik • angleški jezik • matematika in lz dveh predmetov po izbiri iz ponudbe šole. Predmeti, kijih ponuja naša šola: - fizika, - kemija, - biologija, - zgodovina, - geografija, - psihologija, - filozofija, - sociologija, - ekonomija, - nemški, francoski, italijanski in španski jezik. Razumno razmišljajoč dijak si bo pridobil čim širše znanje in vstopnico za več fakultet ali študijskih smeri. Zato bo morda izbral še šesti maturitetni predmet. To je posebno pomembno pri študiju naravoslovja, če manjka del znanja iz skupine naravoslovnih predmetov (fizika, kemija, biologija), in pri študiju jezikov, če je matura vstopnica za študij. Priprava na šesti maturitetni predmet bo brezplačna. EKONOMSKO-KOM ERCIALNI TEHNIK Poklic: ekonomski tehnik finančno računovodskega področja ali komercialnega področja ali splošno ekonomskega področja Ekonomski tehniki se zaposlujejo in opravljajo dela v računovodstvu in finančni operativi podjetij, v bančništvu in zavarovalništvu. Opravljajo delo trgovskih potnikov in delo v komerciali podjetij ter v špediterstvu in carini. Usposobljeni morajo biti za podjetniško sodelovanje v manjših poslovnih enotah in za skupinsko delo v večjih podjetjih. Zato sta od psihofizičnih lastnosti najpomembnejši komunikativnost in smisel za organizacijo. Poklic je torej primeren za odprte ljudi, ki zlahka vzpostavljajo stike z drugimi in se brez težav vključujejo v novo okolje. Poklic ekonomski tehnik je primeren za oba spola. Izbirna področja izobraževanja so: A) finančno-računovodsko področje Po končanem izobraževanju je ekonomski tehnik usposobljen za delo v računovodstvu in finančni operativi podjetij ter v bančništvu in zavarovalništvu. B) komercialno področje Učenci so usposobljeni za uporabo temeljne ekonomske propagande trženja, za delo trgovskih potnikov in za delo v komerciali podjetij, špediterstvu in carini C) splošno ekonomsko področje (priprava na maturo) Zaključek šolanja Zaključni izpit • pisni in ustni izpit iz slovenskega jezika in književnosti, • pisni in ustni izpit iz angleškega jezika ali matematike (po izbiri učenca), • ustni izpit iz predmeta gospodarsko poslovanje, • pisna naloga iz računovodstva (izbirna skupina A), • seminarska naloga z zagovorom iz enega od izbranih strokovnih predmetov (izbirna skupina B in C), • seminarska naloga z zagovorom iz enega od izbranih strokovnih predmetov (izbirna skupina C). Za šolanje ni nikoli prepozno V enoti Izobraževanje odraslih pri Srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik si odrasli lahko pridobijo spričevalo, to je javno listino, za ekonomsko komercialne tehnike, prodajalce, poslovodje, gimnazijce in naravoslovno-matematične tehnike. Razen programov javne šole izvajajo različne jezikovne tečaje in tečaje funkcionalnega izobraževanja po potrebah v kamniški in delno tudi domžalski občini. Enota Izobraževanje odraslih je kot posebnost razvila obliko vodenega samoizobraževanja. Ta pristop omogoča prilagajanje tempa in oblik izobraževanja potrebam odraslih. Vpišejo se lahko kadarkoli (ni nujno, da jeseni; lahko tudi maja ali junija). Učijo se pri organiziranem pouku, tečajih, na seminarjih, na konzultacijah in s pomočjo učnih gradiv. Šola omogoča izpite, pripravlja in svetuje gradiva. Ob vpisu kandidat dostavi spričevala o predhodnem šolanju, služba enote pa ugotovi razlike do zaželenega spričevala in svetuje pot. Občan torej dela po svojih zmožnostih in tudi plača vsako uslugo šole posebej. Kamniška enota izobraževanja odraslih sega tudi v druge predele Slovenije: z dislociranimi enotami in s strokovno pomočjo. Oddih v šolski avli. Letos se v dislocirani enoti v Domžalah šola okrog štirideset občanov, na Štajerskem - v Žalcu - pa se bliža številu dvesto. Tam se razen Žalčanov izobražujejo tudi Celjani in Slovenjgradčani. V vseh enotah pridobi zaključno spričevalo od petdeset do šestdeset občanov na leto, veliko število pa dobi razna potrdila o pridobljenem znanju. Enota, ki ima kot ena redkih dovolj strokovno ustreznih predavateljev, lepo sodeluje tudi z Uradom za delo. Tako pripomore, da si ljudje pridobijo formalno izobrazbo, če je še nimajo, da si pridobijo alternativni poklic ali da se prekvalificirajo, če ni več upanja za delo, ki so ga doslej opravljali. Kot občani pa se lahko vpišejo tudi neuspešni nekdanji dijaki, ki jih je mladostni nemir odvrnil od rednega šolanja (pogosto ob slabo plačani naporni službi, proti plačilu, nekateri z majhnimi otroki in drugimi težavami). Vendar je tudi to ena od poti, ki mladino vodi do cilja. To opogumlja! Katere jezike se lahko učijo dijaki? Dijaki se na naši šoli učijo naslednje jezike: ANGLEŠKI JEZIK - obvezno NEMŠKI JEZIK - obvezno ITALIJANSKI JEZIK - redno ali fakultativno FRANCOSKI JEZIK - redno ali fakultativno ŠPANSKI JEZIK - fakultativno LATINSKJ JEZIK - redno, fakultativno ali kot krožek. Obvezni, redni in fakultativni pouk potekajo po rednem šolskem programu, dijak pa v spričevalo dobi oceno. Vsebina krožka je sproščena, dijak jezik spoznava ljubiteljsko. Fakultativni pouk, ki ga dijak plača, organiziramo, če je za isto stopnjo vsaj deset prijav. Izjemno jezikovno nadarjenim dijakom omogočimo tudi individualni in brezplačni fakultativni pouk tujih jezikov in latinščine. V šoli o šoli -z ravnateljico Z ravnateljico Srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku sem se pogovarjal na lep januarski dan sredi epidemije gripe. Bili ste dijakinja kamniške gimnazije. Povedali ste mi, da v Kamniku živite skoraj četrt stoletja, eno desetletje pa ste ravnateljica tukajšnjih srednjih šol. Ste v tem času prirasli h Kamniku? Res sem bila dijakinja kamniške gimnazije, vendar sem maturirala na bežigrajski. Zaradi nekih težav mi je bilo kot Domžalčanki ugodneje, da sem se šolala v Ljubljani. Na kamniško gimnazijo in na Kamnik imam lepe spomine. Tudi zato mi ni bilo težko, ko me je kasneje neki Kamničan pripeljal v Kamnik in me napravil Kamni-čanko. Sodim torej med tako imenovane »pritepence«. Tej vrsti ljudi Kamničani radi kaj poočitajo. Že kot dijakinja pa sem med dolgim čakanjem na vlak s simpatijami raziskovala Kamnik in si zapisovala vtise. Zdi se mi, da sem nekoliko romantična in umetniško zagreta duša, ki jo hitro prevzame slovenska kulturna dediščina. Za to pa je v Kamniku dosti »paše«. Šola je za naše mesto zelo velika. Kako jo lahko uspešno vodite? Pred leti so mi rekli, da je Kamnik nekaj posebnega, ker pride največ dijakov na enega meščana, čeprav ni niti veliko mesto niti regijsko središče. V zadnjih letih se pri nas šola okrog 1200 dijakov na leto in okrog 400 odraslih. Razen srednje šole pri nas delujeta tudi. obrat šolske prehrane, ki kuha tudi za osnovne šole in vrtce, ter enota B izobraževanja odraslih, po starem delavska univerza. | Utrinek med selitvijo k naslednji učni uri. POZOR Letos je vpisni postopek za vse srednje šole spremenjen. Verjetno bomo morali omejiti vpis. Pri nas boste lahko kandidirali le, če se boste prijavili. Če boste kandidirali drugje, kasneje pa si boste zaželeli našo šolo, k nam ne boste več mogli. Velikost šole je bolj ovira kot prednost. Zavedam se nevarnosti, da bi šola zaradi velikosti lahko izgubljala, zato je razdeljena na notranje pedagoške in druge enote. Imam štiri pomočnike, kuhinja in delavska univerza pa imata tudi svoje vodje. Odlično delujeta računovod-sko-administrativni del šole in tehnična služba. Snažilk nimamo, ker šolo čisti servis. V šoli je zasebna služba, ki skrbi za nakup pripomočkov, pisarniškega materiala, tehnične opreme, knjig iz vse Evrope, za fotokopiranje, vezavo in tisk gradiv, prav zdaj se širi še za telefonsko govorilnico, barvno fotokopiranje, ekspresno tajnico in laserske tiske. Povsod, kjer je mogoče, smo delo posodobili z računalniki in drugo opremo. Posamezni deli šole torej delujejo samostojno, zato se pretežno in neposredno vendarle lahko posvečam bistvenim ravnateljskim nalogam. Izbrali smo nekaj zelo delovnih in poštenih obrtnikov, ki so nam lojalni, in ki nam - saj imamo dela za pravo majhno naselje - hitro in zanesljivo pomagajo. Zadošča, da napišem listek, dvignem telefon, pa je delo opravljeno. Bi lahko primerjali uspešnost kamniških dijakov z dijaki drugih sol? Osnovnošolci, ki prihajajo k nam, so različni. Njihova prilagojenost našim programom je odvisna od kakovosti osemletk, od kulturne razvitosti našega okolja in drugih vplivov, ki oblikujejo mlado osebnost. Zanesljivo pa so absolventi naše gimnazije pri delu in študiju približno tako uspešni kot z najboljših slovenskih gimnazij. Za to trditev imamo tudi statistične potrditve. Zaupam v svojo šolo, ki sta jo obiskovala tudi moja sinova. Dijaki ekonomske šole se usposabljajo predvsem za delo, študirajo pa le najboljši. Mislim, da smo z večino lahko zadovoljni. Njihovo uspešnost lahko vrednotimo šele kasneje — ko se med delom uveljavijo. So med gimnazijci predvsem odličnjaki? Večletno spremljanje kaže, da je kakih 70% osmošolcev, vpisanih na gimnazijo, odličnih - slaba polovica s samimi peticami, drugi so prav dobri, redka izjema pa dobra. Na ekonomski šoli je večina prav-dobra ali dobra. Osnovnošolske ocene se v srednji šoli verjetno znižajo? Oba programa, ki ju izvajamo pri nas, sta razmeroma zahtevna. Tudi na ekonomski šoli je na primer matematika, ta večna povzročiteljica šolskih težav, eden od pomembnih in zahtevnih predmetov, precej učenja pa zahtevajo tudi strokovni in teoretski ekonomski predmeti ter slovenski jezik. Gimnazijcem je treba povedati, da je za uspeh nujno vsaj troje: dovolj znanja, primerna sposobnost ter pripravljenost za dolgotrajen študij in trdo delo. Če kaj manjka, so težave. Ekonomski tehniki pa potrebujejo tudi dovolj široko razgledanost, splošno kulturo, sposobnost za komuniciranje ... Osnovnošolski odličnjaki so praviloma uspešni, gimnazijci s trojkami in ekonomisti z dvojkami pa bodo morali za pozitiven uspeh še posebej veliko delati. Po časopisnih polemikah sodim, da je zadnje čase na splošno več razhajanj med pričakovanji staršev in delovanjem šol. To bi lahko nekoliko potrdila predvsem za zadnja tri leta. Sodim približno v isto generacijo kot starši naših dijakov, zato čutim razlike med svojo in sedanjo srednjo šolo. Obličje in tudi vsebina šole sta se precej spremenila. Proces razvoja naše državne šole ni zaključen. Novostim šolniki nekako sledimo, teže pa starši, saj jim neposredno niso dostopne. To jih bega, v marsičem ne vidijo logike ali smisla, vendar ni dovolj priložnosti za pomenek. Če ni pedagoška tajnost, pri čem pa se z dijaki in starši najpogosteje razhajate? Ne, ni, vendar ste me spravili v zadrego, ker verjetno mislite predvsem na konflikte. O tem vam lahko govorim le s svojega zornega kota. Če že moram odgovoriti, naj povem, da prvo nervozo povzročijo ocene. Nekdanji odličnjaki, prav dobri... se namreč razporedijo, tako da jih ostane peščica, drugi pa zdrsnejo navzdol po lestvici ocen. To domači težko sprejmejo. Ni nam na primer všeč, če starši najamejo inštruktorje, namesto da bi svoje »pokovce« pripravili k domačemu delu. Jezijo nas nekateri inštruktorji, pisani po izobrazbi, ki poučujejo vse mogoče, s šolo ne sodelujejo, poučujejo mimo programa - če ni uspeha, nas staršem črnijo. Kdaj pa kdaj se s starši sporečemo zaradi vzgojnih ukrepov ali različne ocene teže dijaških »pogruntavščin«. Težave imamo z dijaki, ki so v šoli na željo ali celo na pritisk staršev, čeprav jih nič ne zanima. Včasih nekateri starši od nas zahtevajo uspeh za vsako ceno. Če je pritisk staršev na otroka premočan, se doma brani in včasih pripoveduje prav neverjetne grdobije o šoli. A to prenesemo, saj dijaka tudi razumemo. Bi staršem lahko očitali kaj napak glede vzgoje? Redkim. Mislim, da je velika večina skrbnih in uspešnih vzgojiteljev. Vzgojne težave se spreminjajo tudi s stilom vzgoje. Odkar je socialno razslojevanje opaznejše, imetje pa postaja simbol uspešnosti, nam povzročajo težave nekateri mladi, ki imajo materialno usmerjeno vzgojo. Apetit po materialnem bogastvu pa mlado in nedozorelo dušo potegne marsikam. Nekateri starši dijakom kupujejo prav neverjetne stvari, kot so zelo draga oblačila, motorji, vozniški izpit še pred polnoletnostjo, potem pa avto. Tak otrok nima neizpolnjenih želja, kar mu siromasi življenje, ne zna se boriti za eksistenco, saj mu je vse prineseno na krožniku. Kot sem že omenila, se tako vzgajani najstnik le težko zdravo osebnostno razvija. Na vašo željo sem naštela nekaj težav, vendarle pa imam občutek, da z večino staršev lepo sodelujemo. Skušamo pomagati, gremo nasproti, skušamo razumeti, ne moremo pa vlivati znanja in podarjati ocen. Kaj pa dijaška zaljubljenost? Nekoč je bilo to najbolje skriti. Kako je s horo legalis? V mojih gimnazijskih letih to ni bil več problem, tudi če je šlo »malo dlje«. Kako je z zaljubljenostjo danes, sprašujete? Dajte no, to pa mora biti. Kdo ve, koliko parčkov je na šoli. In kdo ve, koliko nežnih pogledov in misli še povrh. Včasih opazujemo njihove skrivnosti, včasih tudi nas zanima, ali se bo iz prvih iskric kaj razvilo. Ampak fantje so na šoli, kjer je skoraj tisoč deklet, krepko šibkejši spol. Hore legalis danes šolniki ne spremljamo. Spada k domači vzgoji. Tej se pa včasih čudimo. Ne vem, kako morejo starši dovoljevati ponočevanje dvanajst, trinajst let starim osnovnošolskim dekletom. Ne razumemo, da nekateri dijaki veliko poučujejo, v šoli pa so neprespani - da starši ne stopijo v kak lokal pogledat za svojim nadobudnežem. Vplivi so lahko škodljivi, če oseba ni dovolj zrela, z zrelostjo pa je v teh letih križ, čeprav na srečo raste. Mislim, da se naša stara hora legalis ne more vrniti. Staršem svetujemo manj naivnosti, kadar jih njihov nadobudnež prepričuje, da ponočujejo »vsi«. Pa se vrniva k resnejšim zadevam. Pravite, da po zaključnem izpitu kar uspešno študirajo? Spremljamo jih ob sprejemnem postopku in med prvim letom študija, ko so še »naši«, kasneje pa prevladajo druge okoliščine. Lani so na fakultete sprejeli.....dijakov naravoslovne in..... dijakov družboslovne gimnazije. Dijaki ekonomske šole se najpogosteje vpisujejo na obe stopnji ekonomske fakultete. Največ lanskih gimnazijcev se je vpisalo na filozofsko, pred leti pa je prednjačila elektrotehnika. V odmoru sem opazil veliko in glasno množico, ki je drvela v jedilnico. Kako imate urejeno dijaško prehrano? Ravnateljica prof. Vanda Rebolj. Malicaje obvezna, ali drugače povedano, dijak mora v šoli nekaj pojesti. Ce ne malica, naj kosi. Če česa ne mara, lahko dobi kaj drugega, tudi dietno hrano ali vegetarijanski obrok. Starši to večinoma podpirajo. Če pa malico odpovedujejo, jim nasprotujemo. Čudni starši, ki mislijo, da lahko dijak ob takih naporih pol dneva shaja brez hrane. Tudi težave povezane z živci in neprijetnimi razvadami, nosimo predvsem mi, zato si jemljemo pravico, da o tem tudi nekaj rečemo. Seveda pa vsi socialno šibki dobijo malico brezplačno. Spodbujajo nas statistični podatki o tistem delu zdravja naših dijakov, ki je povezano z zdravo prehrano. Zato kar vztrajamo. Dijaki torej v šoli radi jedo? Tega si pa ne upam reči. Dijaki malico pogosto kritizirajo, čeprav zbiramo njihove pripombe in jih skušamo upoštevati. Tudi »repete« lahko dobijo. Vendar je enemu všeč to, drugemu ono. Več jedilnikov hkrati si ne moremo privoščiti. Le ob praznikih kuhinja dijake in profesorje malo »pocrklja« s priboljški. Kot ste sami videli, ne bežijo pred malico. Spomnila sem se dogodka pred mesecem dni, ko sta bila na ogledu šolske avle dva starejša gospoda. Zazvonilo je, nato pa je - kot danes - vsa šola zabučala. Morala sem ju potolažiti, da dijaki ne bežijo pred nevarnostjo, ampak na malico. Šola buči tudi zaradi glasbe, ki jo dijaki poslušajo med odmori. To, da ni za vsaka profesorska ušesa, pa je že druga zgodba. Nič še nisva rekla, odkod prihajajo dijaki v Kamnik. Naš šolski okoliš ima skrajno mejo nekje med Črnučami in Bežigradom. K nam se vpisujejo razen redkih izjem vsi učenci iz kamniške občine, ki želijo obiskovati gimnazijo ali ekonomsko šolo, nato pa se v južni smeri redčijo. Domžalčani se tako kot v mojih dijaških časih vpisujejo v Kamnik ali Ljubljano. Zato je pri nas največ Domžalča-nov, njihov delež se je v mojem desetletju povečal še za 12%. V Kamniku je maturiralo že kakih petinštirideset generacij. V Sloveniji so znatno starejše šole. Ali ta doba zadošča za nastanek čvrste šolske tradicije? Mislim, da v Kamniku ne moremo govoriti zgolj o teh petinštiridesetih letih, čeprav menim, da je to dovolj dolga doba za oblikovanje šolske tradicije. Če pogledava stoletja nazaj v šolsko zgodovino, lahko vidiva, da je Kamnik na Slovenskem večkrat dominiral s svojimi šolami, in to bodisi z uspešnostjo bodisi s prevzemanjem novosti. To je ob bogatem kulturnem življenju tukajšnjim ljudem vcepilo spoznanje, da je šola nekaj vrednega, svetega, eksistenčno nujnega, nekaj, za kar je vredno tudi prispevati. Lastna tradicija in vrednote ljudi so za vsako šolo pomemben dejavnik. Kamniška gimnazija je vzporedno z izobraževanjem tudi vzgajala in usmerjala k duhovnim vrednotam, ne glede na to, kateri študij je izbral dijak. To tradicijo zavestno gojimo dalje. Vsako leto tudi novincem povemo, da šola vzgaja v duhu trajno vrednega. Če jim to ne bi ustrezalo, da bi se lahko odločili za drugo šolo. Spet sva zašla k vzgoji. Kako v Kamnik prodirajo razni skrb zbujajoči velemestni problemi? Večjih težav nimamo. Ni nam znano, da bi se dijaki nasilniško vedli. Kajenje in prodajo marihuane poskušamo odkrivati. V ta namen sistematično Zbiramo podatke. Vse prireditve so pri nas profesionalno varovane tudi z osebami, ki bi prepoznale mamilo. Sodelujemo s policijo in drugimi organi: tako se postopoma oblikujejo slike o pojavih, ki bi mlade lahko ogrožali. Zelo dragoceni so podatki, ki nam jih dobrohotno posredujejo dijaki, starši in drugi. S »preizkušanjem maliganov« imamo zdaj več, zdaj manj težav: včasih dijaki s steklenico kaj proslavijo, pa tudi v lokalih jim natočijo. Na plesih je bilo tudi nekaj težav. Za vse imamo celo vrsto izvirnih, a neprijaznih, preventivnih in zdravilnih metod. Profesorji dijake opazujejo. Spremljajo osebnostne spremembe, motnje v koncentraciji, spremembe v pisavi. Poglobimo se v dijaka, skušamo odkriti vzrok in pomagati... Mislim, da težave obvladamo, kar pomeni, da jih lahko ustavimo, ko se zavzamemo. Zavzamemo pa se vedno, kadar zanje zvemo. Pravzaprav gre za to, da dijaki ne bi posegali po nezaželenem: da bi svojo potrditev iskali v vrednem, da bi most do zrelosti preživeli srečno in brez trajnih stranpoti. Verjamem, da to ni neuresničljivo pričakovanje. Bi torej lahko rekli, da v Kamniku ni toliko nevarnosti za mlade kot v Ljubljani? Če bodo z otrokom pomembne težave, jih bomo najverjetneje zelo zgodaj opazili. Če bomo sodelovali in če si bomo zaupali, je uspeh precej verjeten. Vem, da vse šole ne skrbijo toliko za svoje dijake. Vas kaj moti pri mladih na primer navijanje glasne in hrupne glasbe, kritiziranje in nenavadno vedenje? Ne, sploh ne. Njihova glasba ni moja glasba, vendar se tudi zaradi moje doma včasih tresejo okenske šipe. Kritičnost mladih je stil, a tudi potreba. Udarnost in kritika spreminjata svet. Brez tega bi preteklost kar trajala. Tega pa tudi mi »stari« ne smemo dovoliti. Pri kritikah pa se velikokrat strinjam z njimi. Le da oni to neposredno povedo, jaz pa... Ni mi treba molčati, vendar pa moram delovati bolj diplomatsko. Z nezmerno ostrino človek probleme lahko dodatno zaplete, jaz pa jih moram predvsem reševa':. Izražanje kritičnih misli pa ima svoje meje, ki jih določa splošna kultura. To tudi v šoli zahtevamo. Vi ste morali delovati tudi v obrnjeni vlogi, kot mama dveh šolajočih se sinov. Kakšna je ravnateljica, ko je sama v vlogi starša? Moja sinova sta skoraj odrasla, jaz pa v njunem življenju nisem več prva ženska. Povedala sem že, da sem jima bila v srednji šoli hkrati ravnateljica in mama. Vse je bilo sproščeno in naravno, z njunimi profesorji sem pač komunicirala tudi v obratni vlogi. Ko smo vsi pričakovali, da bosta, kot njuno ožje in širše sorodstvo, izbrala kak tehnični študij, sta se našemu »strokovnemu« usmerjanju navkljub, nekje sredi zadnjega letnika odločila za medicino. Oba z možem sva dnevno odsotna po deset do dvanajst ur. Vzgajala sva ju zato tudi preko nevidnih niti, ki so nas povezovale in na daljavo. Tudi njima kritična leta niso minila povsem gladko, zato ne verjamem tezi, da otroci lahko normalno odraščajo sami po sebi. Dokaj napeto sem bedela nad njima, razmišljala, kaj posameznost pomeni za normalno dozorevanje. Kar se mi je zdelo narobe, sem skušala preusmeriti, zavirati slabo, ko je bilo še v zametkih, odstirati dobro. Pri oblačenju sta skromna, cigarete in alkohol jima niso bili potrebni. Uveljavljala sta se s športom in na tekmovanjih v znanju. Veliko smo potovali in preživljali čudovite zimske in poletne počitnice. Mislim, da so današnje družine precej prizadeli materialni problemi. Se to čuti tudi v vaši šoli? Še huje je, ker so ti problemi ponekod načeli tudi družinske odnose. Takrat smo v težavah sami. Naša psihologinja mora biti velikokrat mama, oče in prijateljica hkrati. Dokler v družbi ni dovolj mehanizmov za uravnavanje socialnih razlik, jih mora imeti šola. Dijak lahko pri nas dobi ali si brezplačno izposodi učbenike. Sklad imamo še od takrat, ko je na začetku usmerjenega izobraževanja tedanja izobraževalna skupnost prvošol-cem kupila učbenike. Učbenike smo izposojali vsa ta leta, z izposoj-nino pa obnavljali zastarele in dotrajane učbenike. Od letos si socialno šibki lahko izposodijo tudi učbenike za višje letnike. Nekaterim res izjemno šibkim smo lani plačali zaključni izlet v Španijo, vsem pa stroške ene celodnevne ekskurzije. Invalidi, ki težko pišejo, na stroške šole fotokopirajo zapiske. Povedala sem že, da imajo socialno šibki brezplačno malico, kakemu res izjemnemu primeru pa plačamo tudi kosilo. Stalnega in stabilnega vira za socialno šibke dijake nimamo, zato ne vemo, kako dolgo bodo za to še sredstva. Na kratko predstavite še profesorski zbor! Letos na šoli poučuje sedemdeset profesorjev. Petina je moških, v povprečju so v najlepših letih - s povprečno dvanajstimi leti delovne dobe. To je hkrati čas pogostih porodniških. Kolikor le moremo, vlagamo v njihovo izobraževanje doma in v tujini. Omogočamo jim lastno strokovno delo, dvanajst jih ima tudi strokovne funkcije na ravni države. Vodijo okrog štirideset krožkov in z dijaki petindvajset raziskovalnih projektov. V minulem letu je šolska oblast učitelje razdelila v plačilne razrede. Kako je to delovalo na njihovo delo? Misjite napredovanje? Da, napredovanje. Podlaga za napredovanje je Pravilnik o napredovanju. Profesor mora med drugim zbrati zadostno število točk iz strokovnega dela in dela ž dijaki. Vedeti morate, da naši profesorji že dolga leta res veliko delajo, še posebej na gimnaziji, ki ima daljši staž in več neobveznega dela voljnih učencev. Zato so pogoje hitro izpolnili. Mislim, da je napredovanje prineslo nekaj samopotrditve in zunanjega priznanja (tega je v šolstvu malo), in s tem tudi nekaj skritega osebnega zadovoljstva. Prizadeven pedagog lahko pri nas napreduje takoj, ko doseže ustrezna leta službe. Taka pa je večina. Šole zagotovo čutite vsesplošno pomanjkanje denarja. Kako jih lahko opremljate, še posebej z računalniki? Naša šola je po mojem mnenju solidno opremljena. Več težav je s primerno didaktično izrabo sredstev, tako da na učno uro uporaba učnih sredstev ne zadošča. Težave so tudi s programi in z materiali. Pni računalniški koraki - dijaki 1. d. Koliko je računalnikov, ne vem. Imamo dve računalniški učilnici za individualni pouk, računalnike v nekaterih učilnicah; računalniško posodobljeni so uprava, knjižnica, računovodstvo. Pred kratkim smo dobili multimedijski sistem za kemijo. Računalnik je postal nujen pripomoček. Sola ima razen računalniških še kemijske, biološke in fizikalne laboratorije ter kabinete. Mislim, da je tudi druge opreme vsaj toliko, kolikor je lahko izkoristimo. Če kdo potrebuje več, kupimo. Isto velja za pripomočke manjših vrednosti. V kakšnem obsegu pa si lahko privoščite strokovno literaturo? V neomejenem. Ce potrebujemo knjigo, jo naročimo kjer koli na svetu. Za knjige mora biti denar, pa tudi za knjižnico. Knjižnica mora biti srce šole. Razen za knjige moramo zagotoviti razmere tudi za druge informacijske medije, kot so računalniki, laserske plošče, video in zvočne kasete. Načrt prenove naše knjižnice je star že dve leti. Nekaj časa je moral zoreti. Knjižnico smo morali tudi kadrovsko urediti. Mislim, da smo prav v tem mesecu zaposlili pravega človeka. Vse knjižnično gradivo smo vnesli v računalnik, večji del je tudi opremljen s črtno kodo. Namestili smo prve računalnike za samostojno učenje. Ta mesec montiramo računalniški katalog in modem, ki nas bo povezal po sistemu COBISS z drugimi informacijskimi centri. Večji del nalog pa nas še čaka. 3P Šolska knjižnica je bogato založena. Na zaključku pogovora recite šolskim novincem kaj spodbudnega! Pogumno, a s spoštovanjem h knjigam! Korajžno, vedro, a odgovorno! Poprimi za delo, bodi trmasto vztrajen! Potrebuješ znanje, ocene in oboje skupaj! Izkazi se! Kot dekle, kot fant, kot zrel in razumen človek. Verjemi, da imajo starši - tako kot učitelji - pogosto prav. Pogovori se z njimi, vendar jim ne tečnari, saj imajo razen tebe še druge težave! Ne tarnaj, ne smili se sam sebi in ne bodi mevžast! Taki dijaki mi niso všeč! Retorika v šoli - beseda je meč in ščit V šolskem letu 1993/94 smo v naši šoli začeli privabljati prijatelje lepega govorjenja* h krožku retorike. Zaenkrat smo edina srednja šola v Slovenij, ki nudi dijakom tudi to zanimivo interesno dejavnost v sklopu šolske izbire. Navdušenje je bilo veliko in sedaj obiskuje večere retorike že druga skupina dijakov. Zakaj je zanimanje za retoriko tako veliko? Včasih so mislili, daje retorika samo za aristokrate in politične voditelje. Danes vemo, da je potrebna vsakomur. Samo dober govornik je lahko uspešen človek, kajti le kdor zna dobro govoriti, je tudi samozavesten in pokončen. Naša demokratična družba je polna javnih konfliktov. Medsebojno prepričevanje zajema najširše sloje prebivalstva, ne samo politične elite. Za obstanek v teLdružbi je potrebno določeno retorično znanje. Retorika vsebuje nauk o zasebnem, poslovnem in javnem dialogu. Beseda je vedno bila in vedno bo meč in ščit, z besedo napadaš in se braniš. Govornik ima na voljo malo tehničnih pripomočkov, pred poslušalci ali sogovornikom je sam s svojo razgledanostjo, prepričljivostjo, pred poslušalci ali sogovornikom je sam s svojo razgledanostjo, prepričljivostjo, bogastvom jezika, govorom - pa tudi s svojo tremo, govornimi razvadami in slabostmi. Da doseže uspeh, mora spretno izkoristiti dobre lastnosti svojega govora v danem trenutku. Kako? Z govorništvom je približno tako kot s petjem; vsakdo zna zapeti kakšno pesmico ali sodelovati v zboru vesele druščine. Pravi pevec se mora šolati, učiti, vaditi. Dobrega govorjenja se naučimo takrat, ko smo najbolj sprejemljivi za vse novosti in drugačnosti; ko se hočemo v družbi uveljaviti in uspeti. Srednja šola je primerna postaja za bogatenje retoričnega znanja; srednje šole so valilnice bodočih diplomatov, politikov, gospodarstvenikov. Dijaki, ki prihajajo k večerom retorike, imajo najprej veliko željo, da bi se znebili treme. Delo je prilagojeno njihovim željam in potrebam, po nekaj samostojnih nastopih in ustreznih vajah pred njimi, ugotovijo, da javni nastop ni tako huda stvar. Glasovi se ne tresejo več, zbranost je večja, samozavest raste. Ob analizi tonsko posnetih nastopov in kasneje tudi s kamero snemanih govorov, se sproščeno oddahnejo, ker podobne napake delajo tudi sošolci. Sčasoma je teh napak vse manj in prav zabavne so diskusije, polemike in nastopi za širšo publiko. Dijaki že sami opozarjajo drug drugega na pravilno držo, nasmeh, glas in lep jezik. Iskanje pozitivnega pri drugih je korak k spoštovanju vsakogar. Pomembno je, da je na teh večerih dovolj sprostitve, glasbe in smeha, ki tudi na tak način prevpije včasih monotono in napeto srednješolsko življenje. ANICA GRILJ - mentorica za retoriko Kaj? Kako? Zsi]cft|? Vsako leto, ko so učenci in starši nekoliko vznemirjeni zaradi vpisa v srednjo šolo, postavljajo podobna vprašanja. Zbrala jih je ravnateljica s sodelavci in pripravila tudi odgovore. Kaj naj storim, da bom sprejet? Uči se! Za ocene in za znanje. Verjemi, da to, kar ti pripovedujejo starši in učitelji, niso prazne marnje. Potrudi se! Naj kaj počaka. Vpis v srednjo šolo ne more. Bom lahko izbiral profesorje in sošolce? Profesorjev žal ne. Lahko pa boš izbral enega sošolca, s katerim bi bil rad skupaj v razredu. Če bo mogoče, ti bomo ustregli. Na ekonomski šoli so skoraj sama dekleta. Kako se bom počutil, saj sem fant? Po tvojem vprašanju sodim, da si še deček. Dečki zrastejo v fante, fantje pa v moške. Ko rastejo, se spreminja njihov odnos do življenjskih sopotnic. Kako se boš počutil? Dobro. Seveda, ko boš fant! Bo veliko težje kot v osnovni šoli? Ne morem zanikati razlik med osnovno in srednjo stopnjo šolanja. Poskušamo jih ublažiti, kolikor dopušča program. Kljub temu pa vemo, da velik del prvošolcev preživlja prilagoditvene težave, ki niso usodne. Manj jih imajo bolj optimistični dijaki, vajeni, da jim ni vse prineseno na krožniku. Težje je, če je v strahu vsa družina, če so starši panični. Strah je resnično odveč, je bolj stvar slabih živcev, kako se temu streže, pa vedo - morajo vedeti - starši. In tudi, kaj storiti. Koliko se bom moral učiti vsak dan? Če sodimo po anketah, ki jih ponavljamo vsako drugo leto, se dijak, ki ima vsaj dober učni uspeh, povprečno doma uči dve uri in pol do tri ure na dan, in to tudi v soboto, ko postori, česar ni med tednom. Ukvarjam se z različnimi zunajšolskimi dejavnostmi. Jih bom moral zaradi obilice učenja opustiti? Nikakor ne, razen če je res preveč. Moral si boš napraviti dnevni, ali bolje tedenski načrt za domače učenje, druge dejavnosti in za konjičke, kot so na primer branje, glasba in podobno. To bo nujno, ker bo tvoj srednješolski urnik neenakomeren. Zato se boš moral npr. učiti v torek za petek, ker bo sreda lažja kot četrtek. Če boš državni reprezentant ali uvrščen med prvih pet v državi v kakem športu ali če boš obiskoval še kako drugo šolo, ti bomo pripravili individualni program. Spremenimo seveda samo način dela, ne pa zahtev. Ne vem, če bom uspešen pri predmetih, kot so trženje, računovodstvo ali gospodarsko poslovanje na ekonomski šoli, ker sploh še ne vem, kaj pomenijo. V naših gradivih ti te predmete pisno predstavljamo. Nekaj boš zvedel od profesorjev na informativnem dnevu. Lahko prideš na našo šolo za kako uro k pouku teh predmetov. Pozanimaj se pri ljudeh, ki že opravljajo delo ekonomsko-komercialnih tehnikov; zagotovo jih nekaj poznaš. Če spretno obračaš žepnino ali če si uspel prodati sošolcu kako neumnost, to še ni talent za ekonomijo. Sicer pa: boš že videl! Četrtošolci pri biološki uri. Ali so oddelki, v katerih se dijaki učijo tri tuje jezike, elitnejši? Če misliš, da so sami po sebi elitnejši, moram reči, da mi je tako razmišljanje tuje. Elitnost je v znanju, delavnosti in osebnostnem razvoju. Po uspehu pa so oddelki s tremi jeziki taki kot drugi gimnazijski. Glede na navedeno je v vsakem nekaj zelo elitnih dijakov. Zakaj naj bi izbral zahtevnejšo raven matematike? Kakšen smisel imajo zahtevnejši naravoslovni predmeti? Na naši šoli poučujejo matematiko na zahtevnejšem in na temeljnem nivoju. Nivo izbereš pred prvim letnikom. Na ekonomski šoli je vsa matematika na temeljnem nivoju. Če izbereš zahtevnejši nivo matematike, hkrati izbereš tudi poglobljeno fiziko, kemijo in biologijo. Zahtevnejša matematika je nujna za študij naravoslovnih ved, medicine in tehnike. Pričakujemo tudi, da bo na nekaterih fakultetah matura iz zahtevnejše matematike pogoj za vpis. Z izborom matematike si torej odpiraš ali zožuješ možnosti študija. V naravoslovnih oddelkih se zbirajo bolj motivirani dijaki, zato je ozračje boljše, to pa pritegne tudi lagodnejše. Uspehi naravoslovcev so na sprejemnih izpitih znatno višji tudi na družboslovnih fakultetah. Podobno velja za prvo leto študija. Ali pri matematičnih testih res rešuješ samo naloge, ki jih še nisi videl? Na gimnaziji in v maturitetnem oddelku ekonomske šole bi morali biti vsi taki. V drugih oddelkih ekonomske šole pa za rešene izvirne naloge dobiš boljšo oceno. Na gimnaziji to velja tudi za fiziko in kemijo. Prizadeven dijak mora viditi reševanje nalog. Zbirk vaj je dovolj, sestavljene pa so tako, da dijak spoza probleme in »pasti«: če prvič ne gre, jih mora preučiti večkrat. * Matematika je moja šibka točka. Naj se vpišem na gimnazijo ali na ekonomsko šolo? Če si res slab matematik, te ne morem spodbujati niti za prvo niti za drugo. Najmanj, kar te lahko doleti, je temeljni matematični nivo, to pa ni malo. Redko je dijak slab samo v matematiki. Posvetuj se s svojim učiteljem matematike. Vprašaj ga, če učenci, kakršen si ti, uspevajo. Če imaš veliko pomislekov, izberi drugo šolo. 3. E razred pri kemijskem eksperimentiranju. Mene veselita samo zemljepis in zgodovina. Ali se lahko kljub temu vpišem na gimnazijo? Osnovnošolci se pogosto navežejo na določenega učitelja ali pa jih predmet zanima, ker so imeli kake prednosti (potovanja, računalnik, pomoč sorodnika) in so bili pri njem pogosteje uspešni. Zato so ga imeli rajši. S prazno znanstveno vsebino se boš srečal v srednji šoli. Zelo verjetno je, da boš svoj najljubši predmet zamenjal z drugim, morda celo za predmet, ki ti je danes zoprn. Če je vendarle povsem res, kar praviš, pa vedi: ljudje pretežno počnemo, kar imamo manj radi, a moramo početi; manj je tega, kar imamo zelo radi, vodijo nas motivi. Tako bo tudi v srednji šoli in življenju - s tabo in z drugimi. Kam naj se vpišem, da bom dobil službo? Iz tvojega vprašanja veje pesimizem. Če boš zaključil šolanje po srednji šoli, imaš štiri leta časa, če boš študiral, pa šest ali osem let. Slovenci moramo biti dovolj optimistični, da verjamemo v gospodarski napredek in s tem povezana delovna mesta. Ko boš med šolanjem izbiral predmete, boš moral pomisliti tudi na to, kje ti bo delo bolj dostopno (in ne samo na svoje interese). Kar malo huda sem na primer na naše ekonomske tehnike, ki izpuščajo računovodstvo, ker je nekoliko težji predmet. Brez tega znanja se težko zaposlijo, a nič ne pomaga. Lani je neki obrtnik zaman iskal dekle za vodenje računovodstva. Nobena dijakinja ni hotela tega dela. Vsi me plašijo. Strah me je, zelo me skrbi. Razumljivo je, da imaš skrbi, saj si na prelomnici. Morda so to prve skrbi v tvojem življenju, nikakor pa ne zadnje. Ne moreš se jim povsem izogniti, nauči se spopadati z njimi. Dopoveduj si: »Morem in moram, hočem!« Dela strahu se znebiš tudi tako, da se seznaniš z neznanim. Morda ne veš, da lahko kak dan preživiš pri pouku z našimi dijaki. Ta ti postane srednja šola bolj znana, manj votla: kar pa ni votlo, ni strah. Vprašanje zaskrbljene mame: »Ne vem, kaj naj storim s svojim štirinajstletnikom. Otročji je. Ne vem, kaj hoče. Včasih ga zanima eno, čez dva tedna pa drugo. Sam ne ve, kaj naj stori; če mu jaz kaj svetujem, jezika. Včasih me odpravi: »Pusti me, bom že.« Čas pa beži.« Mislim, da je z vsemi štirinajstletniki podobno, ne glede na to, ali imajo kake okvirne predstave o sebi ali ne. Žal nerodna leta in izbira šole časovno sovpadata. Po mojem mnenju (nekateri poklicni usmerjevalci se ne bodo strinjali) pri tei starosti lahko le izločimo tiste možnosti, za katere naš najstnik res ni primeren in določimo mejo zahtevnosti, ki jo bo še zmogel. Gre bolj za ugotavljanje, za kaj ni, ne pa, za kaj je. Izločimo šole in poklice, za katere nima psihičnih ali telesnih možnosti, izločimo zanj pretežke šole. Testiranje vendarle pokaže nekatere močnejše točke. V teh mejah potem skupaj z njim izbiramo. In izberemo - z določeno mero tveganja, kot je pogosto v življenju. Starši: »Sploh mu ne moremo blizu. Če se približamo, kriči in grdo govori. Samo zahteva, uči se malo. Kaj naj storimo?« V njegovih letih iz ust rade letijo grozne besede. Le kje so se vzeli taki otroci, naši že niso! Podpiram tisto pedagoško teorijo, ki priporoča, da je treba mladega srboriteža tudi ovirati, predvsem pa staršem ni treba vsega prenašati. Če zahteva, nič zato. Polomili ga bodo starši, ki mu bodo v vsem ustregli. Kdor sam preživlja težave, jih bo v življenju laže reševal. V obdobju, ko nadaljnje šolanje skrbi tudi njega, pa je zadirčnost lahko delna posledica tega. Počakajte na trenutek, ko bo navidezno bodeča lupina odpadla, ko bo voljan za pogovor. Brez pridige, očitkov in utrujenosti od njegovih muh se poskusite pogovoriti kot z odraslim. Morda boste tako tudi vi presenečeni odkrili, da nimate več majhnega otroka. Zakaj pa ne po »romansko«? Na naši šoli dijaki od romanskih jezikov lahko izbirajo med italijanščino, francoščino in španščino, lahko pa se odločijo tudi za jezik, iz katerega izhajajo vsi prej omenjeni - latinščino. Najprej nekaj besed o francoščini. Velika škoda je, da je francoščine v naših srednjih šolah manj, kot je je bilo včasih. Francoščina je namreč kot drugi romanski jeziki lep in tekoč jezik, še vedno pa je tudi jezik diplomacije (kar poglejte v vaš potni list!). Za stik s francosko kulturo imamo sorazmerno dobre možnosti, saj prihaja k nam kar nekaj francoskih filmov in glasbe, v Ljubljani pa je tudi Kulturni center Charles Nodier, kjer lahko prebiramo časopise in si izposojamo knjige. Na naši šoli se francoščine fakultativno učita dve skupini: začetna in nadaljevalna. Obe sta po obsegu majhni, zato je način dela lahko bolj intenziven in bolj sproščen kot v rednem programu, dijaki pa si pri pouku več zapomnijo. Drugi romanski jezik, ki se ga lahko učite, je španščina. Španščina je eden najbolj razširjenih svetovnih jezikov, saj jo poleg Španije govori vsa latinska Amerika (razen Brazilije). Pri nas na žalost še vedno spada med jezikovno eksotiko in jo govori le malo ljudi. Morda bomo v prihodnosti potrebovali ravno take, »unikatne« ljudi. Na šoli se španščino že četrto leto uči skupina dijakov 4. letnika. Skupina je majhna, homogena in komunikativna, zato je delo z njo pravo veselje. Na maturantskem izletu so jo dobro uporabljali. Poleg tega, da so sami urejali vse potrebno v hotelu, so se pogovarjali tudi z vsemi Španci, ki so jih lahko našli, naša Vita pa se je po telefonu pomenila tudi z znanko svoje babice. Sicer pa o španščini Polona pravi tole: »Naš pouk španščine ni zgolj dolgočasno učenje slovnice, temveč je sestavljen tudi iz zanimivih in velikokrat smešnih pogovorov (seveda je potrebno tudi nekaj resnega dela). Pri pouku spoznavamo špansko kulturo (z ogledom španskih filmov, razstav španskih umetnikov - lani smo si ogledali Goveve grafike) in - kar je še posebej okusno - špansko kulinariko.« Razlogov za učenje latinščine ni treba iskati posebej. Dovolj je, da odpremo časopis, kjer bo gotovo vsaj en latinski citat, ali prižgemo televizor, kjer bomo slišali veliko tujk, ki so v dobršni meri latinskega izvora. Latinščina se po daljšem premoru ponovno uvaja v naše šole, na kamniški gimnaziji pa z njo niso nikoli povsem prekinili. META LAH, prof. romanskih jezikov Osemkrat naj NAJ više Dijaki so se v zadnjih letih uvrščali na mednarodna tekmovanja iz matematike, kemije, literarnega ustvarjanja, fizike in računalništva. Lani smo prispevali državnega reprezentanta za kemijsko olimj-pijado, letos pa se pripravljamo tudi na matematično. NAJvečkrat Kamniški gimnazijci so se na prva tri mesta največkrat uvrščali na tekmovanjih v znanju iz, fizike, matematike, kemije, slovenskega in nemškega jezika. NAJ več Največ uspehov pri raziskovalnem delu dijaki dosegajo pri književnosti, fiziki, biologiji, psihologiji, kemiji in geografiji. NAJbolje Dijaki so se najbolje odrezali na sprejemnih izpitih za študij medicine, elektrotehnike, ekonomije in arhitekture. V prvem letniku pa jim je šlo najbolje pri študiju slovenskega jezika, matematike, biologije, kemije, arhitekture, medicine in ekonomije. NAJpogosteje Ekonomski tehniki najpogosteje študirajo ekonomijo ali upravne vede. NAJveč Največ dijakov šole obiskuje kulturniške dejavnosti. NAJljubše Dijakom so najljubše ekskurzije po Sloveniji in v tujino, posebno pripravljene in s požrtvovalnimi vodiči. NAJveč Največ šolskih raziskovalnih projektov je bilo iz psihologije in naravoslovnih ved. Stanovanjsko-komunalna banka kot sopotnica ekonomske šole Približno dve leti Srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik uspešno sodeluje s Stanovanjsko-komunalno banko, in to z njeno kamniško podružnico. Banka je pokazala razumevanje za srednjo šolo, šc zlasti za ekonomsko, ki za posodobitev svojega dela tako sodelovanje tudi bolj potrebuje. Dijaki ekonomske šole v tej banki lahko opravljajo prakso. Strokovnjaki Stanovanjsko komunalne banke prihajajo v šolo ter dijakom in profesorjem predavajo o aktualnih ekonomskih vprašanjih. Pri šolskem raziskovalnem delu dijaki pripravljajo tržne raziskave za potrebe te banke v našem prostoru. Dijaki in profesorji imajo vedno možnost, da v Stanovanjsko-komunalni banki poiščejo bančnega strokovnjaka, ki je pripravljen svetovati v kakih težavah ali pojasniti novosti v finančnih in monetarnih tokovih. Bili so kamniški dijaki Tri nekdanje dijake Bredo HIENG, Huberta BER-GANTA in Borisa ZAKRAJŠKA, ki so v poklicu dosegli državne vrhove v kulturi ali gospodarstvu smo prosili, naj na kratko napišejo spomine na svoja gimnazijska leta. Ko postane šola le del osebnega mozaika, dobi mesto med drugimi sestavinami življenja. Čas deluje tudi kot rešeto. Na njem ostajajo »naj« občutki. Oboje skupaj oblikuje sliko o šoli, drugačno od tiste, ki jo omogoča dijaški čas. Imeli smo se lepo Velik del šolanja sem bila na moč prestrašena, vsa leta pa zelo pridna. Če povem kar naravnost: odlična šolarka. Lepo prosim, ne zavrzite takoj te šolske zgodbe, mogoče vas bo zabavala. Leta 1941 sem bila dovolj stara za šolo - štela sem usodnih sedem let. Živeli smo v Šmarci pri Kamniku, moja osnovna šola pa je bila na Homcu. Takrat, leta 1941, je bil ta del Sloveniji pod nemško okupacijo in moja prva učiteljica je bila Nemka. Pol leta smo - ne da bi se kaj prida razumeli — prepevali. Ona nas je učila nemške pesmi, mi pa njo sem in tja kakšno slovensko. Nekega jutra se je po Homcu, Šmarci in Nožicah zaslišala vest, da šole ni več: ponoči so jo zažgali partizani. Potem so za nas, homške šolarje, nastopile počitnice. Za nekatere kar prijetne, večina pa je morala neusmiljeno hitro odrasti, pomagati doma in skrbeti za stvari, ki niso bile otroška opravila. V prvem razredu smo se zbrali učenci zelo različnih starosti: deset do enajst let smo bili stari trije, vsi drugi pa so imeli tri, štiri, tudi pet let več. Meni so se zdeli strašno odrasli: eden, ime mu je bilo Peter, je bil v partizanski uniformi; šola mu je bila očitno odveč, pretesna, »preštrebar-ska«, zato je zbral okrog sebe starejše učence za politične debate, vojaške spomine in nam, mlajšim, razkrival nerazumljive načrte. V četrtem razredu - zdaj temu pravimo prvi letnik gimnazije - smo se zbrali enako stari otroci iz Domžal, Komende, Most, Vodic, Šmarce, Nožic, Homca, Duplice, Tuhinjske doline in seveda Kamnika. Imeli smo se lepo - včasih seveda malo slabše. Zdelo se mi je, da je resnično grozno samo pri telovadbi! Mislim resno. Konj, koza, bradlja, drog, blazina, na katerih naj bi delali zelo »nevarne stvari«, so mi povzročali krče v želodcu in sploh obupne skrbi. Breda Gostii-Hieng. Čisto nekaj drugega so moji spomini na naše gledališke podvige. Če vam zaupam, da smo pod vodstvom mojega očeta - on je režiral igre v Homcu in Šmarci, dokler se nismo preselili v Ljubljano - uprizorili Hamleta, »ta pravega«, Shakespearovega, potem si lahko predstavljate, kakšni »umetniki« smo bili. Pred dnevi sva se po telefonu pogovarjala s sošolcem, profesorjem Sti-plovškom in obujala spomine. Rekel je: »Veš, za štiridesetletni-co mature bomo obnovili predstavo Hamleta. Igrali bomo v Cankarjevem domu, naš pokrovitelj pa bo takratni Gilden-stern, zdaj direktor Petrola, France Premk. Na velikih plakatih bo pisalo: »Končno obnovljena največja predstava kamniške gimnazije - Hamlet! Sponzor: Gildenstern, Petrol!« Dovolj o nas učencih! Če bi profesor Sluga še živel, bi ga spomnila, kako je vsako leto za svetega Jožefa dobil toliko lončnic, kolikor je bilo razredov. (Doma je imel kmetijo!) Povedala bi profesorju Ziki, da je ravnal modro, ker nas je pustil pred maturo pri miru z latinščino, ki se je prej pač nismo učili. Prav na koncu pa, kot se spodobi, nekaj ženskih, dekliških skrivnosti: tudi danes je še zanimivo pomisliti, kateri fant je bil zaljubljen vate - in če kdo sreča profesorja Kordiča, naj mu pove, da je bil na valeti najbolj zaželje-ni plesalec! Srečno, kamniška gimnazija, vzgajaj pametne mlade ljudi! BREDA GOSTIČ-HEING Srednja ekonomske in naravoslovna šola RUDOLFA MAISTRA KAMNIK Novi trg 4 l/a Telefon: 831-064, 832-139, 831-452 Fax: 832-130 FORMATIZfRAM ŠOLSKI CENTER f^totwptmlco FORMAT v pritličja «oW