3 Il6a 59. številka. (v Trsta, ▼ torek zjutraj da« 18 maja 1897.) Tečaj XXII. „JBDIMOBT11 izhaja p c trikrat na teden ▼ iestlh is-danjih ob torkllt, četrtkih la ttobotah. Zjutranje izdanje iz-aaja ob 6. ari zjutraj, resorno pa ob 7. iv> veter. — Obojno izdanje stane: jeilenmeseo . f. 1.—, izven Avstrija f. 1.50 M tri mesno . . , 3.— , a . 4,50 14» pol let* ... ti.- . . , 9.— sa v«<-leta . . „ 1-2.— , , .18.— $tarcdaln» J« plačevat! naprej m Barsiba •t?1*.? priložene aaroonlne se uprava ozira, ?«ia»i£?e številko se dobivajo v pio-Jaj^Adioah tobaka t1 Urntu po S nvč. laven Trsta po 4 nvč. Oglasi ae račune po tarifa ▼ petita; z* naslove s debelimi Črkami ae plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, ^•O' mači oglasi itd. ae račuuttjo po pograbi Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu ulica Cf.Hovuaa ftt. 18. Vmako pi»two usore biti frunkovano, ker neir ankovana «r> a« »prejemajo. Sokolio! se nr Naročnino. reklamacije io offiase spre jena«, npr avniitvo ulica Molino pit-eolo hSt S, II. nadat. Naročamo in oglase je plačevati loco Trst. Odpne reklam«, oije so proste počtmnn. 81 ,r »tHnoiH i* Italijanski poslanci na Dunaju. (Ižv. poročilo z Dunaja,) Vai vemo: kakć, čegavo pomočjo, na kaki način in kakimi sredstvi je došlo iz Primorja 11 italijanskih zastopnikov v zbornico poslancev, v dr-favni zbor. Poučeni po svojih zaščitnikih, kaj in kako aorajo delati, odpotovali so na Dunaj tudi oni, kateri niso hoteli tja gori do letos, in ki so mislili, da bi morali v parlament — nekam dragam. Dospevši na Dunaj so se nemudoma sestali s italijanskimi poslanci iz Trentina, in sicer vsi s vsemi. Prejšnja zastopnika furlanskih občin, sedanji kaezoškuf Valussi v Tridentn in sedanji pre-pozit Jordan v Gorici, sta bila člena konservativnega kluba oziroma divjaka. Sedanji zastopnik imenovanih občin, katoliški župnik, stopil je v isto kolo z liberalci iz Primorja, in vsi ukup v jedno in iato kolo z vsemi Italijani iz Trentina. Poprej so bili tudi ti poslednji vedno razdeljeni v konservativce in liberalce in so hodili vsaki svojo pot, a ni jedni ni drugi niso hoteli hoditi ukupno z Italijani iz Primorske. Pravili sc, da so jim interesi različni, v resnici pa tirolski Italijani niso odobravali postopanja primorskih Italijanov z Hrvati in Slovenci Heattj pa so se združili vsi v jeden klub, „dub italiano* naobrambo italijanskega jezika.Izognili so se vsem verskim, gospodarskim in socijalnim vprašanjem. Italijanstvo nad vse, d&, celo — vse! Kaj je gospodarski napredek, kaj vera, kaj socijalne razlike ? Vse to naj spi! Narod naj se le hrani italijanskim jezikom 1 To naj si zapomnijo tudi oni naši, ki glasovali za „Bartoliča*, ki je seveda tudi v „klubu italijanskem", in ki se ne briga za ničesar druzega, nego za italijaustvo 1 SestavivŠi ta klub po napotku svojih zaščitnikov, so m slili, da bodo igrali Bog zna kako ulogo V parlamentu. Visoko so držali svoje glave, kakor bi hoteli reči: to smo mi, in vsa monarhija se vrti okolo nas. Jeden med njimi diži svojo glavo kakor pav — da ne rečemo, da stoji kakor prazen klas — in suče se med poslanci po dvorani — z glage rokovicami na rokah. Uverjeni so bili, da bodo v veČini nkupno s Poljaki, Čehi io nemškimi veleposestniki. Držali so »e samosvestno, misleči, da bodo mogli na ta način še hujše pritiskati Hrvate in Slovence. Motili so se, siromaki. Poljaki in Čehi niso marali zanje. Raje so se združili v kolo s Hrvati, Slovenci in Malorusi in v kolo z nemškimi katoliki. — Italijani so došli tja, kjer jim je pravo mesto, ned nemške liberalce in nemške nacijonalce. Prizadevali so si, da bi to pokrili, da bi se potajilif ali slednjič so morali pokazati svoje pravo lice. To so storili povodom glasovanja glede obtožbe petorice ministrov radi jezikovnih naredeb v Češki in Moravski. Bili so v zadregi. Ako gla sujejo za obtožbo, zamerijo se vladi — a to jim je bilo težko, ker vedo, kai so brez vlade. Ako ne glasujejo, potem se zamerijo nemškim liberalcem in nacijonalcem. Tako jim je bilo položeoje. Izbrali so torej neko srednjo pot, a zamerili so se menda s tem na obe strani. Saj so celo njihove novine pisale javno, da jim je rekel gospod mini-sterski predsednik ; Istri. To se je godilo bre« ovire, tiskalo brez ovire in širilo ▼ vseh krogih brez ovire. S tem so razburili Hrvate in Slovence, razburili so jih nadalje po izvestnih slavnostih, o katerih najbrže noče ničesar vedeti oentralna vlada ali pa res ne ve. Koncem maja in začetkom junija v minolem letu v Poreču, potem izvestne slavnosti dne 28. junija v Kopru na kopnem, a v Piranu na morja. Razdraženje se je širilo tudi ves čas potem po časopisih, sosebno po ital. časopisih. (Pride še.) Politiike vesti. V TRSTU« dne 17. maja 1897. Zopet .žaljenje in provokacija"! Poslanec dr. Gregorčič je izrazil v svojem govoru prav plastično, kako grozno žalijo Slovenci Italijane' Žalijo jih na sto ia sto načinov. Italijani so grozno žaljeni že potem, ako Slovenci govore slovenski med seboj, žaljeni so — da povemo sumarično — že po tem, da so Slovenci toli drzni, da hočejo — živeti. In ker Slovenci hočejo živeti in ker žive v tej veri, da so tudi oni človeška bitja, ustvarjena po božji podobi, da so državljani, deležni državljanskih pravic, potem seveda ni mogoče drugače, nego, da se ti siromašni in „zatiraui1* Italijani Čutijo žaljene in izzivane ob vsakem koraku, za vsakem oglom, ob vsaki uri in ob vsaki priliki. Grozno izzivanje in žaljenje Italijanov se je dogodilo tudi te dni.^ Tako stoji v „Indipen-dentu* črno na bel^m. Žaljeno je bilo italijansko čutstvovauje na grozen način na glavni razpravi proti Križanom, žaljeno, ker so se slovanski obtoženci zagovarjali slovenski in, ker so tudi njih zagovorniki govorili slovenski 1!! Ne menimo se dalje za nadaljnja hujskanja „Iudipendeutova*, katerimi poživlja mestni magistrat, da naj ne daje zaslužka okoličanom —, v tem hujskanju je menda izraženo tisto „prijatelj-stvo* progresaovcev do okoličanov —, ne menimo se dalje za to, da .Indipendente* podi okoličane v Ljubljano, nočemo žigosati dalje barbarskega fanatizma, ki siromašnemu ljudstvu odreka celo najelementarnejo pravico, zagovarjati se v lastnem jeziku, ko gre za čast, za imetje, za osebno svobodo — o vsem tem nočemo govoriti na dalje, ampak koueintuvnii amo noten j«, rta ae Italijani čutijo žaljene in izzivane tudi po vršenju — zakonov ! To smo morali konstatovati, ker je to dejstvo izboren pripomoček osrednji vladi, parlamentu in vsej javnosti, da morejo ti trije činitelji po zaslugi ceniti tožbe Italijanov o izzivanjih od strani Slovencev. Oui se čutijo žaljene in izzivane povsodi j zato, ker se hočejo kazati žaljene, da: pod to pretvezo skrivajo svojo politiko nasilstva, fanatizma in strankarskega absolutizma. Seveda je ni oblasti na sveto, ki bi jim mogle braniti, ako hočejo biti „žaljeni* in .izzivani* za vsako ceno, ali abso-surdno bi bilo, ako bi vlada in javnost hoteli smatrati vse take tožbe za kaj druzega, nego za — hinavstvo, ono hinavstvo, ki na Primorskem tlači, na Dunaju pa krivi svoja hrbtišča, se iiže in hliui, da se mora kar studiti VBakomur, ki jih mora gledati. Iz tega najnovejega napada „Indipendento-vega1'je jasno razviden resnični cilj luške gospode : tlačiti hočejo in izobčevati velik del prebivalstva od uživanja ustavnih dobrot in pravic, česar pa ne more, ne sme dopuščati država,-ako jej je kaj do tega, da po svoji uredbi zadobi pravico do naslova — pravua in moderna. Slavni osrednji vladi in gospodi poslancem pa priporočamo najnujneje, da pazno p.ečitajo dotični članek v .Iudipendeutu" od 15. maja 1897. Iz tega članka posnamejo lahko glavni in jedini vzrok vsem — abnormalnim odaošajem na Primorskem. Grško-turški spor. Sultan je izjavil baje, da ne privoli poprej v premirje, dokler ne bode ustvarjena taka podlaga za pogajanja za sklep miru, ki bi ugajala Turčiji. Toliko je čuti, da Turčija hoče staviti veliko trših pogojev za sklep miru, nego je pričakovala diplomacija. V podkrep-ljenje teh zahtev, da so turški vladi prav dobro došli za izgovor zadnji ofenzivni čini Grkov v E-piru. — Seveda sodijo zopet drugi, da je Turčija stavila toli dalekosežnih zahtev, da bode mogla potem odjenjavati, a vendar doseči primerne koristi. — O bitki pri Gribovu, o kateri je minole sobote jako zmagonosno poročal brzojav iz Aten, pravijo današnja poročila, da je bila jako hoda. Bitka se je nadaljevala včeraj in se ni završila. Grkov da je bilo mrtvih in ranjenih do 500. — Mi smo rekli že, da obžalujemo v interesu Grške same, da se je dala zavesti do te nove akcije v Epir« ravno sedaj, ko skušajo poslaniki v Carigradu doseči čaatno premirje. Da je bil to greh, čutijo m.nda sedaj tudi v Atenah. Vsaj soditi je tako po noti, ki jo je grška vlada razposlala poslanikom, s katero meče na turško vojsko vso odgovornost za te najnoveje boje, češ, da so se Turki pripravljali na napad na Arto ter da je bil namen Grkov le defenziven. Različne vesti. Sporočilo se smrtne postelje. Minole sobote popoluune sem bil naprošen, da pohitim nemudoma k smrtni postelji. In hitel sem; kdo ne bi ustregel zadnji prošnji umirajočega ? Stopil sem v izbo, v stan žalosti, v katerem je že vel vzduh bližajoče se smrti. St-gnivši proti meni svojo velo, bledo, posušeno roko, in s solzo v očeh me je obgovoril bolnik svojim slabim, pojemajočim glasom ; toliko da sem ga mogel čuti: „Gospod t Ravnokar je odšel duhovnik! Spravil setn se z Bogom. Treba pa, da sklenem svoje račune tudi se svetom. Zato sem vas naprosil, da pridete k meni. Željno sera vas pričakoval, ker sem se bal, da ne bi bilo prepozno. Hvala vam, prisrčna hvala na tej zadnji ljubavi! Prositi sem vas hotel, da poveste v listu, da v svojih zadnjih urah prosim odpuščenja vse one, katerim sem morda storil kaj slabega. In pa, dragi gospod Gotič, ko boste čuli danes ali jutri, da sem izdihnil, sporočite tudi, da v tem trenotku, ko se pripravlja;« na smrt, prosim zuance in prijatelje, naj se vsaj za prvi hip usmilijo noje uboge žene in mojih ubogih otroci če v*. V teui trenotku so se zalile oči bolniku; potem je še nadaljeval: .Vidite, moja bolezen nam je pojedla vse, sirote nimajo ničesar l Prosim vas, gospod Cotič, spolnite mi to zadujo prošnjo*. Obljubil sem seveda. Želje umirajočih nam morajo biti svete. To bi bilo moje sporočilo se smrtne postelje. Pokojnik, gosp. Avgust Kermavuer, je bil večletni sourednik »Edinosti*. Bolehal je dolgo in mnogo trpel. Vendar je zvesto pomagal do smrti, kolikor je mogel. Še v petek nam je do-po«dal svoj prispevek. In minolo nedeljo zjutraj je izdihnil. — liu je časnikar, slovenski časnikar, s tem je menda povedano zadosti. Delal je pri našem listu ta zadnja leta — v tej dobi, ko se moramo žrtvovati vsi, ko mora delati skrajnim naporom, da vzdržujemo to prepotrebno glasilo tržaških Slovencev. Torej tudi pokojniku gre del zasluge na tem, da je list „Edinost* dane* to — kar je I Ohranimo mu torej hvaležen sporaiu iu Vsevečai podeli mir in pokoj duii pokojnikovi! Makso Cotič. Himen. Poročil se je dne 16. m*ja t. 1. c. k. poštni oficijal-vodja v Št. Petru gospod Ferdo K a r i ž, z gospodičino Rozi Lenassijevo v Planini. Naše čestitke. Boj za slovensko Solo v Trstu. Dne 5. maja so bili poklicani na magistrat prvopodpisanci štirih prošenj za slovenske šole v Trstu. Ker vem, da ljudje pričakujejo nestrpno in bi radi vedeli, kaj da so opravili dotičniki, usojam si jaz uazoauiti, da niso opravili ničesar in da bodo poklicani v kratkem zopet. Prečitali so se jim nteki spisi, v katerih trdi občina, da imamo šoj v okolici, lepih cest in da v mestu sploh ne trebamo slovenske šole — kar so nam povedali že stokrat. Naše stališče je dovolj in jasno označil naš dični dr. Gre-gorin in ni treba drugih izjav. Ako bi pa hoteli dodati še kaj, morali bi ponavljati zopet (kakor to oni delajo): ako so ceste po okolici lepe in kratke, ako naši otroci lahko (?) zahajajo v okoličanske šole — zakaj so pa oni napravili baš v onih oko-ličanskih šolah svoje laške oddelke??! Kolikor je iz mesta v okolico, ravno toliko je iz okolice v mesto 1! Dr. Friihbauer, magistratov delegat, naa je rekel:, P o vesti vam priznajemo pravico do slovenske šole, toda tu nam gre za obstanek, tu treba pustiti vest na strani. Ker, ako bi prišlo do tega, da bi vam morali dati le jedno šolo, bilo bi po nas. (1!) Vi bi se ne zadovoljili z jedno, nego bi jih zahtevali več in več tako, da bi ne poslovenile vse naše meščanske Sole; Ztto se branimo mi na svoji zemlji, v svoji hiši, kakor bi to tuđi vi storili v sličnem slučaju". Podpisani sem odgovoril, .da mi ne odnehamo; ako ne bodo zadoščale te štiri prošnje, jim napravimo jedno s 5000 podpisi; da mi nočemo nkazovati v taji hiši, ker ta hiša je tudi naša. Njih pradedje so pa nam jo zasedli le po zvijači, kakor je jež zasedel lisičino luknje; da mi smo tn avtohtonno ljudstvo, a da oni so priseljeni koloni itd. Ko je videl, da mu Kandlerjeva zgodovina slabo služi, završil je: „In-tanto aiesso comandemo noi" I (za sedaj ukazujemo mi;. Slovenci in Slovenke: „Ne udajmo se!" Nebodigatreba. 25letnica grofa Harracha. 25 let je minolo te dni, odkar ta češki kavalir predseduje banki „Slaviji". Tem povodom mu je direktorij poklonil adreso in .sejo v dvorani za seje odkrila slika slav Ijen-čeva v naravni velikosti. Dne 14. t. m. pa je bil 29] redni občni zbor .Slavije" 1 Na tem shodu je govoril tudi ravnatelj Hribar rekši, da je „Slavija" zato priljubljena med Slovenci, ker goji slovansko vzajemnost in ker jej je na čelu takov zlat značaj. Slovenci nimajo svojega plemstva, za'o so vsprejeli grofa Harracha za svojega. Le-ta se je tudi res večkrat potegnil za siromašni slovenski narod. — V svojem odgovoru je rekel grof Harrach: Mesto Ljubljana me je nedavno počastilo z diplomo častnega meščana. Na tem odlikovanju se zahvaljujem iskreno in pošiljam Slovencem najprisrčneji pozdrav z zagotovilom, da hočejo Čehi v bratski Blogi živeti se Slovenci. Jaz se klanjam načelu, da treba pomagati, kjer je beda in bojevati se tam, kjer se zgodi krivica. V tem zmislu se ravnam tudi nasproti Slovencem. Mraz! Dt\, uprav mraz je obšel magistratne uradnike, ko jim sem izročil neki opomin davkar-Bke oblasti, sestavljen v slovenskem jeziku ! Izročil sem omenjeni opomin jednemu gori omenjenih uradnikov. Ta je pogledal istega, pokazal drugemu, tretjemu itd. Vrnivši se k meni me je vprašal, kaj da je to. Odgovoril sem mu, da ne vem. Potem me je poslal k drugemu, ker da on nima v rokah takih poslov. Šel sem, akoravno sem vedel, da pridem zopet k njemu (veselilo me je opazovati kisle obraze I). Od tam so me zuuva poslali na prvotno mesto. Toda nisem jih ubogal, auapa v zahteval sem, naj gre zmenoj jeden uradnikov, kur se je zgodilo. Prišedši k prvo omenjenemu, rekel sfexu, da mora o n to rešiti, kar je potrdil tudi moj .spremljevalec. Sedaj se mu je godilo kakor onemu : naprej ne vem, naz<;j ne smem! Ko si je se jelenkrat o-gledal to .strašno" prikazen, se je namuznil rekši: fKdo vam je dal to?" Odgovoril sem, da ces. kr. davkarija v Trstu. „V Trstu 1!" se je zgrozil, „nemogoče, uo, pa mi tega ne razumemo". — Dobro, sem odgovoril, jaz pa ne zn*m tolmačiti 1 Ko je videl, da ne gre drugače, je vendar razumel toliko, da tu gre za novce in napravil je pobotnico, toda kako ?! Davke sem plačal za „Tržaško posojilnico in hranilnico", a on je zapisal „SocieU di mutuo soccorso e presti ti-11 kar bi značilo »Podporno društvo in posojilno* 11 Cul sem par „ščavov" ali tako, da ne vem, ao-li bili namenjeni Slovencem, ali ouim Lahom, ki so še Meuelikovi ščavi v Afriki? — Zebe jih, zebe Italijane tudi v majniku. Iu ta mraz bode trajal tudi v uajhujein poletju... zato bodemo že skrbeli mi Slovenci 1 Razprava proti Križanom je trajala v soboto zvečer do 11. ure. Obsojeni so bili vsi obtoženci razun jed nega. Kazui so veliko huje, nego se je pričakovalo sploh, gibljejo se med 7 dnevi zapori do 15 mesecev težke ječe. Jeden obtožencev je dobil 15 mesecev, jeden 14, jeden 13, dva po dvajnajst, drugi po manj. Da bodemo mogli podati nekoliko obsežneje poročilo, pridodati hočemo prilogo današnjemu večernemu izdanju. „Delalsko podporno društvo" v Trstu je imelo v nedeljo dne 9. t. m. ob polpetih popoludne svoj redni občai zbor, ki je bil dobro obiskan. Predsednik g. prof. M. M a n d i <5 je pozdravil zborovalce s primernim govorom ter jim predstavil vlado zastopajočega komisarja, namestniSkega tajnika g. Ant. Rebeka, katerega je zbor pozdravil spoštljivo. Tajnik g. J. B u b n i č je prečital društveno kroniko, blagajnik g. Jak. Perhavc pa denarničar-jevo poročilo o računu za leto 1896. Poročili j zbor odobril brez prigovora. Zborovanje se je za-zaključilo s trikratnimi živijoklici na presvetlega našega vladarja. V novi odbor so bili voljeni sledeči gospodje: Predsednik: Mandič Mate. Odborniki: Bogdanovič Anton, Bubnifi Josip, Besednjak Ivan, Biček Ivan, Perhavc Jakob, Perušek Vinko, Primožič Fran, Kocmur Ivan, Čevna Anton, Kozlovič Jakob, Rozman Fran, Rep Anton, Ipavic Ivan, Volčič Vekoslav, Vertovec Andrej, Gulič Fran, Muha Anton, ml., Žejen Anton, Vouk Valentin, Hlad Josip, Skapin Fran, RakušaFran. Namestniki: Pertot Andrej, Stantič Josip, Hrvatin Miha, Na-bergoj Matija, Bavcon Ivan, Kolb Josip. Pregle« dovalci računov: Presen Miha, Bizjak Gregor, Besednjak Peter. Razsodišče: Žitko Fran, Polid Fran. V seji dne 13. t. m. se je sestavil odbor sledeče: Podpredsednika, gg. Anton Bogdanovih in Anton Rep. Tajnika gg. Vinko Perušek in Josip Bubnič. Blagajnik g. Jakob Perhavc. Knjigovodji: gg. Fran Rozman in ,Ivan Kocmur. Knjižničar: g. Fran Rakuša. Gospodarji: gg. Ant. Čevna, Ivan Ipavic, Fran Primožič in Ivan Biček. Iz Ljubljane nam pišejo: Petnajst let je minulo ravnokar, odkar so ljubljanski Slovenci vrgli s starega iu sivega „rotovža" zadnjo nemškutar-sko posadko iu od tedaj sta mestni občinski zastop in uprava mestne občine ljubljanske v rokah narodne stranke. Teh petnajst let preživela je kranjska nemškutarsko-nemška stranka v brlogu svoje pasivne politike, in samo godrnjala je in zabavljala v njej I Letos pa je ljubljanska Demškutarsko-nemška stranka nakrat zapustila svoj politično-medvedji brlog, zasedla svoje mršavo klju.se in se spustila ž njim v občinski volilni boj zoper narodne in klerikalne kandidate, in argument ji je bil: ker je o državnozborski volitvi bilo oddanih nekaj njenih glasov za kandidata narodne stranke, in pa, — ker je — občinsko gospodarstvo slabo 1 Tri kandidate je postavila in v dveh razredih je stopila v boj in v obeh razredih s temi kandidati tako padla, da se ne pobere nikdar več in da ji ne preostaja druzega, nego da se zarije zopet v brlog svoje politične pasivnosti, v njem zopet godrnja, in zoper .slabo gospodarstvo- narodne stranke — zabavlja. V Ljubljani posebej in na Kranjskem v obče je moč nemškutarske stranke — in ker se Nemci ž njo spajajo, tudi nemške — za vedno razbita, a žalostno je sedaj le to, da se narodna in Slo-venčeva stranka rujeta še vedno, kakor pes in pa mačka. Malo popustljivosti na jedni in drugi straui, pa bi se Slovenci kranjski ua zunaj lahko „postavljali", kakor možje in — značaji! Umestno pa je, da vzamemo zdaj nekoliko v pretres delovanje nekdanjega nemškutarskega občinskega zastopa in ono narodnega obč. zastopa v Ljubljani. Pisec tega dopisa pozna Ljubljano in živi v njej — četudi ne nepretrgoma — že 24 let, iz-vestno torej lahko kai priča o njej in ničmanj tudi o — nemškutarsko-nemški stranki, ki je pred petnajstimi leti imela v rokah mestni zastop ! Kaj je storil nemškutarski mestni zastop za Ljubljano skozi dolgo vrsto let ? — Nič 1 Par dre-vesec je zasadil, par cest dal tu in tam pomesti, otepal okolu sebe z nemškimi razglasi, teroriziral z vso nadutostjo in brezobzirnostjo narodno manjšino (?!), veliko kričal in razsajal .ttber den deutschen Character der Stadt Laibach" itd., naroČil v svoji predrznosti za slovensko mesto in za denar večine slov. prebivalcev nemško slovenske ulične in hišne table, in s turško ošabuostjo upli-val na nekatere več ali manj slov. mestne uradnike, da so iz strahu in omahljive značajnosti svoja slovenska imena — nemško pisali ! — To je pa tudi vsa gloria in „Scheiu" — prejšnjega nemškutarskega zastopa na starem in sivem ljubljanskem rotovžu. In kdor je leta 1882. po Kr. r. pregledal in poznal našo Ljubljano, mora danes pritrditi, da je vse to res! Nemškutarji res niso izdali veliko, pa tndi storili niso nič za razvitek in napredek mesta 1 — Pa jo poglejte Ljubljano pet, deset let pozueje, poglejte jo pred potresom, kadar hočete, in poglejte jo ob potresu, pa danes — čez dve leti po grozni katastrofi! Na vseh koncih in krajih znotraj in okrog mesta: povsodspričevanje o umnem in previdnem gospodarstvu, o razvitku, napredku, žive priče o varčnosti in redu, o znanju , potreb in interesov mesta in njegovega prebival- stva. To vs® je najti v dejanji izvršen.) danes že v Ljubljani, sami dokazi o zmožnosti Slovencev za vsako pozitivno delo, ne pa samo za delo in načrte na papirji iQ jeziku, kakor se je pokazala že toli in tolikrat pri nasprotnikih sedanjega narodnega mestnega zastopa ljubljanskega I — O podrobnostih pa prihodnjič. _n._ Družbi av. Cirila in Metoda v Ljubljani so v zadnjih dveh tednih darovali: Gdč. Ljudmila Rob-lek v Litiji mesto venca na krsto gospe Ane Oblakove 2 gld. — Mala družba po pogrebu č. g. Iv. Bolte, župnika v Ledinah, 3 gld. 73 nč. — Iz nabiralni na pri g. Ivanu Pignatariju v Črničah pri Gorici 1 grd. 51 nč. — G. Janko Jeglič, nad-učitelj pri sv. Križu pri Litiji svoto 1 gld. 30 nč, nabrano v Miklavčičevi gostilni za izgovorjenje ptujke med slovenskim pogovorom. — Slavna posojilnica v Konjicah 25 gld. — Iz nabiralnika v A. Svetinovi gostilni v Žirovnici 2 gld. 50 nč. — Ženin iz Trnovega v Ljubljani 1 gld. — Č. g. Franč. Jeršič, vpok. župnik pod Št. Jurijem v Izlakah, za velikovško šolo 2 gld. — Č. g. A. Tolminec v Gradcu, mesečni donesek 5 gld. — Briska podružnica v Biljani po g. F. Simčiču 30 gld. — Čisti dohodek zabavnega večera šenklavško* frančiškanske ženske podružnice v Lljubljani 80 gld. 46 nč. — Gospodje ljubljanski bogoslovci pokroviteljnine 102 gld. 32 nč. — Slavna posojilnica v Ribnici 20 gld. — Bog plačaj vsem milosrčnim dobrotnikom! Opozarjamo vse častite gg. podružnične blagajnike in blagajnice, da bi začeli pobirati udnino. Letos je dohodkov za dober tisočak manj, kakor jih je bilo lani osovrej. Slovenci, ne nazaj, ampak naprej 1 Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda., Narodno-gospodarske stvari. Kako naj ae brani proti peronoapori* Dvogovor mej učiteljem in vinogradnikom. Spisal I. 3. F o j «č e v. (ZvrSetek.) Ponovitev. Predno se razideva, še par nasvetov : 1. Ne pozabite, kakor sem vam omenjal najprvo, da bi bilo dobro, da se kmetje združite in da se obvežete sežgati vsako leto vse perje in odrezani les, ali pa, da ravnate ž njim, kakor sem vam že rekel. 2. Dobro bi tudi bilo, ako bi se namazale trte jeseni z raztopino 2 kg. vitrijola in 2 kg. apna na 100 litrov vode; s tem, ne samo da bi se uničilo marsikoje seme peronospore, nego bi se pokončalo i mnogo drugih škodljivih mrčesov in kukcev. 3. Človeku ni dana ta moč, da bi lahko po svoji volji ukazoval vremenu : danes bodi lepo — bodi toliko časa lepo in suho, da se ne razvije peronospora 1 Ali ako vinogradnik jemlje v poštev okolnost, da vlaga podpira množenje in širjenje peronospore, potem bode moral paziti na to, da ne bode sadil svojih vinogradov v prevlažna tla —-v taka, kjer se je bati vsakočasnih povodnji ali v sredino med gozde, ampak v bolj suha tla, v tla, kjer se dade odvajati odvisna voda, v tla na takih mestih, kjer ni zabranjeno svobodno cirkuliranje zraka. 4. Popustiti moramo sajenje onik vrst, ki so preobčutljive proti peronospori; osobito nam je sedaj prilika, ko moremo prenoviti nase vinograde na podlago amerikanskih trt, izbirati najboljih in neobčutljivih trt. 5. Sadite samo močnih trt, ki iaajo močaa les in ki bujno rastejo, kajti takim n® bode tako lahko škodila peronospora — in tudi močna zdravila ne, ako bi jih morali rabiti. Ako je veliko plevela in trave v vinogradu, okopavajte in ple- Voda Beaufort - Spontin iz vrelca v Neudorf-u pri Karlavih varih ie najbolja in najzdraveja pijača, ker razven dvojne ogljenčeve kisline od magnezije ima v aebi tudi 32 naravnega ogljenčevega kislica. Zastopstvo za Trst, Istro in Primorje Siegfried Hochwald TRST - Via Giotto - TRST. Telite po večkrat, kajti tako vam bode zrak laglje cirkuliral in vlaga ne bode tako velika. 6. Vitrijol, kakor sem vam že pravil nenni-čiye naravnost peronospore, ampak brani le, da se ne more seae razviti, da se ne more ukoreni-čiti v pero. Isti zabranjuje prerano odpadanje peres, ali v preveliki množini sežgč tudi lahko perje in grozdje ali pa zadržuje dozorevanje grozdja. Radi tega ga moramo uporabljati le v taki množini, ki je prikladna za to in ki nam jo nasvetuje večletno izkustvo in ačenje. Jaz vam svetujem vse to, da se bodete znali braniti proti peronospori, da jo bodete znali uničevati in da bode v izgled tudi drugim. Peronospora je jeden od največih trtnih škodljivcev; to zna že skoro vsaki vinogradnik iz skušnje. Ali ipak ni dovolj vsa ta skušnja — kajti še sedaj se opušča Škropljenje in še sedaj se ne zmeni nič, dokler ne vidi peronospore; a ko se mu je že prikazala ista, tu bi rad slušal vse — vsakega, ali je prekasno. Pred 40 leti je bilo ravno tako, ko se je pokazal oidium — tudi takrat so se smejali onim, ki so žvepljali; no, ko so pa videli, da žanjejo le oni, ki slušajo nasvete učenih in za obči blagor vnetih mož, ko so ostali večkrat na cedilu, ko so imeli prazne sode — potem so jeli premišljati in slediti onim, ki so bili njim popred veliki norci, v resnici pa vendar najpametneji. — In tako je postalo žvepljanje vsakoletno delo v vinogradu in jedno izmed najvažnejših. Tudi škropljenju ste se vi smijali in rogali se onim, ki so sledili nasvetu pametnih mož, no, skušnja vam je pokazala, da je bilo ono vaše smejanje in roganje le poiledica vaše trmoglavosti iu neznanja; tudi sedaj še nočejo nekateri slediti našemu pozivu ; no, upam, da jih je uverila letošnja skušnja, da imamo mi prav in da, ako nam ne bodo hoteli slediti, bodo kmalu na beraški palici. Tovej puhtite one, ki so trmoglavi in slušajte opomine pametnih mož, - pustite jih, naj jim le pomirajo trte, nij jim bodo le prazne kleti — ali tudi nikakih dohodkov ne bode; — davke bode treba plačevati, novcev ne bode — in malo po malem, hajd, posestvo na boben! Mislim, da seje take dogodilo že marsikomu vsled lastne trme, a upam, da bodo ti slučaji v svarilni izgled vsakemu iu v spodbujo na resno delo. Varati se ne smemo, da bi peronospora zginila sama od sebe. Ne, ona ne odjenja, dokler ji ne napovemo vsakoletni in splošni boj. V», Matija torej, ki ste pokazali danes, da se zanimate za stvar, da nekaj razumete, dajte tudi drugim lep izgled! — Škro-pijte vsako leto po potrebi in okolnostih in videli boste, da vam bodo sledili tudi drugi in da vam bodo hvaležni. Vinogradnik. Hvala lepa! gospod učitelj ! Hvala lepa! Bodite uverjeni, da hočem ia-vesti vije to, kajti dobro sem si zabičal v glavo, kfir ste mi povedali lepega. Tudi druge hočem nagovarjati, da bodo sledili mojemu delu, kajti njihov b agor — blagor mojega slovenskega naroda, je meui na srcu, kakor moj lastni blagor. Učitelj. Bravo, dobro, dobro, Matija! To me veseli — le vstrajno! Ako pa naletite med delom na kake težave, ali ako vam bode kaj nejasno — potem veste, kie stanujem, daoja vrata so vam vedno odprta, Blagoslovljena naj bode vaaa dobra volja. Ne pozabite, da obstoje na Slovenskem .kmetijske družbe' ; vpišite se v take kakor člen ! 1 gld. ali 2 ua leto va« bodeta rodila obilnega sadu — tam najdete podpore, tam nasvetov, tam poaka. Še nekaj I Morda so tudi vam že ponujali čudovitih prahov, azutina itd., s luterim da se najlaglje uničuje peronospora. Tem ljudem ne smete verjeti čisto n>č, kajti ti so le sleparski agentje, ki bi radi izkoristili vaše neznanje in si polnili žepe. Ostanite za sedaj pri najjednostavne-jem sredstvu, pri ikropljeuju z vitrijolom! Da pa dobite samo dobrega in čistega vitrijola, obrnite se do naSe kmetijske družbe, ona vam ustreže radostno in pošteno. Kadar kupujete potrebnih stvari, kupujte le od poštenih slovenskih trgovcev. Za danes bode dovolj. Drugikrat morda kaj o kletarstvu. Upam, da ste me razumeli. Bog vas sprimi 1 Vinogradnik. Hvala iepa, hvala lepal Z Bogom. t Sorodnikom, prijateljem in je zljubilo Tsemožnemu, poklicati v gospoda znancem naznanjamo pretužno vest, boljšo večnost našega soproga in da se očeta, Avgusta Kermavnerja, uri. — Pogreb je bil sotrudnika „Edinosti". Izdihnil je svojo dušo včeraj v jutro ob 51/2 včeraj popoludne. Pokojnik bodi priporočen v molitev in pobožen spomin ! V Trstu, dne 17. maja 1897. Zora, Zvonimir, otroka. Marija Kermavner roj. Berne, udovn. iti. Najnovejše vei Carigrad 16. V zadnjih bojih pri Gribovu so Grki baje zgubili 1000 mož. Brzojavka od 15. t. m. javlja, da se Turki pomikajo proti Domokosu. Domokos 16. Tu obolevajo ljudje vsled neprestanega deževja. Vest, da se je sklenilo premirje, je razveselila častnike in vojake. En del legije ptujcev so že odslovili. Atene 16. Po vsem Epiru so se ustavila bojevanja. Larisa 15. Vzlic dozdevni nedelavnosti se pripravlja vrhno vodstvo turške vojske za borbo, da si prisvoji Domokos. Napredovanje pa je otežkočeno vsled deževja. Grški ujetniki pravijo, da je v Domokosu utrjenih 25.000 Grkov. wm~ Za slabotne bolohavo vsled pomanjkanja krvi na živcih, blode in sla-slabotno otroke ; izvrstnega okusa in preiskuSenega učinka jo 2eleznato vino lekarja Piccolija v Ljubljani. (Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Polliterska steklenica velja 1 gld., pet polliterskih steklenio 4 gld. 50 kr. Trgovinske brzojavke in v mtl. U^ljRtJsfstft. Pšeiiion znjeion 7.05 7.06 PSenica za maj-jun i 1897 7.55 do 7.56 Oves za jesen 5.27—5.30, — K& c« spomlad —. — .—. Koruza na maj-juni 18»?. 3.48 3 50 Plenica nova od 78 kil. f. 7.90—7.95 od 79 itilo. 7-95 8-— od 80 kil f. S.05—810., od 81. kil. f. 8*10 815 ari hv tiii, fo". — . '■•.MB»fi 6* — 8'— t>r »nr» 5-80- 6 25. Pšenica:srednje ponudbe, povpraševanje ugodno. Prodalo se je 80000 met, it., trg stalen, cena 2'/, nč. dražjo Vreme, oblačno. /racrft. Nerafinirani gladko* for. 11.65 doNovi po f. 11.67 zopot mirno. Prug<\. OrtnfcritUKAl »ari, poatavljno v Tr«i s oari»:<> vr^d odpoSiljateV proo«) f, 31'50 32— Concaaae 84 --34'50 Oetvoru* R4 —• 34.25 V frlavasvmih 36 50 Silno rastoče. Hftvre. Kava SauUit tfooi averago z* maj 49. — rs september 50.— mirno. Hamburg. tfnuto* *\varu#» /»maj 39-50. september 4 L—, za december 4175 «n marc 42 25. mirno. *>on?mofc 14. maja predvčeraj danes Državni .loi* v papirju ... 101.90 101.85 „ * v «rt«brr; , . . 101 90 101.85 Avstrijska renta v zlatu . , . 122 70 122.70 „ „ v Kronah , , , 101.— 1C<0.90 Kreditno akcije ....... 362.75 362.75 London 70 Lst........119.60 119.55 Napoloo-ii.........9.62'/, 9.527, 20 mark .......i 1.73 11.73 100 Jtulj. Ur . 45.35 46.30 Št. 600. Razpis. Na podpisanem občinskem uradu je razpisana služba občinskega tajnika z letno plažo 600 gld. in brezplačnim stanovanjem. Prosilci za to službo morajo dokazati, da so vešči deželnemu jeziku in nemščini ter istodobno predložiti izkaze o dosedanjem službovanju. Prošnje naj se dopošljejo podpisanemu uradu najdalje do 15. junija 1897. Občinski urad v Dekani, dne 15. maja 1897. Župan: Mahnlč. Koncipijenta veščega slovenskemu in laškemu jeziku, vsprej-me takoj dr. O t o k a r R y b a f, odvetnik V Trstu, Via S. Spiridione St. 3. Stv.760 Razglas. Občinsko glavarstvo v Materiji razglaša, da dne 24. maja 1897 od 10. ure do 12. opoltidne se bode vršila potom zmanjšavne javne ustne dražbe oddaja cele zgradbe no ega šolskega poslopja. v Brezovici. Proračun, načrt in stavbeni pogoji so vsakorau pri tem uradu, ob uradnih urah, razpoloženi. Klicna cena za vso zgradbo je 4666 glet* 39 nvč* proračunjena. K tej dražbi se uljudno vabijo podjetniki s pripomnjo, da se mora pred dražbo položiti 10"/0 varščine. Občinsko glavarstvo Materija dne 13. maja 1897. ObČ. glavar : _KASTELIC._ „Osmica"! Prijateljem in znancem naznanjam, da sem odprl danes „osmico", da potočiin svoj izvrstni domači pridelek, črno in belo vino. Iv«" Marija Bole, poBestnik, v Kojanu št. 242. OLJE. Pošilja se od 5 litra naprej in na debelo. Naj fineje olje Pošilja se od 5 litrov naprej in na debelo Acquedotto St. 9. (nasproti „Latteria Svizzera*) Ima se veliko korist in velik trud se prišpara, ako se poslužuje pri T. špediciji in slov. firmi za olje, kis in m i 1 o. Postrežba je točna, hitra in vrči so t r al n i. Prevzemajo ne posiljatvo za celo Primorsko, Kranjsko, Štajersko in Trst prosto lia dom, ostavJi vrč na domu brez are. Jedilnu olje 1. 28 nč., fino 82—36 nč. !., finejse 40 namizno j»ol fino po 44—48 namizno fino po 52- 56 in 60 nč. 1., ekstrafino 64—72 nč. 1. — Kis vinski in o i p e r s k I po jako nizki ceni. Milo kuhinjsko 18 nč. K., fino 24, ft-nejše 26 - 28 nč. K. Velika zaloga mila (žajfe) za toaleto po zmernih cenah. Udani Anton 6fpoa ZELEZNIŠKI VOZNI RED. Državna, železnica. (Postuja pri sv. Andreje.) Od dni 1. maja J897. ODHOD: 6.80 predp. v Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, v Belja*. 8.30 „ r Herpelje, Rovinj, Pulj. 4 40 popol. v Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.30 „ v brzo vlak v Pulj, Divačo, Beljak na Dunaj. Lokalni vlak ob praznikih 2.15 popol. v Divačo. DOHOD: 8.05 predp. iz Ljubljane, Divače. 9.45 w iz Pulja, Rovinja. 11.15 „ iz H"r«elj, Ljubljana, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Rovinj*, Ljubljane, Dunaja. 9.45 „ brzovlak ia Pulja, Rovinja, Lokalni vlak ob praznikih: 8.35 popol iz. Divačo. Lastnik kensarcij lista ,Kdinoatr. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskam* Dolenc v Trstu.