Poštnina plaćana v gotovini Leto LXXL št« 160 Lfafcliaaa, nrcda 2*. Julija 1938 Cena Din 1«— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat & Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFRAVNIaTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica Um. 5 Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice : MARIBOR, Grajski trg št. 8 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon 5t- 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroesmayerjeva uboa 1. telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L Poštna hranilnica v Ljubljani sL 10.351 Svečanosti v Franci)!: Angleški kraljevski par v Parizu Veličasten sprejem kralja Jurija VI. in kraljice Elizabete v francoski presttteiei — Nova potrditev zavezništva in prijateljstva zapadnih demokratskih velesil Pariz, 20. ml. d. Anplc-ki kraljevski par je prispel v Pariz včeraj popoldne ob 16.50. Na postaji, ki je bila \>a v francoskih in angleških zastavah ter okrašena s cvetjem "clenjcm in preprogami, ju je sprejel predsednik republike Lcbrun z vsemi člani vlade. Prihod posebnega vlaka, s katerim jc rrispcla angleška kraljevska dvojica, so popravili s 101 topovskimi streli, nato pa ^ fanfarami. Od železniške postaje pa vse do Quaia d'Orsav so tvorile špalir čete --aneoske vojske. Z vseh zgradb so vihra-s zastave. Ogromna množica ljudstva jc • polnila vse hodnike ob ulicah, kjer je ■H sprevod. V prvem avtomobilu sta sc ila kralj Jurij VI. in predsednik franke republike Lcbrun. v drugem angle-& • kraljica Kli/abeta z gospo Lebrunovo. m pa so sledili avtomob'!' ostalih dnih osebnosti iz spremstva kraljevske cc. Pred avtomobilom, v katerem sc 'il kralj, je jezdd oddelek spahijev. vtomohilih na obeh straneh oddelek ikanskc garde, nato pa je sledila vr-Tociklistov. Kra!: in kraljica sta se s1 "im spremstvom peljala preko trga mimo Etizejskc palače, preko Plaće 1 oneorde d< Quaki d'Orsav. Ogrom- ne množice ljudstva so navdušeno pozdravljale visoka gosta. Na Quaiu d'Orsav jc kralj Jurij VI. sprejel člane diplomatskega zbora, ki jih jc predstavil doajen diplomatskega zbora nuncij msgr. Valcrio Valcri. Ob 17.30 sta sc kralj in kraljica odpeljala v Elizejsiko palačo, kjer sta obiskala predsednika Lebruna. Ob tej priliki je podelil kralj Jurij predsedniku Lebrunu red Velikega križa, predsednik francoske republike pa ic podelil angleški kraljici veliki križ legije časti. Kralj Juni VI je bil s tem redom odlikovan že 1. !°1°- Francoski zunanji minister je dobi: e ohrani mir in zagotovi spoštovanje ^dnarodnih zakonov. Izpolnjevanje med rodnih zakonov ne more biti popolno ~ez izpolnjevanja lastnih dolžnosti in brez afcnih naporov obeh držav, da se ohrani splošni mir. Na vseh poljih morata biti var-XKt in edinost glavni cilj civilizacije in nobena država ne sme izgubiti tega cilja Izpred oči. ker obstoje možnosti novih orija-teMstev. Prepričan sem. je končno dejal, da bo Vaše Veličanstvo in vlada Vašega Veličanstva storila vse, da se to uresniči, prav tako pa bom >torjl vse tudi sam. kakor lud; vlada I r aneoske republike, da se čim prej uresniči ta blagohotni namen. Ves prežet s temi željami in v popolni iskrenosti dvigam y imenu Francije čašo na Čast Vašega Veličanstva, na čast Njenega Veličanstva krali ice i n kraljevskega doma. za veličino in napredek Vrlike Britanije in britanskega cesarstva Ni. Vej. kralj Jurij VI. je v svojem od-govoru med drugim dejal: Dvigam se s čustvi zadovoljstva in hvaležnosti. gospod predsednik, da vam odgovorim na tako pri. srčno in ginliiv'o zdravico, ki ste jo izrekli kraljici in meni. V veliko zadovoljstvo nam je. da smo na prvi obisk v začetku našega vladanja prišli lahko v Pariz, v to plemenito prestolnico prijateljske države, s katero je Velika Britanija vezana z mnogimi spomini na skupne žrtve. Kraljica in jaz svj globoko ginjena nad sprejemom, ki nam le Ml prirejen. Kljub morskemu prelivu, ki nas loči. sta se naši dve državi združili in povezal; svoji usodi v teku stoletij. Bilo bi nemogoče, da se ne b| spomnili dobe. ko so Lili našj odnosa ji na j prisrčne jši. Vaša dolgotrajno in prisrčno sodelovanje je dokazalo, da sledimo istim idealom. Naša dva naroda sta enako vdana demokratskim dealom, ker najbolje ustrezajo njunemu naravnemu geniju. Preveva nas vera v bla-Eodatj svobode in ponosnj smo na to svojo Politično vero. ki jo delimo tudi z drugimi narodi. Zavedamo pa se, da nam ta vera naiaaa tudi veliko odgovornosti. Naš sporazum in nase iskreno prijateljstvo, ki ste ga omemb, gospod predsednik, ni naper-ieno proti nikomur. Naše vlade žele doseči ve. 6porazume z vsem!, da bi se v ^T*0?5 mir iT1 d* bi uredila vsa gospodarska vprašanja, ki naj omogo-ajo blagostanje človeštva. Naši dve vladi 7,>ledu,eta skupen cilj. ker želita srečo >eh narodov Zelo *e vam hvaležen, da ste IvU nriliko. da podčrtam prijateljske J? Francijo^ m Veliko Britanijo, in zelo so me ganile zelje za veiicil10 in na, predek moje države in mojih prekomorskih posesti. V svojem imenu in v imenu SL Vel. Kraljice, v imenu Nj. Vel. kraljice Ma-rv. obeh princes in kraljevskega doma se vam najlepše zahvaljujem. Dvigam čašo na vase zdravje, za čast m slavo Franciie. Po slavnostni večerji je bila koncertna prireditev, ki se je začela ob 23. in končala nekoliko pred polnočjo. Angleška vladarska dvojica je zapustila. Elizejsko palačo ob 0 90 * m Ji vntffc na On* 6? Ornav. Do mobila sta ju spremila predsednik Lebrun in njegova soproga, častna četa pa jima je izkazala čast. Med potjo ju je množica navdušeno pozdravljala. Ko sta se vrnila v palačo na Qaai d' Orsay, sta kralj in kraljica nekaj časa ob oknu opazovala razsvetljeni Pariz. Pretekla noč v Parizu je bila veličastna. Elizejska polja so tonila v svetlobi reflek- torjev. Ulice so bile vso noč prepolne občinstva. Na trgu Etoille je bilo vso noč ljudi kakor podnevi. Trg Concorde je bil podoben jezeru luči. NavduSenje občinstva je bilo nepopisno. Lefrranov dar kraljici Elizabeti Pariz. 20. jul. AA. Kraljici Elizabeti je pri uradnem obisku v Elizejski palači predsednik republike Lebrun podaril veliko stensko preprogo, ga. Lebrun pa ji je izročila za obe princesi knjigo, ki jo je darovalo društvo »L'Acueuil Francaise«. To društvo je ustanovila ga. de Jouvenel. V knjigi so zbrani podpisi najuglednejših francoskih osebnosti, ki zavzemajo najvišja mesta v Franciji. Angleški veleposlanik v Parizu sir Eric Phipps in člani kraljevskega spremstva so bili odlikovani z redom Velikega križa legije časti. Angleški tisk o obisku v Parizu London. 20. jul. A A. Medtem ko ves francoski tisk slavi angleško kraljevsko dvojico, slavi angleški tisk Francijo. Mnogi listi, med njimi »Times«, so izdali posebne izdaje, posvečene Franciji. Vsi prinašajo izčrpne zgodovinske preglede o razvoju anglesko-francoskega prijateljstva in zlasti poudarjajo, da pomeni obisk angleškega kraljevskega para v Parizu poglobitev zgodovinskega prijateljstva, ki je sredstvo stalnosti in mku v sedanjih trenutkih. To prijateljstvo ni naperjeno proti nikomur in more vsaka država mirno pristopiti k tej zvezi. »Times« zlasti poudarjajo, da sloni prijateljstvo obeh narodov, ki sta zelo različna po svojem značaju, na stremljenju, da služita enemu in istemu idealu. »Dailv Express« piie. da želi Francija skle- niti l Anglijo vojmo zvezo. Tako željo goje tudi predstavniki angleškega javnega mnenja ter je glavni zastopnik politikov s temi cilji Winston Churchill že odpotoval v Pariz. Predmet Bonneto vih razgovorov s Halif axom Pariz, 20. jul AA. Na sestanku Bonne-ta z lordom Halifaxom bo zopet govora q angleško-francoskem sporazumu, ki je bil dosežen 29. aprila t. 1. Pogoji in pomen tega sodelovanja niso tajni, ker sta bila Berlin in Rim že tedaj obveščena o sklepih, ki so bili sprejeti na sestanku v Londonu. Med bivanjem angleških gostov v Parizu se tehnična pogajanja ne bodo nadaljevala, pač pa se bodo ministri poučili, kaj je bilo izvršenega v poslednjih mesecih. Prav tako bodo obravnavali razvoj dosedanjih zvez med obema generalnima štaboma. Poučeni krogi poudarjajo .da. sloni sedanje sodelovanje na odpovedi loka ruskega sporazuma po Nemčiji v mesecu marcu 1936. Tedanji angleški zunanji minister je 1. aprila istega leta poslal francoskemu in belgijskemu poslaniku pismo, v katerem napoveduje pogajanja med generalnimi štabi, če ne bo sklenjen nov loka niski sporazum. Dva tedna na to so se začela pogajanja generalnih štabov. Anglija je izjavila, da ostanejo zanjo v veljavi obveznosti, ki jih določa glede na Francijo lokarnski sporazum. Ker je Nemčija enostransko odpovedala lokarniski sporazum, pomeni pismo od 1. aprila 1936 dejansko nov sporazum, ki ga je uradno poročilo od 19. aprila zopet potrdilo. Zato se lahko smatra, da bo posegla v spor tudi Velika Britanija, če bi se Francija zapletla v kak spopad zaradi sporazurnov s svojimi zavezniki v srednji Evropi. Žalovanje v Romuniji Pogreb pokojne romunske kraljice Marije ho v nedeljo Bukarešta. 20 jul. Včeraj dopoldne so posmrtne ostanke pokojne kraljice Marije položili v dvorcu Pelešu na oder ter dovolili dostop občinstvu, ki je prihitelo od blizu in daleč, da se poslovi od nje. Jutri bodo krsto s truplom prepeljali v Bukarešto ter položili na katafalk v dvorcu Co-troceni. kamor bo dovoljen dostop občinstvu jutri ves dan. v petek in soboto. V nedeljo bodo prepeljali pokojno kraljico iz dvorca Cotroceni do dvorne postaje, nato pa z vlakom do samostana Curtea Argez. kjer bodo v ponedeljek položili njene posmrtne ostanke v kraljevsko grobnico. Dvorno žalovanje bo trajalo 6 mesecev, narodno žalovanje pa je vlada določila za 8 dni. v Po oporoki, ki jo jc pokojna kraljica napisala 1. 1933, bodo njeno srce v posebni žari pokopali v parku njenega najbolj pri- ljubljenega gradu Balčika ob Črnem morju. Bukarešta. 20. jul. AA. Včeraj opoldne sta prispela v Sinajo nadvojvodinja Ileana Habsburška, hči pokojne kraljice Marije-matere. in nadvojvoda Anton Habsburški, snoči ob 18.30 pa je prispel princ Nikola. Potem ko je princ Nikolaj nekaj časa prebil ob krsti kraljice Marije, ie večerjal skupaj s kraljem. Oba brata sta ves večer prebila skupaj. Angleški dvor bo zastopal na pogrebu vojvoda Kentski. Beograd, 19. julija. AA. Zaradi smrti Nj. Vel. kraljice Marije romunske bo po najvišjem nalogu dvor Nj. Vel. kralja žaloval šest tednov, to je od 18. julija do 28. avgusta 1938. Prve tri tedne bo glo-j boko žalovanje. (Iz pisarne maršalata dvora Nj. VeL kralja.) Madžarsko-italijanski razgovori Komentarji italijanskega tiska o sodelovanju Italije in Madžarske Rim, 20. jul. w. Obisk madžarskih državnikov je glavni predmet vsega rimskega tiska, ki soglasno poudarja, da so bili razgovori med zastopniki obeh vlad izredno prisrčni. Pod naslovom »Politika sodelovanja« piše »Popolo di Roma«, da je_ treba danes ugotoviti, da italijansko-madžarsko prijateljsvo zaradi zadnjih dogodkov ni utrpelo nobene škode, temveč je še bolj okrepljeno. Dejansko os Rim—Berlin in tudi italijansko-jugoslovenski sporazum nista nobena ovira za italijansko-madzarsko sodelovanje, temveč samo njegova naravna izpopolnitev. »Giornale dfItalia« napada pisanje nekaterih francoskih listov o razgovorih, ki sta jih imela Mussolirri in madžarski min. predsednik Imredv. Gotovi krogi v tujini, piše med drugim, se na noben način nc morejo odvaditi nasvetom. Tako skušajo v zadnjem času tudi dajati nasvete Madžarski, ki pa še vztraja na svoji prejšnji poti v zunanji politiki in nc odstopa od svojih tradicionalnih prijateljstev. Skiajni čas je ie, da gotov del francoskega tiska uvidi mednarodno politično stvarnost, kakršna je. Rim. 30. jul. AA. Snoči je bila prirejena na čast Iuiredvju in Kanyje predstava Verdijeve opere »Aidec v veKkem gledališču na prostem. Predstave se je udeležil tudd Mussolini s dlani vlade. Ko so gostje prišli v gledališče, jim je 20.000 gledalcev priredilo dolgotrajne in navdušene manifestacije. Beck v Gdanskn Karlava, 20. jul. A A. Poljski zunanji minister Beck, ki prebije vsako leto del svojega dopusta s križarjenjem na svoji jahti ob Baltiških obalah, je včeraj obiskal Gdansk. Novi iranski zunanji minister Teheran, 20. jul. w. Dosedanji poslanik Irana v Bagdadu Mustafa Aalam je bil za zunanjega polet UFashington, 20. jul. d. Pristojne ameriške oblasti so izdale rumunskemu letalskemu kapetanu dovoljenje za polet iz. Ncw Yorka v Bukarešto. Cc bo vreme ugodno, bo že jutri odlctel preko Atlantika. Justifikacija v Berlinu Berlin, 19. jul. AA. Včeraj je bila izvršena smrtna kazen nad Helmuthorn Kul-manom iz Vratislave. ki je bil obsojen na zaradi Hud potres v Grčiji Atene. 20. jul. d. V pretekli noči je bil v Atenah in okolici hud potres. Potresni sunki so trajali skoraj 20 minut. Posebno veliko škodo je potres povzročil v provinci Atiki. Vas Palatia je bila popolnoma porušena. Tudi v mnogih drugih krajih, zlasti v Oroposu, so bile porušene in poškodovane mnoge hiše. Med ljudmi je nastala velika panika ter so preplašeni pobegnili na prosto. Koliko ljudi je bilo ubitih in ranjenih, še ni znano. Minister za socialno skrbstvo je že odpotoval na potresno ozemlje. Vlada je ukrenila potrebno, da se nudi prebivalstvu prva pomoč. Francosko-nemški Pariz. 20. jul. AA. Včeraj je bil dosežen sporazum med francoskimi in nemškimi zastopniki, ki so sc pogajali o ureditvi trgovinskega prometa med Francijo in Nemčijo po priključitvi Avstrije k Nemčiji. Gre v prvi vrsti za kontimgentiranje in zamenjavo blaga. Novi sporazum bo danes parafiran. na Jadranu Benetke, 20. jul. AA. Egiptska kraljicama ti Nazil je prispela iz Ženeve v spremstvu svoje hčerke ter nekaj egiptskih princes v Benetke. Spremlja jo tudi egiptski minister za gradnje. Kakor se je moglo zvedeti, se bo podala rudi rta vožnjo ob dalmatinski obali. Washingbon. 20. jul. AA. »Thncs« poroča, da bodo tri nove ameriške kri žarke po 35.000 ton zgrajene v državnih ladjedelnicah in ne v zasebnih, kakor je bilo prvotno rečeno. Ministrstvo za mornarico izdeluje tudi nacrte za nove kri žarke, ki bi imele po 45.000 ton. Predsednik egiptske vlade London, 20. jul. AiA. Danes je prispel v London min. predsednik Mohamed Mah-mut pasa. Kakor poroča »Darlv MaiW, bo imel več razgovorov v angleškimi ministri o položaju na Sredozemskem morju, o vprašanju Palestine in o gradnji vojašnic za aogtcafce čete pri Sueškem prekopu. Borzna poročila Curih, 20. jul. Beograd 10, Pariz 129062?, London 21.4875, Newyork 437.06. Bruselj 73.90, Milan 23. Amsterdam 240.20. Berfm 175.50, Dunaj 30.—, Praga 15.10, Varšava 82.40, Bukarešta 3JS. Ob preranem gro Fs Sersena Ljubljana. 19. julija Kruta smrt nam je iztrgala splošno znanega m priljubljenega Fran čeka Seršena, ki se je vrnil mrtev iz zagrebškega sanatorija v rodni Ljutomer. Nasmejan, poln vere v ozdravljenje, se je poslovil od prijateljev in znancev, ko si je šel iskat zdravja v Gradec in Zagreb, odkoder se nam je vrnil v nedeljo strt sredi svoje najlepše življenjske dobe. Sprejeli smo ga krvavečih src. Bridkosti življenja so bile njegov obimi delež od mladih nog do preranega groba. Toda vsem tegobam se je upiral z močno voljo in klenim značajem, čeravno mu je telo pešalo. Konec je naš Fmnoek že čutil, ko se je pred 6 leti podvrgel težki operaciji ledvic. Seršenov Pranček leži danes na mrtvaškem odru sredi neštetih vencev in rož ob častni sokolski straži. V grob leže Ljuto-merčan, ki je bil vedno vnet za napredek svojega rodnega kraja ter je povsod delal nesebično brez častiblepa. Viden smo ga bolnega, kako se Je poleg svojega ogromnega dete. posveta občini kot podžupan. Mestna hrardlnaci pa kot odbornik. 9vog prosti čas je posvetil dem za trgovsko-obrtni stan ter bil med ustanouttarjl trgovskega združenja in predsednik nadzornega odbora. Svojo trgovino ki jo je prevzel še aeio mlad, je poezcfigml v eno najvec-^a v okohei ter aaanđi lep morterert hotel. Bil je strokovno zefo naobraden, karr je dosegel z vsestransko maidjhpaet^o in kcepko zato uživa njegova Lr^uatna Med domačim ljudstvom je bfi aeSo priljubljen, saj je bil prrjaaen, slaramzim besed in vljuden napram vsakemu. Ob&rrja posestva in vinograde je obdeiovai tako, da so bfH vedno drugim za vzor. BScutredno detevten, požrtovalen in inicrjativen je bil pri Safcoiu, ki mu je bil podstarosta. Mnogo je žrtvovat za Sokola, zlasti za sokoiski dom. kjer je bil med prvimi, ki so mnogo doprinesli k tej lepi stavbi. Tudi tu smo ga videli kot resnega moža. ki je sprožil mnogo dobrih in koristnih predlogov. Delaven je bil tudi pri podružnici Lovskega društva, kjer je deloval kot njen blagajnik. V lovskem revirju je kazal vedno lovsko tovarištvo in smisel za gojenje divjadi, sacj je bik> njegovo lovišče v tem pogledu vedno med prvimi. Velika je bila tudi njegova gostoljubnost, ki diči Seršenovo niso že od nekdaj. Seršenov France k je bil odločen m neomajen nacionalist, pristaš JNS ter je bila njegova pot vedno ravna. Pri Seršenovih so se zbirali vedno nacionalisti že pred vojno. Vrzeli, ki jo je zasekala njegova smrt, ne bo lahko zapolniti. Pokojnik je bil trdna spora vsega nacionalnega deia v Ljutomeru in bližnji okolici. Za njim žaluje poleg svojcev ves nacionalni žrveij ljutomerske hi daljne okolice ter mnogi znanci. Pranček m vse njegovo de4o pa nam bo ostalo vedno pred očmi ter nas znova pozivalo na de*» in borbo. Bodi Ti lahka domača zemlja, aa katere svobodo si se Potltienl *t$otni& Kartonski župnik Ljudevit Votičević. doma iz Cavtata pri Dubrovniku, Srb-kato-lik, je bil navdušen rodoljub in ognjevit Slovan. Pisat je mnogo v srbske in hrvatske liste. Leta 1880. je objavil v dalmatinskih listih plameneč članek, namenjen mladini, v katerem jo je pozival, naj se z vsem žarom mlade d trše posveti delu za noroti m naj ji bo v tem deht vedno zvezda vodnica — slovanska ideja Svoj članek je zaključil: »V imenu Skrvanstva. očeta našega, in Srbsfva, njegovega sina m&ega. nm Koso-vem ranjenega, v Črni gori pokopanega, v Srbiji po Karagjorgju znova oživelega, v imenu Fkma od pokrajin Ledenega morja do Jadranskega ... Mladina, v prostranstvu nekaj doni in se bUska. Približuje se ono, kar so davni pz. a dedje vaši želeli ndeti. kar v avti oče-tje niso videli, k ar bodo »4m »vi vaši videli...* Ljmdev* VmKt i nI je pand wer kanec pol sfošetja kot jmnm lint injiiii aJnl a* je Je bfrzn črn, «o neaaue soaVaee svobode lutk Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, sreda, 20. julija 193». Stev 160 Seja ptujskega sveta Fara proštijske cerkve sv. Jurija na] m ukine — Slabe Ptuj, 19. julija Na snočnji seji mestnega sveta je bilo sklenjeno, da se naloži 8% občinska do-klada za fara ne župnija Sv. Jurija, ker je odsek za cerkvene konkurenčne posle ugo tovil pri prevzemu 30.838.40 din neporavnanih računov m je kritje teh neodložljivo. Obenem je ugotovil isti oda:k. da je »tanje nadarbinskih poslopij proštijske cerkve, kakor tudi cerkve same, skrajno slabo, tako da bodo ta popravila neodložljiva. To pa bi pomenila tako veliko breme za farane cerkve sv. Jurija, da istih mestni svet ne more predlagati v odobritev. Odsek je mnenja, naj bi se fara proštijske cerkve sv. Jurija ukinila in združila z minoritsko faro, da bi se s t m k plačilu stroškov za potrebna popravila pritegnila vsa fara z 10.000 prebivalci. S tem bi se tudi zmanjšala potreba nadarbinskih poslopij zaradi združitve gospodarstva z gospodarstvom minoritskega sa mostana. Mestni svet stališče odseka odobri z dodatkom, da naj se o zadevi obvesti Šk. ordinarijat potom deputacije ob-stoječp iz predsednika občine in m. s. g. Maležiča in dr. Visenjaka. Po potrebi naj bi se tudi odredilo glasovanje faranov cerkev sv. Jurija, ki naj odločijo ali so za zdrr-žitev obeh župnij ali pa za prevzem stroškov za prej navedena popravila. Sckolskemu društvu na njegovo prošnjo dovoli brezplačna uporaba električ- ne razsvetljava v prosvetni dvorani in v telovadnici največ do 300 kw ur. G. predsednik poroča, da se je udeležil anket glede cest v Mariboru, katare se je udeležil tudi predsednik zveze cest g. inž. Vrhunc iz Ljubljane. Ugotovilo se je skrajno slabo stanje naših cest v našem območju in je obenem tudi opozoril prod vsem na potrebo zgTadbe novega mostu čez Dravo, na potrebo moderniziranja ceste Marin >r—Ptuj—Ormož—Čakovec, na važnost gradbe nove ceste od Sv. Martina ob Dravi skozi Vičavo do Ptuja ter £ploh zboljšanja cestnega omrežja v ptujskem srezu. Na razne kritike m. s. dr. Komlanca g. predsednik pojasni, da se bo izdelal točen projekt vseh cest, katerih modernizacija oziroma zgradba je nujno potrebna ter se bo ta elaborat razstavil v Mariboru ob priliki mariborskega tedna. S tem se je javna seja zaključila in po kratkem odmoru je sledila tajna seja. Razpravljalo se je o državnem predstoj-ništvu mestne policije in je mestni svet sklenil, da je občina pripravljena dati brez plačno na razpolago vse potrebne lokale, drugih dotacij, kat-re bi morala plačevati -državi, pa proračun ne prenese. Sprejeta je bila tudi pragmatika o občinskih uslužbencih, kakor fo T^^VTdevSl zakon. KINO UNION Tel. 22-21 Predstave ob 19.15 in 21.15 uri. VZTRAJNI STOTNIK LIL D AGO VER IN KARL L. DIEHL Napeta drama iz burnih preteklih dni Edinstveno mednarodno tekmovanje v Ljubljani Program prvega mednarodnega tekmovanja z letalskimi modeli Ljubljana, 20. julija V Ljubljani prireja centrala AerokJubov prvo mednarodno tekmovanje in sicer z letalskimi modeli. Zato smo lahko upravičeno ponosni, da je Ljubljano doletela čast gostiteljice številnih tekmovalcev, ki se že zbirajo iz mnogih krajev države in iz drugih držav in da bo mednarodno tekmovanje opozorilo svet na slovensko prestolnico. Veseli nas pa tudi, da je pobuda za prirejanje stalnih mednarodnih tekmovanj z letalskimi modeli izšla iz naše države. Tekmovanje samo bo v soboto in nedeljo na letališču, kjer že nekaj dni skrbno vodijo tehnične priprave. Pripravljalno delo je razdeljeno na tehnične priprave in administrativno ter propagandno delo. Propagando vodi posebna pisarna (v hotelu »Metropola) s tiskovnim referentom, urednikom ^>NaŠih kril« Milenkovičem na čelu, tehnične priprave pa vodi ing. Stojkovič. V izvršilnem odboru tekmovanja so: ing. T. Sondermaver, Jefremovič, Adamovič, Pa-unovič, dr. A. Mitrovič in N. Mirosavljevič. v športnem odboru pa: ing. T. Sondermaver, polkovnik živanovič. polkovnik G j. Jo-vanovič. D. Adamovič in major D. Lučić. Komisar za organizacijo tekmovanja je N. Mirosavljevič. šef tehničnega oddelka je M. Hodjera, med tem ko ima tehnično službo na letališču ing. Stojkovič. Tehnična služba samega tekmovanja je v rokah Landsberga, Obada in Seredinskega. V mednarodni športni komisiji bodo zastopane naslednje države: Francija, Nemčija, Češkoslovaška, Madžarska, Egipt, Švica. Amerika in Jugoslavija. Program je v glavnem naslednji: Danes sprejem gostov in sicer tekmovalcev ter vodij tekmovalnih ekip. Včeraj so prispele ekipe oblastn'h odborov iz Zagreba. Beograda, Skoplja, Niša. Cetinja in Zemuna, in sicer okrog 50 visokošolcev in visokošolk. Tekmovalci so se nastanili v Akademskem kolegiju v Kolodvorski ulici. Davi so prispeli Angleži, pričakujejo pa še tekmovalce iz drugih držav. Skupno bo tekmovalo 9 držav z okrog 100 modeli, če-hrslovaki bodo prispeli ponoldne ob 16.45. Dopoldne so prispele v Ljubljano še eki pe iz notranjosti države, in sicer iz Splita. Pančeva. Šabca, Indjije in Sušaka. Razen štirih Angležev sta prispela izm-d inozemskih srostov 2 Eeipčana. Izmed inozemskih ekip, kolikor jih je pri-prl^, doslej, je najštevilnejša nemška, ki je prispela snoči in ki št'je 9 članov. V nji so sloviti nemški modelarji kakor n. pr. Bensch. Raze-1 cehov danes pričakujejo še Bolgare in Francoze. Prispeli bodo tudi Madžari, a čas prihoda še ni znan. Jutri je na dnevnem redu: Ob 9. se tekmovale: odpeljejo na letališče, kamor bodo Iz Ptuja — Huda nevihta je prihrumela v nedeljo preko Dravskega polja nad Slovenske gorice. Med nevihto je tudi nekajkrat treščilo in je strela udarila v hlev nekega posestnika v Ločiču ter mu ubila tri krave. Na Dravskem polju pa je strela ubila 161etno posestnikovo hčer Matildo Zunko-vič v Prepolah. Tuđi nad Ptujem se je obetala huda nevihta, ki pa se je k sreči našega mesta izognila. Zelo pa je narasla Drava, ki je postala tudi umazana jn je tako prekinjena kopalna sezona za nekaj časa. — Z živilskega trga. Na našem trgu se že občutno čuti draginja, ki skoraj bi rekli, naranča iz dneva v dan. Na trgu je sicer vsega dovolj, vendar so cene zelenjavi in sadju zelo neenake. Marelice, katerih je baje letos dosti, prodajajo po 2 komada za 1 din. Ali se ne bi uvedla na našem trgu prodaja eadja na tehtnico? Mlečnih izdelkov je tik) zadnji torek zelo mak) na trgu. Povpraševanje je bilo zlasti po sladki smetani in Siru, ki ga pa je bilo zelo malo. Kumarice prodajajo P° 0.50 do i din za komad, papriko pa po 2 do 3 kom- za 1 din. Krompir pa tudi prodajajo na kupčke, tako da včasih kupiš dobro, včasih pa tudi slabo. Tudi krompir naj bi ee tnuOaJat na tehtnico. tudi prepeljali modele z zasebnimi tovornimi avtomobili. Modele bodo spravili v posebne shrambe v hangarju. Kosilo bo skupno ob 13.30 v Unionu. Popoldne si bodo gosti ogledovali mesto in njegove zanimivosti pod vodstvom domačih vodnikov. Večerja bo ob 20. na vrtu hotela Union. V petek se odpeljejo tekmovalci po zajtrku v Akademskem domu ob 8.30 na letališče. Ob 8.45 se odpelje izpred Uniona na letališče športna komisija, ki bo imela ob 9. sejo ter bo izvolila žirijo. Po seji bo pregled modelov. Kosilo bo na letališču. Zvečer bo goste pozdravil ljubljanski župan pri večerji na Bellevueju. V soboto bo ob 9. slovesna otvoritev tekmovanja s pozdravnimi govori, in sicer predsednika Aerokluba. vojnega ministra in predsednika občine, nakar bodo razvrstili tekmovalce. Ob 9.30 se začne tekmovanje samo po posebnem načrtu in bo trajalo vse dopoldne, popoldne se bo pa nadaljevalo od 15. do 19. V nedeljo se bo tekmovanje zopet začelo ob 9. ter trajalo vse dopoldne, popoldne pa od 15—18. V ponedeljek prirede gostje izlet na Gorenjsko in zmagovalec bo prejel pokal Nj. Vel. kralja Petra II. na Bledu ali na Brdu. Zvečer bo poslovilna večerja v Ljubljani na Bellevueju. Prireditev ima za Ljubljano izreden pomen in marsikdo se čudi, da nismo o nji poročali prej, zlasti čitatelji beograjskih listov pri nas. Beograjski listi so imeli namreč tudi ob tej priliki prednost pred slovenskimi, čeprav bo tekmovanje v Ljubljani in ne glede na njen pomen za Ljubljano. Tega bi ne omenjali, ko bi beograjski in zagrebški listi ne uživali ob vseh podobnih prilikah posebnega monopola na prvo poročanje. Listi iz drugih pokrajin države, zlasti iz Beograda in Zagreba, preplavljajo Slovenijo, med tem ko slovenski listi pač ne konkurirajo v drugih pokrajinah države beograjskim listom in bi bilo prav, če bi smeli poročati vsaj o domačih prireditvah hkrati z beograjskimi in zagrebškimi listi. Bila bj zadovoljna naša javnost in v Beogradu in Zagrebu bi se tudi nihče ne mogel pritoževati. Veselilo bi nas, da bi se po 20 letih sožitja z brati Srbi in Hrvati kazala strpnost in bratska sloga tudi v takšnih primerih. In še nekaj: prav nič hi ne škodilo, če bi se naši bratje Srbi in Hrvati naučili vsaj toliko slovenščine, da bi mogli čitati slovenske liste, ki naj bi jih upoštevali malo bolj kakor doslej. Zelo zanimiva bi bila statistika, ki hi nam pokazala, koliko srbskih in hrvatskih listov prihaja v Slovenijo in koliko slovenskih gre v srbske in hrvatske kraje. Ta statistika bi bila nemara porazna slika naših kulturnih razmer. Praznik avtomobilistov Ljubljana, 20. julija Razvoj avtomobilizma pri nas zadnje čase — čeprav se Se ne moremo primerjati z mnogimi državami — je tako pomemben pojav, da mora javnost posvečati tudi tradicionalnemu prazniku avtOTOobilistov primemo pozornost. Avtomobilski patron je sv. Krištof in v drugih državah praznujejo praznih avtomobilistov zelo slovesno. Pri nas je tudi praznovanje tega praznika skromno, a ima tem večji pomen, ker se nam tedaj nudi prilika za izredno potrebno propagando za razvoj motornega prometa in izboljšanje cest. Letošnja proslava patrona avtomobilistov v nedeljo ima poseben pomen zaradi tega, ker bo ob tej priliki na Jezerskem vrhu otvoritev nove obmejne turistične poslovalnice, ki jo je ustanovila ljubljanska sekcija Avtomobilskega kluba; sekcija pospešuje avtomobilski turizem pri nas tudi s postopnim ustanavljanjem turističnih poslovalnic. Ustanovil« je že turistični poslovalnici, in sicer v Planini pri Rakeku In na Podkorenskem sedlu. V nedeljo bo tudi na vrhu jezerskega prelaza blagoslov]jena kapelica, posvečena patronu avtomobili- I stov. Kresen rezljan kip svetnika je da-rovala ljubljanska sekcija AK. Praznovanje sv. Krištofa je med našimi avtomobihetj že tradicionalno. Zvečano je vedno z izletom in letošnja prireditev bo že osma. Prešnja leta 00 pMinovali na Vršiču. Jezerskem vrhu, v Novem mestu. Laškem. Bohinju. Logarski dolini in na Podkorenskem sedlu. Ljubljanski avtomobili-sti se bodo odpeljali v nedeljo iz Ljubljane na Jezersko med 7. in 8. uro. Ob 10. bo blagoslovitev kapelice in maša. Pel bo akademski kvintet i« Ljubljane. Po maši bo tradicionalna blagoslovitev vozil, končno pa bodo slovesno odprli novo turistično poslovalnico. Udeležea avtomobilistov, članov AK in članov Kola motociklistov bo nedvomno lepa, ker Jezerski vrh slovi po izredni naravni lepoti in ker je le 57 km oddaljen od Ljubljane. Cesta je zadovoljiva, največ j: vzponi pa ne presegajo 10V« štami pri Abrahamu Ljubljana. 20. julija Takole je bilo. Ob vinu in petju smo se spominjali rajnkega Petruske .ki je včasih tako rad naglašal. kako pusto bi bilo človeško življenje brez mamil. »Stami« — tisti vse, ki kot rojenček pred 50 leti pod trnovskim zvonom še sanjal ni. no kako čudni poti se bo prebiial skozi življenje in kakšne vsemogoče poklice mu bo naklonila usoda: humorista, reklamnega risarja, pevca, konferencieria. aranžerja itd., je živahno pritrjeval in vzdihoval: »Ah. prijateljčka ni več.« Vladimir Štamcar vulgo »Stami«, sin pr>Voinega znanega navdušenega pevca, rodoliuba in Sokola Gustlna ^tamcarja. je bil prav tako že v rani mladosti vnet pevec, navdušen Sokol in dober uradnik. Kot operni pevec je drsal po deskah linblianskega, zagrebškega in osieŠke-ga gledil^**. kot uradnfk na je služil pri zbornici TOT in drugod. Tudi njemu ni nrizanesla vojna vihra: gnala ga ie na ga-Hške poljane in sošice ravni. Brž. ko pa je nad tužnim Korotanom vstala ognjena zarja, je hitel s prvo legijo na Črno fronto, tisto Crno fronto, ki je njemu in mnogim drugim nornenila eksistenčno prop&st. Plačilo za idealno požrtvovalnost je bila široka dolga cesta. Ahasveril je šestnajst let po južnih krajih naše domovine, se udinjal tu in tam, sipoznaval kraje, ljudi in običaje, dokler ga ni srce zvleklo v tisto Ljubljano, ki jo češki bratje tako radi kliče io: »Ljubljana — srce naše«. Snoči pa mu je nekdo pošennil na uho: »^tami' — petdeset iih je.« Visem videl, kdo mu je šepetal. Ali ie bil moister Jakopič s častitljivo brado f Stami namreč zelo spoštuje umetnike in je ni razstave, da ne bi že kako pokukal vanjo), ali pa je bil sam Abraham. Jezno je zamahnil z roko, se vzravnal in kot mlad študent zapel: gau-deamus igitur. . Življenje tepe — a pesem boža in je kakor roža. V petdesetih letih ta prešerna mladost kljub tegobam in stiski, ki včasih trkajo na okno njegove sobice: ko mlada življenja klonejo na tračnicah življenja Zanj ima življenje polno vsebino: on poje v veselju in žalosti, da zabava nemirne duše in jim kaže, kie tisto sonce sije, ki je celo napačija Danila poživilo v večni mladosti Zato je s svojo pesmijo in humorjem povsod dobrodošel, saj ga poznajo vsi kot poštenjaka in odločnega naprednjaka. Dan za dnem se posvečajo vrstice tistim, ki tnplienja in trnja ne poznajo in videti nočejo, te pa naj bodo človeku trpinu, ki mu je ali življenje ali usoda vtisnila pečat prekletstva. Prijatelji mu želimo še obilo vedrega humorja in petja, nam vsem v veselje in tolažbo, njemu pa dolgo m lepšo jesen. Stami, — še mnoga leta! Lepo gasilsko slavje Trbovlje, 19 julija V prijaznem planinskem naselju Sv. Katarini pod Mrzlico je bilo v nedeljo zjutraj že na vse zgodaj zelo živahno. Vaški gasilci so se pripravljali na redko slavje razvitja četnega prapora. Pri pripravah je sodelovalo vse prebivalstvo, ki je s tem dokazalo, kako visoko ceni plemenito gasilsko idejo, ki propoveduje ljubezen ln pomoč bližnjemu v nesreči. Kmetsko prebivalstvo pri Sv. Katarini pa se še prav posebno zaveda človekoljubnega pomena gasilske organizacije, saj je to idilično planinsko kmet sko naselje Se prav posebno Izpostavljeno nevarnosti, ki preti njihovemu imetju radi pomanjkanja vode. — čeravno je sedaj največ poljskega dela, so kmetska dekleta pri Sv. Katarini žrtvovala mnogo večernih in nočnih ur. da so spletla neskončne verige vencev in Šopkov, s katerimi so fantje ovill slavoloke, mlaje in odre. Vse ie kazalo, da ie bilo poleg dobre volje naših deklet in fantov vloženo v to vzorno delo mnogo ljubezni do naših vrlih gasilcev. — Te lepe proslave so se noleg trboveljskih udeležile tudi vse okoliške gasilske čete. Zbrale so se okrog 10. ure na zbirališču pri Sv. Marku, odtod pa so z steklarsko godbo, naraščajem in 7 prapori odkorakale k Sv. Katarini. Pred vasjo lih je sprejela konienica kmetskih fantov z državno zastavo. Ob slavoloku so bila zbrana kmetska dekleta, ki so obsula gasilce s cvetiem. mlado kmetsko dekle pa jih ie v lepih besedah pozdravilo, starešini gasilcev pa je ponudilo po starem slovanskem kmečkem običaju kruha in soli. Starešina župe g. Guček se ie leno zahvalil za prisrčen in domač sprejem, povdarjajoč, da je ljudstvo tod zdravo in nepokvarjeno, saj še zvesto goji stare narodne običaje in navade in tako na1 ostane tudi v naprej. — Tu so se povorki pridružile kumice in dekleta, ki so nosila v domače platno zavito novo gasilsko zastavo. — Medtem so napolnile velike množice ljudstva vseh slojev in stanov prostrani prostor okrog cerkve, kier je opravil službo božio fc. urof Mirko Ratej. ki je nato prapor blagoslovil in v pomembnem govoru razložil pomen zastave v prošlost* in serfanloetl. Po nezdravu zastonnika občine pr. Pl a vsaka je izročila ga. Cebinova s primernim nagovorom novi prapor predsedniku čete in ta praporščaku. Dekleta so se z lepimi dekla-macijami rahvanla kmrdeam m iih obdarila s kr*«nimi ŠVrolri. Splošno powmio*t na V vzbudil mali K*r1ek. ki ie v oripinsbr! kw»-čv* narodni mWH stonil na od>r **r Vors^žno segel starešini v roko se mu zahval n v imenu kmetsrVep^i r>r^bfv?*1Neodvisnosti« Stanko H., ki ga je v ponedeljek izsledila mariborska policija ter ga izročila mariborskim orožnikom, ki vodijo vso preiskavo. Pri zaslišanju je Stanko H. tajil vsako krivdo ter je tudi zanikal, da bi se bil kdaj družil s tihotapci. — Smrtna žrtev kriminalnega splava. V mrtvašnici na mestnem pokopališču na Pobrežju se je včeraj popoldne vršila obdukcija trupla 26 letne služkinje Hermi-ne Kajdičeve, ki so jo v soboto prepeljali v tukajšnjo splošno bolnico, pa je v noči na nedeljo umrla. Ker je bil podan sum, da je vzrok smrti umetni kriminalni splav, je državno tožilstvo odredilo obdukcijo, ki je dogru-Ja. da je pokojna Kaj-dičeva umrla na ??epsi, povzročeni pQ kriminalnem splavu. V zvezi s to zadevo je bila prijavljena oblastem neka babica, ki pa taji vsako krivdo. — Tržne cene na mariborskem trgu. Zelenjava: krompir kg 1.50 do 2 din. merica 7 din, čebula 3 do 6, če&cn 4 do 8. kuma ree komad 0.50 do 3.50. zelena paprika 2 do 3 kom. za 1 din, paradižniki kg 8 do 9. fižol v stročju kg 4 do 6, grah lu-ščen liter 5 do 6.25. Sadje: jabolka kg 5 do 6, hrušk? 6 do 12, črešnje liter 6, crnice 2, marelice kg 10 do 16, breskve 10 do 18. maline liter 4, grozdičje liter 3 do 4, orehi luščeni kg 32, jagode kg 10 do 15. Ribe: mrene kg 15, belice 8 do 9. ščuke 18, morske ribe od 10 do 36. klini 12 dinarjev. Mlečni izdelki: smetana liter 10, mleko 1.50 do 2, surovo maslo kg 22 do 24, čajno maslo 28 do 32, sir domači 8 do 10. jajca komad 0.50 do 0.70 din. Pe-rutnina: kokoši komad 18 do 25. piščanci par 17 do 50, purani komad 45 df> 50, race 12 do 18, domači zajci 5 do 35. Krma: sladko seno 100 kg 45 do 48, kislo seno 40, lucerna 50. pšenična slama 35 din. Meso: Teletina 8 do 14. svi n sko meso s kostmi 12 do 13, svinjsko meso izluščeno 33 do 14, slanina 13 do 14, pljuča, jetra 7 do 8, ledvice komad 2 do 3 din. — Proslava 20-letnice Jugoslavije v Maribora. Oovoljena je četrtinska voznina vsem udeležencem proslave 20-letnice Jugoslavije v Mariboru: jubilejne razstave in narodnega tabora. Četrtinska vožnja velja od 12. do vključno 16. avgusta 1.1. Vsi oni, ki se hočejo poslužiti četrtinske vožnje na vlaku, naj se prijavijo pri krajevnih občinskih odborih ali pri svojih organizacijah, ki zbirajo prijave udeležencem Zato prosimo naj se posamezniki ne prijavljajo glavnemu odboru v Mariboru. Vse občine v dravski banovini prejmejo točna navodila za četrtinsko vožnjo. — Odbor za proslavo 20-letnice Jugoslavije v Mariboru. — Pet let se bo pokoril. Kakor smo že poročali, se je vršila včeraj dopoldne pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča razprava proti zloglasnemu vlomilcu 32-letnemu mehaniku Francu Staneku. ki je lani 4. februarja izropal Bizjakovo trgovino z zlatnino v Gosposki ulici. 11. marca pa Znidaričevo trafiko na Aleksandrovi cesti. Razen Staneka je državni tožilec obtožil Se pet oseb, če§, da so prikrivale predmete, oziroma kupile, o katerih so vedele, da izvirajo od tatvin. Razprava je trajala skoraj tri ure. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. V. Travner, prsedni-ka sta bila s. o. s. Habermut in Vejner. obtožbo pa je zastopal državni tožilec dr. Dev. Prane Stanek ie bil obsojen na 5 let robiie ter na izgubo častnih državlianskih pravic za dobo pet let. ostali obtoženci, in sicer Franc Glazer. Franc Golob. Jožefa Golob in Rudolf šum so bili obsojeni na 1000 dinarjev globe, dočim je bila Marija Kmete-čeva oproščena. — Huda prometna nesreča se je pripetila na znanem ostrem ovinku pri Oseku v Slovenskih goricah. S svojimi avtomobili sta trčila drug v drugesra Ludvik Vlahevič iz Maribora ter Anton Jenko z Jesenic. K sreči karambol ni zahteval nobenih žrtev, pač na trpi Jenko precej Škode zaradi hudo poškodovanega tovornega avta. ki je bil nato-vorjen s slatinsko vodo. Radi hudega, sunka se je Jenkov avto znašel v obcestnem jarku, dočim 1e Vlahovičev osebni avto le neznatno poškodovan. Karambol se je pri-P^tH zaradi preozke ceste in slabega razgleda. — Nehvaležno«* je plačilo sveta. . - O »*.*sm>i te«?a reka se ie prepriča Mariia Oruškovnjakova. stanujoča na Koroški cest* 16 ki le »t usm^e^a nrenočišče neki ženski. Ko pa je GniškovnJakova naslednjega, dne zjutraj odtta v certeev, p ▼ njeni odsotnosti za plačilo pr smetala vse stanovanje ter odnesla raznega perila, obleke, čevlje živilske potrebščine ta druge predmete ter neznano kam izginila. Drzno tatico išče policija. — Dva na enega. V Roberjevem vlnotoftu v Gabei niku pri Zgornji Folskavi eta doslej dva neznana moška napadla 33 - letnega hlapca Jakoba Meglica. Eden izmed napadalcev je v metežu zasadil Megliču no£ v pleča, tako da je obležal nezavesten in ves v krvi. Napadalca sta pobegnila, dočim so težko ranjenega Meglica odpremili v mariborsko splošno bolnico. KOLEDAR Danes: Sreda. 20. julija katoličani: Elija, Marjeta DANAŠNJE PRIREDITVE K'no Matica: Sola življenja Kino Union: Vztrajni stotnik Kino Šiška: Križev not ljubezni DEŽURNE LEKARNE Dane*: Mr. Leustek. Resljeva cesta 1, Ba- hovec. Kongresni trg 12. Mr. Nada Komo-tar, Vič — Tržaška cesta. GOSPODA KAJPRAllTE SEZGODA Gospod Kajpraxite je poleg prečastitega Frta\-čkovega Gustlna m pretepa tm~- ,f*e . ' "i 9 Korenčko\-e \ežke » es-šimi Aa r ... "... najbolj spoštovana politična osebnost. Zato je tudi opolno-rrtočeni profesor točasno moderne moralke. V prostih urah pa sebi in s\*ojim kruhoda-jalcem v zabavo pobira nesnago in odpadke po greznicah, gnojiščih in straniščih, pobira v eno edino svrho: da bi z njimi obmetavat svoje in svojih kruhodajatcev nasprotnike. V zadnjih dneh je z veliko muko nabral čeden kupček in čakat za plotom. In ko vidi po njegovih računih ugodno priliko, poskoči in poskusi — kakor pri nogometu — brcniti cel kupček v nasprotnika. Sreča pa je opoteča. Spodrsne, zvali se vznak, smrdljivi kupček pa vrže nase. Posebno izbrana in v stan gnojnici namočena konjska figa pa mu zleti naravnost v gol-tanec. V obupu grči: »Kaj pra\'ite? Kaj pravite?« — Pa pride mimo tisti stari Sa-maritan in vpraša: »Kaj pa se ti je zgodilo hudega?« — Gospod s konjsko figo v goltancu pa po točasni morali vpije: »Ali ni to strašno? Ali ne vidite, kakšne nasprotnike imamo? Ali ne vidite, kaj delajo z nami?« — »Nič ne vid'm, nikogar ne vidim in vse, kar se je zgodilo, je le tvoje delo!« To rekši porine konjsko figo še globlje v goltanec in koraka po svoji poti% gospod pod lastnimi odpadki pa venomer vpije: »Kaj pravite, kaj pravite?« — Samaritan pa se vrh hriba še enkrat obrne in požuga s prstom: »Kdor se z barabijo bori, bo z barabijo končan!« — Iz policijske kronike Ljubljana. 20. julija VLOM V STANOVANJE Včeraj popoldne se je vtihotapil v vežo hiše št. 21. v Ilirski uljci tat, ki je najbrž dobro poznal razmere v hiši. S ponarejenim ključem je odprl vrata v stanovanje železniškega uradnika Franca K. potem je pa v kuhinji na umivalniku poiskal ključ od robnih vrat. V sobi je vse premetal, odprl omare in se polastil starinske zlate ure, zlate zapestnice, zlatih manš-tnih gumbov, ukradel vrečico s starini srebrnim denarjem po 5 in p0 1 krono, vtaknil pa je v žep tudi star samokres in vzel iz ročne torbice na postelji nekaj drobiža. Vlomikc se je splazil iz =tanovanja zopet neopaženo, kakor je prišel. Očividno pa se mu je precej mudilo, ker m niti zaklenil vrat za seboj. Okradeni uradnik ima blizu 3000 din škode. IZMUZNIL SE JE Včeraj dopoldne je stražnik ustavil na Cankarjevem nabrežju pred trgovjno Josipa štajnerja mlajšega moškega, ko je prihajal iz lokala, kjer je ponujal v nakup razno zlato. Stražnik je vprašal ne-zranca, ki se mu je zazdel na prvi pogled sumljiv, odkod mu srebrna starinska ura z dvojnim pokrovom, nakar mu je ta pokazal tudi ostale predm te, in sicer več verižic ter obeskov, star .srebrn avstrijski križec z inicijalko F. J., malo srebrno medaljo ter nekaj drugih predmetov. Medtem ko je stražnik govoril g sumljivim moškim, pa je stopil iz trgovine v vežo še neki drugi moški, ki ga je prvi poklical, naj stopi bliže. V naslednjem hipu pa je skočil h kolesu, ki ga je imel pri-skmjenega na zidu poleg trgovine in se odpeljal stražniku izpred nosa po Stiski ulici na Sv. Jakoba trg in dalj po Flor. janski ulici, kjer je izginil. Stražnik je prijel drugega moškega, nekega Franceta S., ki pa je trdil, da ni s- pobeglim v nobeni zvezi. Povedal je stražniku, da je prišel v trgovino vprašat za d^lo, kar je potrdil tudi lastnik trgovine. Pobegli moški je okrog 30 let star. svetlih !as, srednje postave, na sebi je imel dolge hlače in kratek rjav suknjič. Govoril je ljubljansko narečj?. Kakor zatrjuje Štajner. s« je zasledovalec že pred mesecem zglasil pri njem ter mu ponujal v nakup dve zlati verižici, kasneje pa pozlačen pas za narodno nošo. KJE SO KRADLI CIGANI Prve dni preteklega tedna so imeli v Rusovih v Zg. Pirnjčah tatinski obisk in sfcer med tem, ko so bili zunaj na polju. Nekdo je v pritličnem oknu izrezal šipo, nakar je posegel skozi luknjo in od znotraj odprl okno. Tat je zlezel v sobo in odnesel iz spalnice tfi moške obleke, tri klobuke, par moekih Čevljev, več perila, srebrno uro z verižico in nekaj drugih malenkosti. Ko se je vrnila družina zvečer domov, so povedali sosedje, da so ee klatili po vasi cigani, ki so prišli odne-kod izza šmarne gore. Po aretaciji ciganov v Dobu se je zglasil na policiji tudi oškodovani posestnik France Rus iz Pir-nič, ki je med zaplenjeno robo spoznal svojo obleko in perilo domačih žensk. Manjkala je sam0 srebrna ura, ki so jo cigani najbrž že prodali. Na kriminalnem oddelku policije se je zgladila včeraj zib-jek Frančiška iz Pirnič. ki so jo tudi cigani okradli. Med zaplenjeno robo je našla več perila svojih otrok, manjkalo pa je se nekaj drugih predmetov, ki 00 ji bili 100 >8LOV8N3KI NAROD«, 20. julija 193». Stran 3 DNEVNE VESTI — Naraaoaaje imam. avtomobilov. Naša drsava, je lani uvozila v primeri z 1. 1936 izredno mnogo avomobilov, kar je nedvomno razveseljivo znamenje. Največ avtomobilov uvažamo iz Nemčije. T^ni smo jih uvozili 2366. 1.1936 pa 1060. Nazadoval je pa uvoz avtomobilov iz Amerike — lani smo uvozili 207 vozil, predlanskim 386 — in iz Anglije (lani 26, 1.1936 pa 53). Iz Italije srno uvozili 163 avtomobilov (1.1936 le 53), iz Belgije 146 (28). iz Francije 92 (34), iz Češkoslovaške 116 (90) in iz Avstrije 82 (45). Seveda so pa te Številke zelo * skromne v primeri z razvojem avtomobilizma v Nemčiji, kjer je bilo n. pr. samo v aprilu prijavljenih 19.808 novih osebnih avtomobilov. — V juniju so narasle vloge pri slovenskih hranilnicah za 2.5 milijona din- Po podatkih Zveze jugcslov. uskih hranilnic v Ljubljani so narasle vloge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah v juniju 1938 za 2.544.068 din na 1.073,390.080 din Vloge na knjižice so sicer padle za 1,6 milj. na 634,8 milj. zato pa so narasle vloge v tekočem računu za 4,2 milj na 438,5 milj. din. število vlagateljev na knjižice je naraslo za 124, v tek. računu za 2 in je znašalo skupaj 134.058. Vloge na knjižice so narasle pri 7, v tek. rač. pri 11, skupne vloge pri 9 hranilnicah, število vlagateljev pa je naraslo v vsaki skupini pri 6 hranilnicah. Treba je omeniti, da se pri hranilnicah pripisujejo obresti vlagateljem šeie na koncu leta, ne pa polletno. V pnmeri s stanj m 31. 12. 1937 se kaže porast 33.449.433 din. Povečanje zaupanja je utemeljeno zlasti s tem, da je dala Narodna banka hranilnicam na razpolago kredite za izplačila vlagateljem Sicer opaža zboljšanje položaja pri denarnih zavodih vseh vrst. ZVOT.M KINO SOKOLSKI DOM \ SlsKI. TELEFON 41-7U Prekrasen film Križe v pot ljubezni predvajamo v sredo in Četrtek ob pol 9. uri. V dopolnilo Paramountov zvočni tednik in kulturni film: Slike iz Pekinga SOKOLI : Posečajte In podpirajte sokolski kino! Naslednji program: Sestra Marija — Zavarovanje delavcev in nameščencev v maju. V maju je bilo pri vseh Okrožnih uradih SUZOR-a zavarovanih 742.144 zavarovancev, od teh 542.729 moških in 199 tisoč 415 žensk. V primeri z aprilom je naraslo število zavarovancev za 36.769. v primeri z majem lanskega leta pa za 49.171. Po industrijskih skupinah izkazuje največji porast industrija tobaka za 15.650 delavcev, dalje gradnje železnic, cest in vodnih naprav za 6530, industrija kamenja pa za 5430. Nekoliko je padlo število delavcev v gostinski obrti, v rudarstvu, higijeni, industriji koza in gumija in hišne služinčadi. Največji ab3olutni porast zaposlitve v primeri z lanskim letom izkazuje OUZD v Beogradu in sicer za 10.123, OUZD v Dubrovniku za 6189. v Ljubljani pa za 4908. Povprečna dnevna zavarovana mezda je zna žala 23.26 in se je povečala v primeri z majem lanskega leta za 82 par, v primeri z aprilom tekočega leta pa za 11 par. Celokupna dnevna zavarovana mezda je znašala 431.64 milijonov, v aprilu 40S26. lani v maju pa 3S8.82 milijonov. V primeri z majem lanskega leta se je povečala za 11.01%. — Naše Primorje v češkem filmu. V Split prispejo te dni operaterji češkoslovaškega filmskega podjetja »Aktualita* iz Prage. To podjetje se peča izključno s filmskimi žurnah. cehi bodo posneli za film razne znamenitosti Splita in okolice Trogirja. Kaštela. Korčule. Hvara, Dubrovnika in drugih dalmatinskih mest. — V um gradnikom se obeta dobra letina. Stanje vinogradov se je zacinie čase po vsej državi in tudi v Primorju zboijšalo. Vino-rradii-KOTi se obeta letos zelo iocra Je- trna. Posledice se le kažejo ponekod v tem, da je ponehalo povpraševanje po vinu, pa tudi cene so že nekoliko padle. -j Sput zahteva letališče te radijsko postajo. Turistični odbor splitske občine je imel v ponedeljek zvečer sejo, na kateri je bilo sklenjeno zahtevati zgraditev radijske postaje in letališče, da bi imel tudi Split zvezo z mednarodnimi zračnimi progami. _ 26 novih delniških družb. V prvem polletju tekočega leta je bilo ustanovljenih v naši državi 26 novih delniških družb s kapitalom 65.200.000. Lani v prvem polletju je bilo ustanovljenih 26 delniških družb, s kapitalom 24,400.000. — Iz »Službenega Ifetac. >Službem list kr. banske uprave dravske banovme« št. 58. z dne 20- t. m. objavlja uredbo o vodi t vi in voogledavanju. zadružnega registra in o postopku glede prenosa vpisov iz sedanjih registrov v nove registre, avtentično tolmačenje tretjega odstavka člena 7. uredbe o povračilu potnih stroškov za službena potovanja sodnih uslužbencev, ki se izvrSe v korist In ob »troških privatne stranke in "na njeno zahtevo, spremembe ČL 22. občne-ga pravilnika o voznih in prevoznih ugodnostih, podališavo trgovinskega in kompenzacijskega sporazuma z Grčijo, pristop k pravilnikom konvencije o telekomunikaci-iah po Norveški, ratifikacijo konvencije o telekomunikacijah po Franciji, prstop Kube h konvenciji o telekomunikacijah in odločbe oboe seje državnega sveta z dne 31. maja in 3. iunija 1938. — »Slovenec« pred »Službenim Ustom«. 2e večkrat smo ugotovili, da priobčuje ^Slovenec t imenovanja ter razne izpremembe v državni m banovinski službi pred službenim listom«. Če smejo biti uradne vesti objavljene v dnevnem tisku predno izide >Službeni list«, na i velja to za vse liste, ne pa samo za privilegirane. Mislimo, da imamo pravico zahtevati to, saj smo v kulturni državi. Ne potegujemo se za te vesti, gre nam samo za načelo. — Osebna vest. Znanj ljubiia-nski hotelir in restavrater 2. Fran Miklič je odpotoval v St. Gallen v Švici na oddih ter zdravljenje oči in živcev. Želimo mu prijetne počitnice! — Za mrtvega proglašen. Okrožno sodišče v Mariboru ie uvedlo postonanje, da se pro-elasi za mrtvega Franc RHitarič, samski stavbenik iz Hrastovca. V začetku vojne je odšel na eališko bojišče, kjer so ga ujeli Rusi. Zadnjič ie pisa1 iz ruskega ujetništva avgusM 1917. — Izlet k otvoritvi kopališča v Slovenjem Gradcu priredi Zveza za tujski promet v nedeljo 24. t. m. Informacije in prijave v vseh biljetarnicah Putnika. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in spremenljivo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Dubrovniku 31, v Splitu 30, na Rabu 26, v ZagTebu 25. v Beogradu in na Visu 24. v Ljubljani 23 6 v Mariboru 22.6, v Sarajevu 19. Davi je kazal barometer v Lfubljani 763.9, temperatura je znašala 12. — Vlom v cerkev v St. Jakobu. V nedeljo ie bilo vlomljeno v župno cerkev v Št. Jakobu ob Savi. Vlomilec je odnese! iz taher, naklia monstranco, iz omare v zakristiji pa mal kelih ter pateno. Monstranca ie nizka in ima vdelane ponarejene bisere. Vredna ie okroii 3000 din. Baie je vlomi1 neki okrocr '^0-letn' moški, ki se ie ie dopoldne pot .kal okrocr cerkve. — V letalo je treščilo. V ponedeljek je divjalo nad Bosno neurje. V trenutku ko je priletelo letalo na progi Beograd—Dubrovnik iz velikega črnega oblaka, da so potniki zagledah" morje, je v ltalo treščilo. Strela je poškodovala radijsko postajo .Sreča je bila. da se je zgodilo to tik pred Dubrovnikom in da je sedel za volar.cm izkušeni pilot Striževski. ki se je br;z vsake nezgode sprstil z letalom na tla. — V četrt ure pogorelo 38 hiš. Vas Po- larec pri Križevcih je zadela v ponedeljek popoldne strašna katastrofa. Pogorela je skoraj vsa vas, od 56 hiš jih j- Dogorelo 38 z vsemi gospodarskimi poslopji, gospodarskim orodjem in poljskimi pridelki. Vas šteje okrog 400 prebivalcev in od teh jih je ostalo 250 brez vseh sredstev. Nesreča ne bi bila tako velika, če bi ne pihal močan veter in če ni imeli gasilci n polago vodo. Tako se je pa ogenj siril, zadostovalo je dobre četrt ure, da je do tal pogorelo 88 hiš. Na 200 m dolgem in 100 širokem prostoru s« je dvigal pod nebo en sam ogromen stolp plamenov. IZ gorečih hiš in gospodarskih poslopij ni bik) mogoče ničesar resiti. _ Smrt pod vlakom. V ponedeljek ponoči se j© pripetila v Čakovcu težka železniška nesreča. Kmet Ivan Novak, vdovec in oče šestih otrok, je sel z vozom ▼ gozd po drva. Spremljal ga je llletni sinček Dragotin. VoliČki so vlekli voz čez železniško progo, ko je naenkrat pridrvel vlak iz Kotoribe in že je bila nesreča tu. Novaka je lokomotiva razmesarila tako, da je bil takoj mrtev, njegovega sinčka je pa težko poškodvaia. Pretresene ima možgane in najbrž bo tudi od umrl. — Svojo mater je ubila in hlinila duševno bolezen. Vdova Jelizabeta Vadaz v Subotici, stara 4S let je zadnje dni marca med prepirom tako pretepla svojo 70 letno mater, da je starka v bolnici umrla. Hči je prjšla potem v bolnico in prosila, naj bi jo sprejeli v oddelek za umobolne, cei, da se ji meša. Zdravniki so pa kmalu ugotovili, da hlini duševno bolezen. Zato so jo izpustili iz bolnice in morala je v preiskovalni zapor. Iz LtaMiane _lj KalHeJ nočnega miru. Ljubljana je sicer zaspana, š> pred polnočjo se itak ne posebno živahno vrvenje povsem poleže, nekaj ljudi sedi še po kavarnah in gostilnah, večina pa že spi. Kakor je pa na-š mesto na eni strani zaspano in dolgočasno, ima na drugi precej ponočnjakov in razgrajačev, ki naravnost tekmujejo med seboj, kdo bo bolj kalil nočni mir. Posebno radi se zatekajo taki tiči v Sisko in stanovalci hiš ob Medvedovi cesti imajo sleherno noč priliko poslušati kričanje p rep vanje in pridušenje pijanih ponočnjakov. V noči od nedelje na ponedeljek je kolovratil neki pijanec po Medvedovi cesti in se tako neusmiljeno drl. da so se prebudili vsi stanovalci hiš ob tej zanemarjeni cesti. Nikjer pa ni stražnika, da bi take razerajače poučil, kaj je dovoljeno in kaj ne. —lj Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica priredi v sredo dne 20. t. m-ob 16. uri popoldne praktično razkazovanje poletnega obrezovanja pritlikavega sadnega drevja po Lorettiievem načinu na vrtu g. inž. Rueha. Mi rje št. 23. Razkazovanje vodi g. nadzornik Josjp štrekelj. Člani in sostje vabljeni. —lj O priliki športnega gostovanja postojnskih železničarjev v Ljubljani je železniški uradnik g. Leon VVeichandt iz Postojne izgubil svojo listnico z osebnimi dokumenti in 300 din gotovine. Najditelj je naprošen. da odda listnico na postajnem načelstvu Ljubljana gl. k. —lj Ogenf na Figoveevem dvorišču. Dopoldne malo po 10 so bili gasilci telefonično pozvani na Ajdovščino, kjer je'nastal ogenj na Figoveevem dvorišču. Vnel se ie voz sena, last trgovca Stupice, kj so ga delavci na zadnjem dvorišču baŽ razkladal} ter mašili v šupo. Na dvorišču je tudi smetišče in je tlela med smetmi se živa žerjavica. Med razkladanjem so padali Pri tičku< leži več kupov smeti, med katerimi opaziš tudi rabljene diskretne higijenske predmete, da se človeku kar želodec obrača. Nekateri ljudje menda tam kar odkladajo smeti. —lj Tatvine koles. Na Nabrežju 30. septembra ie bik) ukradeno trgovki Mariji Vidri va jer 400 din vredno kolo znoos* >Ste-verc. _ Z dvoriSca na Poljanski sesti 52 ie tat odnesel 500 din vredno kolo znamke >Reeofd<, last trgovca Ivana 2 i mika. — Šoferju Vinku Ožniku pa ie nekdo odpeljal 600 din vredno žensko kolo znamke >Vvuiieurad< iz veže hiše št. 11 v Kapiteij, ski ulici. * _ij Umetniška raastava. Naročnik nam piše: Vidim, da pri nas dobrohotne kritike nič ne založe jo. V tivolskem parku se vedno plapola umazana, obledela, razeerrana m raztrgana cunja, ki naj bi bila zastava. Sram nas mora biti, da je kaj takega mogoče, kakor da vsa Ljubljana ne premore enega metra blaga. Če drugi ne. naj pa mestna občina odbrani to cunjo, ker drugače je ne morem imenovati. Da se odstrani ta sramota, sem pripravljen žrtvovati na oltar domovine en meter biaga. Obtožena poizkušenega umora z zastrupi] en j em — Železnica rjeva žena Cirila Za vršnik zanika, da M hotela moža zastrupiti Ljubljana, 20. julija Pred sodniki malega senata s predsednikom s. o. s. Raj kom Lederhasom se je danes začela razprava proti 39 letni Cirili Završnik, ženi železničarja Josipa Za vrsnika iz Ljublj ane. Obtožba državnega tožilca dr. Pompeta jo dolži poizkušenega umora z zastrupi jen jem. Obtožba pravi, da je Završnik Cirila od srede januarja do 9. aprila letos v Ljubljani po zrelem preudarku najmanj trikrat v presledkih po mesec dni primešala svojemu možu Josipu Završniku v jed. ki mu jo je pripravila, neugotovljeno količino živega srebra, da bi na ta način s strupom moža usmrtila. Železničar Josip Za\r?nik se je oženil z obtoženko L 1919. ko je bila šele 20 let stara Do poroke je pr'šlo predvsem na pritisk obroženke in njenega sorodstva. Zakon ni bil srečen Za\-r«p;k trdi. da ga je ?erta varala. L. 1925 je Završnik prevzel po očetu posestvo v Pinričah in se tja z ženo in sinom preselil. Dežele se je žena kmalu navetPala, razmere v družini sc niso zboljiV na posta i' Rsteft opazil v po-codi. v kateri mu je žena d*la zelie z me-«om na p^t. ^umliive lise * kovinskim bleskom in drobne krogljice. ki so se zdele, da so iz kovine. Tovariš D?žman je Završniku dcial, da nrihaja to nrvda od tega, ker je pustil žlico v ^eliu Završnik na je zbolel, dobil ?e krvavo drisko in le/a! tri dni v postelji. Nekai tednov za tem se je zgodilo Zi vrsniku prav t?ko na postaii Jesenice Zopet je našel sumljive krogljice v jedi in zooet je dobil krvavo 'drisko. Dne 8 anrila se je Završnik vozil v službi skozi Novo mesto. V secedinskem golažu, ki mu ga je dala žena na pot, je zopet našel kovinske krogljice. Tovari« Franc Pogačar je vzel nek2i kroglic med prste in je bil mnenja, da je to živo srebro. Poklicali so orožniškega podnarednika Šte- fana Petroviča, ki je rudi menil, da gre za živo srebro. Svetoval je Završniku, naj zadevo prijavi policiji v Ljubljani. Drugo jutro je prišel Završnik domov v spremstvu policije. Detektivi so pozvali obtoženko, naj izroči vse živo srebro, ki ga ima v hiši. Obtoženka je preplašena odgovorila, da živega srebra sploh nima doma. V vdolbini kolesa pri šivata em stroju so pa detektivi našli zavitek, v kateri je bila tuba z manjšo količino fcivega srebra. Obtoženka se zagovarja, da ji je an Maksimilijan nekoč v marcu omenil, da bi bilo dobro zamešata očetu kaj v jed, da, bi dobil drisko in ne bi imel več teka do jedi iz imsa in jajc. kajti ostala družina se je morala zadovoljiti a polento, močnikom in krompirjem. Ob isti priliki je sin pokazal steklenjčico živega erebra, ČeS, bi to bilo izvrstno sredstvo za take namene. 2iv0 srebro je pozneje prelila v ti>-bo in ga skrila v šivalnem stroj«, da bi sin v lahkomiselnosti ne storil kakšne neumnosti. Sin Maksimilijan je izjavil, da mu je mati v marcu naročila, naj kupi za nekaj dinarjev živega srebra, 6eS. da ga bo potreboval mlajši sin Aleksander. Maksimilijan JB res kupil v neki drogeriji poldrug gram živega srebra, katerega je izročil materj. Potem se sin za to ni več brigal. Sinova Maksimilijan in Aleksander sta se odpovedala pričevanju. Obtoženka zanika krivdo. Kot priča zaslišanj mož >o pa močno obremenjuje. Obtoženko zagovarja advokat dr. Vladimir Knaflič, ob zaključku redakcije še traja zasliševanje prič. Iz Kran)a — Poroka, v soboto dopoldne sta se v farni cerkvi poročila g. Adamič Zvonko, tovarnar, sin veletrgovca in tovarnarja g. Antena Adamiča in gdč. Frida Jan Kat-nik, hčerka g. dr. Sava Katnika iz »Jugo-Češk^«, ki izhaja iz narodne primorske rodbin.. Za priči sta bila oče ženina g. Adam-č in oče neveste g. dr. Katnik. Ko se je povorka avtomoblov vračala od poroke, so kranjski fantje pred >Staro pošto« napravili šrangoc. Na poroko bi morala priti tudi nevestina sestrična, film ska igralka Geraldina Kat, ki pa je bila nenadoma z letovanja v Dubrovniku odpoklicana v Berlin radi filmanja. Nj na mati se mudi na Bledu. Kot znano, je g. Adamič Zvonko letos s 1. januarjem prevzel tovarno viko«. G. Zvonko Adamič se je skozi vsa leta udejsLvoval kot agilen član Sokn]=kega društva v Kranju in kot priljubljen igralec na gledališkem odru >Narodn.: čitalnice«. Zato upamo, da tudi v bodoče ne bo odklonil svojega sodelovanja, ženin in njegovi mladi družici ma življenjski poti naše prisrčne in iskrene čestitke! MALI OGLASI Beseda 50 par davek posebej Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posenej. Za pismene odgovore glede malin oglasov )e treba priložiti znamko - Popustov za male oglase ne priznamo. ...................- - ......' _______MUiaii3MU!U0ni Beseda 50 par lave M posebej i Beseda 50 par davek posebej Najmanjši anesek b uir Najmanjši znesek Din 50 PAK EMIANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov. gumbnic. Velika zaloga perja po 6.75 din. >Julijana«, Oosposvetska c. 12. LAHKA LETNA OBLAČILA vetrru suknjici, perilo L t. d prodaja najceneje PRESKE B, Sv. Petra cesta 14. I.R. KLIŠEJE ;;y<;*v&N0 VE&AHVNE'' IM-OMAtlKA ■■■■■■■■i i i ,u 'trni SIGUREN USFEH! Inserirajte V „SLOV. NARODU" biLa^^;rtimiiigK3fflfliittiiaiaiinLi3twiiiiit;iiMi^iM. Aleks. OBLAT, l veletrgovina i vseh vrst čevlje« i se priporoča cenjenim g s v odjemalcem. Petro cesta lb Obiščite VII. MARIBORSKI TEDEN od 6. do 15. avgusta 1938. Polovična vožnja na železnicah od 4. do 17. avgusta t. L Veliki narodni tabor 14. avgusta 1S38. Jubilejna kulturna razstava ob priliki proslave 20-lctnlce Jugoslavije v Mariboru Velika gospodarska in kulturna revija Industrija — Teksti! — Trgovina — Obrt — Kmetijska razstava — Razstava cest — Tuj*ko-prometna razstava — Fotoamaterska razstava Pila teliš tić na razstava — Gostinstvo — Vinska poskus nja — Ženska ročna dela — Razstava narodnih nos iz vseh krajev države — Razstava »Nanos« — Čebelarska razstava — Razstava malih živali — Koncertne In gledališke prireditve — Športne prireditve — Veselicni park na razstavišču — Itd. Mariborski otok, najlepše kopališče v *——1— 7n)e^o. romantično Pohorje Vinorodne Slovenske jroriee Gostoljubni, lepi Maribor VAS VABIJO! Navadno opazimo prepozno! Beaeda 50 par davek posene> Najmanjši znesek u Din STROJEPISNI POCR Večerni tečaji, oddelki od 6 do pol 8 m od pol % do 9- are zvečer. Vpisovanje onevno 00 6 Jc s. zvečer. Šolnina zelo nizka. Na razpolago 25 najrazličnejših pisalnih strojev Posebni tečaj za starejše dame in gospode Chrtstofov učni zavod. Domobranska cesta 1$. 1443 NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA Je NAŠ VAL SPOREDI evropskih radijskih postaj na vseh valovih, roman, novela, modni pregled, novice Iz radijskega sveta, filmska smotra, nagradni natečaji. UPRAVA: LJubljana, Knafljeva ulica & Mesečna naročnina samo 12__dinar}*v. Ko začutimo sončne opekline, je že prepozno. Zato se morate poprej namazati s kremo Nivea aR z oljem Nivea. Ce pripeka sonce zelo močno, treba mazanje večkrat ponoviti. Potem boste počrneli hitro in enakomerno. Od 10 oseb jih ima 7 zobni kamen. Tudi Tebi grozi z izpadom zob! SARGOV Varuj se gal KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU ■ —m. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, arada, 90. juMja IMS. Umetnostna razstava ter zasebni obračuni • Nekaj načelnih besed k slučaju g. Inkiostrija Ljubljana, 20. julija Naše umetniške kroge po pravici razburja dogodek, ki se i« odigral v ponedeljek na umetnostni razstavi v Jakopičevem paviljonu. Nenadno brez predhodnega obvestila in opomina, se ie pojavila v paviljonu neka tujerodna dama. ki žjvi že nekaj let v Ljubljani in pni vedla t? seboi sodnega uslužbenca in postrežčka. Izročila je razstavlja joče -mu umetniku D. Inkiostriju sodni odlok, da sme izterjati dolg v zmenku 3600 din rn v ta namen Earubiti razstavljene slike. Upnica je razumela odlok tako, da lahko tako: prekine razstavo in si vzame vsa razstavljena dela, čeprav so vredna okrog 100 tic-oČ dici. V tem tolmačenju \o ie podpiral tud[ sodni or«*an. Nič niso pomagali umetnikovi protesti. Prav tako ni mogla neizprosne upnice omehčati intervencija mojstra R. Jakopiča. Vse Inkiostrfjeve slike, med njimi tudi dela. ki že zdavnaj nueo več umet-n kova last. so bile odslran U'iie z razstavišča. V paviljonu so Obialj samo kipi drugega razstavljale« s- P l-«»bode. Zadeva je v trenutku, olagala s slikami, ki ne predstavljajo zanj samo premoženja marveč tudi neprecenljivo umetniško imetje. Tako se danes vrnejo slike na razstavišče in podaljšana razstav^ Inkiostri-Loboda se bo lahko nadaljevala. Oe ie Pa rešena stvarna odnosno pravna stran te zadeve, ni rešena nje moralna in kulturna plat.. S te strani je bil storjen prrcedens, ki nima primere v našem umetniškem življenju in srlede katerega bi odločno želeli, da ostane osamljen. (ire za tole: Umetnostna razstava je javna kulturna prireditev, na kateri niso zainteresirani samo razstavljajoč) umetniki, marveč tudi kulturna javnost. V tem pogledu je povsod v kulturnem svetu razlika med umetnostno alj kakršnokoli trgovsko razstavo. Ce so tedaj med katerim upnikom in razstavi iajočim umetnikom neporavnani računi in če upnik meni, da mu lahko prav 0b tci priliki s sodnim rubežem skoči za vrat. je treba ta zasebni obračun izvršiti tako. da niso oškodovani javni interesi. Vsekako nima noben upnik pravice, da nasfilno prekinja javno umetnostno razstavo in odloča, kako d-oluo sme hiti odprta Za morebitno rubežen je še vedno čas ob sklepu razstave. . V primeru c. Imkjostrija je zadeva tembolj mučna in moralno nedopustna, ker ne razstavlja sam. marveč skupaj z g. Lobodo in se oba — slikar in kipar — na zunaj izpopolnjujeta, tembolj ker število kipov g. Lobode ni toliko, da bi lahko tvorili samostojno razstavo. Z nasilno izločitvijo slik g. Irtkiostrija ni bil samo moralno, marveč tudi materialno prizadet g. Loboda. Upnica, kj ie hotela v skrajno neokusni obliki obračunati z g. Inkiostrijem, nI imela pia-vice. da oškoduje javnost, obenem pa tudi kiparja Lobodo. Ni mogoče zahtevati od vsakega človeka, da i me i tako kulturo, k j ga bo uo;la razločevati umetnostne, torei kulturne prireditve od poslovnih im mu bo narekovala, kako naj si v takih primerih izbere čas in obliko za svoje zasebne obračune. Ce povrh teca ni mogoče zahtevati od tujerodne dame posebnega ozira do slovenskih umemifcov. smemo upravičeno želeti, da bn naše oblasti in njihovi organi primerno ščit|li domačega umetn-ika. Zavedamo se, kaj so parasrafi. toda noben paragraf ne zabranjuje, da se ne bi rubežen izvršila ob primernejšem času, zlasti če gre samo za nekaj dni razlike. Oblast bi lahko opozorila da nai ne l>odo oškodovani kulturni interesi. Zoper tako postopanje je torej treba protestirati. Slovenska umetnost kot velika in važna sestavina naše kulture — in na kulturi je zainteresirana vsa javnost — se težko bori zoper nevšečnosti in trdote časa. Naši sproletarizirani umetniki se za ceno osebnih žrtev posvečajo svojim idealom jn oblikujejo dela. ki ne predstavljajo samo zasebnih proizvodov, marveč so obče kulturne vrednote. Zato ni vseeno, kako se nad nje pošiljalo upniki rn eksekutorji. Slučaj g. Inkiostrija je polen toga nevaren precedene za bodoče razstavljalce. Ce ie lahko neka upnica odstranila z razstave vsa dola, torej tudi taka, ki so tuja lastnina in do katerih nima pravno nobene pravice, ali se ne bodo lastniki umetnostnih slik pri kakšni bodoči razstavi umetmika obotavljali, da jih izroče na razstavo? Kdo pa ve, al; v tistem hipu že kakšen Shylock ne stiska v roki listine, ki mu omogoča, da pade umetniku za vrat in zaradi kakšnega dolžnega tisočaka odstrani z razstave vea njegova dela. tud| tista, ki so tuja last? Način, kako ie bil g. Inkiostri, ki si je hotel z razstavo vsai malo popraviti svoj gmotol položaj in plačati dolgove, izročen na milost neki damu sodnemu organu m postrežčku, ie značilen za usodo umetnika v naši sredini. Mar menite, da prej naši umetniki niso tičali v dolgovih? In vendar je opisani način prvi te vrste. Želel« bi. da bi mu to nekulturno prvenstvo ostalo in da se ne bi taka oblika prekinjanja umetnostnih razstan/ nikdar več ponovila! — o. Letošnje banovinsko kolesarsko prvenstvo Na progi Ljubljana — Celje — Slovenj' Gradec (1*5 lan) je za glavno kategorijo zmagal Salvo Krušič („Hermes") Ljubljana. 20. miija Letošnje banovinsko prvenstvo slovenskih kolesarjev dne 17. t. ni., ki ga ie s športnim dnevom-- v Slovenjem Gradcu zvezala Koroška kolesarska zveza, a ga je par dni pred izvedbo prepovedala mariborska kolesarska podzveza, ces da za izvedbo tega prvenstva omenjena župa «i upravičena, je, da najde čimprej izhod iz kompliciranega pok>žaja prireditelja, organizirala ljubljanska kolesarska podzveza. Čeprav so dirkači mariborske pod zveze imeli prepovedano udeležbo na tem prvenstvu., se je kljub temu zbralo na startu pred Kačiccvo gostilno na Tvrsevj cesti kakih 14 vnetih dirkačev raznih naših kolesarskih klubov povečini članov Hermesa- in v Kdinstvac. Pa tudi naš kanon Pavle Sni reka r se je pojavil v dirkaškrm dresu, da tudi on razgiblje svoje kostii. l*o skoraj dveletnem neudejstvova-niu v amaterskih nastopih se ie na tem prvenstvu pridružil skupini se nas priznani Abulnar -n celo z Jesenic sta se udeležila dva dirkača Zarje*.. Juniorskima favoritoma P. Premku in J. (i retoricu se !ctos že za malo zdi, da bi se nadalje delala družiK) v juniorskih vrstah in sta se odločila, da začneta meriti svoie moči v prvorazredni kategoriji, kjer sta že v par dosedanjih nastopih prepričevalno dokazala, da sta tudi tej dorasla, (iartneria. katerega smo dose-daj bili navajeni vedno videti na startu, na te; važni dirki ni b;lo na spregled in sliši se. da ie najbrž z dirkanui zaključil račune. Kar ie prireditelja v zadnjem mom en i u najlolj sčegetalo. je bilo to, da nj mogel na noben način dobiti na razpolago niti enega motorista kakor tudi ne avtomohilšsta ki bi dirkače spremljal in jim bil s svojim spremstvom za vsak primer ob strani. V zadnjem hipu pa je. kakor vedno, priskočil v tem ozira na pomoč g. inž, Karel Jax in dal na razpolago svoj avtomobil, s čimer ie bila situacija rešena. Start, določen za 6. uro zjutraj, se je zakasnil za četrt ure in čedna skupina dobro razpoloženih dirkačev se |e spustila v dir. ZerjaJ je potegnil takoj s starta oster tempo, a za njim se ie takoj vrgel Krusič in vsi ostali. Medtem ko sta se po Stadionu Žerial in BtibernUs poslužila stranskega uglajenega hodnika, je ostala skupina z Abulnar jem in Krušičem na čelu vozila na cesti. Na Jezici je Abulnarja doletel gumrj-ski defekt, s katerim se ie zamudil dobrih pet minut, ostali pa so se menjaje v vodstvu pomikali v precejšnjem diru proti Domžalam. Prj Dotu skočijo v vodstvo Premk. Peternel in Krušič. a popustijo kmalu, kajti skupine se ni dalo raztrgati. Jasno ie. da se je osamljeni Abulnar moral zelo pomujatJi. da je okrog Krašnje ujel bežečo skupino, ki se je tačas že vzpenjala po trojanskem klancu. Krušič je tu pridobil kakih 30 metrov. Navzdol proti Vranskem se ie vozilo v 50 do 60 km tempu in strnilo se je v tem diru kakih šest konkurentov. Takoj po Vranskem poskusi Krušič ubežati, kar se mu pa ni posrečilo, kajti takoj so mu bili za petami drugi, in brzina se je vse do Pctrovč. kjer zavije proga levo proti Mislnnjam. zmanjšala na 20 km. Še nekaj ubežnih poskusov je bilo unr'nzorjenih navzgor pri Hudi luknji, a dirkači eo se dobro zavedali, da jih v Mislinjah čaka še hud klanec, ki so ga tudi kmalu dosegli. Tu se zažene v ospredje letošnji ju morski drž, prvak PodrnUiščak, kn ga pa takoj ujame- ta Abulnar in Krušič m skupaj prispeta na vrh. Po rebri navzdol sc mladi in živahni Podmiliščak spet zakadi v ospredje, a spet ga Krušič z ostalo skupino ujame. Oini bliže k ciliu. tem večja postaja brzina, ki presega 40 km na uro. Sprint j se vrat« zdaj po enem zdaj po drugem dirkaču, ker pa so moči precej izenačene, ne zaleže jo ničesar. 000 metrov pred ciljem potegne Žer-jai, za njun pa Atulnar. ki pridobi kakih 20 metrov naskoka. Krušič. videč ta položaj, skoči za njima, potegne krepki sprint in reže prvi v cilj. ne da bi vedel, da ?e ta že tu. Pol kolesa je bil za njim Žerjal, takoj za tem Abulnar, ki pa mu je 50 m pred ciljem verica zdrknila s prestave kn ga ta- ko zavrla. Ostali dirkači so si lih presledkih. Povprečna brzina je anažala 30 km na uro. Kot četrti se je plasiral Pete rneJ (H.), 5. Poumiljsčak (E.), 6. Grego rič (H.), 7. Premk (H.), 8. Šubernik (E.>, 9. Orel (E.). 10. Smrekar (L.). Tudi juniorji, pri katerih je zmagal BI-zilj Albin, so precej dobro vod ili m prišii v cilj kar strnjeno. Popoldan, ko eo bii| nagrajeni, s« ie večina teh dirkačev ne slede na močan dež spet vrnila s kolesi v Ljubljano, od katerih je moral Hermeian Boter-nel še na dom v Poljansko JbBml kilometrov stran od Gorenje vaffc. Z vred je ta korajani dirkač imei seboj nad 300 km! P* p* nftsD brtoB aneujsti. Tako Je kremi naflrj J*dC Dprt^n, nam^njer v Belgijo ari Svedrtco, toda t r>aaxtaeia* so ga aretirale LuiBlu #MM in 6ez neka; Slučajno je preletel Atlantski ocean Presenetljiv športni uspeh ameriškega letalca V nedeljo ob 9.17. greenwichskega časa je. startal ameriški letalec Douglas Corri-gan češ. da hoče leteti v Los Angeles. Toda namestu proti zapadu je krenil proti vzhodu iii nad ameriškim ozemJjem ga niso več videli. Takoj eo pomislili, da je Corri-gan sklenil preleteti ocean in spustiti s>e na letališču rri Parizu, kakor je storil pred leti Lindtergh. Corriganovo letalo ima mc-tor 175 hF. Letalec je imei s seboj 1.200 litrov bencina in 65 litrov olja, kar zadostuje za polet čt z ocean. Cer rigan je kreuil na pot sam in v ponedeljek ob 14.30. je priletel v Baldonacl na Irekem. Pot iz New Yorka do Irske je preletel v 28 urah in 13 minutah. Ko se ]e v nedeljo dopoldne dvignil v New Yorku v zračne višave, ni nihče verjel, da hoče s svojim 9 let starim letalom brez radijskega aparata leteti v Evropo. Mislili eo. da leti v svojo domovino Kalifornijo. Corriganovo letalo je podobno letalu, g katerim je polkovnik Ltndbergb. preletel Atlantski ocean. Corrigatn ie star 31 let. Letel je čez ocean brez vsakih priprav in brez uradnega dovoljenja. Novinarjem je izjavil, da je preletel ocean po naključju, ker Je v začetku mislil, da leti v- L^s Angeles. Tja }e bil tudi namenjen. Ko ie bil pa že v zračnih višavah, ee mu je pokvaril kompas. Takrat je letel v gostih oblakih in orijentacija je bila zelo težka. Letel ie potem ves čas zelo visoko nad oblaki in morje je zagledal šele tri ure pred irsko otalo. Ko se je spustil k zemlji, je opazil ribiške čome, ki so se mu zdeli nekam čudai. Slednjič je ugotovil, da leti na Irsko. Letel ie najprej proti vzhodu in preletel še 80 km dolgo pot. Sele na letališču je od uradnikov zvedel, da je res prispel na Irsko. Imel je s seboj samo 30 ga Ionov bencina, nekaj čokoladnih biskvitov in pol litra Vo- de. Sam je bji silno presenečen, ko je prispel na Irsko. Dejal je pa. da rri posebno utrujen. Z letališča je takoj telefoniral ameriškemu poslaniku v Dublimi. kjer so bOi v silni zadregi, kajti Corrigan ni bil napovedan in je letel brez uradnega dovoljenja. Na poslaništvu niso vedeli, ali naj ga sprejmejo kot junaka ali pa kot krivca. Ck>crigati se je odpeljal z letališča z avtomobilom v Dublin. Njegov serrzaeiionami polet je vzbudil tudi v ameriškem ministrstvu za trgov-e biki do zadnjega, narbolj konservativna avtonomna družba v K v \ pravila so bila /eLo atroea, riMtt k.ir M je 'tkalo Vs**U.< Žcnvke^a. Not><-n;t a-n.-k. ni l-meLu prestopi H ^aanostan^Ue^ia. prasa odnosno stopiti na samos' Ozemlje. T;i prepoved se m* u.inaSala celo na žr.' skeca Apola. Skozi dol<:a stolvtia so sc ritro-«zo držali te prepovedi. Tu ; i rani se \c pa lo pripetilo, da (e sveto o» Ije Athoaa •onečistiila-r ženska noca. V taktih primerih e*o menihi ooedafioano zemlio lolffO prali z verskimi obredi. Toda revolucija je odpravila n!i to stoletno tradicijo. Reformno prtzadevaaja, začeto v eajDOstanU Yato|w^l |e omajalo v* metliško republiko. Vatopedl ie najpre; sklenil, da ve dovoljeno imeti v samostanu todi dornate živali ženskega t-pola. mačKe. kure, itd. Potem je pa kof r>rvo poslopje na Athosu naj>eljal električno razsvetljavo, češ, da to zelo vzrn^dbiiia čitanje svet etra pisma. Samostan Vatopedj ie napeljal lud I telefon. To novoLariio je opat lllmiteljtival tako, da so je telefon dobro obnese] pr; klican tu menihov k službi Ikv. JL l'ar se i« pa revolucija ustavila pred radiem. TV?» si menihi niso RMgli dovoliti, ker bi radio pomenil konec. izolaci;e in zaČc'ek tiskov z zunanjim svetom. Tako daleč pa DObea samostan na sveti uon A'nog ne Nine iti. Iz Celja —c Pester športni spored /a nedeljo, v okviru tekmovanja za državno klubsko prvenstvo v tenisu se bosta sreCala v nedeljo 24. t. m. ob 7. zjutraj na Rakusrhe-vem tenišču ob Trubarjevi ulici SK Celj in SK Atletik. Borba bo gotovo zelo napeta. Ob 8.30 dopoldne s, bo pričelo na Glaziji v priredbi SK Celja tekmovanje v olimpijskem peteroboju za seniorje in niorje. Poleg aomacih atletov b>d0 nastopili tudi Člani zunanjih klubov. Ob 17. se bo pričela na Glaziji zanimiva prijat- lj-ska nogometna tekma med prvorazrednim Policijskim SK iz Zagreba in SK Celjem. Ob 15.30 se bo pričela pre