Anketa o mladinskem tisku G. Rajko Ložar, umetnostni zgodovinar i« kfltik, blvši ufedtllk »Doma in sveta« in »Kfoga« pravi: 1. Kaj mislim o vprašanju Našega roda in Mlade Jugoslavije? Pregledal sem 5 letnikov Nafeega roda, ki je vkljub pomainjkljivosti v&oren mladinski mesečnik. Mladež pred 20 in 30 leti — sam se štejem med prvoimenonoVano — 'bi si bia lahko čestitala, 6e bi bila prejemala vsakega prveiga v mesecu zvezek t«kega čtiva in takih podob. Za vsakogar, ki mu je iprospeh našega mladiiniskega slovstva žftfes pri srcu, se mora, oziroma bi se morala reforma, če je potrebna, vršiti samo na podl&fii že izhajajočega mladmskega lista, ki je v petih letih svojega življenja dosegel spoštljivo višino pa tudi spoštljivo število miladih nafočnikov. Naš rod Je fli zakljucena ln <ikostefiela oblika, nego jo a«nai:rajo za živo tvorbo, zato Tiaj bi se vse one sile in želje, ki jih nameravajo odlocujoči ikrogi posvetlti ustfianovitvi »iniovcga« glasila, obrnile v prid izpftpolnrtvi »Našega roda«. 2. S 6im utemeljujem svoje štališče. Od¦govor na to je težak zato, ker ne poznam rftžlogov, s katerimi se zagovarja potreba novega gTasila. Enega pae poznam in to jef doflinevna literarnost N. r. ter njegova nedostopnost mladini. Toda ta razlog bo le težko držail in če drži, naj se odpravi s srečno sintezo dattefia lista iti pa Želja, ki zahtevajo nekaj novega. Na vsak način pa bo bolj koristfid, ako rtavedern namesto dolgega afgumentiranja nekaj to6k, ki se mi zdi, da bi morale imeti v razpravi o bodoči usodi lista poglavitno vlogo. Te bi bile: S stališča psi- hologije in vzgoie je važilo, ali budimo otroku fantazijo iri duha ali pa zmožnost mehaničnega umstvenega dela. Zase bi se odločil za prvo lil rie za »gospoda iz kavarne«, ki mehanično pregleda časopis, ne da bi od tega duhovno kaj imel. To se pravi drugič: Ali hocete podajati otroku mesečnik, ki odgovafja prvi obliki, ali pa časnik, žurnal, ki odgovarja drugi: Vsaka izmed njiju zahteva zase zopet ipos€*ben način dela, in to 1. tako pri avtorj«, kakor 2. pri bralcu. Resničett vzgojitelj se bo odločil pač le za mesečnik, revijo, kajtl tm ve, da bo avtor zanjo napiial nekaj, česar ne zmore vsak hip in ne vsakdo drugi namesto njega, dočim bo časnik napdnil reporter z reportažo, ki bi jo kdo drUgl bolje. Potem je tu važna reafccija otroka fta čtivu prve in druge vrste, a zares samostojfio in lepo duhovno bitje je v stanu vzgajatl samo oblika prve vrste, to je revija. Tu bi utegnil nastopiti argumetit nerazumljivo*tl( težavnosti čtiva. Tega razloga se ni bati. — Otroku sploh ne sme biti v»e jasno, če hočete da kdaj sploh doraste v normalnega človeka. Čudenje ni samo mati filozofije, nego tudi vlf vsakega napredlka. Z žurnalom pa bi ustvariH sarno prezrelo, staro deco. Gojimo dalje v otroku 6ut za stalhe vredftOte, v času tiska se pa to pravi: ne dajajmo mu v roke časopisa. Kako je v dnevniku in časniku sploh možna ona skrbna izdelanost in oprema, ki na pr. odlikuje revijo. Kako bi izgledale sredi mtlogostolpnega tiska one lepe ilustracije peterih letnikov. N. pr., ki morajo na otroka učinlkovati zelo močno? in že mnogostolpni tisk sam ne navaja k smislu za zbranost, skrbnost in red. To so malehkosti, ki jih je dobro premisliti. Važno se mi pa zdi tudi sledeče. Vsak mladlnski Ust ni sattvo za mladino, nego tudi za odrasle, ne le za otroka, tudi za umetnika in narod kot tak. Mladirnki listi imajo dolžnpst vzgajati otroka, a tudi ustvarjati mladinsko utnetnostno kulturo. l*a pa ni brez tradicije, to je stalndsti v pojtnovanju in ustvarjanju irl te zopet ni tam, kier zvečer prevriiemo čez kroV, kar smo &et da^l storili. Zato spremmjajrilo ini dopolnjujmo z novlaii fnlsHmi staro, kajti ni vsaka nova rflisel zmožna dati lepo novo tvorbo. Hoteti moramo tudi lepo mladinsko ktilturo, kajti brez te obratno tudi lepe vzgoje ni. V e^kem Btmu »Janko in Metka« zahtevajo otroci ˇ pTologu pravttjico, pravljico. Isto moramo storiti zanje tudi mi, tudi oni jo morajo zahoteti. Učimo se od tako napredriega češkega naroda tudi na vzgojnem polju: Časnik starcu, otroku pravljico. Možnost poslednje, ki jo je pojmovati ne le kot dejansko pravljico, nego tudi kot način podajanja ostalega gradiva, pa lahko uresni6uje samo llst kot je Naš rod in zato je vreden nadaljnjega truda in ljubezni. Bivši urednik »Ljubljanskega zvona« in kulturni referent »Jutra« g. Božidar Borko pravl: V zvezi z Vašo anketo si dovoljujetn odgovoriti tiaslednje: 1. Kaj je za šolsko mladino primemejše, revlja (»Naš rod«) ali mladinski časnik (»Mlada Jugoslavija«), o tem gre odločitev izkušenim pedagogom, ki tudi lahko povedo, kako gleda mladina na oba lista. »Naš rod« mi sam po sebi ugaja, zdi se samo, da je ponekod previsok za mladino osnovnih šol. 2. Ideja šolskega časnika, kakor se je Slovencem predstavil z »Mlado Jugoslavijo«, je tudi za nas nešoltiike prav prikmpna. Casniki imajo danes v družbenem življenju tako veliko vlogo. da ni cuda, če začenja ta oblika prodlrati tudi v mladinsko slovstvo. Zdi se mi, da aktualna vsebina takega mladinskega časnika laže ogreje mladino in jo vzpodtnija k razmišljanju, kakor pa pretežno leposlovna revija. Vse seveda zavisi od tega, kako je ta šolski časrllk urejevah ifi kakšne sotrudnike ima. Vsekako ne bi kazalo opustiti ideje šol* flkejja časttika, kef je to tako sodobna in dobra oblika mladinskega lista, da se bo trebl prej ali slej vrfliti k njf. Ponavljam pa: meritorno mnenje o teifl vprašanju gre samo šolnikorn, kl Irrtajo izkušnje z mladino! Pedagog Copič Venceslav piše: »Naš rod« se je telkom peitih ILet tako udomacil med našd mladino, da bi nastala vdika praznina V mladmsk«m »lovstvu, ki je uc bi mogel izpolnit) mladinskl časopis, ako bi »Naš rOd« nehal izhajati; zato naj ostane. Na drugl stfafll pa Čutimo živb potrebd po mladinskem časoplsu, kl bl prinaSal koS pravega resničnega življenja v šolo, ki bi bil pomočnik učitelju in učencem, da se poglobfi v vsa socialna, gospodarska in kulturna vpra^ šanja, ki trkajo na šolska vrata in oblikujejo otrokovo dušo izven šole in včasih proti duhii šolske vzgoje. Mladinski časopis nikakor ne bi mogel nadomestiti »Našega roda«, v katerem naj bi izhajala literarna dela trajne vrednosti; zato je nujno potrebno, da »Naš rod« ostane leposloven list s prilogo ali posebno rubriko, v kateri bi bili zbrani vsi važnejši dogodki kulturnega življenja, ki imajo kakorkoli vpliv tudi na otroka. Še boljša pa bi bila rešitev, ako bi bila denarna sredstva na razpolago, da bi poleg »Našcga roda« izhajal še mladinski 6asopis, ki bi moral biti pisan res za mladino po obliki in vsebini, da bi popolnoma zajel otrokovo duševnost, česar pri prvi številki »Mlade Jugoslavije« ni bllo opaziti.