XVI 68-69-70 1995                                                                                                                      ACROCEPHALUS
Lokalni ornitoloski atlas Drave (Maribor - Ptuj) 1989 - 1992 (začasno poročilo) The Ornithological AUas of the Drava River (Maribor - Ptuj) 1989 - 1992 (preliminary report)
Franc BRAČKO
Kmalu zatem, ko je leta 1989 stekel popis za Ornitoloski atlas Ljubljanskega barja (Sovinc et al. 1993), smo se v Štajerski sekciji DOPPS odločili izvesti podoben projekt na Dravi med Mariborom in Ptujem.
V štiriletnem obdobju (1989 - 1992) je bilo obdelanih vseh 76 kvadrantov 1 x 1 km, evidentiranih je bilo 164 vrst ptic, od tega 90 gnez-dilk. Popis zajema kvantitativne podatke o gnezdilkah in o njihovi prostorski razširjenosti. Za nekatere vrste so zbrani tudi fenološki podatki prek celega leta. Opravljenih je bilo 138 terenskih dni.
v Lokalni ornitoloski atlas Drave (LOA) je bil v Štajerski sekciji zastavljen kot širša akcija vseh članov. Žal je pri delu sodelovalo samo pet članov DOPPS: E Bračko, M. Vogrin, E Janžekovič, M. Vamberger in M. Godec. V posebnih obrazcih zbrani podatki so bili obdelani "peš", torej brez pomoči računalnika, kar je v praksi posebej zamudno in naporno delo.
Vsak kvadrant je bil raziskan v celoti (trije terenski dnevi na kvadrant); terensko delo temelji na natančnem evidentiranju gnezdečih parov oz. teritoralnih lastnosti. Mnogokrat je bilo možno kvadrante obdelati kar z linijskim prečenjem. Natančnost popisa pri LOA Drava je odvisna od zahtevnosti kvadranta, težavnostne stopnje odkrivnosti vrst, časa popisa in subjektivnega faktorja. Ocenjujem, da napake v metodi popisa niso take, da bi bistveno vplivale na uporabnost rezultatov Delo na terenu je bilo izvedeno predvsem v jutranjih urah. Običajno smo z delom nadaljevali še v dopoldanske ure. Za ugotavljanje prisotnosti vrst, ki so aktivne ponoči, smo opravili, za vsak kvadrant, dodatni nočni obisk. Prisotnost nočno aktivnih vrst smo ugotavljali tudi s pomočjo predvajanja magnetofonskih posnetkov njihovega oglašanja in ugotavljanje odziva. Ko-difikacija stopnje gnezditvene zanesljivosti je povzeta po EURINGu (Geister 1980). Lokalni ornitoloski atlas je zajel predvsem površine
dravske loke pa tudi polja, naselja, loge ipd. nad ježo Drave.
Seveda ima LOA Drave zlasti naravovarstven pomen. Pridobljene avifavnistične rezultate lahko primerjamo z bogatimi kvalitativnimi zgodovinskimi ornitološkimi podatki, ki obstajajo za območje Drave iz začetka tega stoletja (Reiser 1925). Od takrat do danes je iz tega prostora izginilo že nekaj vrst, Neustavljivo uničevanje habitatov na Dravi (gospodarstvo, kmetijstvo, rekreacija ipd.) bo prav gotovo, pripomoglo k nadaljnemu zmanjševanju pestrosti avifavne. Zato sta spremljanje in kontinuiteta proučevanja ptic na Dravi toliko bolj pomembna.
Q summer visitor, winter visitor (species not breeding but summering or wintering - passage migrant (species observed only iri migration period)
Siva caplja Ardea cinerea
Srečamo jo povsod ob Dravi skozi vse leto; pogosto obiskuje tudi polja, kjer lovi male sesalce. Najbljižji gnezditveni koloniji sta v letu 1992 v Dornavi šteli 40 parov, v Bišu pa 85 parov. Neposredno ob Dravi pa ne gnezdi. Siva caplja se uspešno prilagaja spremembam v okolju, ki jih povzroča človek. Prehrambene
Legenda h kartam razširjenosti: L gnezditev (najdeno gnezdo, starši prinašajo hrano, spe • Ijani mladiči, uporabljeno gnezdo)
•   možna gne2ditev (vrsta je bila opazovana v primernem. '/';¦ gnezditvenemhabitatu.vendatgnezditevni potrjena)
Q poletni gost, zimski gost (vrsta ne gnezdi, temveč letuje ali prezimuje- pretetnik (vrsta je bila opazovana samo v preletnem obdobju)
Legend to the distribution charts:
0 breeding (discovered host, adults carrying food, Hedged young, used nest)
•   probable breeding (species observed in suitable nesting habitat, but breeding not confirmed)
RP
XVI 68-69-70 1995
ACROCEPHALUS
	0	I	B	3	4	3	6	7	¦<	9										
A			J								0122 ÄRDEA CINEREA									
B			|	U.	;"					^	Status: stalnica									
C			Ql	wv							Število osebkov: 225									
D			l								Zasedenost: 65%									
B					ÜQ?						Status: stationary species									
F					58						No. of individuals: 225									
g					.)				j	r	Occupied squares: 65%									
H																				
I	OAS 15/55								/	<										
J			¦*~	--.							01234     Ö     67       89									
A	^														1	\				
D	¦v		--	'-..													-.	k		
C			—-.-		•.								DLN					V		
D	-—		,	V															\	1
E	V-			^						9										—
F	'		..„	X																
<;	N	^	t	1	/	v								WölöiQ						
1!			\		'															
I	OAS		A	\							OAS									
J	14	^		\	\						!••>,	<J,6								
0  1
3    4     5      6     7    8
						^			0134 CICONIÄ CICONIÄ									
			L, J			...	u		Status: selivka									
¦¦	^	*	^	V			'x		Število parov: 3									
					L				Zasedenost: 5%									
		'"		)					Status: summer species									
				/					No. of pairs: 3									
							}	f	Occupied squares: 5%									
				\	X	V\	I											
CAS 15/55			\	^	•	u	/											
			..	Jf	\	' 1		^(0123     4      567       89										
^.				^	\		I											
			s.		\										^	.		
			^\     ^		\\							'\						
-—		7	v,		\												\	
V			V	\														
)			JS	In														
^		•__	1	/ ^								¦--..	r^		!   \			
		S									--		\					
OAS		T	\.						0A3		1							
14/55		|V							14/56		!							
razmere na številnih ribnikih v okolici botrujejo ugodnemu staležu opazovane populacije sive čaplje na Dravi med Mariborom in Ptujem. Na ptujski akumulaciji zaradi pomanjkanja primernih lovnih mest ni nikoli številčna, mnogokrat je celo ni opaziti. Že Reiser (1925) navaja, da posamezni osebki ob Dravi pogosto prežijo za ribami, in ne izključuje možnosti obstoja gnezditvene kolonije v dravski poplavni loki med Mariborom in Ptujem. Je na Rdečem seznamu ogroženih ptic gnezdilk Slovenije.
Bela štorklja Ciconia ciconia
Bela štorklja gnezdi na drogu električne napeljave v Sp. Dupleku in v Miklavžu. Leta 1989 je gnezdila tudi v Zrkovcih, toda čez dve leti je par gnezdo zapustil, Tradicionalno zasedeno gnezdo na dimniku župnišča v Dvorjanah je bilo leta 1984 že prazno in ga danes ni več. Prvi samci gnezda zasedejo že sredi marca, družine štorkelj pa nas zapustijo ponavadi v začetku avgusta. In še zanimivost. Leta 1990 je v Sp. Dupleku gnezdila samica z obročkom LJUBLJANA 3020, kije bila 11.07.1985 v kraju Ješencaobroč-kana v gnezdu kot mladič. Naslednje leto je v istem gnezdu bila opažena samica brez obročka, Posamezne osebke v okolici Maribora občasno videvamo tudi pozimi: 28.01.1992 pri Framu (Bračko 1992b) in naslednjo zimo med 14. in 17.1. na ribniku Komarnik in na Tfeznu v Mariboru (Bračko 1993; Sovinc 1994). Bela štorklja se prehranjuje na travnikih, poljih in ob potokih. V Dupleku obiskuje plitvine gramoznice, v Miklavžu skupino manjših ribnikov na stu-denčnici, občasno pa tudi strugo Drave.
Ogroža jo izsuševanje vlažnih travnikov (so že izginili!), spreminjanje travniških površin v njive in pretirana uporaba pesticidov. Je na Rdečem seznamu ogroženih ptic gnezdilk Slovenije.
Sršenar Pernis apivorus
Naseljuje mirne predele dravske loke, kjer si na vejah listavcev zgradi z zelenimi vejicami "zamaskirano" in od debla odmaknjeno gnezdo. Najraje na velikem drevesu z vodoravno iztegnjenemi vejami. Leta 1984 v Zrkovcih odkrito gnezdo z dvema mladičema je bilo na belem topolu Populus alba (Bračko 1984).
0231 PERNIS APIVORUS
Status: selivka Število parov: 6 Zasedenost: 19%
Status: summer species No. of pairs: 6 Occupied squares: 19%
XVI 68-69-70 1995
Gnezda so bila znešena tudi na dobu Quercus rubor, brestu Ulmusminor, in črnem topoluPo-pulus niger. Košeni in presvetljeni poplavni gozd mu je, kot kažejo opazovanja, zelo pogodu: mnogokrat se prehranjuje kar v gozdu na tleh. Podobna opazovanja s takšnim načinom prehranjevanja so poznana tudi iz drugih poplavnih gozdov Drave (Štumberger, ustno). Zaradi izsekavanja gozdne loke, megalomanskih agromelioracij v sedemdesetih in osemdesetih letih ter nemira, je v lokah ob Dravi vedno redkejši. Še v začetku 80ih let je bil bolj pogost; s sečnjo gozdov ob reki se je njegova populacija zmanjšala. V času spomladanske selitve je možno opazovati selitev srsenarjev v jatah, posebno v slabem vremenu, ko letijo nizko (BRAČK0l992a). Dne 19.5.1991 pa je prek Maribora letelo 167 selečih se srsenarjev (Božič 1992). Kot selivec gnezdi zelo kasno, mladiči se speljejo šele sredi ali ob koncu avgusta in se v zraku značilno mijavkajoče oglašajo. Je na Rdečem seznamu ogroženih ptic gnezdilk Slovenije.
Navadna postovka Falco tinnunculus
Je najpogostejša ujeda na tem delu Drave. Zivi blizu vasi, na robu naselij, srečamo jo v mestu pa tudi na robu loke, kjer so polja in travniki njeno prehrambeno zaledje. Ugotovljena je gnezditev v zapuščenih gnezdih srak, sivih vran in šoje. Gnezdi tudi v različnih odprtinah ali linah visokih stavb (stari mariborski zapori, žitni silosi v Melju) in na krušljivi ste-
ACROCEPHALUS
ni Meljskega hriba. Redno prezimuje zlasti blizu naselij, prezimujoča populacija dosega število 20. Je ena izmed redkih ujed, ki je bila v času raziskave dokaj številčna, njena gnezdi-tvena in prezimovalna populacija pa stabilna. Je na Rdečem seznamu ogroženih ptic gnezdilk Slovenije.
Mali deževnik Charadrius dubius
V naših krajih je prvotni življenjski prostor malega deževnika prodišče. Kljub popolni uravnavi Drave med Mariborom in Ptujem so v regulaciji ponekod nastala manjša prodiš-ča, ki jih reka prestavlja sem ter tja. Večino jih vsako leto uničijo z izkoriščanjem gramoza. Zaradi ohromljene rečne dinamike se tudi hitro zaraščajo. Sicer mali deževnik naseljuje tudi nove sekundarne habitate, zlasti gramoznice (Zg. Duplek, Dogoše, Hajdoše) in večje deponije gramoza. V zadnjem času smo odkrili gnezdenje na poljih s sladkorno peso, napri-mer 20.5.1989 v Hajdošah. Vse kaže, da bodo tovrstni habitati poslednje pribežališče teh zanimivih ptic rečnih prodišč. Zaradi intenzivnega obdelovanja polj tudi tukaj kot gnezdilec nima prihodnosti. Reiser (1925) malega deževnika omenja kot prebivalca dravskih otokov pod Mariborom, ki jih človek redko obiskuje, na katerih pa gnezdi tudi prlivka Burhinus oedicnemus, kije dandanes na slovenski Dravi ni več. V gramoznicah malega deževnika ogroža izkopavanje gramoza. Na prodiščih Drave gnezda propadejo tudi zaradi režima iz-
«n
XVI 68-69-70 1995
puščanja voda prek zapornic akumulacije Melje v Mariboru. Je na Rdečem seznamu ogroženih ptic gnezdilk Slovenije.
Vodomec Alcedo atthis
Vodomca ob Dravi srečamo skoraj povsod in je z ozirom na to, da je Drava povsem spremenjena, presenetljivo pogost. Vodomcu je za gnezditev dovolj že manjša, celo delno poraščena obrežna peščena stena, ki jih najde tudi v številnih gramoznicah, V primerjavi z bregulj-ko Riparia riparia je pri izbiri gnezdišča večji oportunist. Tako smo gnezdo vodomca odkrili v manjši peščeni steni sredi dravske loke v Zr-kovcih (Bračko 1987), ki je bila od Drave od-
daljena približno 300 metrov. Vodomca ogrožajo zlasti sprotne uravnave dravskih brežin pa tudi onesnaževanje voda. Je na Rdečem seznamu ogroženih ptic gnezdilk Slovenije.
LITERATURA
Božič, L. (1992): Spomladanski prelet srše-narjev Pernis apivorus prek Maribora. Acro-cephalus 54(13): 144-145.
Bračko, K (1984): Sršenar Pernis apivorus. Acrocephalus21(5):45.
Bračko, E (1987): Vodomec Älcedo atthis. Acrocephalus 31-32(8): 17-18.
Bračko, E (1982a): Sršenar Pernis apivorus. Acrocephalus 51(13): 49.
Bračko, E (1992b): Bela štorklja Ciconia ci-conia. Acrocephalus 52(13): 86.
Bračko, E (1993): Bela štorklja Ciconia ci-
ACROCEPHALUS
conia Acrocephalus 58-59(14): 124.
Geister, I. (1980): Slovenske ptice. Mladinska knjiga. Ljubljana.
Reiser, O. (1925): Die Vogel von Marburg an der Drau. Graz.
Sovino, A, D. Tome, PTrontelj (1993): Orni-tološki atlas Ljubljanskega barja - poročilo o poteku popisovanja. Acrocephalus 60(14): 145-151.
Sovino, A. (1994): Zimski ornitološki atlas Slovenije. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana.
POVZETEK
V okviru Štajerske sekcije Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je leta 1989 stekel popis za Lokalni ornitološki atlas Drave na odseku med Mariborom in Ptujem. Do leta 1992 je pet popisovalcev obdelalo 76 kvadrantov 1 x 1 km. V opravljenih 138 terenskih dnevih je bilo skupno ugotovljeno 164 vrst ptic, od tega 90 gnezdilk. Vsak kvadrant je bil raziskan v celoti (trije terenski dnevi na kvadrant); terensko delo temelji na natančnem evidentiranju gnezdečih parov oz. teritoralnih lastnosti.
Pridobljeni rezultati atlasa Drave so naravovarstveno uporabni in vsaj delno primerljivi tudi z bogatimi kvalitativnimi zgodovinskimi or-nitološkimi podatki iz začetka tega stoletja. So ena izmed osnov bodočega krajinskega načrtovanja, ki naj končno upošteva tudi ornitološki pomen dravske loke.
SUMMARY
In 1989, a mapping for the Local Ornithological Atlas of the Drava region between Maribor and Ptuj was carried out within the framework of the Bird Watching and Bird Study Association of Slovenia. Until 1992, 76 1 x 1 km squares were mapped by five observers. In 138 field days, 164 bird species were established, of which 90 were breeders. Each square was researched in full (three field days per square); field work was based on precise recording of breeding pairs and their territorial characteristics.
The obtained results of the Drava Atlas are of conservationist value and are at least partially comparable to the rich historical ornithological data from the beginning of this century.
Franc Bračko, Gregorčičeva 27, 62000 Maribor
61