Glas zaveznikov
Leto I - St. 148
Informacijski dnevnik A. L S.
Cena 2 liri
TRST, ponedeljek 10* decembra 1945
UREDNIŠTVO S Vto & Pellico a . Telefon št. 98854 in 94*43
OGLASI t Cone za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 7, mrtvaški L. 18 (osmrtnice L. 86), objave L. 9, finančni in pravni iglast L. 12. V vsebini Usta tekstni oglasi) L. 12. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Izključno: S. P. L, Societa per ia Pubblicltk in ItaUa, Trst, via SUvlo Pelllco št. 4, tel. 94044. Cena posamezne številke H. 2 (zaostale I* 4). Rokopisov ne vračamo.
Konferenca zunanjih ministrov
V soboto sestanek v Moskvi
Razpravljanje o atomski bombi in drugih vprašanjih - Francija sestanek pozdravlja, vendar ne bo vezana, če bodo sklepali o njenih zadevah * Pesimizem v Ameriki
Moskva, 10. decembra
Reuter porota, da so v Moskvi z zadovoljstvom sprejeli obvestilo, da se bodo prihodnjo soboto sestali zunanji ministri Velike Britanije, Združenih držav ‘n Sovjetske zveze ter tako dali jasen dokaz,o sodelovanju med tremi narodi. Obvestilo o sestanku zavzema danes 'častno mesto v vseh moskovskih časnikih, ki pa se sicer vzdržujejo vsakega komentarja o tern.
Zunanje ministrstvo je danes naznanilo, da bo Bymes odpotoval v sredo■ v Moskvo.
Obvestilo, ki so ga istočasno objaviti v Londonu, Moskvi in Včashingtonu o sestanku v Moskvi pravi, da bodo zunanji ministri izmenjavali svoje vidike o nadzorstvu nad atomsko energijo ter bodo prijateljsko razpravljali o različnih vprašanjih, ki zadevajo tri države. Obvestilo pristavlja, da je sestanek v skladu s sklepi jaltske konference, kjer so določili, naj se trije zunanji ministri sestanejo vsake tri mesece.
Angleški zunanji minister Bevin bo verjetno prihodnji pc‘ek z letalom odpotoval a Moskvo. Domnevajo, da se bg konferenca tudi nadaljevala med božičnimi pravniki. Atu
Kardelj o novi ustavi
Beograd, 10. decembra Podpredsednik jugoslovanske federativne vlade in minister za kon-stituanto Edvard Kardelj je v govoru na beograjskem radiu orisal glavne značilnosti nove jugoslovanske ustave.
«V Jugoslaviji so se izvršile korenite spremembe — je izjavil Kardelj — in prva izmed njih zadeva vlado države, kjer je na mesto enega vladajočega razreda stopil drugi. Druga važna novost zadeva jugoslovansko gospodarsko življenje. Zasebno gospodarski sektor ter zadruge in «za sobni kapital* so bili reorganizirani tako, da bodo od njih spet imele korist velike množice ljudstva. Tretja velika sprememba v Jugoslaviji zadeva odnošaje med ljudstvi naše države. Mi smo napravili konec nadvladi
velesrbske klike. Nova Jugoslavija je zgrajena na načelu samoodločbe in enakosti. Vemo — je zaključil Kardelj — da bo reakcija doma in v tujini skušala z obrekovanjem minirati našo novo ustavo, toda to nas bo samo utrdilo v prepričanju, da hodimo po pravi poti.*
Izjava romunskega patriarha
Bukarešta, 10. decembra Reuterjev dopisnik v Bukarešti je imel razgovor s pravoslavnim patriarhom Nicodemom, ki mu je izjavil, da se romunska vlada na noben način ne vmešava v delovanje pravoslavne cerkve, ki je Se vedno podlaga romunske države. Nasprotno kot v Jugoslaviji — je dejal patriarh kjer so cerkev razlastili ter cerkvena zemljišča razdelili, kot to odreja zakon
Oe Gasperi sestavil vlade
Včeraj so se zastopniki šestih strank ■ sporazumeli - Lista novih ministrov
Rim,. 10. decembra I mesta, akcijska stranka pa na
Včeraj zvečer so se zastopni ki strank spet sestali in de Gasperi jih je pozval, naj sprejmejo nekatere izpremembe, zlasti z ozirom na dejstvo, da bodo zunanji ministri v Moskvi razpravljali o važnih zadevah, ki zanimajo tudi Italijo. Ob pol enajstih ponoči je de Gasperi izjavil novinarjem, da je sporazum dosežen, zjutraj pa bo objavljena Usta nove vlade. V teku včerajšnjih pogajanj so liberali zahtevali tri ministrska
glciki zunanji minister se bo vsekakor vrnil v London, da se udeleži Otvoritve glavne shipščine Ždruže-nih narodov, ki bo Z. januarja.
Mogoče je, da prideta ministra Byrnes in Molotov skupno z Beninom v Moskvo kot voditelja svojih, delegacij. Francoski zunanji minister Bidault in francoski poslanik V Londonu sta že obveščena o sestanku v Moskvi, kakor tudi kitajska vlada.
Kot je znano, nista bili niti Francija niti Kitajska zastopani na jaltski konferenci, ko so sklenili, da se zunanji ministri treh sil sestanejo vsake tri mesece. O nobenem vprašanju, ki neposredno zadeva francosko in kitajsko vlado ne bodo razpravljali na sestanku v Moskvi.
Bidaultove izjave I
Francoski zunanji minister Geor ges Bidault je izjavil v nekem razgovoru z dopisnikom Reuterja o u-radnem staliSču Francije do moskovskega sestanka: aPrirodno, da Francija nima namena ugovarjati!* če se željo sestati tri vlade na rozgo-vor o skupnih vprašanjih in o svojih medstebojnih odnoajih. Upajmo, da bo konferenca uspela v interesu vseh. Istočasno ne moremo verjeti, da obstojajo velika mednarodna vprašanja, pri katerih ne bi bila neposredno prizadeta tudi Francija, Tudi ne verjamemo, da bi prisotnost Francije ovirala pogajanja.
Noben odlok, ki ga bodo sprejele omenjeme tri velesile, ne bo obvezen za Francijo, če bo nasprotoval njenim življenjskim koristim. Pri tem mislim posebno na vprašanje Nemčije. Stališče Francije ostane neizpre-mf njeno. Ze od preteklih generacij vemo, kaj je Nemčija in stališče, ki smo ga zavzeli do nje, je upravičeno, Ce bi ostala Porurje in Porenje pod nemškim nadzorstvom, sc bo neizbežno dvignil novi Reich, ki bo ponovno ogrožal ves svet. Na konferenci v Londonu sem pojasnil francosko stališče in zdaj ne morem drugače, kot potrditi ga znova. tPrirodno, da je najboljši način za rešitev sporov sestati se in razpravljati».
Tajništvo generala De Gaulle-a jC objavilo sledečo izjavo: fFrancija ne bo ugovarjala zaradi njene izključitve ptl prihodnjem sestanku v Moskvi, ce bo predmet razprave smio atomska bomba in ne Francija. «Ce se bodo odločitve na-, našale na interese Francije, ne da bi se z njo posvetovali, se ne bomo čutili vrzane na podpisane spo razume pri konferenci in bomo vložili upovoru.
Severnoameriški tisk o sestanku New York, 10. decembra Newyorski dnevnik «P. ilf.» razpravlja v uvodnem Članku vesteh sestanka treh zunanjih ministrov in pravi, da akoravno hi bilo boljše, ce bi se sestali voditelji treh držav, predstavlja Uidi sestanek zunanjih ministrov «prvi korak na potik povratku mednarodnega ravnovesjem.
Dopisnik washingtonskega dnevnika dChicago Sun» pravi, da se je pokazal sestanek ministrov potre■ ben za razgovore o vprašanju atomske energije pred sestankom organizacije Združenih narodov ker se Sovjetska zveza upira, do bi komisija organizacije Združenih, narodov za atomsko energijo de Jovala neodvisno od varnostnega Sveta, kakor je predlagal Truman List dodaja, da je upanje, da bodo lahko pri sestanku rešili uprasanja italijanskih kolonij in vojne odškodnine ter pripravili zaključek mirovne pogodbe z Italijo,
Reforma turikega tiskovnega zakona
Ankara, 10. decembra Ministrski predsednik Saradzoglu je izjavil, da si turška vlada prizadeva, da bi člmprej ukinila zakon, ki daje oblastem pravico, da ustavijo izhajanje časopisov. Vlada misli izpremeniti tudi zakonodajo o političnih strankah in javnih shodih.
Ministrski predsednik je dodal, da je odredtl preiskavo o protikomunistični demonstraciji, ki je bila v torek v Carigradu in v teku katere so razdejali urade levičarskega, lista <Tan*.
*	S—'
Nedavno je bil z visokim ameriškim odlikovanjem «Legion of Merit» odlikovan kontreadmiral II. A. Packer, načelnik glavnega stana britanskega sredozemskega brodovja. Slovesnost je bila na Malti. Poleg odlikovančeve soproge, svoječansne Slanice A. /, S. v Trstu, je bil navzoč: tudi Packerjev sin, mornariški podčastnik ter večje število visokih britanskih in ameriških
mornariških častnikov.
RAZPIRAVA "V
Napad na Jugoslavijo
Hitlerjev vdor v Grčijo in Jugoslavijo je za 4 tedne zavlekel napad na Sovjetsko zvezo - Hinavščina in kratkovidnost nacistov
Niirnbevg, 10. decembra
Na četrto obletnico zahrbetnega napada na Peafl Harbor so na razpravi v Niimbergu povedali, da je bivši zunanji minister Joachim.von Ribbentrop že 9 mesecev pred napadom na Pearl Harbor podžigal Japonsko, naj napade Združene države.
Javni tožilec je povedal, da je Ribbentrop v razgovoru, ki ga Je imel z japonskim poslanikom generalbtn Hipohi Osimom 2, marca 1941 trdil: «Izkrcanje ameriških čet v Evropi je mogoče, Azija pa je predaleč. Američani si ne bodo upali poslati mornarice onstran Havajskih otokov, ker bi jo v tem primeru japonska mornarica uničila. Ce bi bili Američani tako drzni, bi osne sile izkoristile to priložnost za hitro zaključitev vojne. Vojna Je vojaško, gospodarsko in politično že dobljena. Ce bi Amerika vstopila v vojno, bi si morala preskrbeti letalska oporišča v Angliji, vendar pa bi tudi v tem primeru nemško letalstvo ohranilo premoč*. Ribbentrop in Osima sta nadalje-
Ameriško posojilo Angliji
Hitra obnova svetovne trgovinske Izmenjave Tečaj šterlinga ostal nadalje nelzpremenjen
London, 10. decembra
«International News Services poroča, da je vlada v zbornici dala izjavo, po kateri se tečaj šterlinga v skladu z določili v Bretton Wood-su ne bo spremenil. Izjavo so podali med razpravo, ki je imela namen zanikati govorice, po katerih naj bi vlada nameravala uvesti nekaj sprememb v vrednosti denarja, preden bi pristopila k zopetnemu uveljavljenju zlate podlage po pogodbi v Bretton 1Voodsu.
Britanski predstavniki, ki so se udeležili angloameriških finančnih pogajanj, so odpotovali : Kanado, kjer se bodo udeležili razgovorov gospodarskega značaja s člani kanadske vlade. Včeraj so predložili bret-tomooodski denarni sporazum spodnji zbornici v odobritev, javno mnenje v Združenih drža-
vala razgovore o razdelitvi bogastva sveta, ko bi se po vsej zemlji utrdila fašistična diktatura.
Iz Jodlovega dnevnika je razvidno, da je Hitler sklenil «po svojem navdihu* vdreti na Norveško 10. maja 1940.
Kakor je Jod! zapisal v dnevnik, je Hitler 8. maja izbral 10. maj za pričetek bojev, ker je bil prepričan, da se je treba izogniti vsakemu nadaljnjemu odlašanju, ker se je proti temu upiral «njegov navdih*.
Nemške prevare
Major Jones je nato na podlagi dokumentov orisal nemški napad na Norveško in Dansko. Iz nekega dokumenta so razvidna navodila, da morajo dati nemškim ladjam, določenim za vdor na Norveško, videz angleških ladij in <ja morajo te ladje odgovarjati na vsako signalizacijo v angleščini ter uporabljati imena angleških edioic.
Major Jones je nato prečita! izvleček ultimata, ki so ga izročili nacisti Norveški rp0 izkrcanju nemških čet. Ultimat vsebuje določbo, da bodo Nemci zlomili vsak poizkus odpora, obenem pa ima izjavo, da bodo spoštovali norveško ozmeljsko nedotakljivost in neodvisnost. Gledajoč , proti obtožencem, je angleški tožilec hladno pripomnil: «To je klasična nacisti, čna kombinacija hinavščine in groženj.*
Nato je pričel Roberts s podajanjem angleškega opisa nacističnega napada na sevemozahodno Evropo in omenil, kako je Nemčija kršila obveznosti, ki jih je prevzela v pogodbah z Belgijo, Nizozemsko in Luksemburško.
Vseh 20 obtožencev je bilo globoko nemirnih in je povesilo oči, ho je Roberts dejal: «Zahtevam, da vsi ti po normalnih In logičnih kriterijih pravičnosti kolektivno odgovarjajo za to nesrečno kršitev prevzetih obveznosti, ki je prinesla tolikim milijonom ljudi smrt to nedopovedljivo trpljenje. Predsednik sodisca lord' Lawrenče je prosil Robertsa, naj se drži samo dokumentov.
Nemški vdor v Španijo
'Naslednji angleški tožilec pol-kovnih Harry Phillimore je nato ,pr©dložil neki drugi dokument, ki vsebuje podrobni načrt za pridobitev Španije, da bi čimprej stopila, v vojno. Načrt pravi: »Storjeni so vsi politični ukrepi, da bi pridobili Španijo za čimprejšnji vstop v vojno. Načrt nemškega vmešava.
nja na Iberskem polotoku je pregnati Anleže iz zahodnega Sredozemlja. V ta namen bomo zasedli Gibraltar in zaprli morsko ožino, da se bodo morale angleške sile utrditi na kaki drugi točki španskega polotoka ali na Atlantskih otokih. Načrt je treba pripraviti in izvesti takole:	skupine nemških
oglednic, sestavljene iz vojakov in častnikov oblečenih v civilne obleke, bodo izvedle priprave, potrebne za nastop proti Gibraltarju in za zavzetje letališč. Posebne edinice vohunske službe bodo ščitile gl-braltarsko področje v tajnem sodelovanju s Španci. Napad za zasedbo Gibraltarja bodo izvedle nemške čete*.
Usodni napad na Balkan
V dokaz angleške obtožnice so predložili nemške dokumente In tajne Hitlerjeve govore. Ti doku-
Čehi bodo naredili red v svoji hiši
Dunajski list «Neues Oesterreichš je objavil članek o odnošajih med Avstrijo in Češkoslovaško, v katerem pravi, da so sudetski Nemci pokvarili vse stike med obema državama. Nacistično stranko v Avstriji so vodili večinoma sudetski Nemci in tudi na Češkoslovaškem so ti Nemci bili najhujši hitlerjevci. Ni res, pravi list, da Čehi brez razloga izganjajo «nedolžne» prebivalce, temveč je res, da dela izmučeni narod red v svoji hiši in uničuje večno vrelo nemira.
men ti in govori dokazujejo, da je napad na Grčijo in Jugoslavijo 6, aprila 1941 za dobo štirih tednov, ki je bila usodna, zavlekel nameravani nacistični nap%d na Sovjetsko zvezo.'	•
Napad na Jugoslavijo
Angleški pomožni tožilec polkovnik H. S. Phillimore je objavil listine, Iz katerih je razvidno, da so se razgovarjali o napadu na Jugoslavijo že avgusta meseca k 1939, dva meseca potem, ko je Hitler zagotovil jugoslovanskemu re^ •gentu knezu Pavlu« «Rostoli smo sosedje s Skupno jnejt* določeno za vedno.*
12. avgusta 1939 so
usodo Jugoslavije v Obersalzbur-gu, v razgovorih med Hitlerjem, italijanskim zunanjim ministrom Galeazzo Članom in nemškim zunanjim ministrom Joachlmom von Ribbentropom.*
Von Ribbentrop si je pri tem delal zapiske in žalostno kimal z glavo.
Napad na Grčijo
Angleški tožilec je nato prebral zapisnik konference, na kateri je bil dosežen med Nemčjo, Bolgarijo in Romunijo sporazum za napad na Grčijo jn pozneje tudi na Turčijo. Na tej konferenci — bila je 8. febrauarja 1941 — so sklenili, da bolgarske vojske ne bodo uporabili za napad na Grčijo, marveč bo v rezervi za primer, če hi prešla Turčija v napad, ko bi bila Nemčija zaposlena na grški meji, ln hi tako krila boke nemški armadi. Na konferenci so tudi določili načrte, kako naj Bolgarija ščiti nemške boke pri morebitnem napadu na Jugoslavijo ln Sovjetsko zvezo. Na neki drugi konferenci, ki Je bila v Berlinu 27. marca 1941, je Hitler označil Jugoslavijo kot negotov činitelj in je sklenil uničiti njeno vojaško moč. Hitler je nadaljeval, da je treba Jugoslavijo udariti «s skrajno odločnostjo in brez usmiljenja*, preden bi prišlo do diplomatskih korakov, ali preden bi predložili ultimatum, da bi tako preplašili Turčijo. Hitler je zaključil, da je treba zato za štiri tedne od-goditi napad na Sovjetsko zvezo.
Na koncu svojega govora je Fhll-limore označil nacistične metode kot metode barbarske države, ki ne spoštuje dane besede ln ne priznava pravic nobenega drugega ljudstva, razen svojega.
Odbili so priziv obtožencev v Liineburgu in Osvviecimu
Lilneburg, K), decemra Glavni stan je Izjavil, da je maršal Montgomery odbil vse prizive na sodbe; ki so jih izrekli proti bivšim nacističnim uradnikom koncentracijskih taborišč v Belse-nu in Oewieclmu.
vah skoraj soglasno odobrava sporazum o ameriškem posojilu Veliki Britaniji. V Včashingtonu je Cordell Hull pozdravil finančni in trgovinski sporazum kot korak k utrditvi svetovnega miru. Rekel je: «Veru-jem, da je to odločilna priložnost za zgradnjo trajnega miru. Verujem, da so načrti vlade, ki so jih včeraj uresničili, položili pogoje za gospodarski napredek in za izboljšanje življenske ravni pri nas in tudi v vseh drugih državahv.
Cordell Hull je dodal, da trdno upa, da igrajo Združene države znatno vlogo pri ustvarjanju pogojev, potrebnih za trajni mir. Neki dobro poučeni ameriški finančni strokovnjak je rekel, da bo kongres odobril ta sporazum, ker koristi ameriškim interesom in predstavlja hitro sredstvo za obnovo svetovne trgovinske izmenjave.
Kritika v domin Ionih!
Nasprotno pb so zavzeli različni zastopniki angleškega imperija kritično stališče. Avstralski ministrski predsednik Chifflep, ki je govoril iz Camberre, je naglasil, da se njegova vlada nikakor ni obvezala do Bele knjige, ki je bila .objavljena istočasno s sporazumom o posojilu, pripravljena pa se je udeležiti razgovorov o mednarodni trgovini in začeti s pogajanji.
Sir Chunllal Mehtas, ki je bil vodja indijske delegacije na lanskoletni svetovni gospodarski konferenci v New Yorku, je rekel, da bodo posledice tega sporazuma morda najbolj zadele Indijo kot največ jo upnico Velike Britanije.
Novozelandski finančni minister Walter Nash je izjavil, da ima novozelandska vlada angloamerlški sporazum za važen korak k gospodarskemu sodelovanju med narodi. Poudaril je, da Novi Zeland ne gleda z navdušenjem na katero koli spremembo v prednostnem sistemu, ki bi lahko zelo škodila njegovi izvozni trgovini. Novi Zeland ne namerava povečati svojega trgovinskega prometa; želi samo povečati izvoz v prvi vrsti v Združene države. Pripravljen je podpisati kateri koli predlog, ki bi povečal mednarodni trgovinski promet.
Sestanek Gandhi - Varell
Kalkuta, 10. decembra »Reuters poroča, da so dokončno-določili sestanek med Mahatmo Gandhi jem ter indijskim podkraljem lordom Wavellom. Sestanek ho v Kalkuti. Ista agencija poroča, da je Gandhi že prispel na »•pečatili kraj sestanka.
IZ JUGOSLAVIJE
ZADNJE VESTI
Ing. Figi sestavlja avstrijsko vlado, v kateri bo 8 članov ljudske stranke, 5 socialistov,
1 komunist in 2 neodvisna.
Madžarskega fašista Szalas-syja so obsodili na smrt.
^ Nocoj bo govoril general De Gaulle o mednarodnem položaju.
Ameriški general Patton imel težko avtomobilsko nesrečo pri Mannheimu v Nemčiji.
V oktobru četrtina novorojenčkov v Berlinu umrla.
MacArthur zaukazal agrarno reformo, ki bo razbila moč japonskih fevdalcev.
Sovjetsko-lrithjska uprava mandžurske železnice začela poslovati. Komunisti dobili u-kaz, da zapustijo ozemlje, kjer teče železnica.
500.000 avstralskih delavcev stavka.
Nove angleške četo prispele na Javo. Na Sumatri uporniki ubili angleškega majorja in sestro Rdečega križa.
Sinoči so umorili s samokresom pred «Grand Hotelom* vt Niimbergu, kjer bivajo častniki mednarodnega vojaškega sodišča za vojne zločince nekega sovjetskega vojaka. Ameriška policija stvar preiskuje.
Bivše namestnike dr. Srgjana Budlsnvljevičo, dr. Ante Mandiča in inž. Dušana Serneca so odlikovali z redom zaslug za narod I. stopnje.
Člani jugoslovanske zvezne vlade j dobili odlikovanja. Poleg Edvarda Kardelja je odlikovan z redom za zasluge za narod I. stopnje tudi dr. Drago Marušič.
O osnutku ustave federativne ljudske republike Jugoslavije je napisal Moša Pijade v beograjski »Politiki*; To je pova ustava, za razliko od stare, «ki je bila izglasovana po nekakšnem narodnem zastopstvu*. Pijade pravi, da so med štiriletno osvobodilno vojno naši narodi ravnali tako, kot da ni ustava ln tudi ne nobenega zakona predvojne Jugoslavije. Ljudstvo je kratko in malo prešlo vso staro zakonodajo, ker mu v boju ni bila potrebna, aH pa ga je celo ovirala. Zdaj je ljudstvo oblikovalo državo tako, kakor to ustreza koristim najširših ljudskih plasti, ne pa neki ozki vladajoči kliki kakor prej. Ako postan« Jugoslavija po tem osnutku ljudska republika, ni to nikakršna demagoška besedna igra, temveč izraz tiste globoke spr&nembe v sami vsebini in bistvu naše državne in družbene organizacije, ki se je zgodila med vojno v naši državi. Jugoslavija je ljudska republika, ljudska država. Ni liberalistična, meščansko-demokra-tična republika. Ljudska republika Je višja oblika republike glede na meščansko-demokratično republiko, a nižja od socialistične; na sredi razvoja je od prve k drugi. Razen v ustavi Sovjetske zveze niso v nobeni drugi državi odnosi med narodi, ki živijo v isti državi, tako demokratično in tako pravično rešeni. Ljudstvo, ki želi obdržati oblast v svojih rokah, ln ki želi, da oblast v resnici ostane v njegovih rokah, da oblast dejansko in stalno izhaja iz njega in mu dejansko pripada, mora svojo oblast utemeljiti na takšni družbeno gospodarski ureditvi, ki ustreza njegovim življenjskim interesom,
V Beogradu je bilo več obravnav proti vojnim dobičkarjem. Med obtoženimi je bil tudi učenec tretjega razreda ljudske šole Milan Vukčevič, ki mu je oče pri begu pustil posestvo v vrednosti 2,300.000 din. Posestvo so zaplenili. V tretjem beograjskem rajonu je prijavljenih 1500 vojnih dobičkarjev.
to ni hotela pristati. Pozneje so se sporazumeli. Po prvih vesteh je nova vlada sestavljena takole: predsednik in zunanje zadeve de Gasperi, podpredsednik in konstituanta Nenni, brez listnice in konzulta Lussu, notranje zadeve Romita, pravda Togliatti, finance Scoccimaro, zaklad Carbino, vojska Brosio, mornarica de Courten, letalstvo Cevolotto, prosveta Mole, javna dela Arpesani ali Cas-sandro, poljedelsko Gnilo, prevoz Siglienti ali Comandfni, pošta Scelba, industrija in trgovina Gronchi, za delo Barba-reschi, obnova La Malfa, prehrana Micheli, preskrba Gaspa-rotto.
Shod zastopnikov strank narodno osvobodilne fronte se je končal včeraj proti polnoči. De Gasperi je predložil svoje predloge za sestavo vlade na podlagi šestih koalicijskih strank. O tem predlogu so obširno razpravljali vsi prisotni. Nato je bila seja prekinjena, da bi sl zastopniki vsake stranke lahko izmenjali ideje o razdelitvi ministrstev. Cez pol ure se je seja nadaljevala ter so razpravljali o vprašanju razširjenja političnih piavic in o razdelitvi ministrstev strankam, v skladu s političnim sorazmerjem koalicije.
Preden se je De Gasperi podal na Quirlnal, je izjavil tisku: »Napravili smo velik napredek za rešitev šestih, primanjkujejo samo se natančnejše določitve o kakem ministrstvu, kar so si stranke prihranile za jutri zjutraj. Mislim, da bo vlada jutri dopoldne sestavljena. Nobene točke ni vec, ki bi onemogočala sestavo vlade*.
Ameriški radio o političnem položaju v Italiji
New York, 10 decembra Ameriški radijski komentator Rajnmond Walsh je razpravljal italijanskem političnem položaju in Je danes ponoči izjavil, da je spričo silnega naraščanja desničarjev in ncofasistov važno, da bi se levičarske stranke in krščanski demokrati zedinili in pojasnili, da ne želijo diktature, pač pa, da hočejo izvesti radikalne reforme samo demokratskimi in miroljubnimi sredstvi. Walsh je ob zaključku svojega govora podprl predloge Summer Welles-a o pomoči Italiji in zlasti priporočil, naj bi proste ameriške ladje uporabljali za prevoz živeža v Italijo,
|| IZ SLO VENU J|E* ||
ZAPISKI
Akademijo za igralsko umetnost fao ustanovili v Ljubljani. Za pro-fesorje so Imenovali Marijo Vero, Ivana Levarja, Josipa Vidmarja, dr. Franceta Koblerja ln ing. Filipa Kumbatoviča,
Po Ljubljani so nalepljeni lepaki z napisi: »Črna borza — bela garda! Črna borza — črna skrinjica! Špekulanti in črnoborzijanci so sovražniki našega ljudstva! Neizprosen boj Črnoborzijancem! Smrt čni borzi ln špekulaciji*. Poleg Narodne milice, ki se bojuje proti vsem kriminalnim dejanjem, v katera spadajo tudi različni primeri spekulacije in črne borze, so »e prt vseh organih ljudske oblasti, prt narodnih odborih, osnovali še posebni odseki za pobijanje nedopustne spekulacije in gospodarske sabotaže. »Ljudska pravica*, glasilo komunistične partije Slovenije, poziva ljudstvo, da brez oklevanja in škodljivega prizanašanja Javlja Narodni milici ali komisijam za pobijanje nedovoljene spekulacije in gospodarske sabotaže vee tiste, ki bi se bavlll s črno borzo ali drugimi špekulativnimi posli.
Dovolilnice za fotografiranje, ki jih Izdaja ministrstvo-za notranje zadeve, si morajo oskrbeti fotografi, ki hočejo fotografirati na prostem.
Lakota na Javi
Batavlja, 10. decembra | jezera južno od Ambarave, ker so Predvidevajo, da bo na Javi ve- Indonezijci pričeli obstreljevati ne-lika lakota. Predstavniki vlade I ko taborišče internirancev v tem
upajo zboljšati deloma ta položaj z razpoložljivimi rižem, ki predstavlja samo 50% normalnega pridelka. Brez dvoma pa je, da bo na sto tisoče oseb trpelo lakoto. Pričakujejo Živež za 400.000 oseb, ki so v Surabaji za zavezniškimi črtami. Sjahrirska uprava Je odposlala predstavnike, da bi prepričali Indonezijce, da dovolijo dovoz živeža iz pokrajin vzhodno od Jave, ki naj ga. razdelijo pod nadzorstvom Indonezijcev.
Položaj v Indoneziji Britanska letal« m pridela fi1 napadi na topniške položaje in-donezijiskih nacionalistov, ki so -razpostavljeni vzdolž ahate nekega
področju.
V Samarangu in Bandoengu so se spopadi nadaljevali, v Batavij* pa jo razen osamljenega streljanja s puškami dan potekel mirno. Angleži poročajo, da se je med angio-indijeklmi četami in Indonezijci vnela srdita bitka; ko so Angleži spremljali begunce iz Bandoenga.
Ubiti so bili trije Indonezijci, devet pa je bilo ranjenih. Angleži tudi trdijo, da je mnogo Evrope e v in Evrazijcev bilo deportiranih, pro-
pridigal
Indonezija* -poročajo, da je	fa, fcgtotegf fr
minister za narodno varnost AaMi*'- * - “* sr Sjarifuddin odpotoval v Bandoeog
na. nagovora g-
«New York Times* je objavil članek, v katerem podčrtava nasprotje med dostojanstvom in pra-vičnistjo razprave, ki jo vodi Mednarodno vojaško sodišče v Niimbergu proti 20 nacističnim voditeljem ter tako zvano pravičnostjo, ki so jo nacisti pokazali proti svojim žrtvam.
«Razprava proti nemškim vojnim voditeljem, ki so obtoženi, da so podpirali naciste pri vodstvu napadalne vojne ter pri izvrševanju strahotnih zločinov proti človeštvu ln civilizaciji, se razvija v ozračju dostojanstva in pravičnosti.
Ameriški tožilec Robert H. Jackson je v razpravni dvorani izjavil, da je bilo na splošno, kar se tiče razprave in dokumentov za obtožence storjeno več, kot bi mogel -obtoženi ameriški državljan upravičeno pričakovati od sodišča svoje lastne države.
Jackson je to Izjavo podal tedaj, ker so nekateri branilci protestirali, ker jim niso dan vnaprej sporočili imen oseb, ki jih je sodišče nameravalo zaslišati.
Sodnik Jackson je rekel, da bi tak predlog spravil v nevarnost življenje prič v tem mestu, ki je ognjišče nacizma, zlasti še zato, ker so nekateri branilci svoječasno bili aktivni člani nacistične stranke-Obramba izpolnjuje svojo naloge ob danih prilikah pač v te >m položaju zaradi pomanjkanja potrebnega števila uradnikov in prostorov za urade, nikakor pa ni mogoče reči, da bi ji bili vzeli kako njeno pravico do pravične sodbe.
Britanski sodnik Lawrence je vztrajal na stališču, da imajo obtoženci pravico zvedeti za vsako besedo Izrečeno proti njim in da morajo njihovi branilci dobiti več svobode pri razgovorih s svojimi * varovanci in pri zasliševanju prič. Vsa razprava se razvija brez najmanjšega znaka maščevanja ali mrinje s strani obtožbe.
Ozračje je mirno in ima značaj tako navadnega sodišča, da nudi videz, kot da bi bili v kaki ameriški sodni dvorani.
če človek v sodni dvoran! prisostvuje slehernemu sodnemu zaslišanju in posluša dokaze o nacističnih zločinih, ne more uiti vtisu, da se mnogi obtoženci še zdaj ne zavedajo svojih zločinov, ki so jih zagrešili v imenu domoljubja. Psihologi, ki so opazovali obtožence med predvajanjem filmov o strahotah, ki so jih britanske in ameriške čete letošnjo pomlad odkrile v koncentracijskih taboriščih, pravijo, da so obtoženci bili očividno razburjeni. Toda dokazi o dvoreznosti in prevarah Hitlerjeve zunanje politike med nemškimi napadi in osvojitvami niso nanje napravili nobenega vtisa.
Nekateri ne morejo razumeti, kako more biti še kaka večja pravica, kot so koristi Nemčije ln uresničenje njihovih teženj'brez ozira na ceno, ki bi jo drugi morali pri tem plačati.
To so «nevarni ljudje*, fr poudaril Sidney Alderman, član ameriškega obtožnega urada, ko je končal listinsko dokazovanje o načinu, kako so nacisti uničili samostojnost Avstrije, Zdaj zbirajo dokaze, da so nacisti bili orodje nemških nacionalistov, kot je nemški narod bil orodje stranke. Skrajno trdni dokazi kažejo, da je nemška mornarica po navodilih admirala Racderja že dolgo pred prihodom Hitlerja na oblast kršila določbe versajske pogodbe o razorožitvi s tem, da je tajno obnavljala ladje in vadila častnike. Ni mogoče dvomiti, da vrhovno vojaško poveljstvo V prihodu Hitlerja na oblast ne bi Videlo prilike, da še enkrat stopi na pot militarizma in osvojitev.
Mnenje, ki je bilo v Veliki; Brisanji zelo razširjeno, da so namreč višji častniki nemškega glavnega stana v nasprotju z nacisti bili časti in spoštovanja vredni možje, je porušil dokaz, da je Vrhovno poveljstvo poznalo in odobravalo Hitlerjevo politiko pobijanja Židov, boljševikov to drugih skupin na evropskem vzhodu to da je sam maršal Keltel koval zaroto za ,usmrtitev	francoskih generalov
Weyganda In Girauda,
Prav je, da svet, ki je truden vojne, do dna spozna nacizem to da se pred očmi nemškega naroda in ostalega sveta prebudi medel spomin na nemško dvoreznost in nemška grozodejstva. Se važnejše pa je, da se dokaže nemška zarota za zasužnjenje Evrope, da se bodo -z njo okoristili zgodovinarji vseh držav, ter videli, kam lahko svet pripelje totalitarizem, kakršnega je pridigal in izvajal Hitler. V gotovem smislu — ker ga ne vidimo >na zatožni klopi in njegovega imena ni na seznamu obtožencev — je sojen prav Hitlerjev zli duh, kajti v njegovih izprijenih možganih so bili spočeti mnogi Izmed zločinov, ki so jih potem njegovi namestniki izvršili.
Kakršen koli bo že izrek sodišča o usodi obtožencev, bo zgodovina sodila Hitlerja za to, kar je storil. Nemčija in Evropa bosta skozi vrsto rodov trpeli zaradi posledic njegove blazne misli, dh bi postal zavojevalec, kot je bil pred njim Friderik Veliki.
In zgodovina bo tudi morala obsoditi krivdo za mio prelito kri, ki pada na nemški narod, W se fr pokazal tako zelb pripravljen eledltt svojemu vod#* ki je • preroško iem* pridigal 'novraSivo to: amor .. \r ‘	"da «wo4 vee
do trenoifkit, *o se fr sreža obrnila 'jih prsih kot
; od njega, čuval .pa ©rojih prsi
kultura ~1
Narodno gledališče:
Vito Zopao: “Anflante patetico,,
(Premiera 7. decembra 1945.)
Narodno gledališče v Trstu nam je predstavilo eno izmed najnovej-Sih slovenskih literarnih del povest o panterju Dingu, pod naslovom: sAndante patetico». Gotovo je hotelo vodstvo gledališča s tem, da je uvrstilo to delo v spored, predstaviti sodobno slovensko literarno, u-stvarjanje, literaturo, ki je nastala med vojno, v dobi osvobodilnega boja, pokazati knjiievnost, ki so jo in jo ustvarjajo aktivni partizanski literati. te zato je delo zelo zanimivo. To je nova slovenska literatura in Vito Zupan je gotovo eden izmed najboljših ustvarjalcev tega kroga, zato je gledališko vodstvo pokazalo prav njegovo delo tu, kjer se srečujejo s slovensko kulturo tudi drugi narodi.
Tematika te povesti je zajeta iz partizanskega livljenja. Preprost uradnik v Ljubljani spozna nujnost osvobodilnega boja. Priklepa ga sicer na dom ljubezen, toda te vezi pretrga in se odloči za gozd. Ko razodene svoj sklep dekletu, ga ona povsem razume in odide tudi z njim. Nato spremlja pisatelj tega novega partizana od boja do boja. Dekle je dodeljeno drugi vojaški edinici in nekoč jo zajame sovražnik. Ko fantu sporoče to novico, niti ne občuti bolečine. Kasneje zve, da so dekle ubili. Partizan malo misli na to, postane pa drzen in zmerom bolj krvoločen. Izogibati se ga začno celo tovariši in nekoč mu nekdo razodene, da je to zaradi tega, ker ni več učloveks. Njegovo ime <tDin-go» postane namreč strah in trepet sovražnika. A nekoč, po mnogih bitkah, ga sovrainik obkoli in svinčenka mu ugasne tivljenje.
Vse delo giblje ena sama ideja: smrt nasprotniku, ki je Nemec, fa-list, belogardist, smrt sovrainiku zaredi vseh njegovih strašnih dejanj, boj in zmaga. Svoboda/ Zmaga-ta-krat bo lepo/ Nekdo pravi, da bodo takrat češnje dvakrat debelejle-Seveda to ni drama. Je to povest, zgodba o panterju Dingu. Delo je pisatelj razdelil v pet slik in sicer: 1) vas euvod), 2) vizija o mokrih zastavah, 3) ljubezenska pesem, 4) oranje (idilični in‘ermezzo) in 5) rdeče jabolko (epilog). Posamezne slike te povesti ločijo glasbeni vložki.
Povest pripoveduje na odru en sam igralec, na odru s kulisami in z ostalmi odrskimi pripomočki. Igralec niti ni tu igralec, niti ne govornik, niti recitator. Je vse troje hkrati.
A vendar, kako je s tem, kur imenujemo v literarni teoriji ajormavl Zdi se, da pri tej novi književnosti ni več važna forma. Ideja je glavno, vsaj če sodimo po tem delu, ki so nam ga pokazali. Jeziku je posvečene malo skrbi, izrazoslovju ne dosti več. Purist, estet, ki v umetnosti odklanja ostrino, politiko, ki preganja izraze, ker mu morda nekateri zvene banalno; takega literarnega kritika seveda ta nova književnost ne posluša. In vendar kakšna je tedaj umetniška vrednost te književnosti?
Kdor je zasledoval slovensko kulturo in literaturo zadnja leta, se bo spominjal ostrega boja v slovenskem kulturnem svetu med dvema idejnima skupinama- Tedanji vodilni slovenski literarni kritik Josip Vidmar je zastopal v reviji »Sodobnost* mnenje,- da ne sme biti v literaturi nobene tendence, kajti potem ni več literatura umetnost. Katoliškim literatom je odrekal umetniško silo, kajti, po njegovem, je katoliški umetnik vezan po svoji doktrini in ni svoboden, zato tudi ne more tako polno in svobodno ustvarjati. Tedaj mu je odgovarjal in za-govarjul svoj idejni krog v e Dom in svetu* France Vodnik, apologijo katoliškega umetnika pa je napisal dr. Aleš Ušeničnik v reviji «Cas».
Od tedaj do danes leži vmes vojna. V Sloveniji je prevzel oblast nov rod in tudi pogled na poslanstvo metnosti je drugačen, njeno vrednotenje se je med tem povsem spre-nenilo.
Ce bi sodili »Andante patetico» ito nekdanjih Vidmarjevih kriterijih, bi morali to delo že apriori odkloniti. Zakaj v tej hmetnosti je idejni poudarek tako nočan, kakor ga do sedaj še nikdar ni bilo v slovenski literaturi.
Toda nobene umetnosti ni brez ideje. Vsaka, še tako netendenčna godba ima svojo vodilno misel, si--er'bi bilo pisanje samo igračkanje ■s besedami. Toda ideja, tematika in ‘orma morajo biti v neki harmoniji, neki zaokroženi skladnosti tako, ia je vse neka celota. Da ideja ne kriči, da nimamo pred seboj samo blestečih besed in izpiljenih verzov >n ritmičnih stavkov ali pa, da nimamo pripovedovanje brez smisla f» smotra. Umetnost je tisti blesteči biser■, v katerem živi košček lepote, a je tako svojsko ujet In izoblikovan ter prikazan, da pri njem prav nič ne moti. Samo ugaja ti in srečen si ob njem.	<
Pričujoče delo ni tako. Večkrat je sicer čutiti dober pisateljev prijem Za trenotek stopi v svet poezije, v svet iste umetnosti, a je prišel tako iz srede boja, tako mulo je odmaknjen od vsakdanjosti, da takoj spet pade iz tega sveta m zemljo. Nikjer ni rečeno, da ne sme umetnik zajemati tematike iz sodobnega sveta in življenja, nihče ne trdi, da si mora zakrivati obraz pred sodobnostjo. Toda umetnik mora biti oblikovalec, mora biti gospodar tega sveta ne. sme Podleči njegovi *~H. Od
umetnika zahtevamo več kot samo spreten opis grozot, opis dogodkov, ki so sami po sobi zelo zanimivi. Podobnih feljtonov smo imeli med vojno zelo veliko. Ko bomo od tega krvavega časa malo bolj odmaknjeni, bo literarni kritik tudi laže izrekel dokončno sodbo o tej vrsti literature. Prepričan pu sem, da ta literatura ne bo obstala in ne bo nič pomenila v bogastvu celotne slovenske kulturne zakladnice.
Tudi na odru bo težko tako delo uspelo. Povest je pripovedoval Jože Tiran. Ce ne bi to delo opravil teko sposoben in spreten igralec, kot je Tiran, bi zavladalo v dvorani popolno dolgočasje. Tiran pa ima močno sugestivno silo. Razgibal je mesta v povesti, ki so tnalo bolj dramatična, pripovedoval je živo in zanimivo. Lahko rečemo, da je Tiran bolj Igral kot govoril in zato ga tudi moremo ocenjevati kot odrskega oblikovalca.
Naporno nalogo je Tiran brezhibno reštl. Zaradi te njegove igre je gledalec celo včasi za trenotek pozabil, da ni v drami. Toda samo za trenotek.
Pot od edinega igralca v grški drami je že dolga in zahteve gledališča in gledališkega občinstva so mnogo večje, kot so bile nekdaj. Za Ajshilom je gledališče preživelo tudi že Sofokleja in Evripida in je doživelo Shakespeareja in Moliera. Zato se je tudi okus in so se zahteve občinstva zelo spremenile. Ko vidi gledalec na lepaku, da nastopa en sam igralec, že to zadostuje, da ne bo šel v gledališče, In ree je tudi bila tu prireditev pred izredno maloštevilnim občinstvom. Glasbene točke med posameznimi slikami je izvajal godalni orkester pod vodstvom prof. Karla Sancina. Napisal jih je Ciril Cvetko, sceno pa je oskrbel ing. arh. B. Simčič.
Taka predstava je tedaj zanimiv poizkus. Morda se kje obnese. Tu pa, ko gre mlademu slovenskemu gledališču šele za to, da si občinstvo pridobi, ko gre za polno stvari, katerih interes zahteva, da te predstave uspejo — tako se vsa) zdi, da morajo Slovenci čutiti — takrat je treba pustiti na strani vse poizkuse. Najprej je treba občinstvo imeti in to občinstvo mora gledališče, ki ga do sedaj ni Imelo, vzljubiti, začutiti mora živo potrebo po njem. Rajši bi imeli manj predstav, pa te popolne In lepe. Rajši manj, pa te dobre. Take, da bodo zajele in pritegnile vse Slovence na tem ozemlju in take. da bodo Slovenci ponosni nanje. Take, ki bodo dostojno in najboljše predstavile slovensko kulturo ljudstvu in tujim narodom v Trstu, kjer gledajo slovensko kulturo skozi troje oken.
/	P- j. P.
DR. GRZINCIC:
Miklavž prihaja
Mladinska glasbena literatura je šele v zadnjih letih prišla do razmaha ter dobila nekaj res umetniških del. Med nje lahko mirno prištevamo dr. Gržiniičevo opereto v treh dejanjih: Miklavž prihaja. Delo bi že po svoji vsebini otrokom ugajalo. Toda učinek je brez dvoma mnogo večji, če se recitaciji pridružijo prijetne melodije, rajanje itd. Otrok si želi gibanja.
Glasbeno je opereta res uspelo delo. Melodije so lahke in lepe. Vsakomur so gotovo ostale v spominu melodije: »Mi angelci smo malin, ali: »Me li poznate?n Radi mnogih izvenakordnih tonov ter preveč moderne spremljave je po našem mnenju zadnji zborček prvega dejanja za otroke pretežak. Opereta se v glavnem vedno drži na primerni umetniški višini, izve niti ples parkeljnov, ki se nam zdi včasih zelo podoben modernemu sjazz-u*.
Režisersko posebno posrečeni mo-
menti so bili: prvo rajanje angelov in prihod parkeljnov. Med igralci zaslužijo p osebno pohvalo: sv. Peter, Lucifer, Skratulln in Kosmatin, Angelček, Kodrček ter nitkaj drugih angelčkov.
Opereto so na Miklavžev večer uprizorili v Verdijevem gledališču v Gorici. Orkester je uprizoritvi dal poseben blesk in živahnost, aospodu prof. Kozmaru čestitamo, da je partituro lepo orkestriral ter da je znal doseči zadovoljivo ravnovesje med igralci in orkestrom. Male nedostat-ke mu radi odpustimo, ker nas dolga izkušnja uči, da je z otroci popoln uspeh sh°ro nemogoč.
Ko smo prestopali prag gledališča, se vresnlct nismo nadejali, do nas čaka tako prijetno iznenadenje. Tudi številnemu, občinstvu je igra zelo ugajala, če sodimo po obilnem ploskanju, s katerim je izražalo svoje navdušenje. '	,
CDE.
TRŽAŠKA KRONIKA
Imenovanje komisij
J. C. Smuts, podpolkovnik, okrožni komisar v Trstu, je Imenoval spodaj navedene osebe za elane komisij, ki so jih ustanovili v smislu ukaza st. 15,
V Gradežu
I.	Komisija za izdajo trgovskih dovoljenj: PozzarGuido, trgovski zastopnik; Devico Giuseppe in Stoc-co Luigi, zastopniki ročnih in intelektualnih delavcev.
II.	Komisija za izdajo dovoljenj potujočim prodajalcem: Pozzar Gui-do In Marocco M^tteo, trgovski zastopniki; Olivotto Bruno in Lugnan Salvatore, zastopniki potujočih prodajalcev.
III.	Komisija za izdajo obrtnih knjižic nekaterim vrstam rokodelstva: Giorda Francesco, zastopnik rokodelcev; Gaddi Giovanni. zastopnik obrtnikov; Mardhesan Nicolo, zastopnik industrijskih delavcev; Zpllia Mario, zastopnik trgovskih delavcev.
V	Tržiču
I.	Komisija za izdajo trgovskih dovoljenj: Neri Gregorio in Deiuri Giovanni, trgovski zastopniki; Bro-vedani Domenico in Volarig Rodol-fo, zastopniki ročnih in intelektualnih delavcev.
II.	Komisija za izdajo dovoljenj potujočim prodajalcem: Utili Pletro in Spanghero Fausto, trgovski zastopniki; Macarini Umberto in Er-raco Ettore, zastopniki potujočih prodajalcev.
III.	Komisija za izdajo obrtnih knjižic nekaterim vrstam rokodelstva: Mosetti Giovanni. zastopnik rokodelcev; Tedeschi Alberto, zastopnik obrtnikov; Pin Luciano, zastopnik industrijskih delavcev; Co-lautti Antonio, zastopnik trgovskih delavcev.
V	Miljah
I.	Komisija za izdajo trgovskih dovoljenj: Frausin Nicolo, trgovski zastopnik; Murani Giuseppe, Benčina Ivan in Ubaldini Giampaolo, zastopniki ročnih in intelektualnih delavcev.
II.	Komisija za izdajo dovoljenj potujočim prodajalcem: Donaggio Ezeo, trgovski zastopnik; CJuargnad Ugo, Crevatin Sebastiano in Pobega Lucla, zastopniki potujočih prodajalcev.
III.	Komisija za izdajo obrtnih knjižic nekaterim vrstam rokodelstva: Santalessa Dante, zastopnik rokodelcev; Matassi Giampaolo. zastopnik obrtnikov: Driolo Ernesto,
PULJ
Pomot ameriškega Rdečega krita
Ameriški Rdeči križ Je v mesecu novembru opravil veliko delo: razdelil je med potrebne veliko količino oblačil. Nadalje je nudil zdravstveno pomoč 6.112 osebam: moškim, ženskam in otrokom, kakor tudi osebam iz zavetišč, sirotišnic In civilnih bolnic. V taborišču za begunce, v trdnjavi pri sv. Michelu, so nudili dnevno, pomoč 60 do 110 osebam, v celoti pa so izdali 2.434 obrokov hran«.
Urad ameriškega Rdečega križa je poleg tega odpravljal pisma vojnim ujetnikom, izstavljal listke za brezplačne vožnje v Trst, skrbel za prevoze beguncev, ki so prispeli Iz drugih krajev, in sicer s prevoznimi sredstvi, ki Jih je dala na razpolago Zavezniška voiaSka uprava.
AmerlSki Rdeči križ je nudil ma-terijalno in moralno pomoč bivšim vojnim ujetnikom, ki so se vrnili iz Nemčije, Jugoslavije in z Balkana.
Pahljača Lady Windermere
ŠPORT
KOSILO NA ČAST
ENAJSTORICI «DYNAMO»
Londonski župan air Charles Davis je v torek priredil kosilo na čast nogometni enajstorlci »Dyna-mo» In sovjetskim zastopnikom športa. Navzoč je bil tudi sovjetski poslanik v Londonu.
MOŠTVO «DYNAMO»
SE JE VRNILO V DOMOVINO
V	soboto je nogometno moštvo «Dynamo* prispelo iz Londona v Moskvo. Sovjetske nogometaše, so sprejeli ob njihovem prihodu na letališče predstavniki vseh odborov za fizično vzgojo in šport, osrednji odbor lige mladih komunistov ♦Lenin* in vse športne organizacije prestolnice.
NOGOMETNO SREČANJE MED RUSKO IN JUGOSLOVANSKO ENAJSTORICO
V	četrtek je bila v Beogradu pred 30 tisoči gledalci, nogometna tekma med enajstorico sovjetske vojske in jugoslovansko enajstorico »Partizanov*.
Na častni tribuni so bili marial Tito, dr. Ribar, razni ministri, poslanci, uradniki sovjetskega poslaništva in elani vojaških misij.
Zmagali so Sovjeti s 4:3.
PROGRAM ITALIJANSKE BOKSARSKE ZVEZE
Italijanska boksarska zveza je Izdala program za tekme za leto 1946: januar: krajevna prvenstva; februar:	pokrajinska prvenstva;
marec: tekme krajevnih amaterjev, april: državno prvenstvo začetnikov, maj: tekme pokrajinskih amaterjev, junij-julij: tekme državnih amaterjev.
MEDNARODNE SMUČARSKE TEKME
Narodna švicarska zveza za zimske športe je javila, da bodo mednarodne smučarske tekme med 17. in 26. ifldfččni.
K tekmam v Zermattu so povabili Francih), iv*d«ko.. Norveško.
zastopnik industrijskih delavcev; Vecdhiet Giovanni. zastopnik trgovskih delavcev.
V Renkih
I.	Komisija za izdajo trgovskih dovoljenj: Bassi Giuseppe, trgovski zastopnik; Braulin Antonio, Erma-cora Giuseppe in Candido Soranzio, zastopniki ročnih in intelektualnih delavcev.
II.	Komisija za izdajo dovoljenj potujočim prodajalcem: De Carli Giovanni. trgovski zastopnik; Tre-visan Riccardo, Cudin Antonio in Furlan Giuseppe, zastopniki ročnih in intelektualnih prodajalcev.
III.	Komisija za izdajo obrtnih knjižic nekaterim rokodelskim panogam: Calligaris Ugo, zastopnik rokodelcev; Vriz Raffaele, zastopnik obrtnikov; Miniussi Antonio, zastopnik industrijskih delavcev; Lena Ar-mando, zastopnik trgovskih delavcev.
San Canzian dTsonzo
I.	Komisija za izdajo trgovskih dovoljenj: Spanghero Vincenzo, trgovski zastopnik; Aloisio Luigi, Gregorin Ivan in Gregorin Valerij, zastopniki ročnih in intelektualnih delavcev.
II.	Komisija za izdajo dovoljenj potujočim prodajalcem: Spanghero Luigi, trgovski zastopnik; Aloisio Domenico, Gratton Mario in Pacor Angelo, zastopniki potujočih., pro. dajalcev.
III.	Komisija za Izdajo obrtnih knjižic nekaterim rokodelskim panogam: Movio Giuseppe, zastopnik rokodelcev; Glulln Umberto, zastopnik obrtnikov; Colom bi Giuseppe, zastopnik industrijskih delavcev; Turus AmerigOf zastopnik, trgovskih delavcev.
Dolina
I.	Komisija za izdajo trgovskih dovoljenj: Bevk Milan, trgovski zastopnik; Žerjal Ermano, Mauri Giuseppe in Giuliani Giusto, zastopniki ročnih in intelektualnih delavcev.
II.	Komisija za, izdajo dovoljenj potujočim prodajalcem: Bevk Milan, trgovski zastopnik; Žerjal Romano, Bevilacqua Maria in Kuret Antonija, zastopniki potujočih pro. dajalcev.
III.	Komisija za izdajo obrtnih knjižic nekaterim rokodelskim panogam: Carli Daniele, zastopnik rokodelcev; Tomažič Anton, zastopnik obrtnikov; Mihalič Viktor, zastopnik industrijskih delavcev: Malalan Celestino, zastopnik trgovskih delavcev.
Švicarska zdravila
Dopisnik VZN je .izvedel, da bo Švicarska organizacija Dono Sviz-z.ero* brezplačno razdelila 20 tisoč cepil proti kozam v Gorici in kakih 18' tisoč v Pulju.
»Dono Svizzcro* je Švicarska dobrodelna organizacija, katere namen jc brezplačno razdeljevanje zdravil in druge nujne pomoči za področja, ki Jih je prizadela vojna.
Milanski odbor te organizacije bo zdaj deloval v coni «A» Julijske Krajine pod okriljem Zavezniške vojaške uprave in bo nudil prebivalstvu pomoč s predmeti, ki jih po redni poti ni mogoče dobiti.
Vsa pomoč, ki jo bo razdelila ta organizacija, bo brezplačna in bo služila predvsem potrebnim ljudem, sirotišnicam in ostalim podobnim organizacijam.
Počastitev spomina žrtev pri Sv. Soboti
Na prošnjo predstavnikov vaznih strank In skupin meščanstva, je podpolkovnik J. C. Smuts, O. B- E., namestnik višjega častnika za civilne zadeve ln komisarja področja mesta Trsta, odločil, da odgodijo svečanost v počastitev spomina ostankov nesrečnih žrtev, ki so jih pred nedavnim našli v bivši rižarni pri Sv. Soboti.
Ukrepi proti devici
Pravočasni ukrepi zdravstvenega odseka Zavezniške vojaške uprave so, kakor je izvedel dopisnik VZN, ustavili razširitev davlce, ki bi se utegnila razviti v epidemijo.
O prvih primerih davice so poročali iz Kobarida in tja so se verjetno razširili iz Tolmina v coni «B»- Za Kobaridom so poročali o novih primerih davice v Gorici in pozneje v Volčah.
Vsega skupaj je bilo 14 primerov, od teh dva smrtna.
Zdravstveni odsek Zavezniške vojaške uprave je začel takoj z odločnimi ukrepi za, pobijanje te nevarnosti. Vse prijavljene ln sumljive primere so izolirali, otroke, ki bi utegnili priti v stik z bolniki, so imunizirali, vse hiše, obleko in druge predmete bolnih otrok pa so razkužili. .
V zalogi je dovolj seruma proti davlci; na razpolago ga je dala Zavezniška vojaška uprava.
Ti strigi ukrepi so odvrnili ne varnost epidemije.
i
za nam
v Jugoslaviji
Predstojnik ameriškega Rdečega križa na področju 13.. armadnega Zbora Mr. Truax je izjavil dopisniku VZN, da so po sporazumu med Italijanskim in slovenskim Rdečim križem poslali v Ljubljano z Italijanskim tovornim avtomobilom prvih tristo paketov in jih razdelili med italijanske internirance v jugoslovanskih koncentracijskih taboriščih.
Mr. Truax je dejal, da sta dosegla dr. Falcihl v imenu italijanskega Rdečega kriza in g. Pahor v imenu slovenskega Rdečega križa sporazum, po katerem bodo vdaj dovoljeni paketi za italijanske civilne internirance v Jugoslaviji, od tukaj pa jih bodo vozili avtomobilski transporti italijanskega Rdečega križa.
Ljudje lahko prinesejo svoje pakete v urade slovenskega Rdečega križa v ulici Oicerone 8, odkoder jih bodo spravili na namembno mesto s sodelovanjem zastopnikov Italijanskega Rdečega križa.
Za prvih tristo paketov, poslanih v Jugoslavijo, so že prinesli potrdila o sprejemu, ki so jih podpisali posamezni naslovljenci. Mr. Truax je dejal, da bodo ta potrdile, na slovenskem Rdečem križu rassdelili odposiljateljem paketov.
Navodila za nabavo
božičnih drevesc
Obveščamo prebivalstvo, da čl. 78 pravilnika o gozdarski straži prepoveduje sekanje katerih koli iglavcev od 1. dec. do 6. januarja. Kdor želi v tem času uporabiti iglavce, mora pravočasno prositi Gozdarsko policijo, Trst, ulica bivše Caserma dei RR. CC. ter navesti kraj, kjer namerava izvršiti posek, količino in vrsto dreves m namen uporabe.
Dve tatvini
Neznani zlikovci so v soboto med 13. in 14. uro vdrli v trgovino z urami na Korzu št. 21, ki je last gospoda Gšusta Trevisana in odnesli 29 srebrnih prstanov z akvamarini dn smaragdi. Škodo cenijo na 100 tisoč lir. Iz trgovine Giovannija Ri-gonata v ulici Pctronio št. 22 pa so tatovi pokradli precej živil. •
GORICA
Po letu 18916 so letos v Londonu prvič »pet igrati znano ko-medijo Oscarja Witdea. Vloge lorda in ladg Windcnner<, gospe Erlgnne in lorda DarUngtona so igrali sami znani angleški igralci:	Geoffreg
Toone, Dorothg Hgson, Isabel Jvans in Griffith Jones. Zgodba se suče okoli pahljače iady Windermcre, ki jo kot svojo lastnino terjata dve ženi: ladg Wlnderemere bi njena nepoznana mati Erlgnne. Slika kaže prizor med Erlgnne in lordom Darhngtonom.
Izdajanje osebnih Izkaznic
Da bi končali izdajanje osebnih izkaznic, so določili tekoči deden od 10. do 15. decembra za izdajanje izkaznic nameščencem podjetij, ladjedelnic, tovarn in tvrdk na splošno; zastopniki teh nameščencev se bodo domenili z uradom na Obrežju 3. novembra št. 1 (tel. 78-90) za ure, v katerih bodo prišli njinovl nameščenci po lzkaznlre.
Torek in sreda, to je 11. in 12, decembra, sta določena za izdajanje osebnih izkaznic za bolnike, oslabele ljudi in starce, ki še niso mogli dvigniti svojih izkaznic.
Dobava plina
ACEGAT javlja, da lahko od danes naprej uporabljajo plin stanovalci zgradb, v katerih so uslužbenci ACEGATa na novo vzpostavili napeljave in ki stanujejo jv sledečih ulicah in trgih:
Ciamiciam Capuano, Fabri, trg Cornella Romagna, Colonna. Šalita Montanelli, Monache, Castello, Ospttale, trg in ulica Cattedrale, trg San Silvestra, Seminarlo, Col-legio, Crosada, Cavazzenl, Donota, Caboro, Fornace, del Monte, trg Santa Caterlna, Capitolina, Grossi, Guerrazzl, trg Vlco, Ferraris, Pal-llnl, Paclnotti, trg Sansovino, Beril ini, Dlaconis, del Bosco, Madon-nina, Toti, San Sergio, Molino a Vapore, Traversale al Bosco, Cor-ridohi, Pondares, San Apollinare, trg ln korzo Garibaldi, Zudecche, Rossini, Paganini, Carduccl, Orla-r.l, Slataper, Tarabocchia, Sorgente, Erbette, Maiolica, Vidali, Caccia, Vasari, Foscolo, Pascoli, DAzeglio, Cavalli, Vecellio, Alfieri, largo Nicolinl, Pleta, Canova, Chiadlno do st. -5, Porta do st. 21, Contl, trg Ospedale, Raffinerla, Fonderia, Solitario, Gatteri, Rossetti, Palla-dio, Buonarrotl do st. 13, Stuparlch, Petrarca, Livaditi, Orianl, Gambi-nl, Medla, Settefontane, Sonnino, Luciani, Petronio, Fabbrlca, Man-drle, Gregoruttl, Ferugino, Ghir-Jandaio, Ldmltanea, Padcvan, V. da Feltre, Donadoni, Flccardl, Sterpeto, Redi, Girardl, Aiuole, Eremo do št. 5, Scaglionl, Ananlan, Bartolettt, Revoltella do št. 36, Fortunlo, Vergerio, Foraggi, Ippo-dromo, La Marmora, Mllizle, Va-ruda, Scomparini, Cumano in Or-landini.
Poskus samomora ali nesreča!
V soboto od 18.30 je rešilni avtomobil Rdečega križa z dvorišča poslopja v ulici Monte št. 7. odpeljal nezavestnega šestdesetletnega Enrika Marpurga na kirurški oddelek bolnišnice. Imenovani je padel s tretjega nadstropja na dvorišče. kjer je obležal z razbito lobanjo in hudimi notranjimi poškodbami.
Rešitev sobotne križanke št. 20
Vodoravno; 1. kolikaj, bes;
2.	amen, pagoda; 3. pet, veno-
rrfer; 4. Tok$lotf, na'; 5. lapor, siv; 6. očim, (eme; 7. sin, peron; 8. ik, samovar; 9. trgatev, mak; 10. Emerik, Tone; 11. vas, Sa-tanas.
Navpično: 1. kap, ločitev; 2. kap, ločitev; 2. ometač, krma;
3.	letopis, ges; 4. in, komisar; 5. Var, natis; 6. Apel, Meka; 7. Janoš, pov. (poverijivo); 8. go-nitev, ta; 9. bom, veramon; 10. Eden, Morana; 11. Saracen, kes.
MALI OGLASI
Nesreia s revolverjem
V soboto v prvih popoldanskih urah je rešilni avto pripeljal v bolnišnico 33-letnega mešanja Alfreda Guerrola, kateremu se je pri neprevidnem ravnanju sprožil revolver; izstrelek ga je ranil v vrat. Njegovo stanje je zelo resno.
Dr. GAETA, zobozdravnik
izvršuje vsa zobna dela v protezah z jamstvom - skrbna izdelava -zmerne cene.
Torre Blanca 43, vogal Carduccl (ordinira od 10. -12. in 15 -16.)
Slikarska razstava
A. Džigurskega
Po uspeli razstavi v Trstu, razstavlja od danes dalje v Gorici, na korzu Roosevelt (poleg »Centra za obvestila*) svoje slike znani slikar A. Džigurski. S to razstavo se jugoslovanski umetnik prvič predstavlja goričkemu občinstvu, ki mu bodo njegovo dela braz dvoma ugajala.	\
A. Džigurski je doma iz Starega Bečeja v Jugoslaviji. Slikarstvo 'e študiral v Beogradu, kesneje pa je delal ln razstavljal v Beogradu, na Dunaju in v Pragi. Dolga leta >e živel v Dalmaciji, kjer se je specializiral v morskem slikanju pri znanem slikarju Hanzenu v Dubrovniku.	•
S to razstavo se predstavlja soriškemu občinstvu umetnik 'stare realistične gole; razstavlja predvsem slike z morskimi motivi. Razstava bo odprta do 20. decembra.
Nove osebne izkaznice
Opozorilo prebivalstvu Brd
V zvezi z razglasom št. 17 z dne 10. septembra, ki ga je izdala Zavezniška vojaška uprava, opozarjamo vse osebe, ki so dopolnila 18 leto starosti ali .starejše, ki bivajo ali stanujejo v občinah in naseljih v Brdih, da se morajo prijaviti zaradi izstave novih osebnih izkaznic pil uradu, ki bo deloval od 10. do 20. decembra na Kojskem v poslopju St. 53, ki je last Alojzije Vuga. V tem uradu naj »e javijo vse osebe, ki bivajo ali stanujejo v naslednjih naseljih:	Steverjan.
Gor. Cerovo, Dol, Cerovo, Hum, Snežatno, Kojsko, Brest j e, Gonjače, Vedrijan, Vrhovlje, Breg, Hrasno, Vrsnjevik, Imen je, Šmartno, Biljana, Dobrovo, Fijana, Medana, Slovjenc, Košana, Vipolže.
Za prijavo so določili naslednjo četnicami priimka A. B C. na 10. dec.; C. D, in E. na 11. dec.; F. G. in H. 12. dec.; L J. in K 13. dec.; L in M 14. dec.; N O in P 15. dec.; R in S 17. dec.; Š in T 18. dec.; U ln V 19. dec. ln Z in Z 20. dec. t. 1.
Poročene žene naj »e javijo na dan, ki odgovarja začetnici njih dekliškega imena, Kogar bodo po 20. decembru našli v teh krajih brez osebne izkaznice ter pripada v te kraje, bo kaznovan.
Izplačilo mezd in plač
Trgovska zveza v Gorici je izdala naslednjo okrožnico:
Mnogi trgovci ne plačujejo mezd in plač delavcem in nameščencem, kakor je predpisano po veljavnih odredbah in pogodbah, ampak jih izplačujejo drugače, t. j. da razlagajo odredba In pogodbe svojr-voljno.
To povzroča med delavstvom in mameščenstvom nezadovoljstvo, ker Imajo to za kratenje svojih pravic.
Da preprečimo med delavci in nameščenci nezadovoljstvo, poz -varno vse trgovce, da v celoti izpolnjujejo sedanje ln bodoče odredbe ter pogodbe, ki se nanašajo na izplačila mezd In plač.
Vsa pojasnila glede višine nagrad, odn. plač. ki pripadajo delavcem in nameščencem, dobe trgovci na tajništvu Trgovske zveze, ki je na razpolago tudi trgovcem nečlanom.
Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S.
Češkoslovaško in Finsko. Finska Je že sprejela povabilo. Predvidevajo, da bodo tekmam prisostvovale tudi britanske in ameriške čete, ki so razmeščene po Evropi/
NOGOMETNA TEKMA MED AVSTRIJO IN FRANCIJO
V Četrtek popoldne je bila v dunajskem Pratru mednarodna nogometna tekma med reprezentancama Avstrije in Francije, kateri jg prisostvovalo okoli 50.000 gr©* dalesv.
Tekma, ki jo je sodil Švicar Lulz, se j« končala z zmago Avstrijcev
s 4:1.	.
„ — \
Trije novi rekordi
na enem poletu
Stotnik (Blackburn, letalec pri družbi »Transcontlnental Air Com-pany», je pred dnevi postavil tri nove rekorde:	poletel jc lz Wa-
»hlngtona ter je naredil v 12 urah in 57 minutah s povprečno hitrostjo 526.66 km na uro pot, dolgo 6450 km. Poleg tega je postavil nov letalski rekord nar progi Wa-shington-Irska v 11 urah in 40 minutah ter na progi Gandar (Novi Fundland>*Irska v 6 urah In 27 minutah. Letalec ni vedel, da je postavil te rekorde ln sporočili so inu' to, ko je bil ■ na nekem banketu. Blackburn je letel v višini 5500 metrov.

SINED
6.
MORILEC
(Detektivska zgodba)
Da bi eden od njih ne bil izdajalec, ni dejal niti Garry niti Billy. Oba sta imela že izkušnje, da taka stvar ni nemogoča. Eden od teh je bil gotovo. Le kako najti pravega?
Garry je se nekaj časa pregledoval kartotečne liste, nato pa se je odločil, da bo sel v kavarno, kjer mu bo morda kaj pametnega oadio v glavo.
»Jutri cb istem času se bova »pet videla! Razmišljaj o stvari, da mi bos lahko kaj povedal. Pozdravljen!*, je dejal, ko je odhajal.
»Prav. Pozdravljen*, je odgovoril Billy.
Garry je odšel takoj na cesto, Bllly pa je se nekaj časa ostal v poslopju. Ko je odhajal, je zagledal na dvorišču šoferja, ki jih je prejšnji večer peljal na Jackson Road. Odšel je nazaj v pisarno ln zahteval šoferjev kar ntn-i! 11»*.
na katerega sta z Garryjem pozabila. Kmalu nato je vedel, da »e »ofer piše Isac Grey, da stanuje v vllskl četrti mesta ln da je v službi »el© dve leti.
Ze dejstvo, da stanuje šofer v vllskl četrti, je povečalo njegov suni. Sklenil je, da »i bo ogledal njegovo stanovanje. Odšel Jie v oddelek, kjer so ljudi po potrebi spreminjali v dimnikarje, šoferje, zidarje i. dr. Nekaj časa je premišljeval, potem pa je sklenil, da bo izbral nekaj takega, kar mu bo omogočilo vstop v vse prostore vila, ki st jo je nameraval ogledati.
Pol ure za tem. je stopil na cesto kot uslužbenec mestnega vodovoda. Oblečen je bil v modro delovno obleko, ki je bila zamazana od olja in masti. Na glavi Je Imel čepico, kot jo nosijo uslužbenci, ki po hišah popravljajo vodovodne naprave. Preko rame mu je vl-• ! ■. t"i....i "d Irm.
S cestno železnico se je odpeljal skoraj do svojega cilja. Pozvonil je pri hiši, v kateri je stanoval šofer. Odprla mu je služkinja. Dejal je, da mora zaradi prihodnje zime pregledati vso vodovodno napravo.
Pričel je v kleti, kjer je bil tudi števec, ki Je kazal porabo vode. Bil je tudi v vseh prostorih, kjer so bile vodovodne pipe. Posebno se je začudil, ko je videl v garaži krasen avtomobil. V dobri uri^ je končal s pregledom. Ker je upošteval možnost, da bo morda treba ec kdaj pregledati vilo, jc pri odhodu pripomnil:
»Števec ne deluje v redu. Cez nekaj dni se bom spet oglasil, da ga vzamem s seboj!*
Popoldne je v pisarni iskal Gar-ryja, da bi mu povedal, kaj je odkril. Ker ga ni našel, je sklenil, da bo šel. zvečer na opazovanje.
Se predno je na ulici ponehal pVomet, je že sedel na klopi ob cesti nekoliko dalje, tako da ga je prikrivala tudi senca dreves, ki so kipela v nebo na vrtu bližnje vile. Zvezde so mežikale v noč in od časa do časa Je prerezala nebo Žareča črta utrinka.
Poredkoma je pilbrzel mimo Bil-lyjd zapoznel pešec, med njimi pa k-., Počasi koračili mladi in srečni
pari. Vila, v kateri je stanoval policijski šofer, je bila kot mrtva. Niti luč ni svetila v temnih oknih.
Sele pozno, malo pred polnočjo, je privozil po ulici avtomobil, ki ga je Billy videl popoldne v garaži. Ustavil se je na nasprotni strani ceste, ob kateri je stala vila. Čeprav je se precej manjkalo, da bi stal vzporedno z vrtnimi vrati, je vendar zapeljal nekaj metrov nazaj.
Iz njega je Izstopila ženska oseba in odšla v vilo. Avtomobil je ostal še nekaj časa na mestu, potem pa je obrnil ln odpeljal. Billy je opazil, da sta bili v njem poleg vozača se dve osebi.
Takoj, ko je avtomobil Izginil za ovinkom, je Billy odšel na mesto, kjer je popraj stal avtomobil. Našel ni tam nič drugega, kot navadno železno ploščo, ki je pokrivala vhod v kanal.
Vrnil se je nazaj na stavo mesto in se zamislil. Trojo dejstev je potrjevalo njegov sum. NI ir.ogel razumeti, zakaj avtomobil ni zapeljal do vrtnih vrat, zakaj ni odpeljal takoj, ko je ženska Izstopila, te zakaj je zapeljal toliko nazaj, da je stal nad železno ploščo.
Kmalu potem pa se je avtomobil vrnil' in n spot ustrvil -"'U ploščo.
Izstopil ni nihče. Nekaj minut za tem je zapeljal do vrtnih vrat in nato skoznje v garažo.
Bllly je uvidel, da je le malo verjetnosti, da bi še kaj videl. Vedel je dovolj ln veselo sl je požvižgaval, ko je koračil proti c'omu.
Naslednji dan je Garry v pisarni poslušal kar z odprtlir.1 usti. Ne, da se bo stvar razčistila tako hitro, p« res ni mislil. Brez dvoma je bil šofer eden od morilcev. Garry se je odločil, da si bo tu.'! on ogledal vilo.
Kmalu poten: sta pozvonila • a Vratih šoferjeve vile dva uslu/in-°a mestnega vodovoda. Bila n Gany in Billy.
»Ali ste prišli po pipo v garaži; je vprašala služkinja, ko je odprla,
»Da in še j 1 nekaterih ostalih Ibomo Izmenjali tesnila, da vas zima ne bo našla nepripravljene?) Je odgovoril Garry.
Najprvo sta odšla v garažo. Bil-iy se je postavil k vx'atom za stražo. Garrjr pa je pričel stikati po prostoru. Ko je odprl avtomobil, se je začudil, da ima tftko lep voz pri zadnjih sedežih preprogo drugačne barve, kot je bila ostalu notranjost. In preproga niti pribita ni bila,	(Nad. prih.)