Gospodarske stvari. (Piše Ivan Vuk.) 0 poleženem žitn. Da poleže žito, ni odvisno od kake bolezni, marve6 od preobilnega deževanja, posebno 6e pada dež z viharjem. Pa tudi zarad gnoja in zarad slabe lastnosti zemlje poleže žito; 6e se je gnojilo pšenici s svežim in premo6nim gnojem, kaj rado poleže. Svetujem za to, da se ne gnoji s svežim gnojem in tudi ne preve6; najbolj pa je, 6e sledi žito za setviio ali rastlino, kateri se je že dobro gnojilo. Gosta setev kaj rada poleže, zato treba primerno redko sejati, posebno na mo6nih njivah, na katerih se žito že tako 6vrsto obnese. Tudi v prevlažni zemlji žito rado poleže; manj škodljivo je, 6e poleže žito pred cvetjen, posebno 6e ni bilka zlomljena, kajti še se more popraviti; pozneje poleženo žito pa ostane revno ali še celo na njivi segnije. Izkopavanje divjakov. Izkopavanje divjakov naj se za6ne kolikor mogo6e pozno v jeseni, ker divjaki na spomlad za6nejo zgodaj gnati. Ako imajo divjaki v jeseni dovolj korenin in imajo debelost svin6nika, posadimo je lahko na pomlad v drevesnico, kjer se pocepijo. Slabejše pa posadimo zopet na prešnje mesto, kjer se do druzega leta okrep6ajo. V jeseni izkopani divjaki se pokopljejo na nepremrzlem kraju v zemljo, pa ni potrebno vezati, temve6 v vrsti jeden za drugim. Korenine moramo dobro zakopati. Gnojenje sadnega drevja. Dobro pognojeno sadno drevo nima samo mo6i razvijati sadja, temve6 tudi, da se pozneje leto drevo dobro obraste. Dobro in enakomerno pognojena drevesa se tudi z ve6jo lahkoto zoperstavljajo raznim škodljivcem, kakor ne pognojena. Gnojenje pa se lahko vrši: 1. S hlevskim gnojem, ki ne sme biti svež. Za jedno razvito drevo treba 100—150 kg. 2. S kompostom ali mešancem, katerega treba 150—200 kg za razvito drevo. 3. Z gnojnico, katere treba za razvito drevo 15—20 velikih škropilnikov (škropilna posoda — Kanna). K tej je dobro pridjati Se lesenega pepela. Ako pa majnkajo ta gnojila, si lahko pomagamo z umetnim gnojem in sicer treba na razvito drevo: l1/*—2 kg žveplenokislega kalija, 1—lVjkg superiosfata, 1—l^Ajkg žveplenokislega amonijata. Cas gnojenja je za hlevski gnoj in mešanec v jeseni, med tem ko se z gnojnico lahko gnoji v jeseni in spomladi. Gnojenje s hlevskim gnojem kakor tudi z mešancem se vrši tako-le: Izkoplji okoli drevesa rov, ki }e 1 m širok in 20—30 cm globok. Rova ne smeš delati okoli debla, temve6 tako dale6 pro6 od njega, kakor daleč segajo veje. V ta rov raztrosi gnoj in ko je poln, pa deni popred iz rova izmetano zemljo na gnoj tako, da ga zakriješ. Z gnojnico pa se gnoji, ako iskopaS jamice okoli drevesa, kakih 30 cm globoke in široke, katere so 1 m narazen. V te jamice je dobro djati najpoprej pest pepela in tedaj se vlije gnojnica. Gnojnica ne sme biti presveža, ker lahko, posebno mladim drevesom, škoduje. Gnojenje dreves bi se moralo vršiti vsaka štiri leta, ali pa tedaj, ako }e bilo leto zelo rodovitno, da se zopet opomore. Vlačljivost vina. Še ni dolgo, kar so mi postregli gostoljubni Slovenci v jedni vasi z yinom, ki je bilo podobno olju, to se pravi, da se je vleklo kakor olje. Ako tako vino ostane delj 6asa v poscdi, ne da bi pretočili ali ga zdravili, postaja vedno bolj gosto, tako da ga nazadnje ni mo6i več preto6it; po okusu se ne spremeni. To se navadno zgodi takemu vinu, ki je pripravljeno iz grozdja, katero ima malo tanina (čreslovine) in kisline, kakor n. pr. iz zelen6iča (Sylvaner) žlahtnine (Gutedel). To prikazen opazujemo kmalo po vrenju ali pa v teku jednega leta. Ta bolezen se navadno prikaže le pri belih vinih, ki leži dolgo na drožah. Tudi vino iz gnilega grozdja je podvrženo tej bolezni. Taka vina Se imajo dokaj nepovrelega sladkorja, ker je bilo doti6nega mošta vrenje nepopolno. Krive so tudi vla6ljive glivice (Schleimhefe), katere spremenijo sladkor v vla6]jivo podobo. Da se obvarujemo te bolezni, moramo takšno grozdje zmastiti ter nekaj časa pustiti, da se tanin in kislina izvlečeta iz jagodnih kožic. Ako ho6emo vle6no vino popraviti, treba je da storimo to takoj, ko se je pri6ela bolezen. Prvo, kar nam je v tej re6i storiti, je to, da vino preto6imo skoz cedilo ali lij navadne vrtne škropilnice. Skoz tako pripravo te6e vino v mnogih drobnih curkih ter se pomeSa z zrakom. Sod se mora seveda žvepljati. Ker nedostaje vle6nim vinom 6reslovine (tanina), kakor sem že omenil, treba mu je iste dodati. Na 1 hl se vzame 10—15 gramov. Tanin se v vodi raztopi ter se vlije v bolno vino in se nekaj ur meša. Najbolj priporočljivo pa je, da se tako vino, ko se je preto6ilo, zmeša z kakim kiselim in vino se gotovo popravi. Dobro sredstvo je tudi vinski kamen, katerega se dene na 1 hl 100 g. Upam, da sem s tem ustregel marsikateremu vinorejcu. Mah na travnikih moraš odprariti. To je eden najhujših sovražnikov na travnikih. Ge se hitro ne odpravi, izsesa tla in zaduši vse boljše trave in najboljši travnik vni6i. 2ivina pa se ga tudi ae dotakne. S posebno brano za travnike ali pa tudi z navadno, 6e si one ne moreš kupiti, prav rao6no povle6i in razdrapaj one dele, kjer se je prijel mah. To se zgodi zdaj v pozni jeseni ali pa zgodaj v spomladi. Tudi to pomaga, 6e pred zimo potrosiš mahovino s peskom do šest centimetrov na debelo. Poleg tega pa moraš tak travnik, kakor hitro mogo6e z mo6nim kompostom dobro pognojiti. Po vGoriria. Za prevažanje živine in mesa na avstrijskih državnih železnicah je izdala železniška uprava poseben «Cours-Buch>, veljaven za zimsko dobo 1901/1902. V tej knjigi, ki bo odslej redno izhajala v maju in oktobru ter se dobivala pri tvrdki O. Maass' Sohne, Dunaj I, Wallfischgasse 10, za ceno 120 K, sta dva odde!ka. V prvem se nahajajo vse dolo6be za transport živine in mesa, v drugem pa vozni red onih vlakov, ki so najpripravneji za prevažanje živine. Sv. Barbara v Halozah. Dne 4 grudna t. 1. imeli smo tukaj slovesnost, kakoršne še v Halozah gotovo ni bilo. Razdelilo se je namre6 sve6ano — govoril je k slovesnosti domači 6. g. župnik Fr. Murkovi6 — v tukajšni Soli 98 ubogim šolarjem 192 komadov gorkih oblačil za 345 K 41 h. Po zadnji tomboli 1. oktobra t. 1. so nadalje darovali: gospodje: Skuhala 1 K, Lon6arec 2 K, Jož. Fiirst 2 K, č. kaplan o. A. Brdnik 1 K, notar Oschgan 1 K, Peterši6 1 K, Selinschegg 4 K, Prantner 2 K, Eliz. Wratscho 2 K, Kasimir v dobitkih, W. Blanke2 dob., Kollenz 6 dob., Leposcha 2 K, 6. o. L. Vaupoti6 2 K, 6. vikarij Fr. Moravec 2 K, 6. kapl. Fr. Horvat 2 K, 6. benef. Podvinski 2 K, 6. prošt Jož. Fleck 3 K, Fr. Vogl 4 dob., Wegscheider 2 dob., Jurza v dobitkih, Schwab 2 K, Hutter 2 K, nadu6it. Ogorelec 2 K, 6. dekan Jož. Kralj 3 K, u6it. Pristernik 2 K, Miheli6 v Dobrovi 2 K, Klinc v Dobr. 1 K, Majder v Dobr. 1 K, gspd6. Erharti6 v Dobr. 1 K, č. kapl. Vogrin 2 K, 6. žup. Fr. Murkovi6 3 K, Tom. Mikl 1 K, 6. kapl. Zorko 2 K, 6. žup. Šuta 4 K, K. Furst 2 K, župan Ornik 4 K, Wibmer 2 K, 6. žup. Andrej Podhostnik v Dramljah 20 K, Jož. Kolednik 1 K, Jož. Stumberger DruSk. 2 K, Arbajtar Iv. 40 h, ob6ina Gradiš6e 4 K in kraini Sol. svet pri Sv. Barbari 5 K. V imenu obdarovanih otrok se izreka tem potom vsem darovalcem, kakor tudi odboru bralnega društva «Naprej», kateri ie dobrodelno podjetje vodil, najprisr6nejša zahvala. Šolsko vodstvo pri iSv. Barbari v Hal., 12. decembra 1901. Anton Ogorelec 1. r.