GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
ijudska skupšg .ijRs Aakeroeva
Ljubljana
Volivci/
samo danes, jutri in v ponedeljek je še čas, da se prepričate, ali je vaše ime vpisano v volilni imenik vaše občine. Kdor ne bo vpisan v volilni imenik svoje občine, 22. februarja ne bo imel volilne pravice!
LETNIK VIII.
CELOVEC, SOBOTA, 17. JANUAR 1953
ŠTEV. 3 (554)
Tavajoči pustolovci
Vsaka številka Tednika-kronike j© nov dokaz, da imajo ljudje v vodstvu Narodnega sveta hude skrbi glede tega, kako bi pred javnostjo oprali svojo protinarodno razbijaško politiko. Nekaj časa so hlinili voljo za skupnost Slovencev pri volitvah. Še preden pa je njihova beseda meso postala, so po posvetovanju in na ukaz gotovih ,,krogov“ odklonili skupni nastop. Priznati si tega niso upali, zato so sprva valili krivdo na Demokratično fronto. Laž pa ni uspela nikogar prepričati. Treba je bilo drugega izgovora. Spomnili so se starega šlagerja, da sta krščanstvo in vera ogrožena in da je zaradi tega enotnost Slovencev pri volitvah nemogoča. Razgledani ljudje tudi tega niso verjeli. No, in kaj so gospodje v zagati storili? Hočeš nočeš so spustili mačka iz žakla. Priznali so to, kar je zelo važno, da se ve. Namreč to, da med njimi in slovenskim narodom ni sporazuma. Tu smo mi, na drugi strani, kjer prebiva slovensko ljudstvo, pa je svet, ki nam je tuj. Tako in samo tako je treba razumeti njihov zadnji uvodnik. Zares, imajo prav. Njihov svet se je dejansko zaokrožil, hkrati pa zožil na zakrknjeno družbico emigrantov in belogardistov pod duhovnim pokroviteljstvom ordinariata in Steinacherjeve klike.
Laž je tudi tokrat njihov najzvestejši sopotnik. Samo da imajo smolo. Z majhno računsko
napako, ki jo prezre včasih pač tudi učeni profesor matematike, so se ujeli v svojo goljufivo past. Trdijo namreč, da so se za svoje protislovensko ravnanje odločili zaradi neke odredbe vlade LR Slovenije z dne 19. decembra 1952. Pozabili pa so, da so v dveh zaporednih številkah poprej sami objavili, da so že 18. decembra sklenili to, kar sedaj opravičujejo z 19. in 25. decembrom.
Tudi opravičevanje z Dedkom Mrazom je za lase privlečeno. Zakaj niso nanj zarohneli že lani, predlanskim in prej? Otroci v Sloveniji in tudi odrasli imajo vendar že dokaj let svoje nedolžno veselje z njim. Naenkrat ga jim ne privoščijo več in bi jih radi silili, da bi ob zatonu leta tam še vedno uganjali različne vragolije in babjeverne vraže z vlivanjem svinca, prodajo čokoladnih praset in slično navlako, kakor je to običaj za silvestrovanje v naši krščanski deželi.
Vsak narod ima pač svoje običaje in praznike in bo težko izvedljivo, da bi se ves svet ravnal po željah Tednikovih pisunov, ki verjetno tudi sami niso prebdeli noči od starega na novo leto z rožnim vencem v roki, marveč kje za mizo pri Kosti ali Zum stillen Zechsr, zvesti svojemu lanskemu geslu: Dobro jutro, dober dan, Schleppe pivo vsaki dan. Ob takem konzumu niti ne preseneča njihovo skesano priznanje, da imajo sedem let tavanja za sabo in da se jim je sedaj končno zjasnilo.
Pa se le še motijo v štetju časa in let. Kajti dejansko tavajo že odkar so na svetu. Kje vse na primer je že taval njihov sedanji zunanji poglavar in nosilec liste: najprej kot „prvi izseljenec" in funkcionar Dolfuss-Schuschnig-gove Vaterlandische Front v Fiirstenfeldu. Nato za gorkim zapečkom ob Bodenskem jezeru, odkoder se je, ko so zavedni Slovenci-trpini in borci imeli že vse hudo za sabo, pri-štulil kot glavni in vodilni „sopotnik“ izseljencem. In ko ni bilo več nevarno ter v nadi, da bo imel od tega morda le kakšno osebno korist, je zataval in zabredel celo v OF — Bog mu skesanemu spokorniku odpusti ta edini smrtni greh — štiri leta pozneje pa z odprtimi jadri v naročje t)VP-ja v družbo Karischa, Gruberja in Steinacherja. Na zaenkratni končni postaji tega večnega tavanja pa v krščansko in demokratsko skupnost z emigranti in belogardisti. Vsekakor fant od fare in mož kremenitega značaja, naravnost rojen za nosilca liste in ljudskega poslanca. Srečna Krščanska demokratska stranka, da ga ima. Zato tudi ne potrebuje 'drugega programa, kajti, tako so zapisali, njen predstavnik je njen program in temelj njenega dela. Za narodne vetrnjake in
Zgodovinska izvolitev maršala Josipa Broza - Tita
za prvega predsednika FLRJ
Edina točka dnevnega reda na skupni seji t četek sužnosti in uničenja, se je spremenilo v
Zveznega sveta in Sveta narodov Ljudske skupščine FLRJ v sredo predpoldne je bila izvolitev predsednika republike na osnovi prejšnji dan soglasno sprejetega novega ustavnega zakona.
Ljudski poslanec Jovan Veselinov je v imenu skupine 52 ljudskih poslancev predlagal skupščini za kandidata maršala Jugoslavije Josipa Broza-Tita. Med drugim je dejal, da predlaga človeka in osebnost, ki bi ga predlagal sleherni jugoslovanski rodoljub. V času borbe proti starim protinarodnim režimom je vodil močno revolucionarno gibanje. Leto 1941, ki naj bi bilo po želji sovražnikov za-
začetek borbe, slave in časti prav zaradi tega revolucionarnega gibanja, ki je živelo že v stari Jugoslaviji pod Titovim vodstvom. Tudi leta 1948, ko so novi sovražniki hoteli uničiti pridobitve jugoslovanske revolucije, se je znašel kot silen velikan, ki je zbral okrog sebe vse jugoslovanske narode da so se uprli temu novemu nasprotniku ter ohranili pridobitve revolucije, svobode in neodvisnosti.
Tudi Izvršni odbor Ljudske fronte Jugoslavije, ki je zasedal minuli teden, ■ je sklenil, predlagati tov. Tita za predsednika republike.
Od skupno 569 glasujočih poslancev obeh domov jih je glasovalo za Tita 568. S tem je
Za nadaljevanje pogajanj o avstrijski državni pogodbi
Predstavniki treh zapadnih velesil v Moskvi so izročili začetkom tega tedna sovjetski vladi note, v katerih pozivajo Sovjetsko zvezo, naj nadaljuje ustmena pogajanja o sklenitvi avstrijske državne pogodbe.
Note, ki imajo podobno besedilo, opozarjajo, da je Generalna skupščina OZN pozvala lani decembra vlade štirih velesil, naj zastavijo nove napore, da bi bil dosežen sporazum o avstrijski državni pogodbi. Zapadne vlade poudarjajo v svojih notah, da resolucija Generalne skupščine zahteva, naj sleherna izmed štirih velesil nemudoma prouči problem izpol-
njevanja obveznosti, ki so jih le-te prevzele po moskovski deklaraciji leta 1943. Brez odlašanja naj bi se sešli namestniki ministrov, ki bi razpravljali o sklenitvi avstrijske državne pogodbe, ne pa da bi se nadaljevala zamenjava not, ki je bila dolgotrajna in brezuspešna.
ZDA so pozvalo Sovjetsko zvezo, naj se pridruži novim pogajanjem o avstrijski državni pogodbi in predlagale, naj bi se sešli v Londonu namestniki zunanjih ministrov štirih velesil. Ta poziv in predlog je v ameriški noti, ki je bila izročena vladi SZ hkrati z notama britanske in francoske vlade.
Notranje- in zunanjepolitične spremembe ob novi francoski vladi
Po vladni krizi, s katero je po odstopu Pi-naya Francija dočakala novo leto, se je pripadnikov radikalnih socialistov Rene Mayerju posrečilo sestaviti novo vlado.
Francija že vsa leta po vojni ni imela trdne vlade in bržčas tudi osemnajsti povojni ministrski predsednik ne bo doživel boljše usode kot njegovi predhodniki. Vse kaže, da se ja francoski politični sistem res že preživel in Mayer je izjavil, 'da je naklonjen misli na spremembo ustave. Sprememba ustave bi sicer lahko omogočala drugačno razporeditev sil v parlamentu, vendar ni povsem gotovo, če takšna sprememba ne bi prinesla še večjega poslabšanja, kajti sedanjo politično zmedo bi znali izkoristiti pristaši generala De Gaulla. V tej zvezi so v Parizu resno zaskrbljeni, ali bi ,,močna" in ..generalska" vlada res lahko rešila Francijo pred počasnim, toda zanesljivim zatonom.
Čeprav sprememba vlade zaenkrat še nikakor ne pomeni spremembe režima, pa je vendar za časa krize in pri sestavljanju novega kabineta nastopilo nekaj novih momentov, ki
politične pustolovce gotovo! Nikakor pa ne za poštene, značajne in zavedne Slovence!
Koroški Slovenci se bomo združeno zoperstavili proti zaroti Stcinacherjevi in njegovih pomagačev, proti razdvajalni politiki izdajalske emigracije, proti zlorabi vere v te umazane svrhe, proti vsem sopotnikom OVP, pa naj se skrivajo enkrat pod firmo NSkS, drugič pod KLS in danes pod KDS!
Slovenci bomo zato šli na volitve zavestno kot živ del vsega slovenskega naroda za enakopravnost našega ljudstva, za socialni in gospodarski napredek, za mimo sožitje v deželi in za prijateljstvo z narodi-sosedi tudi preko meja!
ne dajejo popolnoma prav tistim, ki so napovedovali, da bo končni rezultat krize zopet Pinaveva vlada, le brez Pinaya. V notranji politiki je novost v spremembi taktike Gaullove desničarske stranke Združevanja francoskega naroda. Ta stranka se je doslej načelno upirala stopiti v vlado v koaliciji z drugimi strankami, ki so ji preveč vezane na tradicionalni francoski parlamentarizem. V času zadnje krize pa je sekretar de Gaullove stranke Sou-stelle sam prevzel mandat za sestavo koalicijske vlade, pa ni uspel. Zdi se torej, da bi bil odslej tudi de Gaulle pripravljen sodelovati v desničarski vladni kombinaciji, seveda pod posebnimi pogoji. V Mayerjevi vladi ne sodeluje — pridružil se ji je le en gaullistični odpadnik — vendar jo je podprl v parlamentu. Naklonjenost de Gaullea si je Mayer pridobil predvsem z zagotovilom, da bo njegova vlada ponovno pregledala pogodbe, sklenjene v Parizu in Bonnu, o evropski vojski in Nemčiji ter da jih ne bo predlagala parlamentu v potrditev, preden ne bo dosežena rešitev za po-saarsko vprašanje. S tem se je uresničenje zamisli evropske vojske odmaknilo v negotovo bodočnost. To pa je davna gaullistična želja.
Vladna kriza, ki je na zunaj nastala zaradi notranjepolitičnih težav pri uravnovešenju budžeta, je za svojo rešitev torej terjala spremembe v francoski zunanji politiki. Sprememba v zunanjem ministrstvu, kjer je Schuman po sedmih letih predal ministrsko dolžnost Bi-daultu, je zunanji izraz tega dejstva.
Nova francoska vlada je imela minulo soboto pod predsedstvom ministrskega predsednika Mayerja svojo prvo sejo. Razpravljala je o vprašanjih notranje organizacije in o načrtu za proračunsko razpravo. Vlada namerava povečati vojaške pokojnine in rodbinske dodatke za uradnike, zmanjšati pa nekatere druge civilne in vojaške izdatke.
bil maršal Tito izvoljen za prvega predsednika republike. Poslanci so izvolitev sprejeli z nepopisnim navdušenjem. Takoj nato je Tito kot predsednik republike prisegel pred Ljudsko skupščino.
Po končani zaprisegi, ki so jo spremljali vsi narodni poslanci stoje, je Tito imel govor, v katerem je med drugim dejal:
..Globoko sem ginjen nad tem visokim zaupanjem in počastitvijo, ki ste mi jo izkazali s tem, da ste me izvolili za prvega predsednika Federativne ljudske republike Jugoslavije. Želim vam zagotoviti, da bom na tej visoki, najodgovornejši in težki dolžnosti vložil vse svoje sile in vso svojo zavest, da bom upravičil vaše zaupanje in izvrševal dolžnosti tako, kakor zahtevajo to koristi narodov naše socialistične države ...
Nadaljnja industrializacija in izgraditev države, pospeševanje kmetijstva, nadaljnji napori za dvig kulturnega in življenjskega standarda delovnega ljudstva naše države, nadaljnje povzemanje vseh potrebnih ukrepov za varnost in miren razvoj naše države, nadaljnja neprestana skrb in delo za okrepitev socialistične demokracije in nadaljnje budno čuvanje pridobitev narodno osvobodilne borbe, prav posebno pa čuvanje bratstva in enotnosti naših narodov, nadaljnje poglabljanje gospodarskega, kulturnega in političnega sodelovanja z vsemi tistimi državami, ki to hočejo in cenijo tako sodelovanje, to je glavna skrb in glavna naloga, na katerem uresničenju bomo delali jaz in Izvršni svet, ki bo izvoljen na tem zasedanju. Današnji zgodovinski akt Ljudske skupščine je dokaz velikih dosedanjih uspehov, doseženih na vseh področjih družbenega razvoja, je izraz politične in socialistične skupnosti, dokaz pravilnosti naše poti v socializem in odločnosti naših narodov, da gredo stalno naprej ter vztrajno grade in izgrade svoje lepše življenje kljub oviram in nadlogam, ki se nam postavljajo na pot.
Globoko sem prepričan, da bodo odloki v ustavnem zakonu o organizaciji najvišjih državnih organov imeli ogromen pozitiven vpliv na nadaljnji pravilni razvoj naše socialistične države."	.
Pred palačo Ljudske skupščine in v sosednih ulicah se je zbrala stotisoč-glava množica, ki je z velikanskimi ovacijami pozdravila izvolitev maršala Tita za predsednika republike. Tudi prebivalstvo vse Slovenije je sprejelo z velikim navdušenjem vest o izvolitvi tov. Tita. V podjetjih, ustanovah in po privatnih stanovanjih so množice ljudi spremljale potek seje Ljudske skupščine po zvočnikih. Brž ko so zvedeli, da je bil za prvega predsednika republike izvoljen maršal Tito, so se množice zgrnile na ulice, kjer so manifestirale svoje veliko zadovoljstvo in veselje.
Prispevek k stvari miru
Vodja opozicije v britanskem spodnjem domu in bivši predsednik vlade Clement Attlee, ki je prisostvoval v Rangunu kongresu azijskih socialističnih strank, je izjavil, da bo obisk maršala Tita v Veliki Britaniji prispeval k utrditvi prijateljskih zvez med Veliko Britanijo in Jugoslavijo.
Na tiskovni konferenci, ki jo je imel v New Delhiju, je Attlee dejal novinarjem:	„Obisk
maršala Tita v Londonu bo nedvomno veli-, kanski prispevek k stvari miru na svetu, zlasti pa miru v Evropi." Attlee je pripomnil, da napadi nekaterih britanskih časopisov in glasila katoliške cerkve na Jugoslavijo glede na bližnji obisk maršala Tita ne odražajo mnenja britanske javnosti.
y
Aretacija zdravnikov v Moskvi - udar proti Zidom
Radio Moskva je te dni objavil uradno poročilo, da so odkrili zaroto židovskih zdravnikov, ki so umorili v zadnjih letih več vodilnih sovjetskih osebnosti in pripravili nove umore. Poročilo navaja kot vodjo teh zdravnikov dr. Jegorova, načelnika medicinskega oddelka Kremlja. Poleg njega je baje v zaroto zapletenih še osem zdravnikov. Dolže jih med drugim, da so leta 1943 umorili sekretarja Inform-biroja Ždanova, ki so mu postavili nepravilno diagnozo in mu dajali napačna zdravila. Prav tako dolži poročilo te zdravnike, da so z napačnimi zdravili umorili Sčerbakova, načelnika obveščevalnega oddelka vojnega ministrstva. Baje so nadalje pripravjali umore maršalov Vasiljevskega, Govorova, Konjeva in drugih.
Uradno sovjetsko poročilo tudi navaja, da so bili navedeni židovski zdravniki v zvezi z mednarodno židovsko organizacijo „Joint“, ki je prejemala denarna sredstva od ameriške obveščevalne službe. Nekateri izmed njih pa so bili baje povezani tudi z britansko obveščevalno službo.
Ko je nenadoma zginil s političnega odra — Zdanov, je bilo slišati veliko domnev, da so ga spravili s sveta zaradi »višjih interesov". Ko je odšel v »kremeljsko kliniko" Dimitrov, je menda že sam čutil, da se ne bo več vrnil: v Kremlju ga je čakala »kazen", ker se je zavzemal za federacijo balkanskih držav, kar pa ni bilo všeč mogotcem v Moskvi. Potem so slovesno pokopali še Čolbolsana, mongolskega maršala. »Kremeljska klinika" je postala mrtvašnica in ljudje iz raznih koncev sveta so zginjali, ker so postali »nepotrebni" kot Rostov, Rajk, Slansky in vrsta drugih. Razlika je bila samo v tem, da so nekaterim priredili slovesen pogreb na državne stroške, drugim pa so pripravili proces in manj slovesen pokop.
Sedaj so obtoženi vsi Stalinovi osebni zdravniki — za saboterje. Človek se prvi hip zgrozi ob takšnih uradnih poročilih. Osem vodilnih sovjetskih zdravnikov, ki so jim doslej zaupali »kremeljsko kliniko" in s tem tudi zdravje samega Stalina — jo obtoženih, da so zagrešili gnusne umore.
Kdo pa je nastavil dr. Jegorova in ostale v Kremlju? Za bedake velja odgovor sovjetske
Med novimi kardinali 11 Italijanov
Od ponedeljka do četrtka so v Rimu ustoličevali nove kardinale. Časopisi so pisali, da se papež dolgo časa ni mogel odločiti za njihovo imenovanje, ker mu je nekdo prerokoval, da bo umrl, če jih bo imenoval toliko, da jih bo skupno spet sedemdeset. Doslej jih jc bilo namreč kljub vsem predpisom že dolgo časa mnogo manj. Medtem pa je eden že umrl tako da jih je sedaj skupno 69.
Vatikan že od nekdaj skrbi za to, da imajo v kardinalskem zboru vedno Italijani prevladujočo večino. Tudi med 24 novimi kardinali jih je 11 spet Italijanov.
Pravzaprav bi morali vsi novi kardinali priti v dneh osebno v Rim, da bi jim papež sam posadil škrlatno rdeče klobuke na glavo. Vendar pa jih je nekaj izostalo. Med temi Višinski iz Poljske, ki je sorodnik sovjetskega zunanjega ministra v Kremlju. O Stepincu so poročali listi, da se m hotel pobrigati pri jugoslovanskih oblasteh za potni list. Tudi dvema španskima nadškofoma ni izročil kardinalskih klobukov papež sam, marveč je pooblastil za to opravilo fašističnega generala Franca.
Po odredbi sedanjega papeža kardinali ne bodo nosili več pet. metrov dolgih škrlatnih plaščev, ampak nekoliko krajše, namesto svilene uniforme bodo nosili volneno in tudi klobuki so sedaj bolj enostavni. Italijanski časopisi pravijo, da je to dokaz, da cerkev računa na težek položaj v svetu in da so prešli časi, ko se je lahko razkošno živelo. Slej ko prej pa dobi vsak kardinal od papeža dragocen prstan, vreden približno poldrag milijon lir. Vsak kardinal mora imeti po strogih predpisih opremljeno in okrašeno 6-sobno stanovanje, ki ga predhodno pregleda in odobri predstojnik vatikanskega ceremoniala. Kardinalom je strogo prepovedano voziti se v javnih vozilih, n. pr. v tramvaju ali avtobusu, Svoj čas so smeli kardinali potovati samo na konjih, pozneje so bile predpisane posebne cerkvene kočije, sedaj pa mora imeti vsak kardinal svoj avto.
Ob slovesni proglasitvi novih kardinalov so bile v Rimu velike ceremonije. Po zaprisegi se je vsak novi kardinal vrgel pred papežem trikrat na tla in mu poljubil roko in nogo. Po uradnem imenovanju so sprejemali novi kardinali voščila, pri čemer pa ženskam dostop ni bil dovoljen, ker še vedno veljajo stari predpisi, ki so žene smatrali za manjvredne.
propagande: nekatere ameriška, druge pa angleška obveščevalna služba, za tistega, ki bi v to možnost vendarle podvomil, pa naj velja skrivnostno ime »Joint" — židovska organizacija! Neštetih umorov so torej krivi — Židje. Ali ne zveni to geslo, kakor da ga iz groba ponavlja dr.. Gobbels? Židje so hoteli pobiti sovjetske maršale, ljudi, za katere se navdušujejo preprosti sovjetski ljudje, ker se spominjajo njihovih uspehov za časa vojne. Vojsko-
vodje, ki so v Rusiji bolj priljubljeni kot politiki, naj bodo tista vaba, ki bo priklenila ljudi k režimu, in zavarovanje njhovih ž vi jen j pred »židovskimi saboterji" naj bo znak 2 val ogorčenja proti — Židom.
Ta propagandni trik je tako očiten, da ga lahko razvozla še tako preprost človek. In vendar sovjetske propagande in njenih »genialnih" voditeljev ni sram na tak način slepiti ljudi.
Vojni zločinci na zatožni klopi. . .
V ponedeljek se je pričel v Bordeauxu na Francoskem pred vojaškim sodiščem proces proti 21 bivšim nemškim vojakom, ki so pripadali oni kompanijj SS-divizije »Das Reich", ki je vdrla 10. junija 1944 v francosko vas Oradour, jo popolnoma požgala ter pomorila skoro vse prebivalstvo, skupno 643 žena, moških in otrok.
Nacifašistični vojni zločinci, ki so vdrli v Oradour, so nagnali in zaprli vse ženske in otroke v tamošnjo cerkev, moške pa so odvedli na skednje in jih tam vse postrelili. Nato so poskušali pognati cerkev v zrak, kar pa se jim ni posrečilo. Metali so v cerkev ročne granate in streljali vanjo, pred odhodom pa so cerkev in skednje zažgali. Samo eni ženski in trem ranjenim moškim je takrat uspelo, da so se rešili smrti. Vsi štirje bodo sedaj nastopili kot neposredne priče tega grozovito barbarskega vojnega zločina.
Predsednik sodišča je ob začetku obravnave poudaril, naj bo proces proti morilcem v Oradourju obračun z vsemi grozotami Hitlerjevega režima.
... in nagrada za zločin
Hitlerjeve tolpe so počenjale y mnogih deželah strahovite zločine, ki jih prizadeti narodi nikdar ne bodo pozabili. Jugoslovanski narodi se še danes z grozo spominjajo zverinskega divjanja ustašev, ki jih je organiziral njihov poglavnik Pavelič v sodelovanju s Hitlerjem in Mussolinijem. Kakor Francozi ne bodo nikdar pozabili nacističnega zločina, ki je uniči) vso vas Oradour s .prebivalstvom vred, tako bo ostalo s krvavimi črkami zapisano v zgodovini tudi zverinstvo ustašev v Glini na Hrvat-skeon, kjer so nagnali skupaj nad 700 pravoslavnih vernikov, jih strpali v cerkev ter jih tam dobesedno z noži poklali. (Na dragem mestu prinašamo odlomek iz pričevanja o tem strašnem zločinu.) Na ozemlju takratne tako imenovane »Neodvisne države Hrvatske" so ustaške tolpe uničile in požgale 229 pravo-
slavnih cerkva, ubile 128 pravoslavnih duhovnikov ter poklale več sto tisoč pravoslavnih vernikov, mož, žena in otrok.
Ves svet ve, da je bil Stepinac osebni prijatelj ustaškega poglavarja Paveliča in hkrati »apostolski vojaški vikar" ustaške vojske ter potemtakem soodgovoren za ustaška grozodejstva. Zaradi tega ga je sodišče tudi obsodilo na 16 let ječe. Prav on pa je bil sedaj deležen »časti", da ga je Vatikan kot prvega Jugoslovana povišal v kardinala. Francoski časopis »Populaire" je te dni obširno pisal o vatikanski politiki ter poudaril, da je imenovanje Stepinca za kardinala hudo prizadelo rodoljubna čustva jugoslovanskih narodov.
Nacistična zarota v Zapadni Nemčiji
Po uradni objavi britanskega zunanjega ministrstva so zasedbene sile v britanski coni Za-padne Nemčije odkrile močno razpredeno nacistično zaroto, ki so jo vodili bivši vplivni funkcionarji tretjega rajha. Vrsto zarotnikov so britanske oblasti že aretirale, značilna pa je izjava zapadnonemške vlade, češ, da zaenkrat šo nima vzroka, da bi posegla v to najnovejšo nacistično afero.
Amerika pritiska
Republikanski senator Alesander Willey je izjavil, oa bi utegnila odložitev ratifikacije pogodb o evropski obrambni skupnosti povzročiti zmanjšanje ameriške pomoči inozemstvu, predvsem Nemčiji in Franciji, ki zavlačujeta ratifikacijo. Po njegovih besedah bo Kongres pazljivo proučil Trumanov predlog proračuna, ki določa 7 milijard 600 milijonov dolarjev za gospodarsko in vojaško pomoč inozemstvu. Kongres bo proučil tudi vprašanje, če mora imeti Evropa skupno armado ali pa ima lahko ločene armade.
Nekaj več kot trije kralji
Stranke in politične skupine, o katerih je doslej znano, da bodo nastopile pri volitvah 22. februarja t. 1., smo na kratko ocenili v bežnem pogledu v zadnji številki našega lista. Brez dvoma najbolj čudna tvorba v tej vrsti pa je vsekakor tretje dete avstrijske kominfor-me, Ker niti s prvim niti z drugim imenom ni imela sreče, niti s KPA leta 1945 še manj pa (zlasti na Koroškem) z levim blokom leta 1949, so je za letošnje volitve rodila brez po-
in zaradi neupoštevanja užaljenih raznih Do-bretsbergerjev, pa tja do prekuhanih bivših nacistov iz Nacionalne lige.
Vsi ti se z vso vnemo trudijo, kako bi dopovedali avstrijskim volilcem, da hočejo biti ne samo dobri, ampak tudi najboljši Avstrijci in narodni voditelji. Ime opozicija jim pripada dejansko le v toliko, kolikor so proti vsemu, kar ni všeč njihovim kremeljskim gospodarjem.
Ljudska opozicija pa vsekakor ne bi bila
Celovec,dne 31*12.1952

▼ torek 6.januarja 1953./3v.Trije kralji/ se bo vršil v Golovca v gostilni Karl KSnig-"Zum golotenon Bruanenn,Lidaanskigaaae O sestanek slovanskih zaupnikov Pričetek sestanka jc ob 9*url dopoldne
Na sestanku se bo razpravljalo o stališču,ki ga naj koroški Slo veno! zavz-anejo do bodočih volitev,katere se bodo vršile dne 22.februarja 1953.leta.Z ozirom na veliko važnost tega eestenka Vas vabimo, da so ga alg urno udeležite.
Vozni stroški bodo povrnjeni.
S tovariški« pozdravom

sebnih porodnih bolečin, enostavno po direktivi iz vzhoda, tako imenovana Ljudska opozicija. V njej je namešano vse, kar je političnih ničel v dragi avstrijski republiki, začenši od pečenih Moskovičev, preko njihovih pajdašev in prirepnikov v Scharfovi izgubljeni vojski
/Andrej Haderlap/
popolna, predvsem ne njena volilna kampanja in napori, če bi se ne vključil tudi neslavni revček Andrejček. Le-ta je za dan sv. treh kraljev sklical sestanek slovenskih zaupnikov. (Koliko »slovenski zaupniki" — ta naziv se nam zdi nekako znan iz Tednika-Kronike, kjer
Beograd. — Zvedelo se je, da sta -se vlada FLRJ in vlada republike Turčije sporazumeli o dnevu, ko bo turški zunanji minister Keprii-lii obiskal Jugoslavijo. Prišel bo na prijateljski uradni obisk k jugoslovanski vladi in prispel v Beograd 20. januarja. Turški zunanji minister bo med svojim večdnevnim obiskom v Beogradu navezal neposredne stike ter imel razgovor z najvišjimi jugoslovanskimi državnimi voditelji.
Run. — Sovjetska misija, ki je bila od leta 1945 v Italiji, da bi uredila vprašanje repatriacije sovjetskih vojnih ujetnikov, je zapustila
Italijo.
Atene. — Grški ministrski predsednik general Papagos je sprejel povabilo italijanskega ministrskega predsednika De Gasperija, da uradno obišče Rim.
New Por k. — Novi predsednik ZDA Eisen-hovver je sklenil imenovati za novega ameriškega visokega komisarja v Zapadni Nemčiji sedanjega rektorja na hanvardski univerzi, Jamesa Bryanta Conanta. Conant je izjavil, da bo odpotoval konec tega meseca v Zapad-no Nemčijo, da bo prevzel novo dolžnost.
Slovenci, združimo se proti nakanam Sieinacherjeve politike in njenih emigrantskih prisklednikov
Nova socialistična stranka v Italiji
V Bologni so se sešli neodvisni socialisti, nekdanji člani KP Italije, Nennijeve socialistične stranke in socialdemokratske stranke. Na sestanku je bila ustanovljena neodvisna socialistična federacija s svojim volilnim programom: neodvisnost od kominformovske politike in Atlantskega pakta, na volilnem področju pa boj za proporcionalni s;stem in povratek na tradicionalno politiko italijanskih socialistov.
Po izstopu sedmih poslancev levega krila socialdemokratske stranke pričakujejo, da se bodo nekateri izmed njih pridružili gibanju neodvisnih italijanskih delavcev pod vodstvom Cuccija in Magnanija. Vodstvo socialdemokratske stranke še ni ničesar ukrenilo, da bi razčistilo položaj v stranki po izstopu vplivnih elanov levega krila.
si ga je verjetno izposodil — zaupajo temu lutkovnemu škratu, smo videli v tem. da je naše uredništvo prejelo celo vrsto njegovih vabil na ogled in razpolago. En vzorec v kopiji objavljamo). Da bi pa vendarle privabil vsaj nekaj muh, ki naj bi zlezle na njegov moskovski lim, je že na vabilu zagotovil, da bodo povrnjeni vozni stroški. Morda so na dnevnem redu tega sestanka, ne da bi to pisalo tudi na vabilu, bili še volilni golažj in »Freibierji". Ta stari način in običaj volilne »propagande", ki so ga v preteklih časih pridno gojili kandidati in kričači reakcionarnih buržoaznih strank, bi prireditelju in njegovim naredbo-dajaloem prav lahko prisodili. Takih metod vabljenja se morajo nujno poslužiti tisti, ki drugače nimajo upanja, da bi zvabili koga izza domače peči. Lahko pa se jih poslužijo zaradi tega, ker jim z direktivami \i vzhoda dotekajo potrebne propagandne finance z iste strani, sicer ne z Moskve same, pač pa z vzhodne Avstrije, kjer delajo USIA-podjetja dobre kupčije, se velikodušno vzdržijo plačevanja socialnih dajatev in davkov, ki jih pa na drugi strani zelo vestno in redno odtegujejo delavcem in nameščencem od njihovih mezd in plač, ter »prištedene" dnarce usipajo svojim kominformističnim petokolonašem po vsej deželi. Da pri tem odpade nekaj grošev tudi za revčka Andrejčka in njegove le nekaj več kot tri kralje na »sestanku slovenskih zaupnikov", da jim povrne vozne stroške za kla-vemi izlet v celovško gostilno, je pač verjetno. Saj so konec koncev njegovi večji sobratje tudi morali napovedati zakurjene dvorane za svoja »velika zborovanja Ljudske opozicije" v Beljaku in Celovcu, da jih je prišlo poslušati vsaj nekaj ljudi — pa le zato, da so ogrejejo, ker si mnogi po krivdi protiavstrijske gospodarske in socialne politike USIA-podjetij doma ne morejo privoščiti zakurjene sobice.
DREISER:
Tragedija ob jezeru
V tem trenutku, ko je Slo za vse, ko je bil postavljen pred skrajno, neodložljivo nujnost, da nekaj stori, sta mu volja in pogum nepričakovano ohromela, prav tako pa tudi sovraštvo in jeza. S svojega sedeža ob krmilu je Roberta videla njegov zbegani obraz. Naenkrat so se mu poteze spačile, na mesto pa 'da bi postale hudobne, divje in demonične, sta se v njih pokazali slabost in skrajna neodločnost. Očitno sta se bojevala v njem strah in pekoča neugnana, spet in spet zatrta želja, da bi nekaj storil, storil, kljub vsemu storil. Ampak, zaenkrat sta bili obe sili, ta, ki ga je gnala k dejanju, in ona, ki ga je gnala k opustitvi, enako močni.
Punčice očes so se mu nenaravno razširile in postale skoraj prosojne, obraz in roke so se mu krčevito napeli, ocf trenutka do trenutka sta bili njegova zunanja mirnost in notranja negibnost bolj in bolj grozeči. Vendar pa njegovo stanje ni razodevalo brezobzirnega divjega uničevalnega besa, ampak je bilo prej podobno nekakšni hipni otrplosti ali krču.
Ta čudna odmaknjenost, ta pošastna negibnost je bila v ostrem in bolečem nasprotju z zunanjo okolico in je osupnila celo Roberto, tako da je zaklicala: „Kaj ti je, Clyde? Kaj je s teboj? Cernu imaš takšen čuden, tuj obraz — še nikoli te nisem videla takšnega. Povej, kaj ti je?“ Hitro se je vzdignila, se sklonila in se poskusila splaziti do njega, 2/Jelo se ji je namreč, da bo vsak hip omahnil naprej ali pa se zvrnil po strani čez rob čolna. Cly-de je začutil vso težo svojega neuspeha, vso svojo strahopetnost in nezmožnost za takšno dejanje in iz globin je vzkipel v njem val sovraštva, ne proti samemu sebi, ampak proti Roberti in njeni moči, proti moči usode, ki ga na takšen način ovira. Obenem se je bal dejanja — ni ga hotel — hotel je samo reči, da se ne bo nikoli, nikoli poročil z njo — da ne bo nikoli odpotoval z njo, zato da bi se poročil, tudi če ga javno osramoti — da velja vsa njegova ljubezen Sondri in da mu vse drugo razen nje nič ne pomeni. Ampak še tega ni mogel iztisniti iz sebe. Samo temna, zmedena jeza je žarela v njem. In, ko se mu je približala, da bi ga prijela za roko in da bi položil fotografski aparat na dno čolna, jo je odrinil, celo zdaj še samo z namenom, da se reši pred njo, pred njenim dotikom, pred njenim nežnim prosečim sočutjem in njeno večno navzočnostjo. Bog, bog!
Ampak nezavedno je še zmeraj tiščal fotografski aparat v rokah in je sunil Roberto s takšno silo od sebe, da je ni zadel samo v ustnice, nos in brado, ampak da jo je treščil na- I zaj proti levemu robu čolna, tako da se je nagnil prav do gladine jezera. Ko je zaradi nagibajočega se čolna in zaradi poškodb na ustih na glas zakričala, je vstal in iztegnil roke, da bi ji pomagal ali jo ujel, napol pa tudi zato, da bi jo prosil odpuščanja zaradi nehotenega udarca. Pri tem pa je čoln do kraja prevnil in oba sla omahnila v vodo. Ko je Roberta po potopitvi prvič spet prišla na površje in se obrnila s svojim spačenim, na smrt prestrašenim obrazom proti Clydu, ki se je spravil medtem na varno, jo je leva stran čolna butnila v glavo. Bila je vsa omamljena, ponorela od groze, strahu in bolečine, ko se je zmeraj tako neizrekljivo bala vode in tega, da bi utonila, razen tega pa je bila zmedena še od udarca, ki ga ji je prizadejal po naključju in brez namena.
„Clyde, Clyde! Na pomoči Na pomoč!"
».Moj Bog, utonila bom! Na pomoč! Joj, moj bog!“
„Clyde, Clyde!"
On pa je zaslišal glas, ki mu je šepetal na uho:
,,Ali ni to tisto, o čemer si premišljeval v svoji veliki stiski in kar si si želel? Glej vendar! Čeprav si se bal in si bil strahopeten, se je to, prav to zgodilo zate. Nesreča — navadna nesreča, nehoten sunek te je oprostil skrbi, da bi se moral odločiti za dejanje, ki si ga bil namenjen storiti in ki vkljub temu zanj nisi imel poguma! In zdaj bi jo rad rešil, čeprav nisi primoran, ko gre vendar za nesrečo, zdaj bi rad znova zabrede] v vso tisto strašno stisko in zagato, ki te je tako zelo mučila, ki pa je s tem odpravljena? Lahko bi se ti posrečilo, da bi jo rešil ali pa tudi ne. Poglej samo, kako maha okrog sebe. Omamljena je in sama si ne more pomagati, s svojim slepim otepanjem pa lahko povzroči tudi tvojo smrt, če splavaš v njeno bližino. In ti hočeš živeti, če pa ona živi, je zato tvoje življenje brez vsake vrednosti. Počakaj samo trenutek, samo delček minute. Počakaj — počakaj — in ne poslušaj tega v srce segajočega krika! In zdaj — zdaj — poglej tja! Minilo je, potaplja se. Ni-
koli, prav nikoli je ne boš znova videl žive — nikoli več. Tam plava tvoj klobuk na vodi, čisto tako kot si si sam želel in na vilicah za vesla pri čolnu visi njen pajčolan. Pusti ga; lahko bo za dokaz, da se je zgodila nesreča."
In nič drugega več — samo nekaj valov se je zgrnilo — in spet sta mir in slovesna tišina obdajala čudovito pokrajino pred njim.
Kriv, kriv, kriv, ka-a-a-ar!
Kriv, kriv, kriv, ka-a-a-ar!
Kriv, kriv, kriv, ka-a-a-ar!
Spet se je oglasil krik usodnega, rogajočega se, pošastnega ptiča, samotnega vodomca s suhe veje.
Počasi in pobit je splaval Clyde na suho. Še je slišal Robertino kričanje in videl pred seboj njen zadnji od groze navdani in roteči pogled. Prav za prav je ni umoril. Ne, ne, tega hvala bogu ni storil! Ampak ko je lezel na breg in mu je voda povsod curljala iz obleke, je vkljub temu premišljeval: Ali sem jo le
umoril ali je nisem? Kaj ni bilo res, da ji ni priskočil na pomoč, čeprav bi jo bil lahko rešil? In ali ni po njegovi krivdi padla v vodo, čeprav se je zgodilo brez namena? Ampak le — ampak le —
Mračilo se je in povsod je bilo vse tiho. Na nekem skritem kraju, globoko v zavetju gozdov je premočen in sam stal Clyde s svojo suho potno torbico in čakal, da se posuši. Medtem je odvezal neuporabljeno stojalo fotografskega aparata od torbice in poiskal nekje globlje v gozdu pripraven štor, pod katerim ga je skril. Ah ga je kdo videl? Obrnil se je in premišljeval, katero smer naj izbere. Držati se mora proti zahodu, potem pa zaviti proti jugu in paziti, da ne zaide. In še enkrat je presekal tišino rezki, pretresujoči krik tistega ptiča. Potem se je znočilo in poletne zvezde so zasijale. Skozi samotni gozd je hitro, ampak previdno hitel proti jugu mladenič s suhim slamnikom na glavi in s torbico v roki. (Odlomek iz romana „Ameriška tragedija")
Lojze Avsenak
V škripcih
Rudi si je bas oprtal zelen nahrbtnik in pre- ' vidno stopil izpod strehe legalca Džemsa, kjer j je prejemal časopisje, ki je prihajalo iz Teh- j nike Franceta Prešerna na Bohorju. Neštetokrat je že naložil cele sklade časopisja in ga razdal med senovske rudarje. Mnogokrat ga je že srečala nevarnost in mu hlastila po petah, tako v živo kakor ta dan, ga ni še zagrabila nikoli.
No, Rudi je hitel s tovorem meni nič tebi nič po tisti poti, ki se s Porebri tako muhavo spusti nizdol, da popotni človek misli, da ga bo speljala naravnost v Dolski potok, pa ti pred njim zavije na levo in smukne po mostu čezenj. Tu se ni bal ničesar, ker je že z vrha mogel pregledati ves naglo padajoči svet in ga nobena stvar ne bi mogla presenetiti.
V takih mislih je Rudi prešel cestni zavoj. Na vse strani se je skrbno ozrl in zavil proti Senovemu. Tam pred šolo — si je mislil — bo nemškega stražarja že nekako pretental, vselej ga je še, in potem je na dobrem. Ali bo odšepal, da se mu bo moral smejati, morda bo celo padel baš pred leseno stražarnico ali se napravil pijanega, da bodo uživali vsi, ki ga bodo srečavali. Da, tako bo storil!
Zavil je mimo zadnjega koruzišča. Še malo in pokazala se bo stražarnica. Same po sebi so
se mu zapletle noge, glava mu je pričela smešno mlahavo kinkati na vratu, dremavo je mežikal z očmi, kakor da bo zdaj zdaj zaspal. Pa se je iznenada opotekel čez cesto in se je komaj ulovil pred jarkom. Zaklel je, kakor znajo le strokovnjaki, in se gugal proti drugi strani. Stražarnica!
„Ho — ho! Preveč ga je bilo, preveč vina!" mu je zaklical stražar, resno, vendar je Rudi natančno čutil, da komaj kroti smeli. Še močneje se je zibal in motovilil mimo stražnice. Vojak pa se ni dal odpraviti tako poceni.
„A kam, ti prečudno človeče?"
».Domov, domov...“ je vinjeno kazal naprej po cesti in se je zaletaval čedalje bolj.
„Stoj!“ ga je resno pozval Nemec.
Rudlna je pogrelo, imel pa je tudi že rešilno misel. Iz žepa je izvlekel steklenico in jo ponudil vojaku:
„Na, kamerad, pij!" Zibal se je pred njim z iztegnjeno desnico.
Vojak je poželjivo gledal steklenico in se ozrl na vse strani, če ga kdo vidi. Potem jo je zagrabil in planil v stražarnico. V dolgih hlastnih požirkih je lokal pijačo in ni jenjal prej, dokler ni bila zelenka do polovice prazna. Vprašujoče je pogledal Rudlna, če bi še smel ponoviti.
] JOŽE ŠMIT:
Na meji
Nekje sem vprašal: „Gre ta pot do Trsta?" Prikimal je in rekel: »Potni list!"
—	„Stražar krivični, moj papir je čist, še nedotaknjen, ne položi prsta
na sveto, neoskrunjeno pisavo!"
—	„Ne moreš dalje, svoj papir poglej!"
—	»Pravica moja ne prizna teh mej, zavračam tvojo pisano postavo!"
Stražar molči. Le hladen, trd migljaj in sem razumel: treba je nazaj in se odreči klicu žejne duše.
Potrt se vračam. V krilu sive ruše samoten grob ječi. — , Kako je brat?"
—	»Težko je, a ne zgubljaj v srcu nad!"
»Pij, kamerad, za tebe vse!" je Rudi naglo pristal in se gugal pred stražarnico.
Nemec je hlastno potegnil, goltal in cmokal, da mu je pijača tekla mimo ust za ovratnik. Prazno steklenico je vrnil lastniku.
»Dobro je bilo", je pokimal. »Zdaj pa se le izgubi od tod, mavra pijana. Hajd, hajd!"
Rudi se ni dal prositi vdrugič. Steklenico je obdržal kar v rokah, in se odzibal dalje. Vojak pa se je smehljal za njim:
,,No, tega bo stara izprašila, ko pride praznih rok domov."
Rudi se je v sebi smejal. Vztrajno si je prizadeval, da bi njegova pijanost ne postala sumljiva, zraven pa je premišljeval, kaj bi storil, če pride v novo zadrego. Ni še prišel do zaključka, pa ti vrag prinese gestapovca, ki ga je mrzil najhuje. Po hrbtu je začutil hladne mravljince. Nikamor se mu ni mogel izogniti, prav pred njega ga je prineslo.
»Taka pijandura!" je vzkliknil gestapovec nekaj korakov za njegovim hrbtom. Rudi je samo zagodel in pričel smešno ubirati neko pesmico. Nemca je jezilo čedalje bolj. Stopil je vštric njega in ga ošvrknil z očmi.
»Od kod, hm, prijateljček moj?" Pričel ga je izpeljavah. Pijanec pove marsikaj.
»E, peščico koruzne moke sem nabral pri dobrih ljudeh na kmetih, za kruh, da bi ge tako ne mazal. Saj veste, rudarji trpimo, pa moramo živeti." Pri teh besedah ga je spet zaneslo, da je nemilo treščil ob plot ob cesti in se od njega odbil v gestapovca.
»Klada!" je zarežal oni. »še predobro živite vi, rudarji, vi, vi, ki se družite z banditi." Radovedno je čakal, kaj mu bo odgovoril pi-(Nadaljevanje na 4. strani)
A. ŠE NO A:
Razgovor v mesečini
Tako je pisal Najšič, hrvaški sin, ki je bil prisegel, da bo varoval hrvaške pravice; tako je storil eden prvih dostojanstvenikov domovine proti domovini! Na varaždinski, karlovški in slavonski Krajini je ležala vojaška pest, za časti v banski Krajini so se trgali tujci, ki jih je moralo plačevati hrvaško ljudstvo. Primorce je vladala dunajska državna blagajna. Slavonijo je domača lakomnost na pol prodala Madžarom — taka je bila podoba hrvaške dežele, v kateri se je posušilo jedro in usahnilo srce, ki zna ljubiti, varovati in poveličevati svojo domovino. Toda v tistem trenutku, ko je bilo vse razdejano in razkrojeno, je buhnil grozni plamen.
Bilo je junija proti večeru. Po ulicah je dirjalo nekaj konjenikov, pred deželno hišo je stal bataljon polkovnije barona Molka — re-gulaši. Ob tej mračni uri je popotno oblečen Klefeld korakal čez Markov trg proti Gosposki ulici. Hodil je z zaskrbljenim obrazom in s povešeno glavo; dolge ostroge in kriva sablja so nenavadno zvonkljale po kamnitem tlaku. Ravno je hotel zaviti za vogal pri posvetovalnici, ko je srečal človeka, ogrnjenega v dolg plašč.
»Bon soir, mosieur le baron." je pozdravil meščan.
»Vi, magnifice Jankovič!" je rekel osuplo polkovnik in za korak odstopil. „Kam?“
»K vam."
»Isto sem nameraval jaz."
»Kaže, da se odpravljate na pot. Kam?"
„V Petrinjo, Kostanjevico, še nocoj."
»Po kaj? Mar na Turke?"
»»Na krajišnike. Krajišniki grške vere so se vzdigli kot vihar! spodili so oficirje, ubili mladega poročnika Gregoroviča in gredo na skupščino v Komogovino, kamor sta jih poklicala neki Todor Kljug in pop Filip Trbuhovič."
,,In kaj hočejo ti ljudje?"
»Ne vem," je odgovoril Klefeld in zmignil
z ramo »menda so razkačeni na vašo gospodo, ker jih slabo plačuje," je dodal polkovnik in pogledal Jankoviča izpod čela. »Ste tudi vi istih misli?"
Jankovič je molče premeril polkovnika z očmi.
»Pustiva to," je nadaljeval Klefeld. »Zakaj ste me hoteli obis'kati?“
»Zaradi Belizarja vendar!"
»Ali, da! Težka zadeva. Neumna, mlada kri ob nepravem času."
»Kaj je?"
»Ubiti stotnik ima mogočne sorodnike. Vpijejo na vse grlo. Mučil sem se na vse pretege. Komai toliko sem dosegel, da je preiskava za sedaj odložena in da jo 'bodo prepustili meni. Potrpite, ne bojte se ničesar."
»Toda fant gine."
»Verjamem. Mislil sem na to in zvezo z Amalijo. Nekaj sem dosegel. Vsak večer se Be-lizar lahko sprehaja, da ga no vidijo ljudje, toda samo sredi mestnega obzidja. Na ča-stno besedo. Tu je dovoljenje."
»Častna beseda."
»Vi me ne razumete. Varujte mi mojo hišo. Žena in hči vas bosta lepo sprejeli...“
»Belizarja seveda. To ste mi hoteli reči?"
»Ne samo to. Pojdite z menoj pred Dverce."
Oba sta stopila skozi vratca pred mestni zid.
»Jaz moram zdaj v Krajino in ne morem ničesar storiti," je rekel polkovnik. »Delajte vi. Sami dobro veste, da se Najšič in Bužan oklepata podbana Raucha. On Bužana prezira, ker ve, da je podkupljiva duša. Toda ljudje delajo na videz zanj, spadajo v isto stranko, sestavljajo trdno četo. In to četo je treba razgnati, spreti med seboj."
„To je gordijski vozel."
»Ni. Poslušajte! Nekoč, ko sva bila še prijatelja, sem se vozil s podbanom v kočiji. Go-
vorila sva o raznih ljudeh, tudi o Bužanu. Malo divje je, sem dejal, toda stara, poštena duša. Mislite, se je nasmehnil podban; jaz pa vam povem, da je ta človek zaslužil vislice. Kako to? Ali veste, da je bil Bužan pajdaš razbojnikov, pravih razbojnikov, da In z njimi je delil plen. Od tod njegovo bogastvo. Jaz sem ga rešil."
»Jeli mogoče?" Jankovič je pogledal Kle-felda.
»Seveda," se je zarežal polkovnik. »Je tak spor res gordijski vozel?"
»Ni! Ha, ha! Zato ni treba Aleksandra Velikega."
»Res ne! Poiščite kakšno čvekalo, pošepe-tajte to kakšni ženski, spravite stvar v svet pa boste zanetili prepir med njimi. Mar ne? In Bužan bo naš."
Jankovič je prikimal.
»To je eno. V Požunu kuhajo važne stvari. Klobušički se ne bo več vrnil."
,,Res?"
»Zagrebška škofija je važno mesto. Kaj mislite o Krčeliču? Razumen človek, brez plemiških predsodkov. Stara Sermaževka ima zveze. Samo da bi nam škof ne nagajal."
»Dobro," je rekel Jankovič.
»Na grofico Terezijo pazite. Ta Diana ali Kleopatra je najbolj nevarna. Zdaj veste približno vse, magnifice."
»Popolna instrukcija," je odgovoril Jankovič.
»No, chevalier, lahko noč! Pojdiva vsak po svojih potih. Ni dobro, da bi naju videli sku-paj."
»Adie, cher colonel, srečno pot! Vi zatrite punt, jaz pa bom kopal podkope."
Klefeld je naglo odšel, Jankovič je pa dolgo stal in gledal skozi nočno tišino po lepi pokrajini pod seboj, kjer se je na Savi lesketal srebrn mesec.
(Odlomek iz romana »Diogenes")
Strahotno pričevanje
„ .. . Glavo je položil na mizo, ustaši pa so mu narezali goltanec — je pripovedoval med drugim pred zagrebškim sodiščem Ljuban Jednak, edini preživeli strašnega pokola v Glini, kjer so ustaši nagnali ljudstvo v cerkev in vse, nad sedem sto, poklali ter pometali v jamo. — „Poj zdaj." Medtem ko je pel, mu je brizgala kri iz goltanca dva do tri metre daleč. Vsekakor nam je bilo vsem strašno gledati j vse to. Ko je kri brizgnila proti nam, mi je j nekdo dejal: „Tako bo tudi z nami, gorje j nam!" Nato so ustaši kriknili: „Z nožem ga daj, mater mu...“ Zabodli so ga dva do trikrat z nožem za vrat. Ko se je zrušil na tla, so priskočili drugi, posebej določeni za to, da so drobili glave. Nato so ga vrgli iz cerkve na kamion.
Tako je to šlo — prvi kamion, pa drugi itd. Ko so poklali skoraj že vse v cerkvi in ko nas je ostalo živih le še okrog deset, sem bil v kotu in sem opazil, da trenutno ni nikogar v cerkvi razen nas desetih. Pogledal sem iz svojega kota k vratom in videl ustaše, kako so nosili krvave ljudi iz cerkve. .. Povsod po cerkvenih tleh je tekla kri. Vse je bilo mimo, cerkev pa vsa razsvetljena s svečami. Na slepo srečo sem skočil in se vrgel med poklane ljudi, ki so ležali na tleh. Stegnil sem roke in legel med nje. Trije izmed tistih, ki so bili z mano, so se skrili v prostor pri oltarju, kjer je duhovnik hranil knjige. Drugih pet ali šest se ni imelo kje skriti in so jih poklali.
Čez nekaj ur so začeli nositi poklane iz cerkve, prvega, dragega, tretjega in tako po
oči, v usta in po vsem telesu. Ustaš je vprašal: »Ali je mrtev?" — »Mrtev je," je odgovoril drugi. Pregledali so cerkev, ali se ni kdo kje skril. Niso vedeli za tiste tri, ki so bili skriti v oltarju. Kakor sem pozneje slišal, so ti trije ostali v cerkvi dva dni, tretjo noč pa so se povzpeli na stolp in prosili ljudi vode. Ustaši so nanje streljali in vse tri pobili.
Mislil sem: še sem živ, še je upanje, da bom živ ostal. Kamion je zavil čez Ukinac in Prekop. Malo sem dvignil glavo in videl sedeti dva ustaša. Molčala sta. Vedel sem, da je avto zavil na desno proti novemu selu. Te kraje sem poznal. Kamion je krenil čez njivo. Ko se je ustavil, so ga že čakali ustaši „traj-barji", ki so začeli mrtvece metati s kamiona. Avto so postavili tik ob jamo, da bi laže metali ljudi vanjo. Ena jama je bila že prepolna.
»To se bo dobro prodalo." Nad jamo so stali ustaši in tolkli s kladivi in sekirami. Prišel je prvi kamion, za njim drugi, tretji, četrti. Slišalo se je, kako je človek tožil: »Joj, otroci moji, joj, mati moja, saj nisem nič kriv." Napol živega so ga udarili s sekiro ali s kladi vom. Nisem mogel videti, kako dolga je jama, slišal sem samo stokanje ljudi. Ko so te zmetali s kamiona, so pripeljali nove. Tam so bile tri jame druga pri drugi. Ena je bila polna, v dragi je bilo pod mano okrog sto ljudi. Nad mano so ležali štirje ali pet;,.Poslušal sem; vse se je umirilo, nič ni bilo čuti. Malo sem obrnil glavo, videl, da se nekaj premika, in slišal, kako je govoril ustaš: »Poslušajte, ljudje, ne bomo mogli vseh spraviti sem, treba jih bo premetati v drago jamo in jih lepo zložiti, da jih bo šlo čim več noter." Dva sta jih začela
Prijeli so me za noge in za glavo ter me vrgli ! odnašati. Prišli so na vrsto tudi tisti, ki so jih v jamo. Bil sem ves stisnjen, štiri ali pet so j bili meni vrgli čez noge. Vrgli so enega, dra-
mi jih vrgli čez noge, neka ženska je dajala znake življenja. Kaj vse so delali z njo! Posilili so jo nad jamo. Strašno je vpila. »Odkod si?" so jo vprašali. Bila je učiteljica iz Boviča. Nato so jo tolkb po glavi, padla je v jamo. Takrat pa je dejal ustaš drugemu: »Poglej, morda ima zlat prstan! To se bo dalo prodati." Prišel je dol, našel na levi roki prstan in dejal:
gega in tretjega, na spodnjem koncu pa se je eden premikal: »Mater jim .. . Glej jih, živi so! Streljaj v onile kot!" Eden izmed strelov me je pogodil v nogo (priča je pokazala mesto nad kolenom, kjer je bila ranjena). Čutil sem, kako mi je tekla kri po nogi. Poskušal sem malo migati s prsti in ugotovil, da kost ni bi- j la prebita .. ■“
V škripcih
dajo miru nikjer", se je jezil
(Nadaljevanje s 3. strani)	i »In nam ne
vrsti. Ne vem koliko jih je bilo. Ležal sem. j janet, Rud; je spretno	ost od sebe. Rudi.
'S	M".,	- **!. «* r: IrST” * » **•
mi je stopil na hrbet in bodel okrog sebo z j	R'J^)0 ^ ezn.ce, da nam naši ne more ^Banditska!" je pripregel Rudi, samo da bi
nožem dragega za drugim. Prišla je vrsta na- j j0 <*ovata 1 moke> mastl ln sp‘oh ' g •	mu odvrnil pozornost od nahrbtnika, ki ga je
me. Brcnil me je v glavo in rekel: »Tu je vse j Gestapovec pa je pozorno pogledal, Rudi j žgal na ]irbtU; j^j. bi b;[ razbeljen. končano." Sel je malo dalje in opazil	ene- j	pa se je majal ob njegovi strani, ne	da	bi se
ga živega. »Mene nikar, jaz sem živ.	Nikar j	ozrl nanj, čenčal dalje:
mene, nič nisem kriv." »Dobro" so	rekli j	„ln napadajo naše postojanke,	ti	roko-
ustaši, »vstani!" Rekel jim je: »Nikar me ne | mavhi!"
•zakoljite, nisem kriv. Glejte, vsi ti ljudje tu so ; Nemec ea je pogledal še bolj zavzeto in ni več, ki bi še ne bil j nehote mu je pritrdil:
„In naše mirne nemške ljudi..
že poklani. Nikogar ubit." Malce sem se ozrl, kolikor sem mogel, in videl tega človeka, kako stoji, visok, z dolgimi brki. Še najprej jih je prosil, naj ga ne zakoljejo. Ustaši so ga vprašali, koga ima doma, on pa jim je odgovarjal, da ima dve sestri, eno z osemnajstimi, drugo z dvaindvajsetimi leti. »Ali mi boš dal tisto osemnajstletno?" Drugi pa:	»Ali mi boš dal dvaindvajsetlet-
no?" Ko sem se spet malo dvignil, sem videl, kako ga je eden izmed ustašev držal za eno, drugi za ‘drugo roko. Tretji pa je prinesel svečo. Videl sem, kako so mu goreli brki. Nato so mu začeli živemu žgati oči. To so bile nevzdržne muke, mislim, da največje muke na svetu. Ko so mu izžgali eno oko in začeli pri drugem, je mož zakričal, eden izmed ustašev pa ga je suval s puškinim kopitom v hrbet. »O, joj!" je kričal človek. Ustaši pa so mu izžgali še drugo oko, nato so ga podrli na tla in mu zmečkab glavo. Vsega so ga prebodli z nožem med rebra. Ko so mu mečkali glavo, so deli lobanje leteli na vse strani in padali po meni.
Že petič je prišel kamion po ljudi. Ustaši so jih nosili iz cerkve. Eden me je prijel za roke, drugi za noge in sta me nesla. Nobenega znaka nisem dal od sebe. Vrgla sta me na kamion, na katerem so bili poklani ljudje zloženi na tri kupe, vsi na trebuhu. Ko so me vrgli na tretji kup, se je ta nagnil in se zrušil. Z glavo sem udaril ob deske. Ker je bil kamion prepoln, so me vrgli na drugega. Eden me je prijel za noge in me vlekel ven, tako da sem si opraskal ves hrbet, ko nie je izvlekel, sem udaril z glavo ob kamen, da mi je lobanja počila. Vrgli so me na drugi kamion, kjer so že bili mrtveci, name pa še štiri do pet zaklanih ljudi. Eden izmed zaklanih je padel name tako, da mi je njegov prerezani goltanec prišel prav na usta. Bilo mi je hudo neprijetno, ker me je vsega zalila njegova kri. Tekla mi je v
CVETKO GOLAR:
TIŠINA
Od smrek visi srebrna brada, ječe pod snežnimi kožuhi in slap kot biserna grmada v prepad strmi v tišini gluhi.
V belini jagned se blesti, ne sope, hladen ne šepeče — in zdi se mi, da čas stoji, da ura večnosti ne teče.
Tako sta prišla do senovske pošte. Tam se odcepi cesta v delavsko kolonijo. Če se še tukaj srečno izpelje, potem je Rudi edini izmed tisočerih, ki imajo tako srečo. Obstala sta in gestapovec se je ostro obrnil k njemu. »Zdaj!" je pomislil Rudi in čvrsto stisnil vrat zelenke. Pri prvem znaku, da je Nemec spoznal pre-
M. A. NEXt>:
■UetMSkilmss. hnjižica
da, ti si pač še otrok. Pravo
»No, da otroče!"
Stina se je spet vrnila k svojemu vprašanju. Je res služila skupaj z nekom, ki ima denar v hranilnici? Bilo je jako važno, da bi ji potrdi-
la to. »Tudi mi smo imeli svoj čas denar v j šala Stina začudeno.
v žep. „He, to zijaš, jeli?" je dejala. »Nisi vajena gledati Sin o, da bi se cmerila. A vsaka streha pušča nekje. Zato pa je treba brž podstaviti korec."
»Zakaj pa te je pustil na cedilu?" je vpra-
hraivlniei," je dejala.
»No, to je bil gotovo tisti denar, ki ga je tvoja mati..." Sini je zastala beseda. Da bi spet popravila, je zaupala Stini, da ima že pet sto kron v hranilnici. Dve sto je podedovala, ostanek pa je prihranila. In ko jih bo imela tisoč, bo pričela v eni izmed vasi majhno kramo. »Tudi ti kaj vloži," je rekla. »Če še tako malo, nekaj bo že iz tega. In dobro je, da imaš kaj, ko se postaraš."
»Ne, jaz se bom poročila." je izjavila Stina. Ni hotela postati zarjavela devica.
»Če te ne bo pustil na cedilu, že," je menila Sina.
»Je tebe mar kdo zapustil?" Stina se je rajši odločila za ta izraz.
Sina je prikimala. »Saj. sramotno," je dejala in se je pri tem na mah vsa raztužila. Bila je že lepa vrsta let odtlej, a č© je pomishla na to, je še zmerom le s težavo zadrževala solze.
»Te je pustil mar s sramoto na cesti?" Stina je spregovorila to z globokim, od skušenj težkim glasom. Bila je ponosna na to, da je govorila ž njo kot z odraslo žensko.
»Ne, tako daleč ni smelo priti. Saj prav zato je prelomil z menoj," je rekla napol ihte Sina.
Puhnila je malo, nato pa se je ovladala, se j energično useknila in resolutno vtaknila robec j
»No, to pa že lahko dvakrat vprašaš," je rekla Sina smeje se. »Kar malo počakaj, da te prično vleči zdaj za ta zdaj za oni trak, — in ti govoriti, da morajo najprej vedeti, ali si taka ali taka, preden se bodo drznili poročiti s teboj. Takrat boš že malo več zastopila kot danes. Nak, moških nikar ne puščaj preblizu! Najprej se plazijo pred teboj in se ti približujejo, ko pa dosežejo, kar so hoteli, vstanejo in ti polože nogo na tilnik."
Stina je dobro premislila in prerešetala ves svoj mali svet. »Oče ni tak," je rekla odločno. Mislila je na to, kako prizanesljiv je bil s Soe-rino in kako je samo čakal, da bi se spet vrnila.
»No, že verjamem, da ni," je rekla Sina ra-dovoljno. »Večidel pa so taki!" Obraz ji je bil še bolj rdeč kot po navadi in njene rjave oči so se iskrile od jeze. »Pa je res zala!" je pomislila Stina veselo.
»In vse je samo navada," je nadaljevala čez nekaj časa. »Mati je zmerom pravila: Zastonj se upiraš in onegaviš, rdečo kri imaš — prav tako lahko bi se vdala zdaj kot kdaj pozneje. Boljše danes z betom kot jutri s pesom... In kaj vse si je izmišljala. Če premagajo človeka občutki, že — malo se pocmeriš in pomisliš na takrat, pa vzameš hranilno knjižico v roko — in tako preide vse."
(Odlomek iz romana »Sirota Stina")
»Sirota Sdna" se imenuje roman znanega danskega pisatelju Martina Andersona Nex6-ja, v katerem on živo opisuje sončne in senčne dneve iz življenja na danskem podeželju. Glavno osebo — Stino — spoznamo, ko se rodi kot nezakonski otrok, in jo spremljamo po vsej njeni življenjski poti. S težavo in naporom si je izsilila dostop v življenje ju svet jo je^ smatral za nevšečno zajo-dalko. Čeprav je požrtvovalno prijela za svoje delo in se napravila koristno, vendar ji ni uspelo, da bi našla priznanja, upoštevanja. Bila je pač samo ena tistih neštetih neznanih brezimnih bitij — »bitje človeško, čigar znamenje so njegove
zmerom ^raskave roke“. Edina čast, ki jo je kdaj doletela v njenem življenju •— in še ta ni bila prostovoljna — je bila, da so jo na pokopališču zagrebli v kot siromakov.
»Se ji je posrečilo, omečiti srca ljudi?" S tem vprašanjem se obrača pisatelj do čitatelja. In to vprašanje tudi najbolj jasno izpove pomen in vsebino njegovega dela
Roman »Sirota Stina“ je izšel v slovenskem prevodu (prevedel Fran Albrecht) v dveh delih in
ga dobite v knjigarni »Naša knjiga". Broširani in 600 strani obsegajoči knjigi staneta skupno samo 7 šilingov.
Žnidaršič:
Jesenska žalost
Kot da je žalost svet prepregla, vsak dan je mirnejši in tišji, otožna pesem src se sliši, prav sem do njih megla je segla.
Ugasnili so čari zlati, še zarja se v megli izgublja, z jesenjo zima se poljublja, nevidno, tiho, z njo se brati.
Z oblakov se na mrtvo listje dež dan za dnem drobno pretaka. Nad sivim poljem vrana kraka. Samo Snežnik ves bel in čist je.
IGO GRUDEN:
timske noči
Lepe so zimske noči, ko da vse sanje so v njih, lahek korak je in tih, v duši mehko mi zveni.
Veter pred mano hiti, nič ne bojim se daljav, v topel, prisrčen pozdrav luč mi na vasi gori.
varo, ga bo treščil s steklenico po glavi, se pognal med barakami v polje in v gozd za njimi. Opletal se je okrog policista in prežal na vsak njegov gib. Od enega samega trenutka je bilo odvisno vse.
»Pa ti resnično misliš, kar govoriš?" je iznenada vprašal gestapovec. Rudi je videl, kako napeto je čakal odgovora. Ni se zmedel, postal je celo predrzen. Začudeno je vprašal: »Mar ne misli vsak poštenjak tako? Gre vendar za našo pravico!"
»Za našo nemško pravioo!" je poudaril oni.
Tedaj pa — nebodigatreba, — je smola prinesla mimo strojnika Marka, Rudlnovega znanca. Pa kaj znanca, prijatelja! Mrzlo je pogledal gestapovca, Rudlna pozdravil, kakor bi se ne bila videla že leto dni. Ko pa je še opazil, da so Rudlnove noge sumljivo slabe, se je domala zakrohotal:
»Zdravo Rudi! A kaj je s teboj? Ti, pa pijan?"
Rudi ga je pogledal z belim, kakor bi si izpahnil oko. Marka pa — kakor se v talcih zadregah rado zgodi — ni in ni razumel, koliko je ura. Tiščal je v prijatelja, kakor bi ga kdo posebej najel:
»Dobro si naložil, Rudi. Kaj le nosiš v nahrbtniku, da ti kakor gora sedi na grbi."
Rudlna je skoro krč prijel od togote. Krčevito je stisnil steklenico in dlan ga je strahovito zasrbela. Z užitkom bi ga bil ubil, tega cepca, Marko pa nič.
»Pa kaj nosiš, zaboga?" je ril vanj.
Razkačen se je Rudi zasukal proti gestapovcu in divje pomignil Marku, naj ga za sto vragovi — vendar pusti v miru. Glasno pa je dejal, kroteč se na vse načine:
»Eh, malenkost, koruzne moke za priboljšek h kruhu." Z očmi je prosil Marka, naj vendar odneha. On pa ni razumel ničesar. Naravnost v smrt ga je tiščal:
»Beži no, kakšna moka neki! Tale oglata stvar naj bi bila moka?" Otipaval je nahrbtnik in se režal. Rudlnu se je zazdel tako nadležen, da ni več prenesel. Besno ga je sunil od sebe in se pri tem zaletel, da bi bil skoro telebnil na tla.
»Kaj te briga moja moka, hudič?"
Zdaj je postal pozoren tudi gestapovec, čeprav je razumel samo kletvico. Strogo je nastopil.
»Kaj siliš v tega človeka, ti, ti ... aaa? Marš!" je zarežal na Marka in ostro pokazal po cesti.
Marku ni bilo do čakanja, izmazal se je v stran. Isto priliko pa je izrabil tudi Rudi in se odmajal v drugo smer. Pod petami mu je gorelo in tako v živo kakor takrat Marka, ni dotlej preklel še nikogar. Na hrbtu je čutil žgoč pogled gestapovca. Res da je gledal za njim, a brundal je, kakor že tako dolgo ne, enkrat spet zadovoljno:
»Da, da, lakih bi moralo biti več na Spodnjem Štajerskem, pa bi se v hribih ne vgnez-dili banditi."
Marku se je posvetilo še tisto minuto, Rudi I pa v takih škripcih ni bil še nikoli.
Slovensko planinsko drnšlvo Je zavelo
mnmmnm
Sobota, 17. januar: Anton, pušč.
Nedelja, 18. januar: Priska, (levica
Ponedeljek, 19. januar: Marij
Torek, 20. januar: Fabijan in Sebastijan
SPOMINSKI DNEVI
17. 1. 1943 — Začetek IV. ofenzive proti NOV. 19. 1. 1861 — Ustanovljena prva slovenska čital.
niča „Narodna čitalnica v Terstu“ — 1876 Rojen na Premu na Notranjskem pesnik Dragotin Kette.
Vabilo
Smučarska sekcija Slovenske fizkulturne zveze priredi v nedeljo, dne 18. januarja v Bil-čovsu meddruštveno smučarsko tekmovanje. Spored prireditve bo naslednji:
ob 11. uri predpoldne tekme v smuku, ob 14. uri popoldne tekme v skokih.
Vabimo vsa sosedna društva, da se udeležijo tekmovanj. Kot goste smo na prireditev povabili tudi smučarsko društvo ,,Krim“ v Ljubljani.
Tekmovalci naj se prijavijo najkasneje do 10. ure dne 18. t. m. pri smučarski sekciji v Bilčovsu.
Vsi prijatelji zimskega športa so na prireditev prisrčno vabljeni.
Smučarska sekcija Slovenske fizkulturne zveze.
Na smučarske tekme v Mežiško dolino!
Ljubitelje športa, ki želijo sodelovati na smučarskih tekmah v Cmi v Mežiški dolini, opozarjamo, naj oddajo najpozneje do 20. januarja 1952 pri Slovenski fizkulturni zvezi v Celovcu, Gasometergasse 10, potrebne listine za ureditev potnega dovoljenja in sicer:
1.	Potni list.
2.	Kdor nima potnega lista, naj odda osebno izkaznico (Identitatsausvveis) in poleg tega izjavo (Eidesstattliche Erklarung), da ni bil član NSDAP. Mladoletni, ki še niso izpolnili 21. leto svoje starosti, morajo oddati tudi potrdilo staršev, da soglašajo s potovanjem v Jugoslavijo.
3.	Oni, ki po letu 1945 še niso bili v Jugoslaviji, morajo oskrbeti tudi 2 sliki.
Športne prireditve bodo med drugim obsegale slalom, veleslalom, smuk in solo-skoke in tekme v tekih 10 do 15 kilometrov.
Slovenska kmečka zveza naznanja:
Tečajnice šiviljskega tečaja v Globasnici VABIJO
na zaključno prireditev, ki bo v nedeljo, dne
18. januarja 1953 pri Šoštarju.
Spored:
Od 9. do 17. ure razstava šiviljskih izdelkov, ob 14. uri kulturna prireditev z nagovorom, petjem in raznimi zabavnimi vložki.
Pridite v obilnem številu!
Slovensko planinstvo ima že staro tradicijo, S saj ravno letos praznujemo 60-letnico obstoja j organiziranega planinstva na Slovenskem. Iz { skromnih začetkov se je razvila močna planinska organizacija. Danes šteje Planinska zveza Slovenije 35.000 članov, to se pravi, da je vsak trideseti Slovenec član planinske organizacije. Slovenska zemlja je čudovit svet gora, zato tudi ni čudno veliko zanimanje slovenskega človeka za njen biser — lepe planine. Posebno Koroška, pravljična dežela gora in jezer, vabi človeka, da se povzpne do vrhov naših gora ter občuduje njen lepi obraz.
Koroški Slovenci seveda tudi v planinstvu nismo stali ob strani. Najbolj znano je bilo Planinsko društvo v Zahomcu na Zilji. Društvo je delovalo že v letih pred prvo svetovno vojno ter je upravljalo kočo na Zahomški planini. Tu sem so prihajali tudi planinci iz Trsta, Gorice in Kanalske doline, kar jasno kaže povezanost in aktivnost planinstva med koroškimi Slovenci in brati ob Jadranskem morju. Zaradi raznih ovir, ki so vsakemu znane, se planinstvo med nami do danes ni moglo tako močno uveljaviti kakor v Sloveniji. Vendar iskra, zažgana od prvih organizatorjev Slovenskega planinskega društva, je tudi na Slovenskem Koroškem tlela dalje.
Po drugi svetovni vojni so se zbrali slovenski planinci v okviru Slovenske fizkulturne zveze in preko nje organizirali izlete v naše planine in celo vzpone na Veliki Klek in druge orjake koroških gora. Bili so to bolj posamezniki, ki so neutrudno gojili ljubezen do naših gora med slovensko mladino. Spoznali so potrebo po samostojni planinski organizaciji, ki bi zajela širok krog naše mladine in odraslih.
To spoznanje teh posameznikov je bilo tudi
Nekaj tednov smo lahko opazovali pri Šo- | štarju v Globasnici zelo živahno in razgibano življenje. Nenehno drdranje šivalnih strojev, glasno govorjenje, smeh in vmes tudi petje ti je udarjalo na uho in marsikdo je postal pozoren in mislil, kaj neki se tukaj dogaja. Kmalu pa so vsi vedeli, da je pri Šoštarju Šiviljski tečaj, ki ga je organizirala Slovenska kmečka zveza, ki se trudi tudi na področju šiviljske panoge posredovati ženam in dekletom potrebno znanje za domače gospodinjstvo.
Enajst tečajnic je prihitelo vsako jutro prav rano in so si pod strokovnim vodstvom voditeljice tečaja, neutrudljive Žafranove Lizike Kert, osvajale potrebno znanje v šiviljski obrti in rokodelstvu. Iz omar so poiskale stare o/bleke, jih predelovale in je tako rekoč nastajalo iz starega novo, pogosto iz več različnih oblek lepa in porabna kombinacija. Prinašale pa so tudi ostanke blaga in marsikaj novega, kar so pod vodstvom svoje voditeljice prikrojile in pripravile za šivalni stroj in zašile nove stvari, lepe praktične obleke, pred-
vzrok, da se je sestal pripravljalni odbor, ki je izdelal pravila ter jih predložil oblasti za dovoljenje.
Kmalu nato, ko je oblast pravila odobrila so se zbrali slovenski planinci dne 11. januarja 1953 v Celovcu k občnemu zboru, da odobrijo društvena pravila in izvolijo odbor Slovenskega planinskega društva. Lepo število navzočih iz najrazličnejših naših krajev je pokazalo, da je nastalo društvo res iz potrebe in volje naših ljudi. Zelo zanimivo poročilo je podal na občnem zboru aktivni planine Lubo Ur-bajs, ki je nakazal posebno delo slovenskih
planincev v obdobju zadnjih osem let ter namen in smernice dela novoustanovljenega društva. Tov. Lubo je tudi povedal, da je živela ideja planinstva že med našimi predniki, kar priča Ziljska podružnica Slovenskega planinskega društva, ustanovljena leta 1901. Torej se lahko s ponosom pridružimo tudi mi koroški planinci proslavi 60-letnice organiziranega slovenskega planinstva.
Po odobritvi pravil so zbrani izvolili odbor, ki ga sestavljajo sami aktivni planinci.
Občni zbor je poslal sorodnim slovenskim planinskim organizacijam pozdravno pismo. Prav tako so se odposlala pozdravna pisma tudi avstrijskim planinskim organizacijam z željo za čim tesnejše sodelovanje.
Sodelovanje med narodi naj bo vrhovno načelo našega društva, kajti ravno planinci so tisti, ki so poklicani, da ustvarjajo nezlomljive vezi prijateljstva preko lepih naših gora.
pašnike raznih oblik, vsevrstno perilo, posebno pa so izdelale veliko otroških obleke. Kdor je imel priložnost zadnje tedne videti, kaj vse so izdelale, je moral ugotoviti, da so zares mnogo pridobile in bodo lahko marsikaj, kadar na kmetih čas dopušča, posebno v zimskem času, za svoje družinske člane napravile za obleči.
Ta teden se je tečaj bližal svojemu koncu ter so voditeljica in tečajnice marljivo pripravljale za zaključno prireditev, ki bo jutri pri Šoštarju v Globasnici. Poleg pestre in obsežne razstave najrazličnejših šiviljskih izdelkov so se potrufdile tudi za prosvetni spored, ki obeta, da nikomur ne bo žal, ki se bo prireditve udeležil. Pri prireditvi bodo sodelovale prav vse, mlada dekleta in tudi starejše gospodinje nočejo izostati in vse bodo vložile za uspeh vse svoje sposobnosti. Zato voditeljica in tečajnice upravičeno pričakujejo, da jutri pri Šoštarju ne bo manjkalo nobenega Globašana in bodo prišli tudi iz sosednih vasi in si bodo ogledali razstavo in prisostvovali popoldanski prireditvi.
Žamanje
Da nikakor ne boste mislili, da v naši vasi spimo zimsko spanje ali da smo morda utonili poleti v našem jezeru, se hočemo tudi enkrat oglasiti, posebno zdaj v novem letu in upamo, da bomo letos za pisanje bolj marljivi.
Veselih novic nimamo preveč za poročati, ker oženil se je v naši vasi samo en par in poleg tega smo imeli dvoje rojstev. Obilnejšo žetev je imela smrt in pobrala kar štiri osebe. Meseca februarja je umrl Ožmolcev oče Valentin Starc, star 65 let. Dva meseca nato je preminula njegova 68 let stara žena Marija, Prav na veliki petek smo zanesli na pokopa-
lišče Maroltovega Andreja, ki ga je zaradi njegovega vedrega humorja imela rada vsa okolica in je s svojo šegavostjo ugnal vsakogar. Dosegel je starost 70 let in na dan pogreba mu niti zvonili niso, ker so na veliki petek, kot je znano, zvonovi zavezani. Ob koncu leta, dne 27. decembra, pa je umrl še najstarejši vaščan, 86-letni stari Mohorjev oče Jurij Mohor. Vsem štirim, ki so nas zapustili, naj bo slovenska zemlja lahka, ki so jo vsi iz globine ljubili vse življenje in ji zvesto služili.
Drugače se imamo po navadi in se trudimo in delamo z dneva v dan. Mladi Mohor in mladi Ožimole sta dvignila svoje hiše za eno nadstropje in imata zaiadi tega več prostora za tujski promet. Tujski promet bi bil v naši vasi boljši in živahnejši, če bi se za to bolj zavzel lastnik jezera „Verein Kamtner Grenz-land", ki pa gotovo nima na tem preveč interesa, da bi imeli od tujskega prometa korist slovenski domačini, ker so v vodstvu ..Vereina" Steinacher, Honk in drugi podobni »prijatelji”” Slovencev.
Šmarjeta pri Velikovcu
Po dolgi an mučni bolezni je umrl šele 44-letni Peter Johan, p. d. Mom. Njegov rojstni dom je bil pri Št. Petru na Vašinjah pod Lasno goro. V tukajšnjo bližino je prišel še kot mlad fant za kmečkega delavca, končno pa se je ustavil pri Mornu, kjer je kot kmet vestno skrbel za Mornovo družino. Med vojno so tudi njega iztrgali iz njegovega vsakdanjega marljivega dela na polju, v gozdu in v hlevu in ga vtaknili v vojaško suknjo, kjer je moral trpeti za tuje interese. Večkrat je pripovedoval doživljaje iz onih težkih let, ki so mu ostali v ■spominu in kakršne so doživljali nešteti, vsak po svojem, na prozorišču svetovne žaloigre. Pokojnemu Petru naj bo v preranem grobu zemlja lahka, preostalim pa naše iskreno sožalje!
Slovenska prosvetna zveza naznanja
Slovensko prosvetno društvo „Bilka“ v Bilčovsu bo priredilo v soboto dne 17. januarja 1953 ob 19.30 uri pri Miklavžu igro
»VRNITEV"
Vabimo k prav številni udeležbi!
Ob zaključku šiviljskega tečaja v Globasnici
Siovsnsi bomo na volitvah nastopili združeno PrOti zaroti SCadrasove Sružbe Steinadierja
Vrteč visoko po zraku brezovi metli, sta dva grajska vojščaka gnala čez vas osla, na katerem se je zvijala mlada kastelanka, obrnjena z licem proti re.pu. Lase ima odrezane, gola do srajce in krvavi iz sto ran. Šibe pa žvižgajo, žena kriči in stoče, da odmeva po vsej vasi. Tako so gnali osla z Loličko po vsem su-sjedgrajskem okraju, izgnali pa so tudi njenega moža, ki mu je Tahi zaplenil vse imetje. A kmetje so ostali s sklonjenimi glavami in plamenečimi očmi in so šepetali:
„Moj Bog, moj Bog, in to se imenuje go-spoda!“
XXI.
Bilo je nekako sredi velikega travna leta 1569. nekega popoldne. Nejevoljen je hodil tja in nazaj po svoji sobi ban Jurij Draškovič, pred njim pa je stal Gašper Alapič, ki je pozorno gledal škofa, kateri je bil pomaknil kapo na svoje mračno čelo.
..Poklicali ste me, prevzvišeni,“ spregovori grbavec, „pa vidim, da sem prišel v nepravi čas, 'ker ste slabe volje.“
„Res je,“ odgovori škof, ki je bil sicer ved-1 javke, pijavke pa so tudi zemljiški posestniki
no miren, „kako bi ne bil? Turki nam groze z vojsko, Uskoki ropajo po deželi, davkarji rubijo, kmetje se puntajo, stanovi kriče v saboru, kjer sem že zadosti prestal, pa ko sem vsaj začasno vse te zdrahe in nevarnosti kolikor toliko pogasil ter si hotel nekoliko oddahniti, mi prislomasti ljubi podban Forčič in privleče s seboj deputacijo mesta Križevcev, ki se pritožuje, da je davek med zgornjim in spodnjim mestom razdeljen krivično. Celo uro mi je podban, ki je prišel pravkar od kosila, ki so mu ga po vsej priliki plačali Križevčani, molel roko pod nos in deklamiral strašen govor, dokazujoč, da je spor zaradi teh križev-ških dinarjev nevarnejša zadeva ko grozeči turški napad. Lepega človeka ste si izbrali za podbana. Ta Forčič je, sir venia verbo* velik osel."
„Vem,“ se nasmehne Gašper, »da ognjeni jeziki svetega duha ne sijejo nad njegovo glavo."
„Pa pustiva to. K stvari! Sedite. Poklical sem vas, ker ste pameten človek. Stanovi, gospod Alapič, se pritožujejo zaradi tiranstva davčnih izterjevalcev."
,,Po vsej pravici, prevzvišeni, davek je strahovit, kraljevi eksekutorji snemajo kožo z nas, z meščanov in s kmetov."
..Priznam, plemeniti prijatelj, davek je nepravičen, zemlja opustošena; davkarji so pi-
krvi nima več, ali kraljevini dvigajo
»Oprostite besedo"
plemenitaši. Tlačan pa še je čudno, če povsod po glave?"
Gašper ne reče nič.
»Poglejte Tahija," nadaljuje ban. ,,Da se prilizne dvoru in pokrije svoje grehe, se šopiri v saboru in razmetava denar, oddaja za vojsko cekine- žito, seno, kopače in kaznuje kmete ko razbojnik, da jim pokajo rebra. Kmetje so se spet pritožili pri kralju. Jaz pa hočem red in mir, da veste, gospod Alapič. Zato sem vas poklical."
„Na razpolago sem vam, prevzvišeni,”' prikloni grbavec.
»Dajte mi moško besedo, da ne boste izdali mojih namer."
„Ne bom, prevzvišeni, zanesite se name.”
»Tahi mora s Susjeda. Kmetje so pred kraljem izjavili, da ga ne bodo več poslušali, raje gredo v smrt. Pravda z Uršulo se vleče ko morska kača, lahko traja deset let, kakor je pri nas navada. Razdor med plemstvom se bolj in bolj poglablja, kmetje bodo zagrabili za orožje. Turek pa nas bo napadel. Ali želite doživeti to strahoto?"
»Bog obvari, prevzvišeni!"
»Ta vozel je treba razvozi jati hitro, mirno in vešče. Vašo okretno roko čaka v tej stvari poglavitna naloga, gospod Gašper. Jaz sem dediče pokojnega Nikolaja Zrinjskega na pol pridobil za to, da vrnejo Tahiju v užitek Bo-žjakovino, katero mu je Nikolaj pred šestimi
leti vzel. Stari Tahi naj bi šel stanovat tja. Tahijev sin Gavro bi oženil Zofijo, hčer Uršule Heningove, ki bi z novoporočencem šla stanovat na Susjedgrad in v Stubieo, a vdova bi vrnila Ferku 20.000 forintov. Na ta način se Susjed znebi Ferka in bi se spravili dve rodovini, ki so vso kraljevino vzburili in dali povod za homatije, ki danes tarejo. Kaj vi pravite na to?"
»Prevzvišeni," se pokloni Gašper, Id je široko strmel v škofa, »klanjam se vaši državniški modrosti. Stvar je sijajno zamišljena. Toda. ker poznam strastno naravo gospe Uršule . ..“
»Naj vas za to ne boli glava," se nasmehne Draškovič, »Uršula je že privolila."
»Privolila?" se začudi Gašper in se umakne korak nazaj.
,,Da,“ prikima ban, »vaša naloga je zdaj, da pridobite za to Tahija, katerega dobro poznate. Toda delajte hitro, preden se Ambrož Gregorjanec vrne s požunskega državnega zbora. Mož mojemu zasnutku nasprotuje. Posebno pa vam priporočam, da se v tej zadevi dogovorite z gospo Anko Konjsko, ki je svojo mater pregovorila, da je sprejela mojo zamisel. Hočete?"
»Hočem, gospod ban; delal bom po vaši zapovedi," reče Gašper.
»Blagoslovi vas Bog, gospod Alapič," dvigne škof roko in odpusti plemiča.
Nekaj časa zatem vstopi v sobo drugi ban, knez Franjo Frankopan.
(Dalje)
O kavi - ali
je koristna ali škodljiva?
Prava kava je po vojni po vsem svetu draga in zato je potrošnja znatno manjša, kakor je bila pred vojno. V Evropo je prišla kava okrog leta 1600 in takoj so začeli ljudje ugibati, ali je koristna ali škodljiva. — Mnogi so odločno nasprotovali njenemu uživanju. Minilo je mnogo let in šele po celi vrsti poskusov so prišli do spoznanja, da je kava sama po sebi sicer strup, da pa človeškemu organizmu v normalnih pogojih ne škoduje. A kaj so strupi in ali jih najdemo v naravi? Koza na primer lahko poje tudi 20 gramov morfija, pa se ji ne bo nič poznalo. Solna kislina ni strup, ker jo človeški želodec nenehoma proizvaja brez škodljivega vpliva.
Ugotovitev, kaj so strupi, torej ni prepro- 1 sta. Izkušnje namreč kažejo, da. učinek strupov ni vedno enak. Predvsem gre za vrsto bitja, ki strup uživa. Snovi, ki kozi niso nevarne, utegnejo biti za človeka smrtonosne ali narobe. Gre tudi za količino. Ciankalij ni strup v količini, v kateri kroži v človeški krvi. Studenčnica utegne biti nevarna če bi je nalili človeku pet litrov v želodec. To je bil eden izmed mnogih načinov mučenja ljudi v srednjem veku. Za dojenčka pa je lahko smrtono-
Prijetna beseda, a škodljiva tekočina
Za nekatere zelo prijetna beseda, za vse ljudi pa škodljiva tekočina je alkohol. Toliko je ljudi, ki ga uživajo, celo prekomerno, vendar ne vedo, kaj pijejo in kakšno škodo imajo pri tem. Edino, kar vedo povedati, je to, da jih drugi dan pogosto boli glava. Navaden alkohol, ki ga imenujejo tudi špirit, je organska sestavina, njegova kemična označba je CH-CH, OPI. Lažji je od vode, se dobro meša z njo, kar vedo predvsem gostilničarji. Vre pri 78° C. Je v večji ali manjši meri sestavni del vseh alkoholnih pijač. V taki sestavi človeštvu prav gotovo ne koristi, koristen pa je n. pr. v medicini, kjer služi kot desinfektor. Pridobivajo ga z destilacijo različnega sadja (žganjekuha) in nekaterih žitaric.
Večji sovražnik od navadnega alkohola (špirita ali etilnega alkohola) je metilni alko- ! hol, ki ga dobimo od nekaterih vrst lesa in v j manjši količini tudi od grozdja (n. pr. šmar- ^ niča). Njegov kemični znak je CH, OH. Je strupen, pekoč in povzroča že pri manjših j količinah glavobole. Ljudje, omamljeni od . njega, divjajo in so razpoloženi za pretepanje, j Normalno ga uporabljajo samo za gorivo, ven-dar ga bomo včasih našli tudi v alkoholnih | pijačah, čeprav take zmesi niso dovoljene, j Trajno uživanje metil-alkohola dovede njegove j prijatelje do osdepenja ali vsaj do težjih očesnih in živčnih bolezni.
Pomožna služba za pijance
V novoletni noči so v neki zapadnoberlin-ski bolnici uvedli ..pomožno službo za pijance". Vse pijance, ki so jih naletih brez spremstva na cesti, so spravili v imenovani zavod. To napravo nameravajo trajno vzdrževati.
OCLAS
Iščem službo, najrajši na kmetiji v Rožu ali Zilji. Grem le k zavedni slovenski družini.
Ponudbe poslati na upravo .Slovenskega vestnika* pod značko -,Sio-venka izpod Pece".
sen že kozarec studenčnice. Učinek strupa ie odvisen tudi od časa, duševnega razpoloženja itd.
Kava je strup, če bi jo uživale miši. Strup je tudi za majhne otroke, ni pa strup za odraslega človeka, zlasti ne, če je ta vajen. Če po-pijeta dva človeka enaki skodelici močne kave, bomo videli, da se bo tistemu, ki je ni vajen, zvišal krvni pritisk, da mu bo srce hitreje utripalo in da postane nervozen, medtem ko bo krvni pritisk drugega padel in kava ga bo pomirila. Redno in zmerno uživanje kave ni škodljivo. Najbolj znana sestavina kave je kofein. V zrnu kave ga je 1%>. Specifičnega učinka kave pa ne povzroča kofein, kajti če ga odstranimo iz nje, vpliva kava na človeka enako kakor s kofeinom.
Meja, do katere gre uživanje kave brez škode za organizem, se ne da določiti. Prebivalci velikih zapadnih mest so za kavo mnogo bolj občutljivi kakor Arabci. Na vzhodu pijejo ljudje mnogo več kave kakor na zapadu, pa ni videti na njih nobenih znakov zastrupljenja. Nasprotno, izkušnje so celo pokazale, da kava človeškemu organizmu koristi. Razen učinka, ki ga ima človek od njenega vonja in okusa, širi žile v možganih, da nastane boljša cirkulacija krvi in da se čuti človek bodrejšega. S tem da draži živčne celice, povečuje občutljivost, krepi delovanje srca in pospešuje bilo. Izpodbuja tudi želodčne žleze k močnejšemu izločanju sokov, in ledvice, da se škodljive soli hitreje in izdatneje izločajo iz krvi. To je I eden najvažnejših učinkov kave.
Ali bodo res gradili podjunsko železnico Pliberk - Št. Pavel?
O zgraditvi železniške proge tako imenovane vzhodne železnice Št. Pavl—Celovec oziroma Pliberk—Labot so že pred desetletji zastopniki obeh načrtov živahno, živčno in strastno razpravljali. Medtem so minula leta in zdelo se je, da je zadeva pozabljena. V zadnjem času pa so, kakor se sliši in piše, spet pričeli razpravljati o vzpostavitvi železniške zveze med Labotsko dolino in ostalo Koroško, i kjer bi se izognili težkočam tranzitnega prometa preko Dravograda in velikemu ovinku preko Zeltwega. Kakor poročajo časopisi, je železniška direkcija v Beljaku dala pobudo za nov projekt, ker so se prejšnji projekti zaradi ogromno naraslega razvoja železniške tehnike preživeli in ne odgovarjajo sedanjim razmeram. Ta načrt predstavlja najkrajšo zvezo med železniškima progama Celovec—Pliberk in VVolfsberg—Spodnji Dravograd. Novi načrt izključuje tudi vse zemljiško neugodne kraje, in bi mogli po krajevnih popravilih obstoječe proge Celovec—Pliberk, z izjemo delne proge Tinje—Kamen—Sinča ves, voziti s 120 kilo-
metrsko brzino, in bi zmagali razdaljo v 45 minutah.
Novi projekt predvideva po možnosti ravno enotirno progo, ki bi imela izhodišče na za-padnem koncu pliberškega kolodvora in bi tekla ob znožju Libiča do v načrtu predvidenega kolodvora v Pliberku, ki bi ga zgradili ob robu mesta. Od Pliberka bi tekla železniška linija mimo Božjega groba, Doba in bližini Bregov po mostu črez Dravo, dalje pod Ledom in bi se povezala v Št. Pavlu z obstoječo Labotsko železniško progo.
Stroški izvedbe tega 17 km dolgega železniškega gradbenega projekta bi znašali, primerno gradbenim stroškom v jeseni leta 1952, okoli 130 milijonov šilingov in bi od te vsote odpadla približno polovica stroškov za izgradnjo mostu črez Dravo in predora skozi Lan-genberg.
Morda zares resno nameravajo realizirati navedeni načrt, ki bi odprl na pripravnejši načrt Labotsko dolino ostali Koroški, morda pa rastejo načrti le zaradi tega, ker se nahajamo pred volitvami.


R ADZO-PROGR AM
RADIO CELOVEC
Dnevne oddaje razen ob sobotah in nedeljah:
6.20 Jutanja glasba — 8.15 Kaj kuhani danes?
—	8.30 Pozdrav zate — 9.05 Želje poslušalcev —
10.15	in 15.00 Šolska oddaja — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 12.00 Opoldanski koncert — 14.10 Kar si želite — 17.10 Popoldanski koncert.
Poročila dnevno ob: 7 00, 8.00, 12.30, 17.00,
20.00	in 22.00.
Sobota, 17. januar:
8.45	15 minut za naše malčke. Kar športnika zanima — 10:00 Otvoritev novega Funkhaus v Celovcu — 14.30 Želi si kaj! — 15.15 Kulturno zrcalo tedna — 15.30 Oddaja z glasbo in petjem
—	16.15 Filmski magacin — 17.10 »Harmonično
—	ironično — platonično" — 18.00 Pogled v svet — 18.30 Slovenske pesmi pojejo razni zbori
—	20.15 Športna poročila — 20.20 Teden zabave: »Vse posluša" — 22.30 V plesnem koraku okrog sveta!
Nedelja, 18. januar:
7.15	Pester glasbeni spored po željah naših poslušalcev — 8.10 Kmečka oddaja — 8.20 Igra godba na pihala — 10.00 Maša — 11.15 Lepe melodije — 11.30 Vesela oddaja — 12.45 Kulturno zrcalo tedna — 13.45 Ura jagrov — 14.45 Pozdrav za mesto in deželo — 17.30 Šport in glasba — 18.30 Zabavna oddaja — 20.15 Športna poročila — 20.20 Teden zabave: opereta — 23.00 Plesna glasba.
Ponedeljek, 19. januar:
10.45	Veder dojpoldne — 11.00 Šolska oddaja — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 13.45 Glas mladine — 14.30 Slov. poročila in objave. Teden in mi. Poje Miro Kemjak, pri klavirju Franc Babič — 15.45 Za gospodinjo — 16.00 Pevska ura —	16.30 Za bolnega in osamljenega —
20.45	Literatura v ponedeljek — 21.15 Igra vebki orkester Alpeniand.
Torek, 20. januar:
10.45	Iskalna služba — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 14.30 Slov. poročila in objave. Zdravniški vedež. Iz tistih dni. ki bili so in več jih ni: V kraljestvu pripovedk pod Kočno —
16.00	Komorna glasba — 18.30 Za našo vas —
19.15	Lepe melodije — 20.15 Opera.
RADIO LJUBLJANA
Dnevne oddaje razen ob sobotah in nedeljah:
5.30	Dobro jutro dragi poslušalci! — 7.00 Radijski koledar in pregled tiska.
Poročila duevno ob: 5.45, 6.30, 12.30, 15.00,
22.00	— 19.00 Radijski dnevnik.
Sobota, 17. januar:
12.40 Od melodije do melodije — 13.00 Jezikovni pogovori — 14.00 Narodno glasbo izvajajo »Veseli godci", Danica Filiplič in Greta Ložar, s harmoniko spremlja Avgust Stanko —- 14.40 Filmske melodije — 16.00 Po naši lepi deželi — 16.40 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana — 17.20 Ža pionirje — 17.40 Poje Ljubljanski komorni zbor pod vodstvom Milka Škobemeta —
20.30	45 veselih minut — 21.15 Zabavna glasba.
Žrtve požarne katastrofe v Reichenfelsu
so pokopali
Očeta Aignerja in šest otrok, ki so v Reichenfelsu pri St. Petru v zgornji Labotski dolini na grozoten in tragičen način pred očmi nesrečne žene in matere končali v ognju, so minulo soboto pokopali na pokopališču v Št. Petru. Ogromen žalni sprevod se je pomikal za dvema krstama, kamor so položili ostanke nesrečnih žrtev. Med drugimi se je pogreba udeležila šolska mladina z učiteljstvom in učenke celovškega ženskega učiteljišča, ki ga obiskuje tudi 17-lebna Aignerjeva hčerka. Med žalnimi gosti so zapazili zastopstvo 'deželne vlade, okrajnega glavarstva, okrajnega šolskega nadzornika in krajevne šolske ravnatelje. Ob globoko občutenih nagrobnih govorih ni ostalo nobeno oko suho. Ko se je večina žalnih gostov po pogrebu že razšla, se je uboga žena vsa strta zgrudila ob sveži gomili nesrečnih svojcev.
Kakor poroča „Neue Zeit“ se je pripetil primer, ki je vzbudil pri vseh veilko ogorčenje in odtujenost. Župnik iz Št. Petra je v svojem nagrobnem govoru izrazil cčitek, da Aigner ni bil tudi cerkveno poročen in je sedaj Bog nedovoljeno zakonsko zvezo razdružil. Številni žalni gostje so se ob tej župnikovi izjavi zelo razburjali, ker ne bi mogli pripisati duhovniku toliko brezobzirnosti spričo tako grozotno prizadete žene in preostalih hčera. Isti list poroča, da je župnik v Št. Lenartu grozovito nesrečo razlagal šolskim otrokom med veroukom kot kazen božjo.
Brezsrčnost obeh gospodov, ki bi morala po svojem poklicu tolažiti težko prizadeto vdovo, je izzvala upravičeno ogorčenje med prebivalstvom.
Nedelja, 18. januar:
S.OO O športu in športnikih — 8.15 Vedre melodije — 9.00 Literamo-glasbena oddaja: Slovenska pesniška žetev 1952 — 11.00 Od pravljice do pravljice — 11.30 Nekaj znanih melodij ■— 12.00 Oddaja za Beneške Slovence — 13.10 Želeli ste
—	poslušajte! — 15.10 Domače pesmi za veselo nedeljsko popoldne — 15.30 Za naše kmetovalce
—	16.00 Igra godba na pihala Ljubljanske garnizije — 19.40 Zabavna glasba — 20.00 Odlomki iz Verdijeve opere »Ples v maskah" — 21.30 Lahka glasba.
Ponedeljek, 19. januar:
12.45 Slovenske narodne in umetne pesmi —
14.00	Od melodije do melodije — 15.10 Nekaj polk — 13.30 Jezikovni pogovori — 18.40 Poje radijski komorni zlbor iz Zagreba — 19.40 Igra Ljubljanski plesni sekstet — 20.00 Okno v svet
—	20.10 Simfonični koncert Radia Ljubljana.
Torek, 20. januar:
12.45 Med glasbenim sporedom kulturni drobiž
—	14.00 S pesmijo in plesom po Jugoslaviji — 15.10 Zabavne melodije — 15.30 Naš roman —
16.00	Športno predavanje — 17.10 Filmska glasba — 18.00 Umetne in narodne pesmi poje zbor »Angel Besednjak" iz Maribora — 18.30 Kulturni pregled — 20.15 II. Suttermeister: Romeo in Julija, operni odlomki — 21.00 Literarna oddaja.
Slovenec četrtič guverner v ameriški državi Ohio
Frank J. Lauše. sin slovenskega delavca, ki se je naselil v Združenih državah, je bil 12. januarja že četrtič ustoličen za guvernerja države Ohio. Lauše je prvi mož v zgodovini te države, ki je bil že štirikrat izvoljen na to mesto.
Lauše je edini izmed demokratskih kandidatov v državi Ohio, ki je bil izvoljen pri novembrskih volitvah. Dobil je 425.000 glasov več kot njegov republikanski tekmec Charles P. Taft, brat senatorja Roberta A. Tafta.
Ko je prvič kandidiral za guvernerja leta 1944 — takrat je bil župan mesta Cleveland — ga demokratska organizacija v državi Ohio ni uradno podprla. Zmagal je kot neodvisni demokratski kandidat.
Lauše, ki je star 57 let, je začel svojo politično kariero leta 1932, ko je posta! občinski uradnik v Clevelandu.
Težaven položaj mladih zdravnikov
Nedavno se je oglasila pri ministru dr. Kolbu delegacija mladih zdravnikov in mu pojasnila težavne razmere, v katerih živi mladi avstrijski zdravniški naraščaj. Štipendije mladih zdravnikov v Avstriji so odvisne od dohodkov njihovih družin, mnogi mladi zdravniki pa ne bi radi bili odvisni od dohodkov staršev. Zdravniška zbornica, zdravniška društva in razne druge organizacije podpirajo njihovo zahtevo, naj bi vsak mlad zdravnik dobil štipendijo, da bi se mogel vsaj za silo preživljali, dokler se mu ne posreči začeti prakse. V teh razmerah pa nobeden zdravnik ne more živeti od dohodkov svojega poklica, ker na primer pomožni zdravniki zaslužijo na mesec največ okoli 1200 šilingov in lastne prakse ne morejo opravljati. Okoli 500 mladih zdravnikov opravlja delo brezplačnih asistentov in čaka že več let, da bi jih sprejeli v bolniško blagajno.
Poroka dveh zapornikov
Na celovškem stanovskem uradu je bila pred kratkim nenavadna poroka, ki je vzbujala pozornost že zaradi tega, ker so zakonski par spremljali policisti, kar je bilo samoumevno, ker je bil ženin na šest let obsojeni vele-slepar Manfred Janitsch. O njegovih goljufijah SO listi v Avstriji in Nemčiji obširno poročali. Nevesta je bila njegova svoječasna so-udeleženka Hermina Beck. Janitsch je deloval od Hamburga do Celovca in povzročil okoli milijon šilingov škode. Končno so ga v Celovcu prijeli in obsodili na šest let težkega zapora. Njegovo sotrudnico so takrat obsodili na šest mesecev in je danes že prosta. Brez dvoma nenavaden primer poroke, ker bo morala žena dolga leta čakati na svojega moža, ker bo moral po prestanem zaporu še v prisilno delavnico.
SEJIBKaESK
Smučarski skoki v Bischofshofenu
Minulo nedeljo so bile mednarodne tekme na 100-metrski skakalnici v Bischofshofnu. Sodelovalo je 31 skakalcev iz Avstrije, Nemčije, Švedske, Norveške, Švice in Jugoslavije. V močni konkurenci svetovno znanih skakalcev je Jugoslovan Janez Polda zasedel deseto mesto. Nadalje so se od Jugoslovanov plasirali tudi Karel Klančnik na 13. mesto, Jože Zidar na 20. mesto in Rudi Finžgar na 23. mesto. Rezultati so naslednji: 1. Naes (Norveška) 233,6, 90.5 m, 94 m; 2. Bradi (Avstrija) 224.2,
87.5	in 91.5 m; 3. Berguist (Švedska) 221, 84 m in 83,5 m; 4. Edder (Nemčija) 216,3 87 in 86.5 m; 5. VVeiler (Nemčija) 215, 86 in 84 m; 6. Ilolmstrom (Švedska) 214,4 82 in
84.5	m; 7. Dvelplado (Norveška) 213,9, 86 in
84.5	m; 8. Lauren (Švedska) 213 5, 81 in
81.5	m; 9. ICroken (Norveška) 210,9, 85.5 in 80 m; 10. Polda (Jugoslavija) 210,7, 82 in 88.5 metrov.
Pretežno lepo vreme
Za Avstrijo ostane visoki pritisk preko Srednje Evrope še nadalje merodajen, zato napovedujejo tudi v naslednjih dneh pretežno lepo vreme. Temperature bodo le malo spremenljive. V Celovcu je znašala zadnja dneva najvišja temperatura minus 4 stopinj ni najnižja minus 12 stopinj ,to je ena stopinja pod povprečjem.
Izdajatelj, lastnik in založnik lista:	Dt. Franc
Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 16—24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. Tiska: Kiirntner Druck-und Veilagsgesellscliaft m. b. H., Klagenfurl. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt, 2, PostschlieBfach 17.