Natis 12.000. Stajerc stane za celo leto samo 60 krajcarjev. iStvo in upraviteljslvo v Ptuju v gledališkem poslopju. izhaja vsaki drugi petek, ;raii z dne naslednje nedelje. Sestavki dobrodošli. se ne vračajo in se morajo "je do pondeljka pred izdajo do-tic" ne Številke vposlati. Stajerc. Posamezna Številka velja v Ptuju za celo leto K 1.— s poštnino K 1.90. Pri odjemanju več ko 10 številk primeren rabat. Cena za oznanila za: 1 stran K 32.—, '/* strani K 16.— V« strani K 8.—, '/„ strani K 4.-Vi« straui K 'Z.—, '/,, strani K. 1.— Pri večkratnem oznauilu posebno znižana cena. V. 23. V Ptuju v nedeljo dne 17. novembra 1901. II. letnik. Kmetje pozorl Kdor se hoče naroČiti na »Štajerca" celo prihodnje leto 1902, in nam z naro-m ob enem tudi pošlje celo naročnino nesku 1 krono 20 vin. dobival bode letos novega leta naš časnik zastonj. Na boj! Deželnozborske volitve stojijo na Štajerskem skoraj vrati. Meseca marca ali aprila prihodnjega leta e se ta špektakel pričel. Takrat bodejo se gosje doktori zopet spomnili, daje naš ljubljeni cesar kmetom dal volilno pravico. Oni bodejo obuli t visoke škornje in zlezli zdihovaje iz svojih ele- tnih stanovanj in svojih toplih pisarn ter vandrali jomazanih potih od kraja do kraja, kmetom nje- o srečo in rešitev oznanjevat, za katere so celih let plodonosno (?) delovali. Prva spoved. Tako hudih časov še dvanajstletni Burkelčev p ni doživel kakor pri prvi spovedi. Prav za prav bi bil moral že davno sprazniti lj, v katerem je svoje hudobije shranjeval, pa kaj \ ako so bili gospod sitni in mu niso prej ho- lolajšati težkega bremena. Zmerom so našli kak vor: v devetem letu je še premalo krščanskega ka znal, v desetem se ni dobro spovednih molitvic jI in v jednajstem letu sta si bila bojda s kate- om v veliki jezi. In tako je prišlo, da je smel ovedi še le tedaj ko je bila mera- že do vrha polna. Njegova pobožna in skrbna mati mu je kupila v ne- zjutraj v konzumnem društvo papirja in svinčnik J krajcar. „Peteru, rekla je, ko je prišla od maše domov. r, sem k mizi se vsedi! Tu imaš papir — mislim, bo dosti — in zdaj lepo premišljuj, kaj si v m življenju slabega storil; spomni se na velike ale grehe, da bodeš danes večerko tvojo prvo pošteno opravil. Vse si lepo zapiši, da na kaj zabiš." Tokrat bo tem gospodom težko šlo dopadenje kmečkih volilcev pridobiti, kajti kakšne uspehe naj poslanec seboj prinese, ako se on v deželnem zboru niti prikazal ni, ako glas, kateri bi za kmečke koristi mogel zadoneti v Gradci, se je isti samo vedno v Mariboru, Celju in Ptuju ali v drugih krajih pri sodiščih slišal, kadar se je za tožbe ali pravde ali rubežni šlo. Ako kmet izroči doktorju kakšno pravdo, tako zahteva on, da doktor tožbo tudi vloži in ga potem pri sodniji z lepim govorom zastopa. Tudi poslancem so kmetje izročili važno pravdo, boj za svoje pravice, za svoj obstanek in za osodo svojih otrok. In ako ti gospodje še tako lepo govorijo in še tako grozno psujejo, bodejo kmetje z glavami zmajevali in rekli: Kaj nam pomaga, ako nam dr. Jurtela ali kateri drugi toliko obljubuje, on 6 let ni svoje roke ganil in v prihodnjih šestih letih tudi nič napravil ne bo. Oj! ko bi mi imeli samo enega poslanca, kateremu bi se ravno tako slabo godilo kakor Rahlo je šla potem v kuhinjo, kjer je opravljala svoje navadno delo, pa danes vse bolj tiho, da bi ne motila Petra, ki je v hiši kosmato vest krtačil. In Peter je sedel za mizo, ali bolje rečeno, on je visel na stolovem robu. Božal je beli papir, grizel svinčnik, in kadar se je spomnil na kako posebno težko klado, segel si je z umazanimi prsti v lase, ki so mu stali na glavi ko skop na razdrapani strehi. Včasi je tudi po bliskovo potegnil z roko po mizi, seveda nikoli zastonj. Vsakokrat je izvlekel izmed prstov eno ali več muh, katerim je danes — pred spovedjo mora človek že bolj usmiljen biti — samo glave zdrobil. Ko se je tako v par let svojega življenja zamislil, postalo mu je vroče, da mu je nšvictt stopil na Čelo. Pa tudi ni bilo kaj malega, naj so mu take lumpa-rije stopile pred oči, da mu je slabo postajalo. A zraven tega je še stara, zaprašena ura na steni pravila: čak — čak, čak — čak! Najbolj ga je pekla vest zavoljo šekaste farovške mačke. Pred pol letom jo je na tihem ubil in mrtvo truplo v kurnik obesil. Potem je za bezgovim grmom čakal, dokler ni kuharica kurom jesti prinesla. Uj! nam, bi on gotovo celih 12 let ne čakal mirno, dokler bi ljubi Bog bolje ne ustvaril. Ako pa dok tori vidijo, da so kmetje ž njimi nezadovoljni, potem bodejo, kakor so to iz svojih kanclij navajeni, prišli z grožnjami. Rekli, bodo: Ako vi ne volite mene, potem vam bode posojilnica vrat zadrgnila, in našel se bode tudi kak gospod duhoven, ki bo rekel: In vi prišli bodete v pekel! In tako bodejo kmetje volili zopet svoje največje sovražnike! Ne, ljubi kmetje, tega ne bodete storili! Sponje-štajerski kmet postal je v zadnjem času moški. On se ne boji več razgrajanja kakih advokaturskih pisa-čev in si ne pusti od gospodov duhovnov nič zapovedovati, ako je svojo dolžnost kot dober katolik izpolnil. Kmet bode boj z doktori sprejel in gospodje doktori bodejo s strahom spoznali, da so kandidati iz kmetov bolj izkušeni in modri, kakor oni gospodje ki se sami k pametnim prištevajo, ker so 12 let hlače po šolskih klopeh trgali. Po celem Spodnjem Štajerju nastopili bodejo kmečki kandidatje in — bodejo izvoljeni. Vojna v Južni Afriki. Buri so izvojevali veliko zmago! Kitchener sam poroča takole: Kolona Polkovnika Barterja je rešila kolono Bensona, katero je pri Berkenlaagte napadlo okoli 1000 Burov. Angleži so izgubili polkovnika Bensona, 8 častnikov in 58 mož. ki so vsi padli, 13 častnikov 156 mož je bilo ranjenih. Buri so vzeli tudi dva topa ter se umaknili proti vshodu, — Kitchener priznava torej sam, da so imeli Angleži v tej bitki samo ubitih in ranjenih nad 200. Koliko je bilo ujetih, tega Kitchener sploh ne pove. Gotovo pa je, da kako kislo in jezno lice je napravila mogočna gospodova gospodinja z veliko bradavico na nosu — brr! še danes je Petra prijetno streslo. Jesenika gajžlo ukradel — Koklnovemu hlapcu dva polna žaklja prerezal, — materi s slamo mleko iz latvic pil, — tako je pisal. Še včeraj je poskušal s slamo. Dobra je bila ta iznajdba, ker tako se smetana (vrhnja) ni načela; zato je mati že dalje časa mislila na copernijo in je hotela dati mlečnico izžegnat. Ej, Burkelčev Peter, ta vam je bil pravo seme! Še le, ko je napisal nekaj črez 30 faloterij, šlo je delo bolj počasi, in kakor ima vse svoj konec, tako ga je tudi njegov register grehov imel. Nato je vse šestkrat prebral, da bi si lažje zapomnil in v spoved-nici ne obtičal. Nazadnje se je še lepo podpisal in pristavil kraj in čas. Da bi bili grehi na varnem, je papir zavil t robec ter vse vkup stlačil v žep. Obed, obstoječ iz mastnih žganjkov in mleka, mu danes ni dišal kakor drugekrati. Mleka si že kar pogledati ni upal, ker ga je preveč spominjalo na — no na njegovo iznajdbo s slamo. Tudi si ni upal so angleške izgube še večje, saj Kitchener navada^ polovico utaji. Kitchener poroča, da je bilo buri 1000. S tem pobija svoje lastne svoje prejšnje veS da se klatijo Buri lese v majhnih tolpah in neorgaaij ziranih četah. Angleži so zopet enkrat zašli v pastj Buri so jih popolnoma pravilno in vojaško zajeli, bili in polovili. Ta veliki poraz Angležev spo" III. leta vojne je sila sramoten. Na Angleškem je prestrašeno, zlasti še zategadelj, ker je vodil zm-vite Bure menda »skorej ujeti« Botha! Angleži s nimajo več optimističnih nad, da bo vojne že v" kem konec. »Westminster Gazette« piše, da je B mnogo več kot se zatrjuje. Če naj se Buri prenv docela, bo treba še mnogo novih čet. Toda odk vzeti jih? Angleži pravijo sedaj, da je bil oni veliki pord pravzaprav velik uspeh, kajti Buri so hoteli ujeti vso| kolono, a to se jim ni posrečilo. Listi govore tudi o velikih izgubah Burov, a nobeden ne ve povedati, kolike so bile po številu te izgube. Ali ta bitka j^ dokazala samo dvoje; da se Angleži niso v vojni, ki traja že tretje leto, prav ničesar naučili jn da se da še vedno kakor neumne ovce presenečati in zvabljati; v past, ter da so burske čete še vedno močne, agrej sivne in izborno izvežbane. Angleški listi pišejo šele danes, da bo treba strategijo vendar-le izprcmeniti!| Buri so blizu Kapstadta napadli velik konjski hlev ter| odvedli Angležem več 1000 konj. General Delareyj je 29. oktobra v okolici Rustenburga napadel angleški) transport ter vzel vozove s streljivom in puškami. »Reynolds Newspaper« dokazuje, da so izgubili Buri] doslej že nad 300.000 mož (torej 28000 mož več kotj je znašalo vse moško bursko ljudstvo in 240000 možj več kot je bilo odraslih Burov borilcev!) »Morning! Leader« je soštel ujete ovce, vole in konje, a je so-števanje opustil, ko se je izkazalo, da presegajo šte-[ materi v lice pogledati, saj je nosil v aržetu črno m belem, da je ničvreden fant. nImaš kaj velikih grehov?" vprašala ga je mati.| Seveda ni Peter nič odgovoril. Po jedi jo je tiho potegnil v šolo, odkoder je potem g. učitelj vse otroke skupaj v cerkev peljal, j Spovednik jih je že čakal. Jeden drobiž za drugimi je zgrevano in boječe stopil v spovednico. a vsak je I spet korajžno iz nje odšel. Prišla je tudi vrsta na muhastega Petra. Zato« mu je vroče postajalo in moral seje večkrat obrisati;! kolena so se mu tresla, srce mu je strašansko raocnoB bilo, in kar zazibal se je v spovednico. Že je gospodi župnik odprl okence in mu mignil, naj začne. On pa je iskal in iskal papir na katerem je imel svoje grehe zapisane. Zavoljo tega je postal duhovnik nepotrpežljiv. Peter, rudeč ko kuhan rak, je iskal po vsih aržetih, stresal svoj robec sem in tja ter nazadnje z jokajočim glasom povedal: „Jaz sem svoje grehe ssgubil!" No, usmiljen spovednik mu je ljuheznjivo pomagal. In ubogi grešnik je najprej boječe in počasi povedal tisto pripovedko o šekasti mački, potem je privlekel Jesenikovo gajžlo in prerezana žaklja in potem je vilke miljone! Tako sami angleški listi konstatujejo, da so poročila z bojišča smešno lažnjiva. General Botha je sporočil Kitchenerju, da bo dal odslej nanalje za vsakega ustreljenega Bura ustreliti angleškega častnika. Končno se poroča, da sta v bitki z Bensonom bila zadeta dva burska poveljnika: Opper-mann je bil ubit, Kristijan Botha pa ranjen. Angležki kralj je pri sprejemu iz Avstralije vrnivšega se presto^ lonaslednika dejal, da vsak dan moli za mir. Molitev kralja Angliji pač ne pomore iz vedno večjih blamaž. Pomagalo pa bi, ako bi kralj poslal Chamberlainu, ki se v tej vojni bogati, plavo polo, to je, da bi ga penzijoniral. Tudi državni zakladni kancelar Hicks-Beah je dejal, da je vlada pripravljena skleniti časten in pameten mir. Angleški listi so raztrosili vest, da ravnajo Buri z ujetniki neusmiljeno, kruto. Transvaalski poslanik v Bruslju pa je ti dni konstatiral, da Angleži lažejo, kajti Buri ravnajo z ujetniki prav nalašč lepo in milo. Laž se je raznesla zato, da bi se vojaštvo poslej iz strahu manje naglo udajalo kot doslej, da bi se vojaštvo borilo iz trepeta pred krutostmi Burov od sedaj nadalje obupnejše, vztrajnejše. Strah pred mucami in smrtjo naj nadomestita angleškemu vojaštvo pogum in navdušenje! Prisiljenost pa ni nikjer dobra, najslabša pa je v vojni. Angleški vojaki n. pr. mečejo patrone proč kadar so jim pretežki. Vsak vojak dobi po 300 patron. Ker pa je menda vsak že naprej pripravljen na poraz, pomeČe nekaj patron proč, da more lažje — bežati: Kafri in Buri so našli že ogrom-o množino angleških patron. Vsi Buri skoraj so obročni z angleškimi puškami in jahajo na konjih, kateri m. Res ne bom nikol več!" Vendar je enkrat vrgla drvo na kap, fanta pa drvarnice. Ko se je od tla pobiral, da bi hitro pet pete odnesel, oglasi se na strehi — kakor bi manjka ničesar. V angleški vojski je mnogo nezado-voljnežev in Holandci v Kaplandiji so vsi na ztrani Burov. Razne stvari. Ljubi gospod Jonas, urednik „Fihposa" v Mariboru! V zadnjem nFihposu" praviš, daje »Štajercu" zmanjkalo sape. Oh, ne bodi vendar tako otročji. Tako govoričijo otročiči, ki jim še srajčica iz hlačic gleda. Ti zahtevaš od nas, da bi ti mi povedali imena slovenskih trgovcev, ki so pomagali ustanoviti ^Štajerca". Vendar ljnbi Jonas, spomni se malo nazaj, (saj možgane vendar imaš) na številko 12 »Štajerca", ko smo te prosili, da bi nam odgovoril in povedal, kateri so tisti trgovci v Ptuju ali drugod, ki pravijo kmetom s sladkimi besedami: „Stric, kaj pa bo dobrega?" in si pisal »drugače pa nam za hrbtom osle kažejo in nas imenujejo ,bindišer troti'". — Mi smo na to odgovorili sledeče: „Ako pa nam g. Jonas imena tistih trgovcev ne imenuje; potem je on sam sovražnik kmetskega stanu, lažnik in slepar. „Gospodarček"! ven torej z imeni kmečkih sovražnikov.'4 Glej, glej gospodek Jonas! Pet mesecev je Že od takrat preteklo in ti si še zmirom odgovora dolžen. Kakor hitro boš nam tiste trgovce naznanil, bodemo ti tudi mi naznanili tiste slovenske trgovce, ki so pomagali „Štajerca" ustanoviti. Zraven bodemo pa povedali tudi tiste slovenske trgovce, ki so s ,.Štajercem" stokrat bolj zadovoljni, kakor s ,,Fihposom" Toraj le korajžno na dan. — To je enkrat ena bndalost, ki si jo v zadnji številki stril, druge so pa tudi toliko neumne, da se nam smili črnila, kaj o njih pisati. Toraj preje plačaj dolg, potem ti pa radovoljno zopet posvetimo. |Z Ptujske gore- Trmoglavnost g. župnika zmiraj ga hotela jeziti rujava mačka. A Peter danes ni mislil na ubijanje, ampak je hitro zbežal. Že prej je farovški kuharici večkrat rekel, stara copernica, zdaj pa bi bil še prisegel, de je res s hudičem v zvezi. Doma ga je mati že pred vratmi čakala. Roke je držala zadaj, kakor bi imela nekaj skritega kar ni treba vsakemu človeku videti. „Tako, fant, si tu!" pozdravi ga mati ostro. „Pojdi z menoj v hišo!" Notri se je prikazala — šiba. „Caj mrcina, ti bom že s palico pregnala tvoje lum-parije s slamo!" In jezno ga je začela mlatiti. Kuharica ga je tolkla največ po hrbtu, mati pa se je pomaknila malo nižje. Prav skrbno in dobro je opravila svojo delo, to se mora pač reči. Po teh dveh hudih nevihtah, polnih groma in bliska, že Peter ni več vedel, ali še živi. ali je že mrtev. Skozi zadnja vrata je zlezel na pravnik in se vlegel čisto pri plotu v mehko travo. Čutil je kaj mu bo dobro djalo. In res, mokra in hladna celina ga je lepo hladila in zato je tudi hitro zaspal, čeravno je bil pošteno potolčen. A hudo trganje v glavi ga je hitro zbubilo. Toda to trganje ni nastalo od prehlajenja, ampak je imelo bolj raste in skoraj bode sposoben, da se nekam pošlje. Pred kratkim prosil je neki c. kr. žandar-merijski postajni vodja za samski list za svojo nevesto in sicer v nemškem ali slovenskem jeziku, ker to c. kr. žandarmerijsko naclpoveljstvo tirja. G. župnik trdil je trdoglavno, da taka pisma morajo biti le* v latinskem jeziku pisana, in da se je on veliko več učil kakor žandarmi in da svet še ne ve, kaj da on vse zna. Se le vsled pritožbe na škofijstvo se je trda glava župnika omehčala! — Gospod župnik! okolščine so tukaj slovenske in nemške, ne pa Jateiniš". Lateiniš bodite Vi le pri bokalu sladkega vinca. Nesreče. Od Sv. Bolfenka se nam poroča: Dne 29. oktobra igrala sta se dva šolarja na paši y Ter-novci z velikim votlim kletnim ključem, katerega sta nabila s smodnikom, in ga potem užgala z žveplenko, da se je sprožil. Pri tem je enemu dečku, z imenom Brumen, raztrgalo roko in so ga zategadel mogli prepeljati v ptujsko bolnišnico. — V Stogoncih prišel je poldrugoletni deček Jere Galun v kuhinjo in v tem trenutku, ko ni nikdo na njega pazil, k neki posodi, v kateri se je nahajal krop in to prevrnil na sebe. Od vrele vode poparjen, dobil je tako težke opekline, da je par ur na to umrl. Ogenj. 18. oktobra pogorela je hiša in gospodarsko poslopje g. Martina Ceha pri Sv. Marku pri Ptuju. Ker v poslopju ni nikdo stanoval, se sumi, da je kdo zažgal iz hudobije. Najdeno mrtvo truplo. 5. novembra našli so v turniškem grajščinskem gozdu žensko truplo, katero je vsaj pol leta že tam ležalo. Četudi je to truplo že jako zgnjito, kažejo vendar gotova znamenja, da se je tu zgodil zločin. „Pozor, dravski poljanci!" S tem napisom se je zadnji smrdljivi „Fihpos" zagnal nad ,,Štajerca11 in pravi, da smo vas pred celim svetom osramotili. čisto drug vzrok. Suhi in slepi sosed Jesenik je že iskal tata svoje gajžle. Ko je gledal okoli hiše, zapazil ga je za plotom. Tiho je šel tja, pokleknil, potisnil tenke koščene roke med late in je dobro prijel Petrove velike uhlje. Ko je že močno držal, začel je na obeh straneh pridno vlačiti. To trganje je Peter občutil. Ker je videl soseda na drugi strani plota, vedel je hitro, zakaj in kako? Jesenik ni nič govoril, le grozno je gledal, in Petru se je zdelo, da hoče njegovo debelo, okroglo glavo skozi luknjo med latami potegniti. Čez nekaj časa je vendarle stegnil svoje trde prste, med katerimi je ostalo vse polno lasi. Petrova ušesa pa so postala otekla in sivkasto ru-deča kakor puranov greben. Drugo jutro se je komaj v cerkev privlekel, tako okorno in boleče je bilo njegovo truplo. In kar mešalo se mu je — zdaj je mislil, da čuti sosedove kremplje zdaj se mu je zopet zdelo, da padajo po njem hudi udarci farovške kuharice. Po maši je hitel domu, kako hitro je le mogel. Počasi se je zopet začel veseliti življenja, ker je vedel, da ga danes doma ne čaka šiba, ampak kofe in bider (guglhupf) z velikimi cibebami. Besede je ta lopovi nesramnež take navedel, kakoršnih je le on zmožen in ki se jih sramuje vsaka baraba. Besede, katere smo mi v zadnjem našem listu omenili, vedo naši čitatelji dobro, da so bile namenjene le v korist dravskim poljancem in je popolnoma prav, če se je tam ustanovila nabiralna pošta in ces kr. žandarmerijska postaja, da bodejo ljudje imeli mir in svoje poštne pošiljatve ugodnejše dobivali. To je ravno tako, kakor bi mi rekli: v Mariboru se je ustanovila žandarmerijska postaja, da ne bodejo uzmoviči in drugi taki malopridneži hudobij uganjali. Na tak način bi tudi vsi Mariboržani in seveda tudi „Fihpos" mislil, da je zato on tat, ubijalec itd. Ce se toraj „Fihpos" takega zlikovca misli — slobodno mu. — Dragi poljanci, s Fihposom pa kar na gnoj, ali ga pa zažgite, kakor to delajo ž njim tudi po drugod. Iz Vuhreda pri Marnbergii. Dragi T,Štajerc"! Ker od vseh krajev prinašaš podučne, koristne stvari, sprejmi tudi od našega kraja par vrstic. Mi vuherČani živimo ob nemško-slovenski meji složno in prebiramo razne Časnike, posebno kaj radi posežemo po vrlem ,,Stajercu;\ /e precejšno število nas je na tebe naročenih, pa nas bo v kratkem še več, kateri pa še ni naročnik, pa si ta list sposodi in ga prebira z veseljem. Nekdo mi je pravil, da se „Fihposu jako jezi čez „Štajercev" kmetski progam in da seza to. kar ,,otajercu sedaj zahteva, Fihposovci že 50 let prizadevajo doseči itd. Dragi bralec, morbiti ti ni znano, za katero stranko se „oča Gospodar" Že 35 let poganja. To ti hočem povedati, da se je on poganjal, ne za kmete, ampak delal in pomagal na to, da so uradniki in duhovniki višje mastne državne plače dobili, katerih poprej niso imeli in da so posestniki, kmetje dobili tako visoke državne š t i b r e, da so celo na nič prišli. To so tisti zlati gradovi in dežele, Tri sto medvedov! Komaj kakih 20 metrov pred hišo ga ustavi Koklnov hlapec. „Brez zamere! Samo za malo časa41 je prijazno rekel, ga položil črez levo koleno in mu jih je z obrnjenim gajžjakom nalagal kakor je mogel. Morate si misliti, da hlapec, ki je že par frakelnov hudičevega oleja spravil pod streho, ni solil slabih klobas. In zraven je štel 1—2, 1—2, — ker Koklnov furman je prej tudi cesarja služil. Jokajoč je prišel Peter domu. Vkljub vsem bolečinam je pojedel ves kofe in bider. Le vsesti se ni hotel, čeravno ga je mati k temu ljubeznivo vabila. Cez par dni so se ušesa zopet zmanjšala, in klobase ena za drugo zginile. Petru se je zopet povrnila pamet in ni mu bilo težko pogruntati, da je vsemu njegovemu trpljenju bil kriv njegov register grehov. Njegov najhujši sovražnik, puklasti Kobacov Tonče je v cerkvi za njim stal in je tiho pobral papir, katerega je Peter pri prebrisanju zgubil, in koj po spovedi je šel od hiše do hiše, Petrove lumparije raznašat. Za pričo je povsod pokazal list s podpisom. Ljudje pravijo, da je bojda Peter pozneje velik del dobljenih klobas Tončeku dal in mu pri tem ki smo jih dobili, po katerih se med in mleko cedi, v katereh pa ti gospodje gospodarijo, nam pa mesec v vodi kažejo, katerega itak na nebu vidimo in nas kmete in sploh Slovence brijejo. S pozdravom vaš P. S. Nesreča. Ogljenčev kisik, ki se razvija pri novem vinu, je umoril te dni pri Sv. Juriju ob Pesnici viničarico Reiter. Njen mož je šel v klet pogledat k moštu, a ogljenčev kisik ga je omamil, da je obležal v kleti. Žena ga je šla iskat, ker ga predolgo ni bilo nazaj; ko pa je prišla v klet, jo je kisik zadušil, da je obležala mrtva. Došli ljudje so pa moža rešili še živega iz kleti. Otrok zgorel. V Draženbergu pri Sv. Ani na Krembergu se je nekemu Šestletnemu otroku, sedečemu pri ognju, vžgala obleka, in kmalu je bil ves v plamenu. Mati je šla medtem po vodo k studencu. Otrok je umrl vsled hudih opeklin. Cenjene naše dopisovalce uljudno prosimo, da nam svoje dopise pošljejo vselej do torka pred izdajo lista, ker pozneje došle zamoremo še le za drugo številko porabiti. Zunanje novice. Z glavo pod pazduho je prišel na policijsko stražo v Parizu neki mož Marceli Nonneville, toda glava pod pazduho je bila iz lepenke (popendekla) grlo pa je bilo rudeče pobarvano. Na svojem grlu je imel enako barvo. Komisarju pa je pripovedoval, da ga je povozil voz ter mu odbil glavo. Komisar je hotel blaznika pomiriti ter mu je prijateljsko svetoval, naj gre k zdravniku ter si pusti odbito glavo nastaviti na svojo truplo. „Pač bi bil nore", je dejal mož z glavo pod pazduho, „to bom raje hodil brez glave, vsaj me ne hrbet čisto zravnal, za kar bi mu moral prav za prav še hvaležen biti. Če bode Peter zopet kakšno tako naštimal, da se bo splačalo prijeti za pero, bode Vam dragi bralci, to hitro naznanil Vaš udani Vošči-ga. Kmet in konzumni direktor pred sod- nijo. Bilo je v nekem malem trgu na Kranjskem, kjer že ima skoro vsak kaplan svojo konzumno društvor Tudi v tem trgu ga ni manjkalo, zakaj le neki, saj ima mladi duhovni gospod dosti časa za špeh rezati, dek-letam tihelce in furtohe primerjati, sklobudrano vino točiti itd. V to konzumno društvo je prinesel ubog kmetic 10 kil masla na prodaj. Prvi komi, ki je poštenega kmeta prav dobro poznal, je maslo kar vzel, ker mu je povedal, da je dobro zvagano. Kaplan pa tega ni pustil in je zapovedal, da se mora maslo zva-gati. Pri vaganju so pa našli, da ima maslo komaj 9 kil. Zato so kmeta zavoljo goljufije sodniji naznanili. On je sicer vse svetnike na pomoč klical, a to bo kdaj bolela, zobje pa tudi ne." Moža so slednjič vtaknili v blaznico. Zamena Žen. Iz Lutona dohaja čudna vest, da sta si ondi zamenjala dva prijatelja svoji ženi ter sta z mešetarijo docela zadovoljna. Enako se je baje dogodilo na Ruskem. Neki mlad kmetic je zamenjal svojo mlado, lepo ženko za starejšo ženko svojega soseda, toda s tem pogojem, da vzame obenem v hišo tudi taščo. Po kratkem času pa je prišel ta kmetic ves zmučen k prvemu, ter ga prosil, naj se pogodba razveljavi, ker je baje hudič v primeri s taščo še prav pohlevna stvarica. Toda prvi kmetic jo je že dovolj poznal ter se je zadovoljil raje s starejšim babšetom le da se reši tašče. Maček dedič. V Amiensu je umrla bogata vdova ter je svoje premoženje oporoČila „svojemu dragemu" mačku, ki ga je imenovala Cadet Roussel. OporoČeno je bilo 300 frankov na leto za njegovo hrano, 100 frankov za zdravnika, ki je imel vdovinega „srČka" oskrbovati v bolezni, 100 frankov za zdravila in šele po mačkovi smrti naj vse podeduje otroška mestna bolnica. Toda francoska postava ne pripoznava, da smejo podedovati tudi živali. Živinozdravnik tedaj zaman čaka na svojo plačo, otroška bolnica ne mora podedovati, ker še maček živi, in ako se ta presneta zadeva ne bo kmalu rešila ugodno, bo moral uboga para maček-dedič poginiti od lakote. Preveč blagoslova. Gospa Ormsboyova v Chicagu je rodila te dni Četverke in sicer tri fantičke in eno dekletce. Otroci so majhni, vendar popolnoma razviti Gospa O. je rodila prej dvakrat dvojčke, enkrat pa trojčke.- Troje otrok je rodila posamezno tako da ima tekom 9 let 15 gnezdačev v rodbinskem gnezdecu Oče je baje nevoljen nad tolikim blagoslovom. Dolar za poljub. Porotniki v Sheloygonu v Ohio so prisodili gospodični Bouskoni 500 dolarjev, katere mu ni nič pomagalo, moral je pred sodnika. Začelo se je izpraševanje. „Je to maslo vašo?" vpraša sodnik. „Koliko pa ste rekli, da ga je?" vpraša dalje. Obtoženec pove, da 10 kil. Sodnik se zdaj obregne: „Toraj, vi ste hoteli goljufati, ker maslo še poštenih 9 kil nima! Ali ni to nesramna goljufija?" — „Jaz sem mislil, da ga je pošteno 10 kil; če sem se pa pri vagi zmotil, nisem jaz tega kriv," opravičuje se kmet. „No, kako pa bi bilo to mogoče?" vpraša zopet sodnik. — „ Vidite, častiti gospod, to je bilo tako.: „Jaz imam doma dobro vago, še le lani eem jo kupil, pa gviht so mi otroci nekam spravili. Da bi me v konzumu ne mogli goljufati, sem tam kupil 5 kil soli, 3 kile rajža in svoji stari za jutrajšnji god 1 kilo kofeja in 1 kilo cukra. Vse te reči s papirjem vred sem namesto gvihta na vago djal, in moje maslo je še malo več vagalo. Ce hočete vam vse kupljene reči sem prinesem, ker jih še nisem načel. — Lahko si mislite, kako sta načelnik konzumnega društva t. j. kaplan in prvi komi pri teh kmetovih besedah nos pobesila. Sodnijski pisar je potem okoli pravil, da sta z gerihta s pol klaftre dolgim nosom odšla. Ni vse zlato kar se sveti. ima izplačati Peter Hugent, ki je gospodični obljubil dolar za vsak poljub. Omenjena gospica je pravzaprav zahtevala 3000 dolarjev, ker jo je Peter v istini liznil 3000krat. Zdaj ga je prav sladko „liznila* navihana Američanka. Buri v Belemgradu. „Slov. N.'1 prejel je pred nekaj dnevi iz Belegagrada sledeče pismo: Zanimljivi gosti so se pretočeni teden v srbski prestolici prikazali. Pet Burov po imenu Oto Vite, Kristijan Krispsen, Peter Hasmuns, Jansen in Larsen, prva dva častnika in drugi navadni vojaki, vživali so dva dni srbsko gostoljubje. G. Vite se je vdeležil vojne na Špijonskopu, in Koiesbergu in je bil 5 mesecev pri Ladismitu in sicer po kapitulaciji Kronja na Pardebergu je bil njet, od tam so ga prignali na Sv. Heleno. Tu ee je srečal z angleškim mašinistom na nekem angleškem paraiku. Ta mašinist je bil slučajno njegov prijatelj, ker tudi Vite je bil preje mašinist in sta bila nekdaj skupaj v službi. Ta angleški mašinist mu je obljubil, da ga reši robstva. Skrivaj ga je odpeljal na parobrod in ga skril med ogljem. Vite je srečno prišel v London in od tamkaj na belgiškem brodu v Anrverpen, potem na Nemško, od koder se je hotel vrniti na vojno polje v Južni Afriki, ali Angleži so ga v Port Saidu ujeli in odpeljali na angleški brod. Tu so spoznali v njem begunca od Sv. Helene in ga dolžili, da je tam ubil stražarja. Skoraj bi se bil moral neprostovoljno vrniti v kapsko kolonijo, kjer ga je čakala smrt, ali Vite, da bi se rešil, je skočil z broda v morje. Sprejel ga je neki turški brod, na katerem je dospel v Carigiad. Ko je skočil z broda v morje ranil se je, in radi tega je ležal v Nemški bolnišnici v Carigradu. Ozdravivši se odšel je zopet na Nemško, kjer je našel svoje tovariše, s katerimi sedaj potuje v Južno Afriko. Oba častnika sta pripovedovala zelo zanimive stvari o Angležih in o njihovem bojevanju, na primer kako Angleži pripeljejo zarobljene burske žene in jih postavljajo pred sebe, tako, da Buri ne bi na nje streljali. Angleži fabricirajo lažnjive brzojave. Ako, recimo, zaplenijo 100 ovac, to njihove vojskovodje takoj brzojavijo na Angleško, da so vjeli 100 Burov. Angleški vojaki so skoro nagi. Obleke njihove so tako raztrgane, ko da so navadni prosjak, in sicer zato, ker se od začetka vojske niso preoblekli, temveč so v eni in tisti obleki, poleti potijo po zimi zmrzavajo. Angležem morajo v vojski pomagati različni na pol divji plemeni, kateri so pod angleškim gospodarstvom, ko n. p. Kafri, Svaci, Zulusi itd., ali s temi ljudmi je lahko priti na kraj, ker se puške strašno boje. V bolnišnicah postopajo Angleži z ranjenimi Buri kakor z divjaki. Mesto, da jih zdravijo, jim še pomagajo na — drugi svet. Kar se orožja, municije in hrane tiče, je za Bare lahka stvar, ker dobijo od Angležev vsega v toliki meri, da so burski vojaki z vsem bogato preskrbljeni, med tem ko se Angleži morajo mučiti ob kruhu in vodi. Za dva dni dobe 1 do 2 kile kruha in liter vode. Buri so bili v srbski prestolnici sprejeti z velikimi simpatijami in so našli tudi pomoč, da bi se srečno vrnili k svojim rojakom in z njimi uspešno branili svojo domovino. Upor kaznjencev. Jz Newyorka poročajo: V Leal venvodu (Ranzas) se je uprlo 30 kaznjencev v ondotj kaznilnici. Vzeli ao paznikom orožje, enega paznifl usmrtili in dva ranili ter nato ušli. Konjeništvo je fl za beguni, enega ubilo in jih več ranilo. Stradati zna. V Londonu neka miss Augofl Christensen, ki ne jč po 30 dnij ničesar, a pije I včasih požirek vode. Kadar strada, leži na svil« postelji, a ljudje jo hodijo gledat. Baje ni nikdfl lačna. Visoka starost. Iz Londona poročajo, da je ■ Richmondu umrla znana dobrotnica, gospa ElizabeiM Hamburg, ki je dosegla 108 let, in 144 dnij. Še malo I dnij pred svojo smrtjo je mogla citati in pisati. Mirovno razsodišče je sklicano na dan 20. t. m. da se posvetuje o vlogi Burov zastran južnoafriške vojne. Buri se ne udajo. Z ozirom na Salisburvjevj govor jo burski prezident Kriiger izjavil, da ni misliti na konec vojne, dokler se Burom ne zagotovi popolna! neodvisnost, ker rajše propadejo, kakor da bi bili I kakorkoli odvisni od Angleške. Človeške črepinje pri carinskem uradu. Na mejno I carinsko postajo Verieres pri Lucernu v Švici je doseli nedavno misijonar, ki se je, dokončavši znanstveno! potovanje po Južni Ameriki, vračal v svoje rojstvenol mesto Bazilejo. V enem zaboju je peljal s seboj z^olj I prastare črepinje človeške, katere je izkopal iz starih I grobov v Patagoniji. Brez pomisleka so uvrstili ea- i rinski uradniki čudno robo v predel „živalske kosti*! ter so zahtevali 10 rappov mitnine za kilo. Misijonar] je v pravični jezi pojasnil uradnikom znanstveni po-j men teh črepinj, potem so šele uradniki po kratkem! posvetovanju zaznamovali zaboj s sledečo opazko:] „Zaboj črepinj starih Američanov; že obnošeno osebno] premično premoženje. Živega zamorca so sežgali v Perryju v državi I Mississippi 5. t. m. Privezali so ga na drog in gaj sežgali. Baje je onečastil neko belopolto žensko. Umoril soprogo. Kakor poročajo iz Budimpešte,! je zabodel 11. p. m. delavec Fran Sedok svojo ženo j z nožem ter jej potem preparal trebuh. Sedok je bil ] že nekaj časa sem jako nervozen in je storil morda j ta strašen čin v hipni blaznosti. Učitelj v shrambi za brizgalnico. V Vshodnjij Prusiji je vprašal učitelj pri generalnemu komandnJ kdaj bode treba iti na orožne vaje. Ker se ni poslužill pripravnega pota za svojo prošnjo, so ga zaprli za | 24 ur v shrambo za brizgalnice iste vasi. Učitelj vi ječi, kjer se zadržujejo navadno sami potepuhi in J vlačuge! Deklici zgoreli Živi. Nedavno je pustila Susičeva] žena, ki stanuje v Gorici v ulici Kolonijski svoji d?el punčiki, 51etno Mercedes in drugo 31etno, sami doma. | Ona je šla po opravku, predno pa je odšla, je dalal Mercedi še velik grozd, da bo mirna ter se bo igrala! z mlajšo sestro, ob jednem pa je naprosila spodaj I 8tanujočo Katarino Brak, naj pazi na otroka. Med i tem časom je Mercedes zažgala na štedilniku kos J papirja. Ali s papirjem vred unela se je tudi deklici j obleka, katera je bila hipoma v plamenu. Deklica je kričala in se vila v bolečinah, kletna mlajša sestrica pa je skočila k oknu ter klicala na pomoč. Otrok je umrl za opeklinami, — Marija Jazbec v Donbergu je pustila v kuhinji svojo 31etno hčerko Marijo. Pun-čika se je igrala ter prišla po nesreči v dotiko z ognjem, da jej je začela goreti obleka. Ker je kričala, so prihiteli ljudje na pomoč. Prepeljali so jo v goriško bolnišnico, kjer pa je takoj izdahnila. Ponarejalce denarjev so zasačili v podjunski dolini na Koroškem. Dva so na zahtevo državnega pravd-ništva zaprli, dva marljivo iskali. »Ponarejeni" kronski petak je v Celovcu bil kot tak na sumu. Pošljejo ga konečno na novčni urad na Dunaj, od koder pride odgovor, da kronski petak nikakor ni ponarejen, marveč pravi pravcati petak, kakor so ga dobro ali slabo skovali na Dunaju. Državno pravdniš-tvo je toraj ostalo na cedilu, „ponarejalca" so morali takoj izpustili. Po nedolžnem sta sedela precej časa in še ob kronski petat sta prišla, ker so ga na Dunaju kot ponarejenega prej preklali, predn<5 so ga za dobrega spoznali in zopet vrnili. Lepa bo, če bodo ljudi začeli sedaj zapirati tudi radi pravega in poš-tega denarja! Sicer pa ta slučaj jasno priča o dobroti našega sedanjega srebrnega denarja. Bucika (knofelca) 3 leta v pljučih. Dr. Espani je predstavil pred malo dnevi zdravniški akademiji jv Madridu 141etno dekle, katero je imelo 3 leta v ljučih buciko. Majhna pacijentia je imela to škodljivo zvado, da je držala včasih šivanko ali kako buciko ed zobmi — in tako ji je nekega dne, ko se je loboko oddahnila, spolznila bucika v sapnik. Zdrav- !ki so uporabili Rontgenove žarke ter našli buciko a levem zgornjem kraju pljuč. Pacientija je mnogo ela tekom časa, hudo je kašljala ter bruhala kri. žlic temu niso dovolili sorodniki, da bi jo operirali "ravniki. Pred kratkim pa se je je lotil znovič hud yelj — in pacijentija ja izkaŠljala popolnoma zar- velo buciko, čudno je, da se njej pljuča nič niso škodovala. Dekle je zdaj zopet zdravo in čilo. Američanska idila. James Meridy v Kentucky se te dni razporočil s trinajsto svojo ženo in pol ure zneje se je poročil s štirnajsto možitveželjno Evo. ames pa zna še napredovati, — je šele 40 let star. tvero žen mu je umrlo, z drugimi se je ločil. Sodrugu vtrgal brke. Zadnjo sredo se je vnel v eki žganjariji v Kutni gori prepir mej žganjepivci, ri tem je delavec Bartak vtrgal sodrugu Dvoraku esno polovico njegovih brk pod nosom, koje je ne- val poškodovanec z mnogo skrbjo ter je bil na nje "o ponosen. Anarhističen atentat ? Iz Monakova poročajo: d pričetkom predstave je 1. t. m. v dvorani eon ustrelil nekdo štirikrat med občinstvo. Neki jeter je bil smrtno, dva lahko ranjena. Nato se je lec ustrelil. Bil je anarhist, kiparski pomočnik offmann. Morilke Otrok. V Kristijaniji so neke ženske spre-ale nezakonske otroke v rejo ter jih tako zane-rjale, da so umirali. Tudi teple in mučile so jih. 16 trupeljc so skrile. Zdravnike so varale in jim kazale večkrat enega otroka, da so prikrile druzega, ki je umrl radi lakote ali tepeža. Dve ženski sta obsojeni na dosmrtno ječo, druge pa na večletno kazen. Pes V blagajnici. V Berolinu je prišel nedavno k državni banki trgovec Landsberg z raztrganimi ostanki 10.000 mark, katere je imel shranjene doma v svoji železni blagajnici. V to blagajnico pa je zaprl nekdo iz nepaznosti majhnega psa; trgovec je ravno isti čas odpotoval ter se je vrnil šele v osmih dneh. Ves ta čas je bil tudi v blagajnici zaprt pes, ki je vsled silne lakote grizel bankovce, a je naposled vendarle poginil. Ko se je osmi dan vrnil Landsberg in je odprl blagajnico, je našel psa mrtvega, bankovce pa zelo zgrizene. Vendar mu je banka izplačala denar, ker so bile številke bankovcev in drugi potrebni znaki še videti. Prenapolnjeni pekel. Veselo dogodbico iz svojega življenja pripoveduje angleški tenorist Patrik 0' Mara. Pred nedavnim pel je v Dublinu „Fausta." Ko je prišel prizor, kadar se ima z Mefistom pogrez-niti v pekel, je stroj, ki ima povzročiti, da se oba pogrezneta, nagloma odpovedal službo, in tako sta oba z zgornjo polovico telesa ostala nad odrom. Občinstvo je nestrpno Čakalo, kaj se iz tega izcimi, kako se bo ta komedija končala. Vtem zakliče nekdo iz kulis: „Vraga, Patrik, meni s zdi, da je v peklu že vse zasedeno." Med tem, ko se je občinstvo na vse pretege smejalo temu umestnemu dovtipu, začela je strojna uprava ssopet delovati in oba peklenska kandidata izginila sta „srečnott potem v peklensko žrelo. 340 km vožnje pod brzovlakom. Iz Prerova poročajo, da je našel ondi železniški uslužbenec pod prtlažnim vozom brzovlaka, ki je vozil iz Dembice v Galiciji v Krakov, spečega lGletnega dečka. Fant je prevozil tako že 340 km. brezplačno sede na zavornih pripravah. Vsled utrujenosti in mraza je tako trdno zaspal, da so ga krnaj zbudili. Deček se je peljal v Krakov obiskat brata. Bil je črn kot zamorec. Kralj Edvard ima raka. Vzlic temu, da so angleški ofrciozni listi tajili bolezen kralja Edvarda, je vendarle res, da ima kralj v grlu raka. Te dni se je vrnil angleški prestolonaslednik s soprogo z dolgega potovanja domov. Oče je sina sprejel — nemo. Pozdrav se je izročil prestolonasledniku — pismeno. Kralj torej ne more ali ne sme govoriti več! Siromak namazal doktorja. V nekem kraju živi nek advokat, katerega ljudje imenujejo »doktor Zguba". Ta doktor je sicer prava korenina in rad komu kaj dobrega stori, to je, rad denarje posodi, kadar pa svoje terjatve ne more stirjati, je pa tudi zvit kakor lisica in vse se ga boji, skoraj tako, kakor otroci parkeljna. Zgodilo se je toraj, da je temu doktorju Zguba-tu nek siromak bil dolžan par desetakov. Ob tistem Času, ko je ta siromak, bajtar denarje na roko dobil, imel je še eno kobilo in dve kravi. Ali kmali za tem obiskala ga je nesreča za nesrečo. Kobila se mu je ponesrečila in vzel jo je konjederec, eno kravo mu je nek Horvat pri belem dnevu ukradel in na — 8 vso to nezgodo porodila je siromaku še žena dvojčka. — Doktor Zguba je torej za svoje desetake tožil, dobil pa ni nič, ker edino kravico siromaku niso smeli vzeti, ker dajala je otročiČera prepotrebno mleko. — Nekega dne šel je siromak na bližnji sejem, kakor je tam sploh navada, četudi ni imel vinarja v žepu. Na sejmu je srečal ljubega doktorja Zgubo, kateri ga je lepo pozdravil, ga povabil, naj gre siromak ž njim na živinski sejem, da mu bo on kupil eno kozo in mu jo podaril (šenkal), ker ima veliko družino in malo mleka. Seveda to iz usmiljenja. Doktor mu je res kupil lepo kožico in jo siromaku pred pričami podaril. Koza je veljala 15 kron. Ubožec kar misliti ni mogel, kako lepo se je vse to zgodilo, gnal svojo živinče iz sejma lepo domov in celo pot na vse pre-tege hvalil dobrega doktorja. V vasi, v kateri je stanoval, stala je seveda tudi gostilna. Pred to gostilno je siromak s kožico postal, pripovedoval o svoji sreči in hvalil zopet doktorja tistim, ki so ga hoteli poslušati. Stalo in pričkalo se je tam tudi več meše-tarjev. Eden starejših izmed njih, ki je z doktorjem Zgubo imel že večkrat opravila, pa je z glavo zmajeval in proti koncu vprašal siromaka, če mu nič ne pade v glavo. „Paziu, mu je rekel mešetar, „najbrž že jutri zjutraj pride doktor Zguba k tebi in ti zarubi kravo! Jaz na tvojem mestu zaklal bi še nocoj podarjeno kozo in jo pojedel. Mesa se menda tudi ne braniš!" Siromaku se je ta nasvet dopadel in še isti večer je kozo zaklal ter jo raztrančiral. — Res, takoj drugo jutro že je prišel dobrotljivi doktor z eksekutorjem in se ustavil pri siromaku in ga pokličeta iz hiše in doktor je od veselja cepetal in zaukazal eksekutorju: „Zdaj v imenu postave zarubite mu kravo! On ima zdaj kozo, ki mu mleko daje! jaz sem mu jo včeraj podaril." Siromak se je zdaj malo namrdnil, popraskal za ušesi, potem pa smehljivo doktorju zarezal in pokazal na plotrekši: „Ja, prav lepo se vam še enkrat zahvalim, gospod doktor, za vaše usmiljenje, jaz sem kozo še sinoči zaklal, ker moji otroci so navajeni le na kravje mleko, ali kožo vam pa vendar rad prodam, daste si lahko črevlje narediti, volno pa si lahko denete za ušesi, da boste tam še bolj kosmati." In doktor je odišel z dolgim, dolgim nosom. Krasna Madjarka in zaljubljeni detektiv. V Aradu je pobegnila svojemo možu dražestna njegova žena ter je vzela s s seboj 16000 K. Policija je izvohala, da je lepa nezvestnica izginila v Velko Kikindo ter je poslala najspretnejŠega detektiva, (skrivni policaj) da jo pripelje nazaj k rodbinskemu ognjišču. Toda, moj Bog, redarji tudi niso iz lesa, imajo tudi včasi rahla, občutljiva srca —■ zapeljiv pogled in sladek nasmeh kake zemljanke tudi poplete in zmeša takega varuha občnega miru in pogtave — kakor se je na primer naključilo našemu detektivu, kateri je, ko je našel lepo Madjarko, popihal ž njo črez mejo. Sleparija. K dragotinarju Dieulafoiu v Parizu je prišel pred kratkim neki eleganten gospod ter si je hotel kupiti prstan. Med tem ko si je izbiral med prstani, je prišel v prodajalno berač. Kupovalec je vtaknil roko v žep ter je dal beraču dar. Dragom je gledal na kupčevalČeve prste in je zapazil, dil beraču stisnil nekaj „bliščečega". — Pustil je oba ■ miru. ko sta pa odšla ju je sledil. Na trgu Vem I mille sta se berač in kupovalec prstanov srečala, nai pa odšla na glažek vina. Ondi ju je dal dragotini aretirati. Berač je moral pač prstanček vrniti. Dragi zdravniki, Američanski zdravniki so dnj gospodje. Pokojnega predsednika Mac Kinleva i zdravili 8 dnij in računih* 100000 dolarjev. H Kinley je vzlic temu računu umrl, ker je bil neozdJ I ljivo ranjen. Poroka stoletnega Ženina. Milanski „Coriere dJ Sera" javlja: V Alatri se je te dni oženil notarji mestni svetovalec Angelo Alviri po kratkem vdo™ vanju, v starosti polnih 100 let, z gospico Paski Pulcinijovo. Mati »mladega ženina je doživela 105 ll I Gospodarske stvari. O pomenu in uporabi umetnih gnojil. Predavanje Or. Krncsta Kramer-a. docenta na tehniški visoki Soli v Grid (Dalje.) 2. Umetna dušičnata gnojila. Dušeč se nahaja v gnoju kot amonijak. soliterjevesoi ali pa kot organski dušeč, ki je važni del mnogih orgai skih spojin, posebno beljakovnatih. Organske siiofl segnijejo v zemlji, pri tem se dušeč spremeni v ami nijak in slednji se prestroji v solitrnokisle soli (Ni rate). Najbrž ga dohaja iz teh solij rastlinam dovoj dušca ter da ga le izvanredno sprejemajo iz amoni-jakovih soli ali drugih dušičnastih spojin. Na važnejšim gnojilom prištevamo vsled tea čilski solitar, ki ni drugega, kakor solitrnokisli natrol Ta solitar dobiva se iz južno-amerikanske republffl Chili, in ima 95o;o solitrnokislega natrona: včasih m ga pa komaj 70°/o in drugo je voda, kuhinska sol] pa magnezijeve soli. Več ko ima dušca v sebi, vel vrednosti je. Stane povprek 100 kilogramov 11-15 gl. Čilski solitar jo najboljši in najuspešnejši go(J ker se rad v vodi raztopi in rastline ga takoj pova jejo; ker ga dež iz zemlje jako lahko in brzo izpen zato Razglednice **■ p najfinejši jpetlotiskooni izpriitpi pošiljam jaz za K 35.— 1000 komadov in potrebujem k narejanju samo eno dobro fotografijo. Natisk na voljo, v nemškem ali slovenskem jeziku. Gospodom trgovcem dovolim pri cenah veliki popust, ter prosim za prav mnogoštevilna naročila. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-hati i. t. d. *> I Dr. Rose balzam Prašno domačo mazil za želodec '—m\ iz lekarne B. FRAGNER-ja v Pragi |# je že vcfi kakor 30 let občno znano domačo zdravilo slast vzbujajočega, prchavljanje pospešujocega in milo odvajočega učinka. Pre-bavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrepčuje in obdržuje v pravem teku. Velika steklenica 2 K, mala I K. BC P° pošt) razpošilja se vsak dan. -JM Proti vpoSiljalvi K 2 56 se pošlje velika steklenica in za K I 50 mala steklenica na vse postaje avslro-ogerskc monarhije poštnine prosto. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, kal ohrani rane čiate in varuje vnetja in bolečine manjša hladi. V pušicah a 35 In 25 kr., po pošti 6 kr. več. Razpošilja se vsaki Ako se vcošljc naprej gld. 1-58. se pošljejo 4/1 pušice, at] gkl. 1-68 6/2 pušic, ali za gld. 2-30 6/1 pušic, ali za gld. 2-Jj pušic franko na vse postaje avstro-ogerske monarhije. SVARILO! Vsi deli anbalaže imajo zraven stoječo postavno deponovano var-stveno znamko. Glavna zaloga: lekarna B. Fragnerja v Pragi, c. in kr, dvornega dobavitelja „pri črnem orlu" Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice. Razpošilja se vsaki dan. — Zaloga po lekarnah v Ovstro-Ogerskcm, potem v Ptuju v lekarnah g, Ignacija Rehrbalk in g. Hans Molilo^ v Celju pri M. Rauscher-ju in Quo Schwarzl-u; v Slovenskem Gradca pri Gustav Uxa-tu in pri g. Maks Lcyrenju v Radgoni. R1 1. Celjska mestna hranilnica nahaja se v lastnem zavodnem poslopju. Ringstrasse Štev. 18. 2. Hranilni vložki obrestujejo se s 4e/o ni m i obrestmi; rentni davek trpi hranilnica. Stanje vložkov znašalo je koncem leta K 8.833.560 42. 3. Posojila na hipoteke se s 5% nimi, menična posojila s 5Vs°/o nimi m nastavna posojila proti 5% °inii obrestmi oddajajo. 4. Hranilnica daja v najem železne blagajnične predale pod naklepom najemnika in pod sozaporom hranilnice v varno shranjenje vrednostnih papirjev; prevzame tudi odprte depote. 5. Vplačila v Celjsko mestno hranilnico zamo-rejo se tudi potom vložnega lista aH čeka poštne hranilnice na račun Štev. 807*870 zvršiti. Vložnice se oddajajo na zahtevanje. 6. Podružni zavod in Giro-Conto avstr. oger-ske banke. 7. Kreditno in posojilno drufitvo »Celjske mestne hraniVmce- daja menična posoji/a prod' 5Vs% nimi obrestmi. 8. Uradne ure za stranke so ob delavnikih od 9—12 ure dopoldne določene do preklica. Ravnateljstvo. Prodaja in prera vsakovrstnih popra optičnega bi kakor nanosnikov (Zwil očalov, barometrov, tj metrov, daljnogledov, vage za mošt, vino, $ jesih, libele (Wass^rwagen) itd. itd. pri KARL ACKERMANN-U, uraij trgovina z urami, zlatnino, srebrnino in opt blagom v Ptlljll v gledališkem poslopju. w«»Mm«i*mt«*wwit<*MH»' m Dobro ohranjen S^ "biciikzel A se po ceni proda. naslov poo? npravtiišioo „štajerca' Adolf Sellinschegg špecerijska trgovina „k zelenemu vencu'' v Ptuju kupuje vedno vsakovrstno Triino sadje, jabolka, hruške, slive, breskve, kutne, kostanj, orehe, grozdje, frišna jajca, krompir, luk, česen, vsak ovrstni fižol, maslo, surovo maslo (puter), med (Schleuderhonig),.! čebelni vosek, posušene jedilne gobe, hren in drugo zelenjavo; potem laneno in repno seme, živo in pitano perutnino, suhe hruške, suhe črešnje, suhe slive in jabolčne krhlje. Use to po visokih cenah. m 13 — Trgovina -= TRAIT z špeeerijo, kolonijalnim blagom, delikate-sami in mineralno vodo. ikate- 263 1 u g i iz jekla brane 2- 4-rezala, za travnike in mah. razdeljene in diagonalne, poljski valarj, obročasti in iz gladke plehovine, stroji za sejanje ..Agricola", Najizvrstnejsi in priznano najboljši i-, i-, 3- in CTr*f*il 7H ml^fiti* patenlovaniml valjčnimi, okroglimi SfLl v j i Acliiuailllin maz|j|v|m| tečaji na roko, na vital in za na par. V^LT'eii VlvUPJtJ YYYYVYYYYYYYYTYYYYYY Najnovejši mlini za čiščenje žita triierii za rošRanic turiice. Samoivorne patentovane brizgalnice za pokonča- vanje grenkulje in trtne uši ..Syphonia", prencsljive Štedilne peči, parniki za krmo, preše za seno in slamo na roko, pritrdljive in za prepeljati, kakor tudi vse druge poljedelske stroje izdeljuje garantovano po najnovejši in pripozuano najboljši napravi Ph. Mayfarth C. kr. izklj. priv. tovarne za poljedelske stroje, livarne železa In fužine na par. Dunaj, HI Taborstrasse št 71. 7S0 <™"™ev- Odlikovana • or»z 450 zlatimi, irebernlcni In ironaaUml tvetlnaml na vaeh večjih razstavah. Iluatrovani katalogi in mnoga priznanska pisma brezplačno — Zastopniki in predajalci se radi aprejmo. Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. 98 oji za košnjo in žetev, zam^it^telj0 4 yrablje za seno in žetev, za obračanje mrve, (| patentovani sušilni aparati za sadje, prikuho i. t. d. jftrese za vino in sadje, kakor tudi za vsako porabo, mlini za racije in grozdje, stroji za obiranje grozdja, stroja za rezanico, na valjčkili li z mazljivimi tečaji, jako lahko za ganiti pri čimur se prihrani 40% moči. Mline za debelo moko, reznice za repo, Ustanovljene 187%. Josef Gspaltl zlatar, srebrar vina z urami optiker fn trgo-v PTUJU ****** priporoča svojo d ajvečjo obilno sortirano nalogo, vedno uajnovtjših in naj- isolidnejiih dragotin, zlatnine, srebraine in blago k r isto f le kinežkega srebra, vsake vrst« nanosnikov (Zwicker) in ocalov, tudi po ZdrapnfJkib predpisih, stekla za ---------------brati, lupe (Loupen), termometre, barometre, aueroides. arasmeter, zdravniške maksi- termometre, vodne vage (libele), Rollmasse, daljnoglede, gledališena in druga kukala, lorguete, pjakOOrstne -klOStemeMburJke Page za tfiRt, za Vino. Žganje, acSt itd. po različnih cenah. — Dalj« svojo veliko zalogo dobro reguliranih ipitarskin ŽCpRll) lir, ZUtib, srcih, tula in nikelnastlb, *amo dobrega izdelka najboljših firm in mark proti večletni tarantiH po naizaerneiiib cenah. — Vsakovrstni ure, slare srebrne in finske bronaste denarje, slarovino, pristne bisere in kamne, bortensilber ia drugo, sprejema po najvišjih in a h v zamenjavo, aH tudi kupi. — Prevzame vsakovrstna v to stroko spadajoča popravila in graverska dela, ki se vsakomur lopolno zadovoljnosl v lastni delavnici solidno izvrše. ______ 219 Awmr Awmr G. kr. priv. tovarna za cement pboveljske promogokopne družbe t TrbOVSjatl riporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-CCment v vedno »dnakomorni, vse od avstrijskega društva inženirjev in ar-iteklov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote ii\it nadkriljajocf dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in spričevala raznih uradov in najslovitejših tvrdk so »a razpolago. Centralni urad: Dunaj, III 3 Rennweg 5. lil Dobre ure in po ceni proti 3 letni pismeni garanciji, prodaja in razpošilja Kari flcRermann, urar, trgovina i zlatnino, srebernino In optičnim blagom v PTUJU, v gledališkem poslopju. Dobre nikclnaste remontoir-ur« od gl. 3.50 višje. Dobre srebern« retnontoir-ure od gl. 5.50 višje. Dobre praw xlate remontoir-nre od gl- 15.— višje. Dobre stenske nre x btiem od gk 2.50 višje. Dobre pendel-ure z bitjem ur od gl. 6.50 višje. Pristne sreberne verižice od gl. 1.20 višje. Pristne sreberne poročne prstane, par od gl. —.80 višje. nikelnaste ure, budilke od gl. 2.- višje. Vse druge ure, zlatenino in srebernino, ter optično blago, kakor tudi vse v to stroko spadajoča popravila, dobro in po ceni. 14 — 14 — ; Lekarnarja A« Thierry-ja balzam z zeleno nunsko varstveno znamko 12 malihjali 6 velikih steklenic K 4 — poštnine prosto. A. Thierry-ja Centifolien-mazilo za rane 2 lončka K 3.50 poštnine prosto razpošilja proti plačilu v gotovini A. Thierry-jeya lekarna „pri Angeljn" y Pregradi pri Rogatec-Slatina. Dunaj, centralni depo: lekarnar C. Brady Fleischmarkt 1 Budapešta: lekarna J. v. Torbk in dr. Egger. Zagreb: lekarna S. Mittelbach. Na drobno dobiva se poovsod. 137 Brata Slawitsch v Ptuju. priporočata izvrstne Šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . . 70 K — h Singer Medium 90 „ — „ Singer Titania . 120 „ — „ Ringschifchen .140 „ — „ Ringschifchen za krojače..........180 „ ■— „ Minerva A............100 „ — „ Minerva C za krojače.......160 „ — „ Howe C za krojače in čevljarje .... 90 „ — „ Cylinder Elastik za čevljarje.....180 „ — „ Deli (Bestandtheile) za vsakorstne stroje. Cene po pogodbi na obroke (na rate). Cenik brezplačno. 312 Christof Mosslacher Vrba pri Vrbskem jezeru. Z današnjim naznanjam, da sem samoprodajo svojega desertnega siru (VVorthcr Dessert-KaSe) podelil gospodu Henriku Maureter-ju, trgovca s špecerijo vinom in delikatesftmi v Ptuju na llorijanskem trgu. Za izvrstno kvaliteto se najbolje skrbi- 316 Spoštovanjem ch. M6sslacher Kište prodaja po ceni W. BLANKEvPtuji. mri:_____ Ptuj, meseca oktobra 1901. P. n. Usojam si slavnemu občinstvu uljndno naznaniti, da sem na glavnem trgu nasproti Sellinschegg-u otvorila trgovino Z usnjem in potrebščinami. Trudila se bodem, cenjene odjemalce z najboljšim blagom po najnižjih cenah postreči. Prevzamem tudi vsakovrstne kože v najboljše in najcenejše izdelovanje ter kupujem vsakovrstne kože po najvišjih cenah. 335 Marija Skubitz. i« v"" V se k^oj se takoj sprejme v I(ftPII2 7 službo Pri IiUuIICLL V. LEPOSCHA %# v Ptuju. 342 Doktorja pi. Trnktfczyja že mnogo let Izvrstno preskuiena zdravila, rediina In dletetlčna sredstva, priporočena v stotinah zahvalnlc, priporoča In razpošilja lekarna Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko, Majceneje se dobivajo, Če s« naroča po poŠti v tej lekarni, odkoder te ta zdravila vsak dan takoj pošiljajo na vse strani sveta s povratno poŠto s poitila povzetjem, tudi celo samo en komad t natančnim rabllnim navodilo«. Za iicdllnc gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneie, malo- krvne, blediČne, ta vsakega bolnika, sploh »a vsakega se namesto bre/močne, rat- draiujoče kave in ruskega Čaja Doktor pi. Trnkdczyjev KakftO slclf^Tli £ni priporoča koi tečno, krepilno, tdravo in najceneje .**>«.»w -».»x...« vnj t,„„nM„ sredstvo. Bolje kot tdadna kava. Zavojček (1 4 kilo vsebine) 40 h, 14 zavojčke^ samo 5 K. Dalje se priporoča; Doktorja pl. Trnk6ozyja XfilodfiznG kapljice. Isborno sredstvo /a želodec. Deluje pomirjujoče, kre-mmmmmn^^^p»—P1'"0. bolest uiežujoč*. tek vzbujajoče, Čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K. KrOCHCe Odvajalno, želodOC Čistilne. Odvajajo blato brei vseh bolečin, ka* ^^^^J^^^^^kor se to čestokrat pripeti pri drugih kroglicah. Ubranjujoče je tO sredstvo zoper bolezni, ki morejo nflsMti vsied zapehe, napenjanja itd. Skada 42 h, sest škatlic 2 K 10 h. — PocMkrene kroglice- Škatla 80 h, tri škatle 2 K. Prsni P'jucni in kalijev tok ali zeliščni sirup, prirejen s lahko raztvarljivim » antičnim železom, uteSujc kaielj, rattvaija siii, lajla bol in kaielj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 5 K. DriPnilni "*" u^°* ove, (G'Chtgeist) priporočljiv je kot boli uteiujoče, lajta- ^^^Jz^^^^joČc drgnenjc v t rižu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drg-, ncuje po d> Igem hodu in ležkem delu. Steklenica 1 K, Sest steklenic 4 K 50 h. Tinktura za kurja očesa, pre.«ki(serituj Mestni denarni zavod. Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke v Gradcu. Uradne ure zs poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 are. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakor&nega posla % avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Občenje t «v$t. ogmfeo banko* Ravnateljstvo Razglas. Letni, mesečni in tedenski sejmi v Ptuji. jjjpS^ Letni sejmi: ^S§| (Kramarski, živinski in lesni sejmi) 23. dne aprila, 5. dne avgusta in 25. dne novembra. Konjski in goveji sejmi: " JM| [Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, izvzemši prvo sredo avgusta meseca in petjo sredo novembra mesca, in sicer zaradi tega, ker se vrše v doti eni h tednih zgoraj navedeni letni sejmi. — Po tem takem vršita se v mestu Ptuj vsaki me« see dva goveja in konjska sejma. Svinjski sejmi: Vsako sredo. Ako je v sredo praznik ali letni sejem, tedaj dan popreje. Tedenski sejmi: Vsako sredo in vsak petek, posebno za meso, slanino (speli) in perotnino. Ob zgoraj navedenih dnčh prodajajo se na trgu ob ledji (Lend) velike množine stavbenega tesarskega lesa, krajnikov, letev (lat) trsnega kolja i. t. d. Žunan Mestni urad v Ptuji. j O?*«in 10 — 16 — Sadim drevesa sjpsafegt^fsa hruške po K 1.20 do 1.60. — Iz-boren jabolčnik iz lastnih kletij od 14 do 18 vinarjev za liter ponuja OshrbniitPO marenberg (Gutsverwaltung Mahrenberg). Tam dobijo se tudi jorkSirski plemenski prašiči. 334 Štev. 39.232. Razglas. Naročila na amerikanske trte iz združenih državnih in deželnih trtnic za sadilno dobo 1901/2. 04 dežele Štajerske bodo se za pomlad 1902 sledeče množine amerikanskih trt pod naslednjimi pogoji proti plačilu oddale, in sicer: 1. 500.000 komadov požlahtnic (največ od mosler rumeni, velšrizling, burguder beli, guledel rudeči in beli, silvaner zelen, traminer rudeči) na Riparia portalis, Vitis solonis in Rupestris montikola. 2. 500.000 komadov koren ink od Riparia portalis, Vitis solonis in Rupestris monticola 3. Večje Število reznikov od zgoraj imenovanih vrst. Ceno za trie za 1000 komadov so sledeče: I. Požlahnjene trte za premožne posestnike 250 K, za vse druge posestnike 160 K. II. Amerikanske koreninke za premožne posestnike 20 K za vse druge posestnike 10 K. HI. Rezniki 6 K. Pri naročilih od več kakor 1500 požlahtnic, 5000 komadov korenink ali reznikov skoz eno stranko, prideržiino si mi, napominano množico odgovarjano splošnemu stanju naročil znižati. NaroČila na te trte imajo se neposredno pri deželnemu odboru ali skoz občinske urade, pri kojih se dobijo v to svrho naročilni listi, vložiti. Občinska predstojnicva imajo izpolnjene naročilne liste nemudoma deželnemu odboru vposlati. Vsa naročila imajo se narediti do 1. decembra 1901, ker na pozneje došla se ne bodo mogla ozirali. Naročila reševala se bodejo po vrsti kakor so došla, in dobi vsak naročnik naročene vrste, tako dolgo, dokler je kaj zaloge. Vse te trte oddajale se bodejo samo Štajerskim posestnikom in imajo tudi tiste stranke, ktere so trte neposredno pri deželnem odboru naročile, občinsko-uradno potrdilo o tem, da so posestniki vinogradov v občini, priložiti. Trgovci trt so od dobave goriimenovanega materiala izključeni. Cene razumejo se od trtnice in je za to spadajoči znesek pri sprejetju trt plačati, oziroma ako se iste pošljejo z Železnico, se bode znesek povzel. Zapakovalni in dovozni stroški zaračunili se bodejo po lastni ceni. Pri vsakemu naročilu je treba naznaniti: 1. ime, stano-vališče in stan naročnika; 2. davčno občino, v kateri leži vinograd: 3. vrso trt katero se želi dobiti; 4. zadnjo železnično in poštno postajo, kamor naj se trte pošljejo. Ako bi katera naročena vrsta trt pošla ali bi je ne bilo v zadostni množini, se bode ista nadomestila z isti podobno. Gradec, v oktobru 1901. Od štajerskega deželnega odbora. sso Edmund grof Attems. ceneč s primerno šolsko izobrazbo, ki, ako mogoče nekaj slovenski razume, sprejme se s 15. oktobrom v trgovino s knjigami in papirjem W. Blanke=ja v Ptuju. Čudež iz Švice. Podpisana firma pošlje vsaki osebi, kateregakoli stanu proti poštnemu povzetju za ceno, kakor je Še ni bilo v trgovskem svetu, to je za samo 2 kroni 60 vin. carine prosto, izvrstno, 24 ur točno idočo BMC uro ^Sm s triletnim jamstvom. Vrhu lega dobi vsak naročitelj elegantno, fino faconirano verižico brezplačno priloženo. Ako bi ura ne ugajala, se jo premeni ali pa se vrne denar. Pošilja te ure jedino le zastopstvo za švicarske ure v Krakovu J/l poštno predalo št. 29. 307 • uuiiUNuuuuuri| Giht- in reumatismus-eter. Ta v ,.Mohren"-lekarni v Radgoni največ iz na telo okrepčevalno delujočim aromatičnim zdravilnim sredstvom pripravljeni eter se kot bolečine olajšajoče mazilo najbolje priporoča. Cena ene steklenice z natančnim po- rabnim navodilom velja 50 kr ali 1 krono. S poŠto proti poštnem povzetju (Nachnahme) se manj kot 2 steklenici ne razpošiljajo. 323 i»iUI*l*NI»,4lili>n*> Pozornost!!! Colnine prosto!!! Pozornost!!! g: Prekosi vsako konkurenco. Mi pošljemo vsakomur ,,Colnine prosto" 3 m štofa dobre, močne kvalitete, za kompletno jesensko moško obleko svetlo ali temno, gladko, progasto ali karirano za pod sramotno ceno od gl. 2.30, kakor 3 m Črn. kamgarna kompl. elg. moško salonsko obleko gl. 3.70 Dalje en kompl. jesenski ali zimski moški površnik, dober, kodričasti stol za ceno od gld. 3.30. Yse colnine prosto. Naše oznanilo se opira na strogi basis, od kojega bonitete naj se vsakdo prepriča in je risika popolnoma izključena, ker se neprikladno zadovoljno ramenja ali denar nazaj pošlje! Dobavlja se proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej vpošlje, samo in edino skoz Jungwirth's Expeditionshaus Krakau, Postfach Nr. 29. 328 Sprejme se takoj učenec 14 let star, zmožen dobro nemškega in slovenskega jezika in je poštenih starišev, v trgovino mešanega blaga pri Ivanu Končan v Šoštanju (SchOnstein). 324 •n.ioqiJBjg u 1 nfn;j a lUJuSifu^ a iqop os J3) q OS lisod od 'i\ 09 ouies srpA, iOMi o*i$wa tilnnd # # # mijuinuifouiA uSo.)UKA 11/, itS;l'u>| uu/ka o>[uf P1SIZ1 Jt>H0Mt»H Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pauko Tisk: W. Blanke v Ptuju.