Leto VI., štev. 60
Ljubljana, sreda, 11. marca 1928
Poštnina pavSallrana.	Cena 2 Din
;s izhaja ob 4. ijutraj. =
Stane mesečno Din «5'—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo s
Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta
štev. 16/I. — Telefon štev. 7». Kočna redakcija: od ig. ure naprej v Knaflovi al, št. £/l. — Telefon št. 34.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Uppavai
Upravnlštvo: Ljubljana, Prešernova ulica št. 54. — Telefon it. 36.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 36.
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta,
Račun pri poštnem ček. zavodu: LJubljana št. 11.842, - Praha čialo 78.180. Wien Nr. 105.341.
Ljubljana, 10. marca. Klerikalci se radi postavljajo v pozo gospodarja nad Ljubljano. Govore in pišejo, kot da stoji za njimi ogromna večina ljubljanskega prebivalstva, vsled česar da gre njim po demokratičnih principih vlada tudi v ljubljanski mestni hiši. To klerikalno domišljavost in nadutost potrjuje znova včerajšnji «Slove-nec», ki piše o »najnovejšem atentatu®, ki je bil po njegovih izvajanjih uprizorjen nad dozdevno klerikalno večino radi odgodiive ljubljanskih občinskih volitev.
Dejanski položaj je pa ta. da tvorijo klerikalci v Ljubljani manjšino, ki ji ne gre nobena pravica do varuštva aH vodstva Ljubljane. Kadar spravijo klerikalci vse svoie zanesljive in napol zanesljive volilce v Liubljani na volišče, štejejo 1700 giasov. S to številko kalku-lirajo tudi sami voditelji SLS. Pri volitvah v konstiiuanto, ko so nastopile stranke vsake zase, je dobila SLS. 1762 glasov, leta 1923. pri skupščinskih volitvah pa je bilo za SLS oddanih 2814 klerikalnih in komunističnih glasov. Komunisti takrat niso postavili svoje liste. Da je pri letošnjih volitvah dobil doktor Korošec 4365 glasov le slučaj, ki ima svoje vzroke v raznih okoliščinaJu od katerih je najbolj značilna ta, da je bilo od klerikalcev z nedopustnimi volilnimi manipulacijami prigoljufanih 700 do 1000 glasov. Zakaj je dobil dr. Korošec večino, ne bomo danes tu razprav-jali. zadostuje naj le konstatacija. da med glasovi, oddanimi za SLS., ni bilo nad 1800 klerikalcev.
Klerikalci se svoje slabe pozicije v Liubljani v ostalem sami zavedajo, četudi markirajo v javnosti nekaj drugega. Ako bi bili sami dovolj močni, ne bi delali za ljubljanske volitve neprestane kompromise z drugimi strankami, kompromise, ki bi bili sicer za stranko z absolutno večino naravnost sramotni. Za občinski svet ljubljanski so zadnjič osnovali cZvezo delovnega liudstva», v kateri $0 si izgovorili menda le 17 mandatov od 49. Pristal? so tudi na župana, ki ni bil iz vrst SLS. Za sedanje volitve so skrpucali svojo kandidatsko listo ood firmo občinske samouprave. Tu so si zasigurali cd 49 mr.nd?tov celo samo 15. Ponovno so pristali na to, da župan ne bo pristaš SLS. To so pač dovolj krepki dokazi za slabosti klerikalne moči v Ljubljani, četudi mrramo priznati, da je SLS znata z izkoriščanjem drugih strank in izrabljajoč politično nezrelost, kratkovidnost in redoslednost njihovih pristašev prav spretno voditi politiko v Ljubljani, tako da je ona bila poveljnik, drugi pa le nieni priganjači in preužilkarji.
Nasproti klerikalcem v Ljubljani stoji najmanj še enkrat toliko prista-sev Narodnega bloka, ki majo že radi tega najmanj še enkrat toliko pravice odločati o ljubljanskih zadevah kakor gospodje od SLS, ne glede na vse druge okoliščne. To pravico ima Narodni blok tudi še potem, ko so ss — kakor piše »Slovenec* — »združili vsi Pošteni elementi brez razlike strank«, da bi tudi pri sedanjih občinskih volit-ah pomagali klerikalnemu režimu na magistratu do zmage. Če smatra »Slovenec ^politično uskoštvo, pilpogačar-stvo, breznačelnost ih pustolovstvo za poštenost, ie to stvar njegovega okusa in njegove morale.
Dejstvo je Ie, da sta' pri najnovejši klerikalni »samoupravni zvezi« iz sa-mohran.ievalnih nagonov vztrajala z '"nemo in odločnostjo le odvetnika dr. Ravnihar in dr. Hacin, ki sta notorič-no dva politična generala brez vsake vojske. Dr. Periču, ki se ie polakom-nil na stolec ljubljanskega župana in je napravil kravjo kupčijo s klerikalci na svojo pest, socijalistična stranka ni odobrila te njegove mežnarske avanture. NSS pa je dobila od g. Klofača pismo, v katerem ji je sporočil, da se lahko veže z vsakomur, samo s klerikalci ne. Na dan občinskih volitev, ako bi se vršile IS. t. m„ bi torej klerikalci sigurno pogoreli z dr. Ravniharjem vred, ki je radi svojih osebnih ambicij imel od klerikalnih -»zaveznikov« edini interes, da se občinske volitve vrše. Vse to klerikalci sami dobro vedo in sedaj kriče radi odgoditve volitev le zato, ker so vajeni kričanja in demagogije.	. .
Povedali smo že, da se Narodni blok volitev 18. marca ni bal. Zmagal bi v temeljito izrpremenienem političnem položaju in ob čuječnosri nad klerikalno volilno sleparijo navzlic temu, da je klerikalni magistratni režim z uradni-ilfl popravki strašno falziiiciral volilne ifpenike. Navzlic temu pa odobravamo ukrep ljubljanskega velikega župana o oogoditvi volitev, ker nam ie na tem, da se spravijo ljubljanski volilni imeniki* v red in na zakonsko podlago, pa n ij se potem pokaže večina tako. ali tako. Če pri zasledovanju tega daljše-* in dalekosežnejšeea cilja sedi vlad-i komisar, na magistratu še nekaj čaji, ne bo nikomur v škodo. Zgražanje •ierikalcev nad komisariatom ni le cini-no, marveč tudi nesramno. Klerikalci io bili tisti, ki so še pod Avstrijo prvi
Radičevski mandati bodo razveljavljeni?
Obnovitev volitev v bregalniškcrn okrožju. — Pred važnimi odločitvami giede slovenskih volilnih okrožij.
Beograd, 10. marca p. Akoravno varuje vlada popolno tajnost o svoiih sklepih slede radičevskih mandatov, Imajo politični krosi vendarle vtis, da bo večina veriiikacljskega odbora Narodno skupščine za razveljavlje-nje radičevskih list In za razpis novih volitev v dotičnlh okrožjih.
Sigurno fe, da se bo Narodni blok odločil za razveljavljenie volitev v vssin bregalni-škem okrožju. Današnja debata v verillka-cijskem odboru je pokazala, da so se v tem okrožju vršile volitve pod neposrednim pritiskom bolgarskih četašev. Dokazano le, da so strahova!! Bolgari preko granice ustno p'smer.0 s pomočjo svojih zvez pre-bh -j in silili, da glasuje za listo David. . _vca dr. Šcmenkovlča. Grozili so da bodo vsem pristašem Narodnega bloka zažgali hiše, nje same pa poklali. Vladna
kluba sta sklenila, ca bodo glasovali njuni člani v Narodni skupščini za razveljavljene volitev v bregalniškem okrožju. S tem bi blil razveljavljeni en radikalni in dva demokratska mandata, med njimi tudi oni Da-vidovičevca Arse Laziča, kl je kot najstarejši poslanec otvoril sobotne sejo nove Narodr.e skupščine.
Živahno sc ie danes med člani veriilkacll-sfcaga odbora, ki so pristaši Narodnega bloka razpravljalo tudi o pritožbak iz slovenskih okrožij Gotovo je, da bodo te pritožbe predmet razburljivega proučevanja. Zlasti ona iz Ljubljane jasno kaže, da so si kle-kalci pridobili ljubljanski mandat samo s sleparijo. Potrebni ukrepi v tem vprašanju bodo storjeni, čim pridejo volitve v Slovenji! v razpravo.
Vlada zaki učila razpravo o verifikaciji
Popolna enotnost v saziranja glede vseh veriSkaeijskSh vprašanj. — Vlada in opozicija. — Važne ministrska konferenca. Opozicija v negotovosti.
Beograd, 10. marca p. Vlada ie danes dopoldne in popoldne nadaljevala razpravo o političnem položaji?, Vsi ministri so podali svoja mišljenje, kako naj se postopa z radičevskitnl mandati in s tem v zvezi o nadaljnji politiki Narodnega bloka. Na seji se je Pokazalo popolno enotno nazlranje vla-dinih strank, zlasti kar se tičs nezloai-ljrve volje, da j© treba narodu pokazati, da se današnje državno-unirvno stanje nikakor ne sme izpreniertlti in da se mora v naši državi poo-lno-rcta avaževati le oni, kl hoče brez pridržka lojalno delovati ua obstoječi podlagi. Vlada ja sklenila, da se pri svoji nadaljni taktiki ne bo ozirala nr. kaprica opozicija. ki sredo rjo^ebno za iem. da skulajo z grožnjami r abstinenco v Narodni skupščini vplivati nri kab;n?*. Ako bi se opozicija res absRnirela. bi vhids to zelo obžalovala, vendar bo svoi prosrram izvedla do konca. 0-cd3 mandatov HRSS so bili vsi ministri, ko so šli s seje, napram novinarjem rilo rezervirani in so govori': s njimi fc o postranskih stvcrcii. Deis ro še. da je vprašaje verifikacije ma: dstov sicer stvar pai-amenta ln klubov, da pa bo gotovo skušala naUi vlada linijo, kl bo obvezna za oba vladna kluba. Ker se
seja mfn. sveta jutri-na nadaljnje." se sodi, da je vlsda ž® storila svoj sklep. Gre za vprašanja ali le treba raztegniti čten 18. za':ona o zaščiti javne varnosti in reda na vse poslance HRSS ali ne. Ministri-so si« s seje zelo zadovoljni, kot da bi imeli za Seboj veliko in težko delo.
Na tej seji je predložil minister pravda svojim tovarišem na vpogled nov zakonski načrt o sodnikih, po katerem se zvišajo sodnemu osohiu.njihovi dosedanji prejemki, j Po plenarni seji kabineta ^0 ostali j ministri Pečič. Pribičevič, dr. Žerjav in j dr. Stojadinovič na ožji seji, ki je vc-| Ijala raznim gospodarskim vpraša-j njem, zlasti monopolni upravi in poštni j hranilnici.
[ Beograd, 10. marc;; p..No;oj so imeli
; •tčelniki1 opozicijskega bwka sejo. Pri-| Odvovaii so odločitev vlade g'ede po-] stopanja z radičevskimj mandati. Ker j niso mogli zagnati za odločitev vlade, i niso storili nikakerra ski epa, ampak so 1 po seji iziavili novinarjem, da bi razveljavljanje mandatov HRSS dovedlo opozicijski blok do tega, da zapusti zbornico.
ver.
Sem ma
Beograd, 10. marca r. Venfikacijski odbor js danes dopoldne ob 10 -ačel razpravljati o volitvah v 11 c!trci..:h predvojne Srbije. Odbor je najprej r.trtravljal o beograjskem okrožju in pretresal pritožbo zcmljoradniške^a kandidat:; Ljube Rankovi-ča, ki jo je podrobneje <''-r„zioževal Joca J o v a n o v i č-Pi žon 'zt.nlj.) Odgovarjal mo je radikal Rarionič, ki Je povdar-ja, da so se volitve izvršno docela legalno. Kosta Timotijevič jc zahteval, da na; se kaznujejo nekateri prodsednlki volišč; njegovemu predlogu se je pridružil Dragu-tin Pečič, ki za nekere državne uradnike zahteva kazen po S 133. ». k. z. Obema je odgovarjal radikal Simonovič s pov-darki, da uradniki tri so izvrševali nikakih zlorab; ako pa je znaten del uradništva simpatlziral z vlado je to stvar, ki gotovo nI nezakonita. Zatem je dr. T r 11 m n i č obsežno govoril o postopanju proti HRSS. Na predlog radikala Vlajka Kociča se je izvršilo glasovanje in so bili veriiicir&ni vsi mandati v beograjskem okrožju. Nato se je vršila diskusija o volitvah v bregalniškem okrožju. Kosta Timotijevič (aav.) je v daljšem govora opisoval toror v tem okrožju, teror razne vrste, pa tudi od strani ma-kedonstvujuščih. Vlajko Kocie (rad.) pritrjuje, da je r bregalniškem okrožju res vladal teror, ali samo tak, ki se je izvrševal r.ad pristaši vladnih strank, ker so i ma-kedonstvujušči stali direktno na strani da-vkiovičevcev ter agitirali za nosilca davi-dovičeve liste dr. IHjo Šmnenkoviča. Vlajko Koeič je predlagal, naj posebna parlamentarna anketa dožene in ugotovi, kdo vjc je v bregalniškem okrožju ugar.jal ie;-or.
uvedli na mestnem magistratu komisa-rija: iti to iz svojih strogo strankarskih ozirov. klerikalci so bili tudi tisti, ki so ped Korošec-Davidovičevo vlado le zamenjali osebe komisarjev, niso pa pokazali niti najmanjše volje, da bi ionisarijat odpravili in razpisal vo-Itvc, pač pa so s pomočjo komisarijata zlorabljali ljubljansko občinsko upravo v svoje lastne in strankarske namene. Če sedi danes na magistratu komisar, sedi zato, da varuje interes vseh Ljubljančanov ne glede na strankarsko pripadnost.
Radi volilnih imenikov sedaj ne bomo polemizirali s »Slovencem«, ker se nahaja ta klerikalna sleparija sob judi-6e. Počaka naj škofov list, da čuje, kaj bo o izvolitvi dr. Korolca v Ljubljani afeteotia »sodna sImbcUp*.
Konferenca Male aaiaisie
Pariz, 10. marca. a. «Matin» poroča iz Bukarešte, da se prihodnja konfercnca Ma» le antante otvori 23. marca in bo trajala tri dni. Zunanja ministra dr. Bencš in dr. Ninčič prideta v Bukarešto 22. t. m. Dnev* ni red konference vsebuje splošna vpraša* nja, ki zanimajo države Mals antante. Ra-« pravljalo ss bo tudi o odnošajih držav Ma. le antante napram Nemčiji. Zatrjuje se, da bo Rumunija predložila v razpravo svoj spor z Nemčijo. Na programu je tudi vpra« šanje propagande za vzpostavitev Habsbura žanov. V tem pogledu bodo ministri Male antanto obnovili svojo staro tezo, da je vzpostavitev Habsburžanov nadooustna. Razpravljalo se bo tudi o odnoiajih Male antante napram Rusiji. Gotovo je, da se bo v tem pogledu potrdil prejšni sklep, da ohrani vsaka država popolnoma svobodne roke v tem oziru. Končno se bo razprav« Ijalo tudi o vprašanjih medzavezniških dolgov.
Imenovanja notarjev
Beograd, 10. marca p. S kraljevim ukazom so postavlje::i kot notarji: za Ljubljano Karo! P1 e I w e 1 s. za Novo mesto Mati;a M a r i n č e k. za Šoštanj Anton K r e u t e r, za Kranjsko Goro Emorik L o č n i k, za Celje Avgust D r u k a r ca Laško dr. Fran P r i s 1 a n, za Ribnico dr. Ljudovflc G r o« b e 1 n i k, za Ptuj Anton C a r 1 i, za Žužemberk Pran Ivančič, za Vel. Lašče Lavo-slav Zevnik in za Rogatec Ivan Grašič.
Petrolejski vrelci v J?i£0?r
London, 10. marca. v. «Daily TelcgTaph« javlja iz Beograda, da so ruski emigranti kot strokovnjaki v raziskovanju petrolej, skih vrelcev pod vodstvom Baskanova, ki so organizirali veliko petrolsjsko industri« jo na severno»kavkaški obali, odkrili v Ju» goslaviji n»ki petrolejski vrelec. Baskanov je izjavil, da je med raziskovanjem odkril znatno množine petroleja v Črni gori, v Sloveniji, dalje v dolini Timoka in oliolici Sabca. Ti vrelci 40 v jvezi z velikim južno« evropskim sistemom, ki se preko iuinih Alp razteza do gorovja Balkan in do ru> mun^kega oljnega ozemlja. Baskanov meni, da bo tekom enega leta prišel na tom polju do velikih rezultatov.
Sneg ▼ Beogradu.
• Beograd, 10. marca- p. liavl Je začelo t Beogradu 'moJno eneJUi. Snežilo je s prft-' eledki skoraj ves iJcDj sendar Pi jO eneg ie skoraj izginfi,
Dr. Sfmons kompromisni predsedniški kandidat
Senzacijonalen predlog nemških demokratov. — Razcepljenost
med repnbilkanskimi strankami.
Bertin, 1». mnrea. b. Nemški demokrati so povodom bližajočih ee volitev državnega predsednika, ki se vrše dne 29. marca, oiiroma 2«. aprila, stavili v svrho, da pre. prečijo grozeče razkosanje republikanskih atrank, predlog, ki je vzbudil v političnih krogih eplofino pozornost. Poslali eo nam. reč centrumu, nemškim nacijonalcem. na. rodnim socijalistom, bavarski ljudski stranki in socijalnim demokratom pismo sledečo vsebine:
Vsa znamenja kažejo, da bodo predsedniške volitve vnovič poostrile raireana na. apretstva v Nemčiji, kar bo imelo za po. aledico. da novi predaednik ne bo užival potrebnega ugleda doma In v Inozemstvu. Dolžnost vseh atrank js, da preprečijo to nevarnost. Želja nemške demokrat, stran, ke je, da naj ee pri votitvi državnega predsednike čim večje število glasov združi na osebo, ki atoji krepko na stališču weimar. ake ustave in uživa zaupanje vseh strank.
Kot tako osebo smatramo dr. Simonsa. predsednika državnega sodišča.
Pismo je bilo odposlano v pondeljek popoldne načelstvom vseh navedenih atrank. Vprašanje pa Je seveda, katere strank« s* bodo pridružile predlogu demokratov.
Berlin, 10. marca. z. Vsa Javnost atoji pod vtisom nepričakovanega demokratsko, ga predloga o kompromisnem predaedni. Skem kandičatu. V prvem hipu eo mislili, da znači predlog približanje demokratov desnici, kmalu pa se je pokazalo, da ga ja narekovala bojazen, da bi mogel vsled na-raSčajoče razcepljenost! med strankami predine prodreti pri volitvah reakcijonar-n: kandidat. Socijalisti £0 namreč opustil* svojo prvotno namero, se že takoj spočetka pridružit! kandidaturi dr. Marža, ampak so postavili lastnega kandidata v osebi poslanca in bivgega pruskega ministra Otona Braune, tako da bi Sle weimarak* atrank« razdvojene v volilno borbo.
Zveza narodov pozdravlja pristop Nemčije
Tafna seja Sveta Zveze narodov. — Razprava o finančni sanaciji Avstrije.
Žonz\-a, 10. marca. s. Svet Zveze naro« dov so je pečal na današnji seji s finančno sanacijo Avstrije. Zunanji minister Cham« berlain ie poročal v imenu avstrijskega od» bora v Svetu Zveas. Izjavil je. da je odbor risvojil nazore ln priporočila finančnega cd« bora ter pripisal gotovosti, da se te izve* dejo. največji pomoti. Češkoslovaški zuna« nji minister dr. Bcneš je omenil gcsr>odar« sko zbližani; med Češkoslovaško in Avstri« jo, ki sc je pričelo s trgovinsko pogodbo, zasnovano na široki podlagi. Italijanski de* lejfat v Zvezi narodov, Scialoia, je naglasa!, da jc sanacija brezdvomno na dobri poti ter da morajo vsi udeleženci tudi še nadalje pokarati dobro voljo.
V večurni strogo zaupni popoldanski seji se je Svet Z vere na-odov bavil z noto nem« šl:e vlade r dne 12. decembra 1924. radi eventualnega vstopa Nemčije v Zvezo nas rodov. Svet ni prišel do derinitivnega skles
pa. Zastopniki pa so bil soglasnega mnenja; da bi bilo želeti, da se Nemčija sprejme v Zvezo narodov. Svet Zveze narodov b« vsled tega odposlal nemški vladi noto, v kateri jo bo obvestil, da bo njeno profejn za vstop v Zvezo narodov dobrohotno pro« učil. Glede pridržkov, ki jih jo zahtevala Nemčija radi čl. 16. zvezinega pakta, b« odgovor pojasnil samo pogoje, ki veljaj* v splošnem za sprejem v Zvezo narodov.
FRANCIJA SPREJEMA NEM5KI GARANCIJSKI PREDLOG?
Pariz, 10. marca. s. O razgovoru e ministrskim predsednikom Herriotom Jo Izjavil Hymans sotrudniku «Matina», da Je Kter-riot jasno in izrazito pristal, da smatra, da je nemški garancijski predlog zanj opor. tun. Vendar pa se o tem pred vstopom Nemčije v Zvezo narodov ne bo mogla flfa sirutirati.
:'J i
Morilske organizacije na Bolgarskem
So*'Ja. marca. a. MorHeč korsunist:?-ne?a poslanca StoJanovn jo	<ta
Je Izvrš!1 ta umnr po nslogj odbora makedonske revolucionarne orsrani*acije kot os veto za umor posl. Mileva. Is^OFedal je nadalje, da Je makedonski odbor sklenil, da bo pnstll za vsakega umorjar.es« n^akedon. ekoga n*c!jouaUsta umoriti deset komunistov. Istočasno p* eo v Plovdivn odkrili te. rorirtično organizacijo komunistov. Eden izmed aretir-ncev, neki Stojkov. Je izpovedal, da eo tudi komunist! enako eklentli mEščevat! svoje pristaše !n sicer ssakera umorjene^ komunista z umorom elesefih cacijcmallstov. MaSli so tudi pri nekem are-tlrancu popolno listo ljn3t, katerim J* m. menjerji emrt Prva sta na tej list: mini. steT za pravosclje Bobc>čevakl in ministr-bkt predsednik Canltov, naTrar slede imena
s^h ostalih ministrov, več poslancev in novinarjev ter končno ime neke gc^ps v Sofiji, k! Je vchnnlla v škodo komunistov.
Sofija, 10. marca. s. Šofer bolgarskega zunanjega ministra ICaifova, na katerega je bil pre4 odhodom v ženevo nameravan atentat, je b!l te dni ustreljen. Z uradne strani so zagotavlja, d« te umor nima političnega ozadja.
Likvidacija privatnih dolgov med Avstrijo in Češko.
Dunaj, 10. marca. r. Danes je perlair.cnt sprejel poročilo o sporazumu s Češkoslo« vaHko glrde por.f Tiave medsebojnih privat« nih dolgov, giasečih v starin kronah. Gla« som tega poročila vnašajo avstrijski privat. ni dolgovi napram češkoslovaški 1 muijar« do starih krot , avstrijske ter; i h.1 c pa 300 tiaoč milijonov, ^porairumno s?e jc aoiočii kurz, po k.itercm ie 3.5 deškoslov. vinarja laenačeno s »taro krono. .S tem j<_ to vaino vprašanje i••■nfneveljavna re'-r>o.
Ne-arjc t gornji Italiji.
MIlan, 10. marca. s. Neurje, ki je divjalo včeraj popoiine nad vao severno Italijo, Je napravilo zn»tno ško.io. V več krajili je padala toča in sneg. Viaki so imeli občutne umuda. Pri Tržiču je vihar zajel na morju pet ribiških 'adij ter Jih nnlčil. Moštvo je utonilo. V mali občiai Villastanza je nastal ob viharju požar, ki ae je vsled močnega vetra tako razširil, da je ves kraj po-goraL ii rodbin je brez strehe. (Glej tudi 3. strani)
Mobilizacija v Turčiji.
Carigrad, 10. marc«. *. Vlaua /e odredila mobilizacijo v obmejnih pokrajinah napram Kurdist&au. Vpoklicani so vojaikl obvuznl-. U od 2i. do 33. lata.
Rim, 10. marca. a. Liatl javljajo ic Czrigra-aa. da je aegoraka vlada odredila aploino mobilizacijo v pokrajinah, kjer ao a« dvignili uporniki.
Vojaške oblast! razsla3a& pobiiiz&elj* LJetaikov 1523 ia ttSfi.,
Marks vnovič praski ministrski predsednik
Berlin, 10. marca. s. Pri današnjih volit, vah v predsednlitvo pruske deželne vlade je bilo oddanih 443 glasov. Od tega je dobil
dr, Marx 2Z2 glasov in bil Izvoljen za pruskega ministrskega predsednika.	—'
Ruski komunistični kongres
Moskva, 10. marca. v. Ruska komunistična stranka sklicuje za 22. aprila t. 1. 14. red. no konferenco komunistične stranke v Mo. skvo. Delegati bodo pri tej konferenci ste. vllneJSl kot običajno. Na dnevni red je po. stavilo generalno tajništvo sledečo točke: 1.) organizacijska vprašanja (poročevalce Molotov); 2.) zadružna vprašanja (poroče. valee Rvkov); 3.) enotni poljedelski davki (poročevalec Kaninski).
Nova češka emisijska banka.
Praga, 10. marca. v. Poslanska zbornica bo v četrtek prejela vladni predlog glede ustanovitve prve emisijske banka namests dosedanje državne banke. Pod državna začlto bo ustanovljen privaten amlsijaki eavod, čigar bankovci bodo predvidoma kriti s 25 odstotki zlate vrednosti
Poljsko odlikovanje ministru Pribičeviču.
Beograd, 10. marca. p. V soboto ob 1. popoldne priredi poljski poslanik Okoaski svečan dejeneur na čast prosvetnemu ministru PribičeTiču. Pri tej priliki mu b* izročil najvišji poljski red »Polonla Resti. tuta» e lento, ki mu ga je podelil predaed. nik poljsko republike.
Odlikovani veleizdajniki.
Beograd, 10. marca. p. Kralj je podjrfftl ukaz, s katerim se odlikujejo e redom Sv, Svave V. razreda vsi «veleisdajniki» ie let«. 190S., t. j. vsi oni. proti katerim »o je ta« krat vodil znani zagrebški proces.
Turneja «Qbiliča» na Poljsko.
Beograd, 10. marca. p. Nocoj jo odpot*v valo akademsko pevsko društvo «Obiiič» na Poljsko, kjer priredi vrsto koncertov. Na Poljskem mu pripravljajo svečan spre) jem.
Dobava ogromnega železniškega materijala.
Beograd, 10. marca. p. Naša država dobi aa račun vojne odškodnine iz Nemiije Si tisoč ton tračnic in drugega loleničkega matarijaLt, ki se prepelje po morju na Si» šak. Vse gradivo mora biti dobavljeno do septembra. Kot prvi obrok smo ie dobiti 150 vagonov tega materijala, U ae ▼ prvt vrsti uporabi sa temeljito popravilo prof« Zagreb*BeogradsSkoplje. Gradivo dobe tn» di druge proge, posebno železnica Ogdl»< Knin»Spiit. Na ta način bodo pcfcčfeje leto lahko že povsod vvsfi bog	a
UtoMtjf.
»JUTRO« It, 60
2
Sreda II. m. 19|S
Afera s sekvestrom na imetln kneza Thtirn-Taxis
Knezi Tburn-Taxis so imeli v naši lržavi velika posestva, ki merijo nad
30.000 ha ter se ra ■ nrnstiraio »•"<* noma »b Kulpi poleg Siska ter od Karlnvca jo morja. Ta posestva obstoje večinoma ir gozdov in so bila nekdaj v se-demdestih letih last grofov Bathianga in ErdBdija. Sedanjega lastnika Alberta riiurn-Taxisa je smatrala naša država ca nemškega državljana in je pojavila .ljegova posestva pod sekvester. Prvot-30 se je knez Thurn-Taxis skušal znebiti sekvestra s posredovanjem nem-»ke vlade ter je skušal dokazati, da po 51. 297. versaillske pogodbe nimamo pravice likvidirati posestva nemških državljanov na bivšem avstrijskem jzemlju, ki je pripadlo nam. Sedaj sc le knez Tfiurn-Taxis spomnil, da je kot dedni član avstrijske gosposke zbornice ludi avstriiski državljan, kar so mu potrdile avstrijske oblasti. Po čl. 267. st. jermainske pogodbe na naša država ne sme v svoio korist likvidirat! posestva ivstriiskih državljanov, ki leže na »remiju b?v§e Avstro-Ogrske.
Po dolgih pravdah in diplomatskih jrerekanvh ie »komisija za likvidaelio nepriiateliske Imovine«, ki obstoja iz Slanov Drž. sveta in kasacijskega sodišča ter ie v svoiih skVpjh avtoromna. »klenila, da se nai sekvester nad po-sestvijo kneza Alberta Tliurn-Tarisa v naši državi dvigne. ker 'e smatrati kot dokazano, da je avstrii-M državljan. To se je zgodilo tndi v Češkoslovaški In Italiji v enakih slučajih. Minister pravde je na ponovne diplomatske intervencije In končno na urgenco ministrstva stmanjih del sekvester dvltrnil.
To je bil znak za po*ctek o-gan!z1-rane gonje proti min'stru Luklniču. češ da je dvlmil sekvester Iz krnmciio-nističmb razlogov in ne po S"oli slu?.-beni dolžnosti. Opozicija skuša napraviti iz te zadeve veliko afero, s kat;ro hoče dokazati da ie naša vlada, in država najbolj koruptna na svetu In da |e na nkinienju sekvestra nad imetjem rhurn-TaTisa osebno Interesiranih tudi mnoco uglednih politikov.
Mini«ter l.ukinič ie takoj objavil Iz-{avo. ki točno razsvetljuie zadevo.
Uvodoma konstatira minister Li<klnl\ da po uredbi o imovini neprij*>t?|jsk'b podanikov, ki ima zakon'to moč (čl. 40). razpravlja o vseh spornih vprašanjih v zadevah nepriiateliske lmov:ne. nos"!>-no elede ukinfenla sekvestrov ko-misija za likvidacijo penrliateljske imovine«. sestavljena iz 5 članov, kl so člani Državnega sveta ter sodniki ka-sacllskega sodišča.
Stkvester nad imovino ne^rljateljs^lh rndaniko'. se no zakonu nklnla s sklepom kornJstln za likvldncllo ln ne s sa-movoPnlm činom mtn?«tra pravde.
Ta k(.mis??a za likvidaelio ie d"e 12. novembra 1023.. pod br. 8«72 sklenila, da se nkine sekvester nad Imetjem Thtirn-Taxisa ter da se mu to Imetie Izr >či pod pogoii. ki i'h |e komislia za Iikv'daciio v tem svoiem sklopu tak«a-ti"T*fj navedla in kl jih Ima minister pravde kot mo^ntitete izvršitve sporočiti s svoio rešitvijo prizadeti stranki
Minister Lnkinlč na to slika, kako so se na podlagi tega sklepa pršile razne dipiorat«ke intervencije. Posredovalo je končno hr'l m!nistr«tvo za zunanje stvari z donisnm br. 5534 od 6. avgust 1024.. v katerem je znova poudarjalo, ("a Ima knez Albert Tburn-Ta-xi« r'ede svo'ih n"prem:čn'h pce-t^v. ležeč;h r-a nekdanjem avstro.oTcVem c/emliu. pralni položaj R"strij kera državljana. Posvetovalni odbor ministrstva pravde i" na svoji sHi 4R9. dne 27. septembra leta 1023. izrazil svoje rmenie. da sekvestrirana imovina A'S«r-Ta-'5« nI svobodno imcHp kneza Aiv>er-ta Tbirn-Tarl-a. temveč da jp ftV»!»o-m'«nn	o^remeniena s delmj ki-
m! pravicami v korist osta''h čakaleov na uživanje t"ga imetia. od katerih lih je šest desetin. kaVor ie naporno dokazano z dokumenti. jz C"?1ros!ovaške In so Češkoslovaški državlianl.
Na	teh dHstev vzr*avlfa dok-
tor T.i»Vi"l*. da se je vee. Prr le no za-fcon« potr^no za iit'nlen»e sekvestra. zgodilo n«»l. fodno |e on prevzel rese* m'n'sfra pravde.
r>r. l.uk«nič pripominja. ** le ra5e »mani- m'nf«-*rstvn s svollm aktom br. 5<?ff> od 29 avgu«ta 1024. Iziavllo pilpl«'rstvu pravd««, da se strinja s pravnim razlevontem dosta,,",,n» verbalne pote avS*rlMf<»«»S nnrl^nVttvn v Beogradu br. 2380-A od 22. julija 1924.. v kateri v imentt svoj? vlade ronovno
ministrstva, da se derekvestrlra Imetje
oporaHH sk'fn? VorW*nce z Av. strfjo od 24. februarja 1923.
Končno le do*'a na vprašanj- T.ukl-iilčevega prednika (dr. Hrasnlee) Midi nota zimanjega minl«*ra repubVkc Češkoslovaške de Praga, I«, novembra 1924. br. 173.426. ki poroča, da je komisna notranjega ministrstva v Pragi. postnv'jena v svr*o proučitve geneologije hiše knezov Tbur*vTa*ls ugotovila, da ie knez Albert Thurn -Taxis, rojen v Rat]«do'u 8. mala ?. Ml di razpada Avstrije aT«tr'|sk» dr-žavMa«. Češkoslovaška pa. da stoji na stališču, da je pr<«tojen na češko, bi torej državljan CSR.
Ni dvoma, da bl eela zadeva bil* povsem v red«, da se. kakor Je to na žalost pri nas 'e preveč običaj, niso med seboi potolkli, kakor Izeleda. razni interesenti, kl so hoteli prevzeti Thurn-Taxisovo imetje v eksploatacljo. Tlturn-Taxls je končno napravil pogodbo z neko delniško družbo (v kateri, mimogrede povedano. nI niti enega pristaša SDS), drust latereMott pa m
i1
»napravili afera« Značilno v tem pogledu je deisho. da zagrebški »Hrvat« danes najbolj kriči, še pred enim tednom pa se Je zavzemal ta dvignjeni« sekvestra ter Je napadel one, ki so bili temu prntlvnil
V ostalem smejo biti gospodje opo-zicijonalci mirni. Samostojni demokrati odgovarjajo za svoja dejanja otvor-jeno ln če jc bilo v tem oziru sp'oh potreba kai povedati, je šef SDS minister Pribičevič to storil z jasno besedo, povdarjaioč napram sotrudniku »Politike«: »Ako po je kdo delal proti zakonu ln četudi bl bil tovariš, se bo proti njemu postopalo, da se dožene krivda, če bo potrebno, se bo o tem govorilo tudi v Narodni skupščini.«
Da se onemogočijo špekulacije z de-sekvestrlranim imetjem, ie na prošnjo ministra LukHiča minister za agrarno reformo dr. Krizman izdal včerai na-redbo. da se vsi zerrl iškl konvdckM posestva Thurn-Taris, ki so sc oddali posameznim finančnim sktiplnim v svrho eksploatacij« in parcelacije gozdov postavijo pod državno upravo na podlagi naredbe od 20. maja 1^20.
Srednievrc^ski pr^Mem
Zanimive Izjave č«l. ziman<pga ministra dr. Beneša.
Amerikarska novinarka Tbompsono-va objavlja razgovor s češkos!ovalkim z'.inani'm ministrom dr. Benešem, ki H ob tej priliki povedal svoje nazore o Mali antanti, o odnošajih med Avstrijo in Madžarsko, o boljševizmu, o tiro tiboljševiškemu hla''u na Balkanu, o agitaciji madžarskih legifimistov za vzpostavitev Habsburžanov na Madžarskem in kolčno o splošnih političnih razmerah v Pvropi.
Dr. Beneš sodi. da nazaduie boljševizem tako v Rusi j', knkor tndi koc mednarodni či"itelj V bo'j?-«i?ko nevarnost na Balkann r.li drugod ne ve-ruie. Vsekakor oa se vrši v jugovzhodni Pvrooi znatna boljševiška propnijan-da in v kolikor se vidi v tem poizkrs. uveliaviti v lokalnih notranjih sporih mednarodni vn'iv, morajo posamezne države »tremeti za tem. da se ta vpliv zatre. Dr. Bencš Izrecno poudarja, da ni niti najmanjše nevarnost', da bi se razbila Mala antanra radi ruskega vprašanja, četudi trenutno ni identična ruska poPMka češkov'ovaške z rusko noPtiko njenih zaveznikov, Rumunije in Jugoslavije.
»Ml smo v nadalinlih štirih letih Izvajali nopolnoma dosledno stališč? napram Rušili,« je izjavil dr. Beneš.» V Ceškos'ovašV.1 ne morejo mednarodni vplivi ničesar doceči. kar doVo vedo Češkoslovaški komunisti. Po'jševiška zvezda zahafa. Radi t"ga nc vernicm da obstoja resno mednarodno zihar.ie s ciljem, ustvariti protiboljšcviško zvezo.«
Na vprašanje, če se bliža Ma'a an-tanta, ki tvori že še-t let najmočnejšo "olitično in voiaško zvezo v vzhodni Evropi, radi pnjf-maiočega madžarskega lredi»ntizma In v zvezi s tem radi odstranitve nieni; glavne skrbi, svojemu razpustu, kakor se govori v razn:h krogih, je izjavil dr. Beneš: »Malo aa-tanto se le označilo kot zvezo proti Madžarski, radi česar se je menilo, da odpade z resirviio madžarskega vpra-šania njena eksistenčna upravičenost. Mala «nlanta pa h zveza. VI Ima ohranil s^anll pf»iot?| v frednll Evropi. Ker je bil ta po'ožai predvsem ogro žen od namenov Madžarske, da ne prt zna teritorij^h h določb trianonske po godbe, je nastalo v inozemstvu mnenje, da je Mala nnfanta naoeriena nroM Madžarski. Vedno pa le mogoče, da st jutri ali nointrišniem zbudi v kakem drugem narodu žel'a po motenju sedanjega razmerla moči v srednii Fvronl. In v tem sbiča.iu bi Mnla antanta rav-notako odločno nastopila proti napadalcu.«
Minister Beneš nikakor ni mnenja, da le madžarski problem že rf?en klinh večii stabilnosti, ki se more do«"či. odkar Izvršuje Zveza narodov v Madžarski svoj prop-ram finančne obnove. Madžarski legifmistl so v zadnjem času tpIo aktivni in nrnngi so mnepta. da antanta glede vzpostavitve Habsbtir*a-nov ni taV-o ed'na kot nred tremi leti ob nrPIkl Karlovega nuča.
Dr. Beneš b izjavil: »Ako mlsl'lo madžarski legitlmisM. da so zanle izgledi itgodne'šl. ka^or ob ča«n poizkusa vzpostavitve ek«cesar|a Karla, potem so zelo naivni Ravno nasprotno le resnica. Pred tr-ml leti pravno stall'če zaveznikov In Male antante gVd* Intervencije v s'"čnju vzpostavitve H:>bs-buržanov nI h'lo popolnoma Jasno. Sedal pa je popolnoma jasrp In Im^mo zakonito podlago ra odredbe proti takemu poizkusu. Madžarska drfava Je prevzela dolžnost, ki le nrl Zvezl narodov registrirana, da ne vzpostavi Habsburžanov brez dovollenta Anell-fe. Praneije. Italije In ede vr«te drugih držav. In Madžarski ho absolutno nemogoče doseči tako dovoljenje. Stališče Male «ntan'e s« v tem vpraianju niti na'manj nI Izpremenllo.«
Od odnošajlh Male antante napram drugim podonavskim državam Je Izjavil dr. Beneš. da Je eelo za le tiib sodelovanje. treba pa Je jasnosti, kakšno nai bo to sodelovanje. Mah antanta Ja pro« donavski federaciji aH carlnskt uniji. Ako pa se sodelovanje razumeva tako. kakor je n. or. zaslgurano v trgovski pogodbi, sklenjeni pred kratkim med Češkoslovaško in Avstrllo, potem Je nadalbije korake v tej smeri le po-zdravliatl. Češkoslovaška se pogaia radi podobne pogodbe tudi t Madžarsko. Namen teb pogodb Je eventnelM «4-
prava uvoznih prepovedi ln kolikor Je mogoče, izenačenje tarifov. Stališče vsake drfave določa deloma njen politični poloiaJ.
Dr. Beneš je nadalje izrazil dvom, da bi konzervativna imaga v Angliji mogla prinesti bistvene izpremembe mednarodnega položaja, in je izjavil: »Razorožitvenl program In ženevski protokol sta pač nekoliko potisniena v stran. Vendar sem mlad dovolj, da morem začasno odgoditev sprejeti z rav-nodušnostjo . ln prepričan sem kakor prej. da bo triumfirala v Evropi politika konsolidacije in demokracije. Začetkom leta 1924 sem napovedal krizo v e'-rooskih parlamentih, ki nas je m^d tem tudi doletela in še ni končana. V Češkoslovaški bomo radi tega ravno-tako trpeli, kakor drugod. Prepričan sem, da se bodo te krize rešile v prid parlamentarizmu in demokraciji.«
Oblastna avtonomija
Vlada namerava v kratkem razpi« sati volitve v oblastne skupščine ter s tem s-pravitl v življenje v ust-vi dolo« čene toliko potrebne avtonomije ljud» stva. politično kričašt.o k)rrika'cev radičevcev in Hruijih seporatistov je le« ta 5n leta onemogočala izvedbo oblast« nih samouprav, četudi so življenjskega pomena za vse ^krajine v državi in četudi -■> za ljudstvo tako potrebne, k-^or vsakdanji kruh.
N!« vseh koncih in krajih čaka ob* l**tio samoupravo nujno delo, od ka« terega za>isi nanfdek in zadovoljstvo 1 j** ' tva. delokrog ob^stn'- samo« upi & v c t>pa(Ujo naprave mostov, cest. regulacije rek po'okov in hudourni« | ko" r Ivračan • e^arnosti od poplav, zca Iba kana'ov ir-cdba avto ir^ilnib in aaronlanskih zvez, gradba lokalnih žcle/nic tor izvedba sploh vseh iavnih del v oKasti. A' a danes Pudstvo tar« na se ni nič stori'o ali le malo. tega p» nfh*e drugI kriv kot oni. ki so pre« prečevJi, d < bi ljudstvo dobilo svojo oblastno avtonomijo.
V del~' g ki je p« Se mnogo širši in fobodnejši, kakor delokrog bivših c1 že'nih zbor p» spa^a tudi pospe« še\apje drugih oblastnih gospodarskih in'—(»ov: j Ij J '»tvi,	are je. vi«
nogra^nijtva. sadjarstva, gozdarstva, r' rstva. lova ter podpiranja obrti, io« dustrlje in zadružništva. Vsakdo ki itn« H temi gos, »'irskimi panogami posla, ve. koliko smo zadnjih iest let zaor'ali Ii zamudili v napredl" samo /aradi b-""vestnosti In trme, ki so i-< ugar,j_'i proti oblastni avtono-niji naši k'"rik_lel ln. drugi brezvestneii. Kii':o s'* o so potrebne Za ljud«t\o oblastne bol..išnlr- ob'a«*nt sirotišnl In hi« ra'i.Ice ter drinc --»eialne in dobrodcl« ne ustanove. Sedaj je veliko teh na« prav hiral •» in p rop (H •>!->. ker država ni mo"'a vsemu kai. Obustna saniounra« va bo tiidi p« *-m polju labko razvila najdalekosežneišp de'ovanie ter tako na v«o " po^peifva'a ^drvtsveno in socialno stanje v oMa^ti.
Š0'r'"0 ii i^ pridržu'« država: ven* j dar pa bo oblastna rrtoncm'ja poljubno porpsSeval * >lstvo s svrjim podpiran iem in 8ode'<ivaniem pri pro. sv:'i, z'asM pri s*-okovnem izebraže« vanui ljuds* a. Po'e'f vs h teh in še nešte*o d-n<r'h i osnodarskili. socialnih in ku'turnih prizpd-vani pa bo obustna S'-»ouprav*a '"di daia'a na zahtevo vl. ^c 3vo|a mnen'a o nkorskih nred« V-"-, H se tičelo obNstl. 7-V-on o r-'lu-tnl samo-^-^vl č j'o?r tudi. Ha smeio biti z zn'onim tudi šc drugi pos'i poverjeni oblastni avtonomiji.
Težke ra'u0e in velika odgovor« nost čaka bodoče poslance obustnih sku"ti*in pri tnko razse»nem de'okro» cu. Treba bo prav visoko zavihati rokave. ter porabiti vso prebrisanost in pridnost, da bo mogoče v par letih ro« praviti vsaj to. krrr se fe zadnj:h 6 let zakasni'o. Ako posedamo na delovanje v občina!i. moramo reči, da se bo« jimo, da se bo *ud: v ob'astni samo^ upravi lzka-»s'a, '"sj prv;h deset let. prevelika nespos bno««t. Zlasti ve'ia to za prisfaše SI.S. ki nI«o radnia leta le dokavall svnle polne nesposobnosti za delo v Narodni skunščinl. marveč tudi čud vito ne«posobnost. ko so za« vladali v Ijuhlianskl mestni občini. Vo<e na'"'*e In delokrog so ve'iko menjše kot pos" oblast t samouprave. Strah zaradi n-s^or-br *ti je bi' menda tu« di 'avnl vzro':. da se je S' * tako otre. sala oblastnih avtonomll. Narodni b'ok ie s-daj napravil konec zavlačevanju ter pos*av|| vse lenube In nesPo«obne« ie pred to, da p jkažeio v dejaniih, kal znaj Konee Je ' -Ičanla za avtonomi« lo. Avtonomija je tu. Ako bo ta poka. zala. da Je kos u nUm plenim nato. gam, se bo lahko v bodoče *e razširila, kakor bodo to zahtevale ljudske ko« rlatl._
I* Hpm«kratske rtranke
Odbor erfantaael)« Oemokralak« atra«. k« aa e«IJa In okolic« J* «kie«U »rlrejatl na ratnlh krajih * blltnfl okollel tedanaka aa. •tank« Clanatva. kl «• bo«l» vr»lll ra<l»e vsak i^trtek ob 10. na krajih Id proatnrlh. kl a» bodo objavili * aa»«an raaophjn. Prvi ■•at a nek u vrli w fetrtek. 11. marea ob 10. v gostilni Podrta] aa Bi*«u. Val sojnISIJ«.
aikl m naj awUakov rodno itfaleftujaJo. --
Politične beležke
+ Stara aavMla ielezna avaJn. Klerikalci so mojstri, kadar treba tafevarjati nepravilnosti njihovih voditeljev. Takrat vr-lejo krivdo vedno na njim podrejene uradnike. V zadnjih časih je to ataro navado klerikalcev znova dokumentiral c. Suinik. kl je manipulacije z vozovnicami, žitom In moko ter druge koruo. afere opravičeval s tem, da je krivdo vatli na uradnike. Sedaj se je oglasil klerikalni klub občinskih ?ve-tovalcev, ki sku«a maeistratne uradnike obdolžiti krivde pokvarjenih volilnih Imeni-kov. Nihče nI iiradnl?tvu ničesar očital in vendar jih škofovski občinski očetje vlečejo v debato. Kar se tiče same lijave klerikalnega kluba občinskih svetnikov, v iti-terl se ratrjule. da nI mogel tmetl na sesti-vo volilnih Imenikov niti nalmanjSeza vpliva. le ugotavljamo, da Je Javnosti zamo'čal de'stvo. da se Je meseca lanaarja l. 1924. volilni imenik pod klerlValrlm režimom uradno pnoravljal. nrl čemur je ra vpis In Izhrls radostoval le seznam volilcev — brez vsakih dokumentov — kl |lh Je režim predložil sodučn ra popravo volilnih Imenikov. To je bistveno nekaj drugega, kakor pa reklamr-elisko postopale, ra katero le treba reklarracliam pHložItl rame dokumente na podlagi kater'h pntem sodišče laHko odredi vnls. ali Ir^rls. Tako Izjavo kot jo je podal klerikalni kitih občlnsklb svetovalcev, lahko da tudi 'kofiskl ordlna-'i.iat In vsaka korporacMa. ker je Jasno, da k!erlk?tct volilnih lumparil niso vrVIi po «klpp|h k'nbov pač pa po tajno orgrnlzirarrf kliki
+ VeHVanska kupčl'a. VčeraKnU »Clove-nec« poroča, da le nad posestvom T«ter-hazcvia v Pni. I.endavl. Id lira 8100 hr g07dov Ir «000 ba rflv. nkinien sekvester ir da ie pospsfvo fe prodano le«nj industrijski družbi v Zagrebu za milijonov un'ar-iev. knr hi rnataio no kurTv 62 nič mani kakor <0 milijard fi^O m"|innov dinarlev Po tem rafi«nu hI velia' vsak ha nnd 3 mi-liione fiSP.nno d'nariev. Ki" ho dollla ome-n<ena tvrdka raznaložljlvl denar ra nhčllo kcn^iie. ^^lovenec« ne pove. »Slovenec« mtsll bržkone, da *e more s Številkami i>vaniatl ravnpfaka dec^goglia kak^r t »Po llfčnlml uspehi« dr. KoroJca. »Slovenec« tndi pravi, da le bilo pri sklepu prodaje Izročenih v vn'1'n! fond »»»»»osjoHIh demokratov en In pol milijona dinarlev. Po na-*em mnen'u na le to vsoto prenizko ozna-ČH. Kdo pa ho tako neumen, da ho pri nad rr'1'io-Hah vz-1 samo po'drml ml'1'nn nro vlrlie?	*Onsnndar«kI »vezi« niso ta-
ko brdi«li! Pemokratl so dobili mnogo več ln oolnvion dobi tisti, kl točno pove, kollkn so d"bi|j!
+ f)r. Hohnlee za parlamentarno mirod-ni nnin. .Slnven-c« pnmča v pretreslllvl dene<l, k^ko te le dr Hohn|ee zavrel za nekega radičevskega poslanca, katerega le nagallv poslance vlidne večine r vzklikom o*np?ll za »anglr»kl tip«. Pr. Hnhn|ec se le glasom »S'ovenca« tako od'o6no zavrel za omen!fncea radičevea, da so o«'aM poslanci ndiočnemu nastop-.i dr. H«hn|eea pritrjevali In na odobravali. »Slovenec, bl s svofo notico rad ustvaril mnenle. da le dr. Mohnlec nastopil v obrambo hrvatske narodne m *.e In kmetskega itann. To pa nI to^no. Mi>dk'lc le padel na račun radi* čevskeca krlčača, kl nI kmet temveč ra. vsrovalnf agent a'l nrkal sllfineca. In tndt na nosi narodne no?e. temveč planinske čevlie z goVntcami In smrking. Ravno ta ane'e?ka pr-iktičnost. pripravna I za beograjsko kMdrmo I za bnnk»te, )e v parlamentu vzhudila nbfo pozornost, ki jo je dr. Hohnlec po nepotrebnem zlorabil. In končno ter čudovito: Od kdaj pa |e označ-ka *angle«kl tip« rnz»alllva? Ali niso In* gg. HohnUe In fnvarNI nnlho'1 ponosni na svoio politično angleščino? Ali nn »o re« fe nr'ill do spoznanla. da le nflhovn »an-glpika politika« res taka. da postane! ki Iv žaMenla časti, če ilm to očitaj?
-*- Praga komodnnst. 7--greh<kl »Večer« poroča, je na v?-r«J<nll «•* veriflkadj-skega ndhoTa loca Jovannvlč-Ptlnn r^hte-vnt, nM «• volile v vsel državi ravveHa-^lo. NVgovI zahtev« «o se v.rtdrnžltl tudi rvsfall opnzlctlonatcl. 7abtev» po razveljavljeni« votitev. % čemer hI opozicija bn»e'a •»ara''rlratl r:»zvellsvll»n>e oniti mandatov, ki tth !e doh'ta z vsakovrstnimi maMnael-lami Jn strparllaml hI pomen'ta drag liiksus Čemu r»»vetjivljatt tndi polteno nrtdohll«. ne mandate na račun »'enarskth ter ce'o itr#*vo In ves imravnl ane'at pehati v nov vo*i'nl dlr|n(faj. ko ie vendar enostavneV da se ponovne volitve IrvrOio te v onih ekrožilh. k>er bo to verlf:kacljikl odbo'
smatrat potrebo?
4- Nove tekel te. Po monarMzIranju radičevcev 'naravno v i-pIsu .angleškega tipa. ) ne dflo najti ktf-rltaVI ničesar z'rea reči o svrlih zavprnlkth n|'| ne o Padlčn. Toda z^ereKkn klerikalno giasjlo (»Narodna po'|iika«> ostane še nadalje nela-prouno H bere radlčeveem tak'n- levite-■7.a danes ugotavi|amo, da le poli IVa radičevcev d-^»lvela zopet novo m-'amorf"zo. Kje so zda| nnl gl-imrčl. kl »n se na Sel-ml«ču zak'ln|all na profram mlrotvome In čtovečanske repnb'lke? Ml bomo Re Imeli dovolj pri"ke. da razgalimo vse faae, kt lih |e prebrodila radlčevska r>H'IVa. Te. da) se bodo spoznale vse knmradikctle, radi katerih le Stlepan Padlč tudi v Inozemstvu zaslovel kot potl-lčnl prevrtljlvec. Spoznalo se bo liidk kflko le Stlepan Radič Izrabljal moč In odpornost hrvatskega naroda, ko se |e npalal s frazami, katerih nI mogel niti nI nameraval nikoli resno ndejstvovatl. Spoznala se bo končno, da Radič In radlčcvel vrlo slabo cenijo hrvatskega »dlaka, ako an »a*rdno prepričani, da ga morejo In smelo kllukatl s vsako, laklml ncizpnlnllvtml obe»l.« ZrtrebOt* »Narodna politika« se torej lele pripravil« na glavni naskok In to bal v dnevih, ko se slovenski tlgrl v Beogradu poliuVjaJo z radičevci, ie vežejo I njimi na iivtjenle In smrt in Mm odpuščalo eelo najtežll treh:« kandidacljo v Sloveniji. »Narodni Politika« le tudi v tem oziru enfant terrt-U* in vpcaM« radttevec: »Zakaj »t«
šil v Slovenijo kjer Hrvati dandanes nI« mamo ničesar Iskati, a so radičevci navzlic temu Slovencem oteli troje mandati v, Zakaj se radičevci ne odrečejo teh mandatov?« Čudno vpralanje! Radičevci se zato ne odrečejo teh mandatov, ker je s »spo. razumom« vse Izravnano. Dr. Korošec ž< ve, kaj se pravi krščansko odpuščati.
+ Ameilškt dobrovolicl s naših volitvah. Savez jugoslovensklh dobrovoljeev je nedavno v Čikagn Ime! svojo letno skuptčino. Ameriški dohrovoljel, kl so se v prvih letih po prevratu ogorčen! nad zmedami v domovini vrnili preko morja, so se zdaj sprt-Jaznill i položajem v domovini in združeni delujejo na isti bazi kakor tukajšnji dobro-voljpi. Na svoji lelni skupščini so ameriški dohrovoljel pozdravili zmago Narodnegi bloka s sledečo resolucHo: »Zdaj Je zasigu-rana enotna država, kraljevina SHS, v kateri bo vsak Srh, Hrvat In Slovenec užival enake državljanske pravice. Po teh volitvah smo sigurni, da nikakršni Radič! In Trumbl-čl ne bodo mogli razrušiti naše mile domo. v'ne, za katero «mo ml zastavljal! svoja živlienia, dočim Je Radlfl avstrijskemu cesarju na čast zlagal himne. Tovariši' Uor». va Saveza pripravlja posebno resolucijo, k" Jo na dan otvoritve Narodne skupščine, ko se zbero vsi novoIzvoHemi poslanci 'm ministri, pošlie v Beograd!« — Upravo Saveza tvorijo: Snasoje Jančlč (oredsed-n'k), Olorgie ?tan'č ( podnredsed.) Milan Stanižan (talnlk). Ačlm LoPč (račtimvodia), Franjo Novosel (blagairlk) ter Mllh'oJ Nau-"•ovič. Mile Clganovlč ln Ccdomlr Maa-i't.
+ Proglas makedonske revolnePoname organizacij«. Osrednji odbor makedonske revolueljonarne ergan!zacije pod vodstvom ceneraia Protogernva Je 7. t. m. Izdal v So-fTff proglas, v katerem razglaša, da Je končni cilj te organizacije Irvojevatl poool-ro po|'tl6no avtonomijo Makedonije. Proglas nagfaša. da makedonska revolucionarna organlzadla pristaja na neodvisnost Makedonije pod kakim pokroviteljstvom, ako bl bila samoupravna edlnlca v federativni lugoslavljl »II pa v h»'kansk! federaciji. Za dosega svoleea cilja poziva k sodelovanju vse »pooblaščene« narodnosti v O-škl in Srbiil. kl se hore za samoupravo (Slovence, Črnogorce, Hrvate. Bosance fei Albance), ter ohsola vmešavanje sovjetske Rusije v to gihanje. Nadalie naglaša da je kongres makedoastvnlnšč-h nooblast'1 meseca februarja osred-iil oduor ra borbo do konca z vsemi sredstvi proti osebam, strankam h organlzacllam, kl stole na potu makedonski revolncljonamt nreanlraclll. Proglas tuifl naglaša, da bodo sredstva makedonske organizacije ostala revolucilonama. dokler atenska In heogra'ska vlada ne priznata nacijon«'nlh pravic 'n svobode vsem etd-šktm skimlnnm v Makedoniji. — Ker za-stednie klerikalna stranka v Slovenlll sno-rednn Iste c!'ie kakor makedo«-ka reviln-cllonama organlzadla. ne hI h"o ni* čudnega, če hI lepega dne zngtedMI dr. Korošca creveranega s natrorsktmf nasovl In oboroženega r bombami in granatam!. To M bil prizor za bogove!
+ Pref pomlsl notem n«M V nedeljski številki smo priobčili no »Pester I lovdu« pregled državnih davkov v raznih državah ter davčnih kvot. Izračunanih v do-larllh, kl nrldelo v teh državah na eno osebo. »Slovenec, »e v naš članek zaga-nla z notico. po!no k'tealev !n vnraš^lev, češ. »ti to n! morda nripr«va za nove davke. To *"fhnlčen|e hoče »S'ovenec« nteme-tilt| z'astl z ns'o ngotovltvllo k! se glasi« -Pri nas so tore! po tel s'*tl»'fk! davčne obremenitve v primeri z driivlml državami Izredno nizke« KaVor	v nedeMn omenl'1. pride v dotarlib Izračunano pri nas na eno oseKo dotarla od «-seh različni davčnih bremen, dočini pride na nr. v AtigMIl M17. v 7edln!enlh dr»avab ?S04, v Češkoslovaški v Avstril! H11 do. larja na osebo, fz teh številk vidimo, da ima naša trditev »volo pod'ago brez »Sio-venčevlb« kHealev. Ob'av|ll »mo omenlen! oregled kot zanimivo statls'tiro edino v ta-formacllske »vrhe brez vsakih drugih po-stranskih n»m°nov. T.e »Slovenčev« pole-m|*ar more v!d"H v tem neko *avra»nost In zato more tndi le on a!l v svoll površnosti ati na namenoma narobe brat! gotove podatke. V našem članku h'stronmnl polemlčar pač nI našel, da znašajo davčna bremena na enega Jugos!oven«Vega držav-liana dinarlev. na en«>ga Američana lono dolarlev. na enega Angleža ?no fnn-tov Itd., temveč smo p|sa'l. da prid- na celo .Ittgoslavflo S87H m|'||onov d'nar!ev. na celo Anplllo 700 mHllonov Itd. Na eno osebo prid« pri na* po ror^lih no-da'klb te okrog 5SO d'narlev davkov. Na oodlagl »vollb nanafnlh trditev nas »Slovenec« tiči dalle. da ne pomls'|mo. da pomeni za nas dinar toliko kakor za Angl"ž» limt In za Američana dolar. Tega »S'oven-•*ev« vsezna'ec gotovo ne verlame. Seda), ko le naša vabita mednarodno visoko oce« nlevana, niti to ne drži. da pomeni di"ar za nas doma več kakor dinar v tnitnL Cela »Siovenčeva« notica Je aH nameravana zlobna potvorhs, ali pa le !e odsev Ignorance »Slovenčevega« hlstroumneža.
Po sveta
— REFORMA MADŽARSKE MAGNAT. SKE ZBORNICE. V zvest s volilno refor-mo nameravajo Madžari reformirati tudi doeedanJo marnatako zbomle«), kt a« nai spremeni v nekak senat. Posedanji dedni člani maonatuke zbornice bodo v novem se-ratn sastopanl le po delegaciji, kl Jo l»vo-lljo Izmed sebe. Vlrlllstl ostanejo le Se čla-nt babtburike kil«, a to ne v°« le t 18. leti, kakor rtMlej, ampak Sel« a 35 let!; vlrlllstl ostanejo dalj« le tud! cerkveni dostojanstveniki V«e druge Wan« aenuta bl deloma Imenovala vlada, deloma bi Jih Izvolile ras-ne »tanovake. gospodarske In kulturno korporaetje. Za vse člane Je določena kot minimalna »tarnat »S let. Delokrog senata ostane lat! kakor ga Ima sedanja magnat. ska zbornica, tako da ho tudi »enat » *»»-kem »air« ravaooravea a poaiaaako »bor.
»JUIR®« m 60
Stcda 11. UL 192S
Pogreb dr. Gregorčiča
Pogreb dr. Antona Gregorčiča se je vršil v pondeljek dne 9. marca na pokopališče v Štandrežu pri Gorici. Vreme je bilo deževno, vendar ni to oviralo ljudi, da ne bi spremili blagega pokojnika na zadnji poti v naravnost ogromnem številu. Pogreba so se udeležile tndi razne deputacije. Iz Trsta je prišel poslanec dr. Wilfan. ki ie zastopal politično društvo «Edinost», Šolsko društvo. Učiteljsko zvezo. Prosveto ter domačine iz Trebč in Padrič. V veži hiše žalosti ie zbor «Miadike» zapel žalostinko in nato se je sorevod začel pomikati proti cerkvi Sv. Ignacija. Cerkvenim obredom ie prisostvoval tudi škof Sedei. S prižnice se je poslovil od pokojnika župnik Budiji iz Pevne. Mešani zbor Glasbene Matice je zapel žalostinko ^Blagor mu». nakar se je sprevod razvrstil in se začel pomikati proti južnem kolodvoru, kjer je prevzel vodstvo kondukta štandreški župnik Kosovel z asistenco. Ob mrtvaškem vozu so korakali štandreški fantje. V hišah, mimo katerih se ie premikal pogreb, so gorele sveče. V štandreški cerkvi je svečenik krsto še enkrat blagoslovil. V splošnem nalivu so nnto po-grebci krenili na pokopališče, kjer je go-voril ob odprtem grobu bivši goriški poslanec dr. Karel Podgornik, za njim pa dr. Besednjak, dr. Wiifan in domačin Ivan Riiavec. Zadnja pot dr. Gregorčiča je bila dokaz ljubezni, katero je gojilo ljudstvo do svojega voditelja in dobrotnika.
ja in sneg v Trstu
!z Trsta nam poroča dopisnik 10. tega meseca:
Sinočnji hitri vremenski prevrat je povzroči! mnogo škode. Prišel je popolnoma nenadoma. Temperatura je padla od 12 stopinj na 3 stopinj C in prejšnji majhni veter se je izpremenil v burjo, na nekaterih mestih s hitrostjo 90 km. Začel je padati sneg in danes zjutraj so bili hribi okrog Trsta pokriti skoro do vznožja s snegom. Po mestu, zlasti pa v predmestjih, se je zgodilo več nesreč ter so morali odpeljati več ljudi na rešimo postaju. Več nezgod se je tudi zgodilo na morju. Kakor javljajo iz Tržiča, so nakladali ob ustju Soče štiri jadrnice s peskom. Ko je prišel vihar, so tri jadrnice odplule na morje in se še danes ne ve ničesar o njihovi usodi. Na vsaki ladji je biio po pet ljudi. Ena ladja se je potopila in so se ljudje rešili na jambore. Od teh sta dva mornarja zmrznila, tri pa so rešili. O ostalih treh ladjah se do danes ne ve, kam so izginile in ali so se rešile.
Zdravstveni dom v Novem Sadu
Naša država jc dobila novo, moderno zdravstveno institucijo. V nedeljo je biJ v Novem Sadu na svečan način otvorjen »Dom narodnega zdravja.« V novein domu se bodo nahajale pisarne inšpektorja za narodno zdravje, higi-jenske razstave, predavalnice, knjižnica, dvorana za zdravniške sestanke, sobane za društva, ki se bavijo s pro-učavanjem narodnega zdravja, odde-tek za zdravstveno propagando, oddelek za tuberkulozne, za matere in dojenčke, ambulatorij za venerične bolezni, šolska poliklinika za srednješolsko mladino in posebno igrišče za deco.
Ministrstvo za narodno zdravje ie izvršilo koristno delo, da je obrnilo svojo pozornost baš na v zdravstvenem oziru precej zanemarjeno Vojvodino. Madžari se za zdravstveno stanje te pokrajine niso mnogo zanimali
! nso zgradili le nekaj primitivnih" Bolnic v večjih mestih. O kaki sistematični zdravstveni akciji ni bilo niti govora. Na inicijativo dr. Štamparja pa se je po prevratu tudi v Vojvodini uvedla vele-potezna zdravstvena politika. V vseh večjih mestih je bilo otvorjenlh cela vrsta sanitetnih institucij, vršilo se je več tisoč predavanj, in to tudi po vaseh. V novosadskem »Zdravstvenem domu« bo sedaj ta velikopotezna in koristna akcija dobila svoje ognjišče.
Zveza z Dalmacijo
Današnje «Jutro» je objavilo dopis iz Trsta, ki je jasen dokaz, da izvestni italijanski krogi skušajo obstoječe prijateljske odnošaje med obema sosednjima državama v toliki meri izkoriščati za svoj «sacro egoismo«, da se skoraj zdi, kakor da bi se bali, da se prej ali slej porušijo ti dobri odnošaji in bi bilo torej treba napeti vse sile. da izmozgajo z vso hitrostjo iz njih. kolikor se pač največ da izmozgati. Da sredstva, ki jih uporabljajo pri tem koristolovstvu. niso ravno najdostnejša in najpoštenejša, je pa tudi pokazal v zgoraj omenjenem dopisu navedeni dogodek. In vendar vkljub vsemu temu pravica ostaja pravica, in «Dubrovački plovidbi« ne more nihče zabraniti, da bi njen razkošno opremljeni salonski parnik iKumanovo« ne pristajal v Trstu in vzdrževal po dvakrat na teden zveze med Trstom in Dalmacijo. Seveda, sitnosti le lahko delajo. Parnik ob prihodu pristaja sicer ob glavi pomola «Bersaglieri» (prej Sa-nita). ali takoj, ko se izkrcajo potniki, mora kreniti v prosto luko, kjer pristaja ob pomolu št. 2. Odtod tudi odhaja proti Dalmaciji. Pomorska obiast je ukrenila tako pač le zato, ker ob pomolu «Ber-saglieri« pristajajo Lloydovi parniki, ki vozijo po isti progi, in torej tamkaj ni prostora za — jugoslovensko. četudi najkorektnejšo konkurenco. Kdor je či-tal Aškerčeve «Čožote«, se bo čudil, da ne prihaja do hujših dogodkov od onega. kakor ie opisan v omenjenem dopisu!
Parnik «Kumanovo» je bil zgrajen leta 1907. v Melmo. Največje njegova dolžina je 76.4 m, širina 10.45 m. višina 6.15 m ter ima tonažo 1410 ton brutto in 661 netto. Stroji razvijajo 2500 in-diciranih konjskih sil. Parnik more voziti s hitrostjo 13 in pol milj na uro. Na progi Dalmacija-Trst in obratno vozi redno 13 milj. Na parniku, ki mu poveljuje kapitan Vicko Lujak (ob strani sta mu dva častnika in en komisar), je prostora za 1500 oseb pri izletnih vožnjah. Postelj šteje prvi razred 79 do 90, drugi pa 38. Parnik vozi tudi pošto.
«Dubrovačka plovidba« je z uvedbo te paroplovne proge ustvarila najkrajšo zvezo med Slovenijo in vsemi severno nje ležečimi deželami ter Dalmacijo, kar ni samo v prid trgovskim zvezam, temveč zlasti tudi tujskemu prometu. Ljubljana je n. pr. potom te zveze oddaljena od Splita samo 21 ur vožnje, od Gruža (Dubrovnika) pa dobrih 30. Če se odpelješ iz Ljubljane z opoldanskim brzovlakom, ki prihaja v Trst ob 16.45, imaš ob 17 direktno zvezo s par-nikom in si v Splitu naslednjega dne ob 9. zjutraj, v Gružu pa ob 18.15.
•Kumanovo« odhaja iz Trsta vsak torek in petek. Tekom prve vožnje (torek) pristaja v Splitu, Hvaru, Korčuli in Gružu, odkoder se v četrtek ob 8. zjutraj po isti poti vrača v Trst, kamor prispe v petek ob 9. dopoldne. Ob 11.05 odhaja iz Trsta brzovlak v Ljubljano. Na drugi vožnji (odhod iz Trsta v petek ob 17.) pristaja parnik v Splitu. ttvaru, Korčuli, Gružu (od sobote 18.15 do nedelje ob 8.), Ercegnovu in Kotoru, kamor dospe v nedeljo ob 13.
EilTUI
mm
IHHTšCH
fftiHM
Danes! ■
Danes!
f
Odtod se vrača istega dne ob 16. po istem potu. dospe v Gruž ob 20. in nadaljuje vožnjo v nondeljek ob 8.. pristaja ropet v Korčuli, Hvaru in Splitu ter dospe v torek zjutraj ob 9. v Trst.
Pomlad je skoraj tu in za njo pride poletje, ko bo marsikdo svoje počitnice hotel preživeti na dalmatinski obali. Vsem tem. a kakor že rečeno, zlasti še trgovskemu svetu, ki potrebuje hitrih zvez, bo ta proga »Dubrovačke plo-vidbe» prav gotovo zelo dobrodošla. Potnikom iz Jugoslavije, ki se ne mislijo zadržavati v Trstu, temveč hočejo uporabiti neposredno zvezo, prihaja v dobro tudi dejstvo, da jim je za potovanje skozi Italijo (Postojna-Trst in enako v obratni smeri) treba le italijanskega tranzitnega vizuma, k? stane samo eno liro v zlatu (12 do 15 dinarjev).
Tako je pač pričakovati, da bodo vsaj jugoslovenski potniki, a brez dvoma tudi potniki iz severnejših krajev, znali izkoriščati to najugodnejšo priliko za potovanje v Dalmacijo in da bo ta domača naša proga uspevala kar najbolje vkljub vsem zavistnim spletkam italijanske preegoistične konkurence!
Šolstvo pri nas in na Češkem
V	nastopnem prinašamo zanimivo primerjalno statistiko šol naše in češkoslovaške države, ki nam jasno dokazuje nujno potrebo, da se dvigne naše šolstvo na višjo stopnjo. Število istovrstnih šol in prosvetnih zavodov v Češkoslovaški je označeno v oklepaju.
Visoke šole pri nas: univerze 3 (4). tehnike 1 (3), višji pedagoški šoli 2 (—). poljedelske visoke šole — (l). monta-nistična visoka šola — (1). akademija umetnosti 1 (l). glasbeni akademiji 2 (1). , ,
Srednje šolo pri nas: gimnazij 86 (55). realnih gimnazij in ženskih licejev 80 (160). realke 3 (76). učiteljišč 34 (67).
Kmetijske šole pri nas: poljedelska akademija: — (l). višja poljedelska šola 1 (—). nižjih poljedelskih šol 9 (—). kmetijskih šol 23 (27). socijalnih poljedelskih šol 5 (—). strokovnih poljedelskih — (96). nižjih gumarskih šol 1 (4). v češkoslovaški republiki so 4 višje šuma rske šole; pcfdkovaški šoli 2 (—), poljedelski tečaji 20 (301), gospodinjske šole 4 (17:4 višje. 1 dvoletna in 13 enoletnih). vrtnarsko-vinogradskih — (12).
Trgovske šolo pri nas: trgovskih akademij 14 (31). trgovskih šol 30 (50), pomorska akademija 1 (—). navtični Soli 2 (—). trgovsko-obrtnih šol 54 (62), trgovsko-obrtnih tečajev —■ (1232). enoletnih trgovskih tečajev — (5).
Obrtno-industrijske šole pri nas: Umetne obrtne šole 4 (1). splošne obrtne šole 292 (3). strokovnih tečajev 60 (_). srednje tehnične šole 4 (—). šole za posamezne stroke (skupno s srednjimi tehničnimi 75). ženska strokovna šola 1 (102). specijalnih obrtnih šol 35 (252).
Narodne šole pri nas: meščanske šole 89 (1564), osnovne šole 6647 (13.633), gluhonemnice 3 (13). šole ra slepe 3 (4), gole za abnormalne 2 (29).
Otroški vrtci pri nas: 330 (1433).
Prebivalcev je v Jugoslaviji 1.555.711, češkoslovaška republika jih šteje 13 milijonov 613.172._
Svečanosti v Zametu
V	Zametu poleg Reke so imeli zadnjo nedeljo velike svečanosti. Praznovali so obletnico osvobojenja izpod italijanskega jarma.
Proslave se je udeležilo na tisoče prebivalstva od bllzn in daleč. Občina Zamet je bila v svečanem razpoloženju ter se ie odela v praznično oblačilo. Med odličnimi gosti je bilo opaziti tudi generala Miliča, ki ie prišel s Sušaka.
Na predvečer svečanosti je bil Zamet sijajno razsvetljen, v nedelio zjutraj pa je naznanjalo začetek proslave streljanje z možnarji. Ob deseti uri je bila velika maša. katero ie služil kastavski svečenik Lazič. Služba božja se je vršila v staroslovenskem jeziku. Med ma-
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji.
Ljubljanska drama Sreda, 11.: »Vdova Rošlinka«. E. Četrtek, 12.: »Izgubljene duše*. C. Petek, 13.: »Stričkove sanje®. A. Sobota. 14.: ob 15.: «Veronika Deseniškas.
Dijaška predstava pri znižanih ccnah. \edelja, 15.: ob 20.: «Vdova Rošlinka«. Izv. Pondeljek, 16.: «Rosmcrsholm>. B.
Ljubljanska opera
Sreda, 11.: Zaprto.
Četrtek. 12.: »Boheme«. F.
Petek, 13.: eSeviljski brivec«. Gostuje Jo*
sip Rijavec iz Zagreba. B. Sobota, 14.: «Mignon». D. Nedelja, 15.: ob 15.: «Boheme». Gostuje Josip Rijavec iz Zagreba. Popoldanska operna predstava. Izt.
Mariborsko gledališče Sreda. I L: Zaprto.
Četrtek, 12.: «Mignon«. D. (Kuponi.)
Sprememba repertoarja v ljubljanskem gledališču. Abenente opozarjamo, da se Je vsled obolelosti nekaterih članov ln ker gostuje prihodnje dni so pet gosp. Josip Rijavec na našem odru, spremenil operni re. ?ertoar la red abonmaja pri nekaterih redrtavah teta tedna. Opozarjamo da Te,,
Ija danaSnjl objavljen! repertoar la red. — Pri današnji uprizoritvi »Boheme. poje nlogo Collins. gosp. Hugo Z«they. Ostala zasedba je Ista kakor pri prvi uprizoritvi v petek: Rozuir.ova in Thalerjeva, Eanorer, Cvejie, šubelj In Zupan. — V petPk. dne 13. t m. gostuje v naši operi gosp. Josip Rijavec v ulogi grofa Almavivo. Predstava je za red B. Zunanje udeležnike opernih predstav pa opozarjamo že danes, da go. stuje gosp. Rijavec tudi v nedeljo popol. dne pri predstavi »Bohemes. Vstopnice se naročajo pri upravi.
Ljubljanska opera
Gostovanje Zikove, Šimenca in Vuškoviča.
Gosp. Hubad, ki sc kot gledališki uprav« nik nikoli ni dobro počutil, jo tudi fizično obolel ter se zdravi na kmetih, njegov na« mestnik v operi ravnatelj g. Rukavina pa leži po operaciji v javni bolnici že nekaj tednov. V tej stiski se do skrajnosti irtvus je gosp. operni basist JuL Betetto; toda opernega klobčiča, ki se jo par sezon kro« tovičil, ue more niti Betetto več urediti. Razmero so zmedene celo preko njegovih »oči. Le še malo, in nevarnost nastane, da opera sploh ne bo mogla več dalje. An« sambi opernih solistov bo razbil], a novega
niso mogli več sestaviti; cela vrsta — nič manje kot 121 — rovih angažmanov se j« izkazalo popolnoma ponesrečenih, a odpu« ščenci in oopuščenke so odnesli ogromne vsote; eksperimentiralo se je z nespretnimi začetniki, klicalo neprestano nove goste, če« sto kar nič vredne in potrebne, da se jo vzdržal potek predstav, a angažirani člani se uporabljajo ali malo ali pa se jim dovo« Ijuje peti drugje: okameneli repertoar stoji ali sc ne more izvrševati. Ahonentje so poe stali končno tako nezadovoljni, na n*ska« kujejo žc nas, češ le r.aša preveč dobrotna prizanesljivost je kriva, da gre ra3a opera rapidno čim dalje huje navzdol in da se nudijo predstave, kakršnih niso v Ljublja« ni marali niti pred 25 leti.
Toda mi smatramo ra svojo prvo dolž« nost, gledališču pomagati, članstvo vzpod« bujati, publiko pridobivati, očividne in naj« debelejše nedostatke pa grajati vedno takt« »o in brez zlobe v nadi, <La se odpravijo. Zdaj ne moremo molčati vet, kajti ako so razmere hitro in iz temelja ne reformirajo, grozi katastrofa.
Par tednov se> ie motajo a tarantelami in najobrabljenejšjm repertoarjem z niko» gar no zadovoijujočimi predstavami. Ni te» norjev, ni sopranov, a zdaj sta odrekla še oba baritona. G. Cvejič zboleva, ker je pre« več zaposlen, in niti «Don Juana« ne mo« rejo izvajati, g. Popov ima po pogodbi 12 dni gostovanja v Beogradu in drugje, ae vrača bolan in repertoar ne more nikamor naprej. Napol študirana «Boheme» ne tsorc dosueti riti do prve reprizo.
šo je pel fenski zbor pevskega društva •Sloga« iz Zameta.
Točno ob 11. nri dopoldne je bil odkrit spomenik, ki ie bil do tega trenutka ogrnjen v našo državno zastavo. Sokoli in Sokolice so tvorili špalir in častno stražo. Govornika sta nastopila dva: upokojeni nadučitelj Rubeša in general Milič. Ob neprestanem vzklika-nju kralju in Jugoslaviji je bil spomenik blagoslovljen. Spomenik je visok dva metra ter je napravljen iz sivega kastavskega granita. Na vrhu stoji sokol na krogli iz brona, v kamen pa je vrezan datum: 28. II. 1924. kot spom n na oni dan, ko so se ti kraji zopet združili z materjo Jugoslavijo.
Po odkritju spomenika se je vršil svečan banket, katerega so se udeležile odlične osebe in s katerega je bila poslana tudi kralju vdanostna brzojavka.
Skrb za revne šolarje v Mariboru
Občni zbor društva za podporo revnih učencev, ki se je vršil koncem februarja v Mariboru, je pokazal zelo razveseljiv raz« mah te humanitarne institucije. Mariborska mestna občina. Podmladek Rdečegs križa, denarni zavodi, veleobrtniki, trgovci in tu« di zasebniki so z veseljem podpirali društvo s svojimi prispevki. Sicer p« je bils pomoč tudi nujno potrebna. Proti zimi je namreč narastlo število prosilcev, ki so se potom šol obrnili na društvo, v taki meri, da je bilo društvo v nemali zadregi, kako od« pomoči vsaj največji bedi. Ker pa so pred« lansko leto mariborski trgovci vposlali ve« likodulne doneafce v blsgu, ga je preostalo za letošnji Božič znatna količina. Društvo je torej kljub manjšim dohodkom lahko obdarovalo večje število otrok kakor lanL
Društvo šteje 1930 članov, kar je v pri« meru s Številom mariborskega prebivalstva prav malo. O Božiču je bilo obdarovanih 634 otrok, in sicer 309 dečkov in 325 deklic javnih iol. Dobili so 339 gotovih oblek. 349 parov čevljev, 186 komadov perila in 12 tu« eatov nogavic. Rarun tega vsak vrečico s kruhom, sadjem, orehi in bonboni.
Posebna zahvala se razun ee imenovanih iereka še tvrdkama Freund in Roecnberg, ki sta poslali vsaka za 20 psrov čevljev usnja, Bcrg za 10 psrov, Hoffmann Blecha za 6 parov, Rosner 25 mbla;'*. Ihl»»Kuhar 12 m, GasparisFaninger 30 parov nogavic, tvrdka Durjava je gratis izdelala 76 koma« dov perila. Pelikan 1 kg, Rozman 2 kg čo« koladnih bonbonov, Brišnik 10 zvezkov, pccivo, sadje, puk. Lochert jabolka, orehe, bonbone, PugcI in Wiestaler, Kovačič jas bolka, Džamonja, S\vaty, Schmiedcrer, Pfrlemer, Lassbaher, Ruše, cvetlice za cvet« lični dan. Gospe in gdč. so brezplačno sc« šile 141 oblek, med temi gojenke drž. uči« teljišča 31, obrtna šola 25, tvrdka Zora je prikrojila 120 oblek za dečke. Pivovarna Gotz je dal brezplačno kurjeno dvorano za prireditev.
Posebej božični dar so poslali: Slov. Po* sojilnica 1000 Din, Centralna banka 500 Din Podporno društvo žel. delavcev 500 Din, g. restavrater Stickler 500 Din, tovarna We»ten v Celju 250 Din. društvo Vrajem« nost 200 Din, Zlatorog 200 Din. Po 100 Din so darovali: Dr. B. Ipavic, tvrdka Drava, Pelikan, Pirchan, Pogačnik Ruie, Suppenr« Mateia, Swaty, Rosman. Jane? Pold, Ga« šteraj v oporoki 125 Din. — Glaser, Ruše božično drevo. Po 50 Din so poslali: gg. Bemhard, tvrdka Woschnasg v Šoštanju, Zerkovič, Preis, L^nic, Pugel. Razstava slik je .prinesla vstopnine 244 Din, dve sodni poravnavi 300 Din. Vsem velikodušnim do« brotnikom najtoplejša zahvala.
Blagajniško poročilo je izkazalo v pretek« Iem letu dohodkov Din 89.56550, stroškov pa Din 89.486.25, prebitka ostane Din 79.25.
Po odstopu starega odbora so bili z vzkli« kom izvoljeni v novi odbor sledeči gg.: župan dr. Leskovar, nadsvetnik Keršovan, ravnatelj Skušek in Plasksn, predsednik trg. gremlja V. Wei*l, katehet Spari in go« spe: Sku.šek, Wogerer, Pfrimer, Mikui in Stupca.
Toli potrebno humanitarno društvo se priporoča še naprej naklonjenosti maribor«
Zdaj so povabili na gostovanje zopet po« pularca naša pevca Zikovo in Šimenca, a poti morata zopet prepeti partiji in celo kar dva večera zapored. La njuni izredni požrtvovalnosti se js zahvaliti, da sta omc gočila dve predstavi in sta pela dvoje veli« kih. napornih vlog. A sinoči jc moral pri« teči na pomoč šo tretji gost is Zagreba, g. Vuakovič. Tri Scarpije imamo, a treba jc bilo tdcionično klicati četrtega. In vse to vzpričo ogromnega ansambla solistov in so« list pri našem giedališču. Temu se pravi — ekonomija!...
Sinočnja *Tosca» je bila v glavnih treh partijah izvrstna. Kreacije ge. Zikoiv in g. Šimenca, ropet priznavani z opetovani« mi spreialnimi aplavzi, sta že znani. Oba sta bila sijajno pri glasu in sta igrala kra« sno. Toda ostala bi bila rada naša, ako bi so jima bila zvišala gaža vsaj za polovico tistega, kar sedaj staneta kot dobrodošla, najljubša gosta. G. Vuskovič se je odliko« val s kolosalno izvajano, rafinirano dovr« ieno igro; glasovno je dokazal, da si zna s svojo šoio imenitno pomagati. G. Balafka je storil prav spretno svojo dolžnost: ako sta orkester in zbor za sceno včasih neko« liko zavlačevala, j» to brca skušnje od« pusti j i vo.
A nov mžiser ns plakatu? V pondeljek ia v torek? Videli smo le staro nerodno Sevstijanovo in staro spretno Rukavinovo režijo! Torej čemu novo ime?!
Končno Ie še tole: V «Sk*vencu» je ne« kdo zakašljal name. Opozorjen aem bil sanj ido danes. Odgovarjam: pri zadnji
Od danes 11. marea dalje i
J&ondai no Dunaju" Polkovnik Redi. .
Telefcnično naročene vstopnico s« dobo brez čakanja in brez vsakega napora v pisarni kina
.Ljubljanski dvor*. Telefon 730. Predprodaja vstopnic od 10 do pol 1. la od pol 3 are dalje Predstave ob 4., pol 6., pol 8, ln 9. uri.
KINO «LJUBLJANSKI DVOR*
skega občinstva, eegar raupsnjs si je pri« dobilo po svojem vztrajnem in nesobičnooa
delu v blagor šolske mladino.
Ljubljanska porota
Ljubljana, 10. marofe
Poneverbe v bolnici.
Danes sc je vršila zadnja porotna ra&' prava pomladanskega zasedanja in sicer proti 341etnemu H. B., blagajniku državne bolnico v Ljubljani in pa proti 271etnemu dnevničarju bolnice, L. K. Oba sta bila ob» tožena, da sta kot uradnika državne bolni« ee v Ljubljani od maja 1922. do srede leta 1924. poneverila zaupane denarne aneske v skupni vsoti preko 580.000 Din. MalveraA cije sta vršila v sporazumu, kar jima je b U lo tem bolj omogočeno, ker sta uradovala oba v isti sobi. Bila sta intimna prijatelje in dssi sta imela vsak dosti zaslužka ia de« loma tudi lastnega premoženja, jima te rm njujino razkošno življenje vendar ni eado« stovalo. Začela sta pri kolkovini, a« kater« bi morala kupiti kolke, ki p« sta jo raje vtaknila v svoj žep. Nato sta si začela ie« posojevati denar iz blagajne, n« da bi ga kdaj vrnila, ker sta živela vedno razkošno. Da pa ju no bi tako kmalu easačili, ste vodila napačno knjigovodstvo, tako da sa so sc zaključki v knjigah ujemali • sta« njem blagajna. Obenem sta si prilaščala d* nar, ki j s prišel v bolnico potom poStnega čekovnega urada. B. sam jo dobival nakaz« nico v roko in jc dvigal denar, katerega pa ni oddal v državno blagajno, temveč si ga je razdelil s svojim prijateljem. Več po« neverb je izvršil B. sam, (kajti K. jo bil e 1. I. 1924. reduciran), zs mnoge p« je moral 1C, ki je bil v istem uradu dnemičar vedeti vzlic še teko površnemu uradovaajiz.
Pri današnji rezpravi jo B. prevzel kriv« do v vseh očitanih mu dejanjih nase, med« tem ko je K. odločno tajil vsako soudelež« bo in vednost pri goljufiji. B. pa nasprotne trdi, da je bil K. o večini slučajev obveiče* od njega ter da je z malverzasijo soglašal in delil z njim dobiček. Ker 90 sodišče na podlagi predloženih indicijev mi moglo p»e» pričati, v koliko je zagovor obtoienea Ci resničen in ker sploh zadeva ni ie r vsem pojasnjena, jo bila razprava na predlog dr« Žavnega pravdrlka in ragovomika prelaze« rta na prihodnjo porotno zasedanje.
S tem je bilo letošnje prvo gosotaa zt< sedanje zaključeno.	.
Iz Primorja
*	Kabrežtnskl kamen za kolodvor v MU lanu. Nadzorovalna komisija za javne stav« bc v Milanu je sklenila, da se zgradi v me« stu nov kolodvor iz nabrežinskega kamna.. V to svrho so merodajni činitelji nabavili v Naberžini 3000 m® nabrežinskega kamna.
•	Avtomobil a ie*timi oaebamt trčil ob vlak in se razbil, potniki pa »o ostati živi in zdravi. Na cesti med Opčinami in Seže« no se jo v nedeljo zjutraj pripetila velika nesreča z naravnost čudežnim koncem. Na mestu kjer gre železniška proga čee cesta, je osebni avtomobil trčil e vso silo ob vlak in so razbil V avtomobilu je sedelo šest oseb: zobozdravnik Palovcc ia Ljubljane in soproga, dvs gospoda in dve gospodični. Družba sc jo peljala s prireditve tržaškega akad. fer. društva aBatkan». Ker niso bil« prečnico zaprte, je šofer e nezmaniSane silo drvel dalje in ni mogel več ustaviti vozila. Karambol je bil tako močmn, da sa je avtobomil razletel.na kose, potniki pa se obležali na cesti. Prvi hip se je zdelo, da ni nihče ostal živ, toda polagoma so se vsi pobrali n tal in konstatirali. da so ihl in celi. Kljub temu je prišla na pomoč tr« iaška rešilna postaja, ki je razburjen* Se« storlco prepeljala v Trst, kjer so sdravailri ugotovili, da so k sreči nepoškodovani
Darujmo za sokolski Tabor!
generalni skušnji «Boheme» je bil tudi komponist in kritik g. šafranek Kovič ia Zagreba. Njegovo sodbo sem zvedel prav« kar. Naj Vam jo ponovi on sam! Mi sme PTeveč prizanesljivi, da bi jo natisnili./, Basta!	Fr. G.
Gostovanje baritonista Popova V Za. grebu. Baritonisi gosp. Boris Popov, ki se, šal, oddaljuje od ljubljansko opere, je nastopil v nedeljo v Zagrebu, kjer je pel par-tijo grofa Lune v Verdijevem «Traba. Curju».
Repertoar Narodnega gledalTiče v Za. grebu. Ta teden Ima zagrebško Narodne gledališče na sporedu sledeče komade: Of-fenbachovo komično opero »Hoffmannuv» pripovedke«, Verdijevo «A!do» s pevko VJ« ko čaleto v naslovni ulogl, Stravinakesa baleta »Petruška« in »Tamara«, Rimsklj-Korzatova balet »Šeherezada« ln Wagner-jevo opero «Lohengri»>. Novost r drami je Calderonova komedija cOospa hodičeVka«.
Or. Benelig ostane intendant zagreli, skega gledaliiča. ZagrebSU Usti so pre£ dnevi poročali, da m obeta sprememba v zagrebški gledališki apravL Po teh verri-jah jo Imel sedanji In Len dan t dr. Julij Be neilč odstopiti In prepustiti avoje funkcije biviema predvojnemu intendantn Via A-Treščecu. Desna roka TreJčeca je Imel pestiti igralec Markorlj, a tej kombinaciji se Je uprlo Udrulenje Igralcev. Sedaj Jav, ljajo, da so napovedi o spremembah t vo4-stvu zagrebškega gledališča is te ostane vse eri rtare«.
»JUTRO« It«
= Sreda ll. m. 1925
Domače vesti
NAROČNIKOM »JUTRA..
Cenjene naročnike, kl Se do dsmes niso poslali naročn'ne za mesec marc, opozarjamo na naše staro načelo, da Je treba poravnati naročnino takoj prve dni v mesecu. Zato iih pozivamo še enkrat, da store svojo dolžnost In plačajo tako) naročnino po položnici. 1(1 io ie vsakdo preieL Kdor je ne bi imel, nal piie aa upravo po drugo.
Upravuištvo «Jutra».
*	Kraljevo potovanje v Črnogoro. Kakor poročajo iz Beograda, se kralj priprav-Ija za daljše potovanje v Hercegovino in črnogoro, na katerem ga bo spremljala tudi kraljica. Kralj se bo na svojem potovanju udeležil svečane posvetitve kapele, k! jo na kraljeve stroške gradijo vrh Lovčt na v spomin narodnega osvohojenja in ujedinje-nja. Monumentalne kipe za kapelo Je izklesal kipar Ivan Meštrovlč.
*	Matura na VIŠJI stavbni šoli v Ljubljani. Pismena matura se je vršila od 5. do 28. februarja, ustmena matura pa 9 in 10. marca. Prijavilo se je 15 kandidatov Z dobrim uspehom so maturo nanravili: Barle Janko Iz Metlike. Belin Oldflch iz Stražnic (ČSR), Bjdrvch Oskar (z odliko) i* Škofje Loke, Cač Anton 12 Trsta, Kessler Leon iz Ljubljane, Kuglič Franc iz Oorice, Možlna Stojan ir Brje pri Vipavi, Mušlč Marija iz Ljubljane. Petrovič Marija iz Ljubljane, Kanzinger Friderik (z odliko) iz Zagoria ob Savi, Rollh Franc iz Laz. Stanič Ciril iz Kanala, Sver Martin is Samobora, Vaida Marjan iz Lvova.
*	Učiteljska Imenovanja. G. Josip Lipovec, bivši učitelj v Vrabčah, Je Imenovan za Šolskega upravitelja v Voklem pri Kranju, in ne v Naklem pri Kranju, kakor smo poročali dne 8. t. m.
•	Iz šolske službe. Profesor na 1. državni gimnaziji v Ljubljani dr. Ivan Pregelj in profesor na 11. realni gimnaziji v Ljubljaal Fran Ferjan sta Iz 6. skupine odmaknjena v 5. skupino I. kategorije državnih uradnikov.
•	Švedski novinar v Jugoslaviji. V Sarajevu se mudi te dni g. L Yngve, doktor filozofije. Zaiima se zlasti za Jugos'ovensko povojno književnost. Yngve pripravlja kratko enciplop-iijo povojne * književno«! v srednji Evropi. Iz Sarajeva odpotuje v Zagreb.
*	Italijanski grobovi v Jugoslaviji, fi d!-janska vlada ie poslala v Sloveirfjo posebno komisijo, ki bo v sporazumu t našim ministrstvom ver Obiskala kraje. kjer se nahajajo grobovi Italijanskih vojakov V avrho prepeljave v domovino.
*	Grndnla anatonrčnega Instituta v Beogradu. Gradbeno ministrstvo je za gradnjo anatomičnega instituta v Beogradu dovolilo kredit v znesku !2 S56.000 dinarjev. Novi institut se zgradi poleg vojaške bol-alce.
*	Kongres Minlh posestnikov v Beo-radn.
Prihodnjo nedeljo se vrši v Beogradu kongres delegatov udruženja hišnih posestnikov. Na kongresu se bo razpravljalo o Stanovanjskem zakonu ter o nadaljnji akcij! Mšnih posestnikov.
♦	Iz trafftantsk!h krogov. PreleH s^o: Na podlagi vladnih sk!epov so se podeMle trafike (mala razprodala) lnva'ldom, vdovam in sirotam, da se Jim n<kako žago. tovi eksistenca, kot nadomcs'110 za državne podpore. Dokler nam le bi'o dovol)e-uTh 11 odst., smo Še mogli Izhajati, ker se Je tudi lažje dobilo posojilo. Razmere pa so »e od takrat že tako m^Čno Izpreme« niie, da nam sedal s podelitvami trafik nI dosti pomagano. Pežlje so vedno večje, posojilc le težko dnbitl, zaslužek pa znaša aamo 5 odst. Posebno težaven !e položaj prodajalcev tobaka na deželi. Marslkd^ Je oddaljen po več pos'al od glavne zaloge in mora vrhu tega z borim! petimi odstotki zaslužka plačati še davek, stanarino In pokriti priroanjklia! pri cigaretah. Prosimo posebno tobačno upravo, da naj kontrolira pakovanje cigaret. Dogaja se. dn so v Skatljicah po 100 komadov Zeta manjkali trije, v ška'ljah po 500 komadov pa 6 kosov. Memdajne faktorie prosimo, naj nam zvišalo odpravnino od 5 na 10 odst., ker država s tem ne ho dos:l oškodovana, nam pa bo mnogo pomagano.
•	Seznam podeželske nenškofarije. Q. Ana Rober, učfteljica v Radvanju. nam sdo-roča z ozirom na naš članek pod gornjfm naslovom, da njen oče nikakor nI bil pri skupščinskih volitvah čuvar Schauerjeve skrinjice. Ona sama pa je, kakor se nam poroča z druge strani redna članica Jug. Matice. izvršujoča članica Glasbene Matice Itd. in v vsakem oziru vzor"1« učiteljica.
•	Orlimaš'1 pnlzkus v Starem trg» pri Ložu. Prejeli smo: Pod tem naslovom |e *S'ovenec« od 3. t m. nesramno napadel tvrdko Anilčevlč V Logatcu, oz. n'enega 2astopn!ka g. Marollja. Doplsun »Slovenca« očita Marollju. da Je Izginil incognlto Iz gostilne župana g. Keršiča v Nadlesku, ne da bi plačal voznika (Iz l.oga'ca! 36 km ceste) in gos:l!nlčarja. Informirali smo se tozadevno In doznall od g. Marolfja, da se Je »Slovenec« zopet enkrat nesramno zlagal. O. Marnll ne samo da Je vnaprej plačal voznika ampak Je tudi g. župano Ker-šiču plačal za večerjo za sebe hi Se za dve drugi osebi in za pol 'lira vina 110.— Din, dasi Je popil le en kozarec vina, večerja pa se sploh nI zavžlla, ker Maroll t svojimi tovariši ni hotel upolrebitl gostoljuo-nos:l g. župana. Zupan pa je vseeno rade volje sprejel zasluženi denar, čeravno J« bil ta denar plačan iz orjunatklb rok. Z> svolo laž bo seveda »Slovenec« odgovarja! pred sodiščem, kar bi si lahko prihranil, ako hi mu doplsun Javil kako Je g. župan neotesano zabrusil g. Marolljn, da
se na Sokola In Orla p......V dokaz,
kako »Slovcnec« laže, pa opozarjamo fl. tatelje na »Poslano« dotlčnega voznika, kl ga omenja »Slovenec« In kl sap ga pridih čili v daaaJaji MsvOld Bsu.
*	Upokojenci t Inozemstvu. Pile Jo nam: Po čl. 21 zakona o uredbi draginjsklh do-klad za upokojene« In upokojenke se mora onim upokojencem, kl žive v Inozemstvu odtegniti 30 % od priznanih draginjsklh doklad. S to uredbo |e zadala prejšnja vlada vsem upokojencem Jako hud udarec. Mnogo Jih Je namreč, kl niti t prejšnjimi prejemki niso mogli Izhajati In so bili prlmoranl odpotovati k sorodnikom v Inozemstvo, ker niso Imeli za s'uča) bolezni doma postrežbe. Nujno potrebna Je odprava tega občutnega odtegljaja In zato prosimo g. ministra dr. Žerjava, da zastavi ves svoj vpliv, da se nam popravi krivica, katero nam Je storila prejšnja vlada.
*	Proti Izseljevanju rudarskih delavcev. Lastniki rudarskih podjetij so ministrstvu za socljalno politiko poslali spomenico, v kateri zahtevajo omejitev Izseljevanja naših rudarskih delavcev v inozemstvo, češ. da bodo sicer naša rudarska podejtja ostala brez zadostnega števila delovnih moči.
*	Požar na lad'1. Iz Mltrovice ob Savi je te dni odplula v Rače motorna ladia družbe »Jugoslavija«. Med vožnjo je nastal na motorju defekt, kl Je povzroči! poSa?. Strojnik je hotel osem) pogasiti, pri tem pa le zadobi! tako težke opekline, da ie onesve-ščen padel v vodo In uionil. Ladja, ki je H!a lesena, je zgorela ln se potopi'a.
*	Smrten padec v tovarni. V Splitu se je proži! petek na grozen nač:n ponesrečil Milenko Pe-ko. delavec v tamkajšnji cementni tovarn!. Pade! je z višine 60 metrov v globino, kjer le obleža! z zlomljeno hrbtenico, I/dllintl je v groznh mukah. Nesrečnemu možu je med delom zdrknila iz rek vlažna vrv; 'zgubi! j« rav«i<*.ež)e in trešči! v globočino.
*	Zločin v vlaku? V vlaku štev M so našli te dni na prosil Staro Petrovo-Nova Gradiška neznanega moškeaa s prestreljeno glavo. Mož )e star približno 30 let, 184 centimetrov visok podolgovatega obraza. Na dveh Zobeh ima zlato kroro. Oblečen je bil v sivo obleko Ir Istotakšno zimsko suknjo. Vpokojehi orožnik Vaso Milanovlč ie v mrtvecu spo2»3! r.ekega M.l'<'čeviča. potn'ka tvrdke Radulovič v Mostarlu. ki ima veliko vinsko trgovino. Ker pri mrtvecu niso našli orožja, se domneva, d* ie bil Izvršen roparski umor.
Tli OfVaMe!
če ne verjamete, da eden par aegavle s llgcm In znamko (idečo, modro ali zlato)
kljU&(l
trs)« kak« Itirie pari dragih; Zato kupite eden pit In prepričajte se. Di.bivajo se v prodajalnah, n* rV
Peri s
Iz Ljubljane
TI— Slovensko Zdravniško društvo v Ljubljani rab) oa svoj ledsnrkt seminar v petek 1.1. t. m. Ob 6. do 1. žvečur v Zavodu za socljalno hlgljensko lafičito dece (splj. Sna bolnlra). Preda"anje: Patologija ekstranterlne odr!snOs~i otroka Predava, telj 3ef »svoda dr Matij« Ambroiif. D*, monntraclja operiranega primera .Sipin« dlslda*. Demonstrira vodja ortopedskega oddelka »p'oS/i© bolnice dr. Mlnaf.
n— UfJružerj« rezervnih ottclra 1 rst-nika — pododbor Ljubljana vat' na ob*o. zen članski sestanek, 'il se vrSi v četrtek, dne 12. marca ob 8. zveier v oficirskem domu. —- Uprava po-ioclbor«.
—u II. plesna tekma, zdruiena s plesom, se vrši li. marca t. I. v veliki dvcryni »Ki-z'ne«. Začetek ob 20. Orkesttr Sokola i. Predprodaja vstopr.ic proti hkazu vabila pri gosp. Lud. CcJ-nttu, VVollova iiUcs 3. Istotam vse reklamacije.	500
u— Krojna iola. Ke> se je zaradi posno Iz inozenisiva dešiih modeiov (krojev) prvi pomladni tečaj r-odaljšil, se prične drugi pom'adni tečaj šele 16. m^rca. rv< takrat se še vpisuje! Razpošiljanje najmodernej.V.h krojev po meri in modelih z natančnim poukom. Opozarja se cen), dame in krojače, da je to zadnji lečaj do meseca oktobra! Od Min. za trg. in obrt kon.es. krojna šola., židovska u. 5. Llubljana 51.1 o— 2«ncka sekcija Orjune 8v. Jakoa. Krakove • Trnovo Ima danes ob S. svečnr obvezni sestanek Članic v salonit pri Rat. mu. Zabjek St. t s dnevnim redom: Volitve In dru?e vatne sadeve. Pozivamo vre Cla-alce, da se sestanka sigurno udeleže tn prinesejo s seboj legitimacije, da ishlco poravnajo eventualno zaostalo članarino. — Odbor Senske sekcije.
u— Cudn« najdba. Ko »e je vračal t pondeljek zvečer zidarski vajenec Trsnc Zerovnlk s dela domov, je nenadoma op* z!l na poti za Strojnimi tovarnami, kl pe Ije od VoSnJakove ulice do artiljerljske TOjaSnlce. natlačen nahrbtnik. Ko ga Je pobral. je videl, da se naha.<a]o v njem kosi svežega perila, moški ta tenskl. Uročil je nahrbtnik policiji
u— Plaršarska tečaja priredi Kmetijska družba za Slovenijo s sodelovanjem urada za agrarne operacije v Sloveniji v dneh 14. In 15. t. m. v Podkorenu pr) Kranjski gori ln v Krlžah (pri Jesenicah). Na teh dvodnevnih tečajih predavajo menjaje se agrarni komisar dr. Spi!ler-Muys o agrarnu-pravnlh In agrarno-poJltičnlh vprašanjih okrajni ekonom Josip SnstIČ o kmetijstvu (posebno travnlštvu ht pašntftvu) o goratih krajih v obče In o planinski Žlvlnoretl In p!anšarstvu posebej, mlekarski InStruk-ter Anton Pevec o planinskem mlekarstvo In sfrarstvu s posebnim ozirom na na-le gorenjske prilike, ter planinski nad/or. nlk Ing. Ivan Prešel o planinskih me1l!> racijah In planinskem stavbniltvn. Predavanja se bodo pojasnjevala s slikami In Cr-teži In se vršijo po njih prosti plantnsko-gospodarskl razgovori. K odeležM i« obvezno priglašenih v Podkorenu 36 In v Krl-fsh 20 udeležencev. Vabljeni so pa 'udi drugI bližnji kmetovalci, da prisostvuj ;io v lastno korist vsaj posameznim predava« ejem.
n- OrjMM LleMJma. Cetnflrl (V. Čete II. baona Imajo zbor dane* v sredo, točno ob 20. uri v areni. Četni komandir. 512 u— Selena jama. Plejo nnm: Ako gret od Kollnske tovarn« proti predora t Zeleal jami, vldM ob cesti ve« polno smeti la dragih odpadkov, kar dela na pasante Jako steb nt le. Poleti se seveda t« smeti Pari J a bi povnroCnJ« MlinJI okolici nesnoeen
ami Muli« le
Subadolfevo In Vldmarjero hllo. Nekateri poseatnikl »o re proti tem>i postoronju te pritožili na fnpanstvo r Mo»tah. kl pa ne ukrene ničesar, ravno tako tudi ne cestni odsek. Dolžnost obflnskozs sveta v Mostah ln tudi policije Je, da skrb! za red In anaeo ob epjtnh. Naj »e postavijo svarilne tabli, ce .strankam pa naj se strogo pove odlaga, nje pepel« in druge nesnage v bližini In ob eesti Kdor bl se temu ne pokoril, naj Ka zadere brezobzirna kazen. Nadvse značilno je zlasti, da se odlagunje smeti rrfi vsak dan pred nosom dveb klerikalnih občinskih odbornikov.
u— Zapriseženi lovci, pr!c':r,!ttf se z dopisnico za dvodnevno predavan!?, ki ho koncem teza mcseca. Dneva ohiavim-n pravočasno. — Lanskim Invce-n. kl niso poravna!' članarine za !eto 1925. sno »stavili »LOVCA«. Milite s članarino, sicer obidejo v letu 1023. i7i«!e številke »LOVCA«. Odbor slov. lov. društva.	M6
u— V počaščene spomina blagoookoj-ne ee. G^^love je darovala ga. Elza Miku? 7a Hečii dom znesek 30 Din.
u— Natefsl! Slov. plan. društvo podružnica " Mariboru, razpisuje natečaj 7.a osvj-•ek reklamnega slikanega plakata 7.3 Po-borje-Marlhof-C«l«e « karakterlst»Cn'ml. e reklamnimi motivi Iz teh krajev Prva nt>-grada z^aia D;n IftOO—. dru?a D n 500.—. Vse pravice glede obeh fagrilitiilt osuit-kov preidejo z nagraditvijo na ^D Ma'i-tvor. kefeKtanti naj zahtea'ajo njtanjnei> pogoje od SPD podružnica Marfmr, n* nod-l?cl katerih se Šele lahko tekme udeleže. Rok za Vložitev osnutkov -e 15. noril 1 Iz,bero osnutkov In nagrado Izreče poseben jury. — Odbor.	154
ti— Neimenovana Iz Dolnje Lendave le pcsla'a upravi našeira Tsta 70 Din za ubogo osleaelc) ženo, katera mora skrbeti za dva nerforp«";! otroka.
u— Klub rlesovodlj v Ljubljani priredi v soboto dne H. t. tn. elitni nles, združen a plesno tekmo v d»Orani Kaslne. Kot smo informirani, v p d a tu lo prlreilitet vpllksn. »ko zanimanje ne Samo v Llnb'Janl tetft-ref titdl v nruglh mestih Slovenije, da celo v Zasrebc, cd kjer pride odlična dru iha v IJnbllsno na ta elitni večer. Klttlio-vl člani *o neumorno na deln In njihovi gojoncl pridno trenirajo sa t?kmo. ki ho tudi gledalcem nudila hreden nmetni*tu užitek. Tekmovalo se bo v zadnjih parlUklh njvltetah. In sloer- Jimrnska. Tango. Flve SteD ln Boston. ICnb pok'on! tr-m najbolj-film parom umetnlšVo Izdelane krasne diplome, kl «•■> razstavljene v Irložbi tvrdke F; o'In a na Aleksandrovi eestt. Ker ho vstop dovoMen le proti vabilu, naj hlego. volilo cenjeni posetniVI. ki ga mogoče po motoma niso preleti. Is'ena rek'amlratl pri knibDvem predsedniku gesp. fernetn. Wo1. fova 3. kjer ae Cobe tud! vrtopsice v pr"d. prodaji.	61R
u— Ekenomska Orjurta, osrednja, reg. zadr. s o. s. v I.JublJnnl. «e Je Is tehničnih vrrokov preselila Iz dosedanjih lokatov v Gledališki ulici v nnve prostore n» nunal-sk cesti 40 .kjer redno poslnle sn stranke od 8. do 13. ure, kar naj blagovolijo v**tt člani, vlagatelji. rsCitnoItaetnlkl In drugI Interesenti na znanje.
u— Policijske prijave. Od pnndf-llk« na torek »o bili prllsvllenl poMett! sledeči sin-čaji: I tatvini, 1 Irgred 8 prestopki cestne, ga policijskega red«. 1 prestopek v zgla*e. vatnih predpisih, S prestopki kallenla nofi. nega miru, I najdba blaga »nmljlvega l*vo. ra, 1 poftkodh« tuje lastnine ln 1 presto pek prekoračenja policijske nre. Aretacija se Je Izvrill« 1, In sicer radi v'ačnsarstra.
n— Zahvala. Ttodbina gosp. vseu^'!l. »kega doreet« dr. Pavla OroSlIa le darov« la v počastitev pokojne notarjeve rospe fingslove 150 D!n rn akademsko menzo .Gospodarske zadmee Jsdrana. Predsed. •tvo omenjene organltaclje se sn dari!o Iskreno sahvallnje.
o— V deuitvu 806» predava v soboto t salono pri .Levn> gosp. Josip Jerss «0 dobrovoljskem pokretn.. Predavatelj, ki ga pomamo po tepem lanskem predavan}« •O nmlko preko A1hsnlje.». nam bo podal t kratkem In preglednem predavsnln sani-mlvostl Is dohrovoljskegn pokretn. kl Je na«| Javnosti te tako malo snan. Kot do. polnilo k predamnjn nam bost« prednvsla gg. dr. Msrnllč In Stane Vidmar, prvi o do-brovoilclb v RnsIJI, dmgl o dr. Plvkovi do brovoljsk! akciji w Italiji. Vabljeni «0 Sof*. n! In prijatelji drultra. Začetek ob pol 21 url. Vstop prost
n— Zlikovntve nll neereča. Davorin Rov tek. fotograf v Kolodvorski nllel tt. S t Je v pondeljek zjutrnj opazil, dn mn Je nekdo tekom noči rasbll s kamenjem veli. ko Izložbene Sipo, vredno *>on Din. Zlfkov-stvo Je zagreti b rt k one kak notel razgraja«. mogoCe pa se Je rnsbno okno tndi aa tn nnCIn. d« J« vrglo kamen v lipo nvtomo-bflno kolo. ker se je Ut slnčaj t oski In novo posuti Kolodvorski nllel t* pripetil.
Oseba demo z majhno nošo
dobi naitroderne'*e fevlie že zs ceno od Din 80— napiej ml B*xaP-ja, LmHiSnS, Krekov trg 10,1. V satogi namreč Številke 34, 35. %
Iz Maribora
a— Masarjrkovo 78 letnico rojstva proslavi mariborska Jgst.*čsl. liga t soboo dne 14. t m. ob 20. Masarykovlm večerom v restavracijskih dvoranah Narodnega doma. Slavnostni govor bo Imel urednik Božidar Borko. Sodeloval bo tudi sokolskl orkester ki bo zasvlral med drugim tudi češkoslovaško himno. Slavju se pridružita s vsem članstvom še Češki klub in Mariborski Sokol. Ker se bo vršil tako) nato občni zbor Slovanske čitalnic: in Ljudske knjižnice v istih prostorih, bo udeležba gotovo častna. O prireditvi je obveščen tudi Češkoslovaški konzulat v Ljubljani in je zato pričakovati, da se te oficljelne prireditve udeleže tudi zastopniki naših oblastev. Posebna vabila se ne bodo nikomur pošiljala, vstop pa je vsakomur dovoljen.
a— Slovanska čitalnica ln tudska knjižnica v Mariboru Ima v soboto M. t. m. ob 20. v restavraciji Narodnega doma občni zbor ter poda ob tej Driliki bilanco svojega dela v minulem letu. Upati je, da bo soboto zopet lep sestanek mariborske inteligence. ki se zanima za kulturno In ljudsko prosvetno delo Dostop je dovoljen tudi nečlanom.
a— V Ljudski univerzi prediva v četrtek 12. t. m. 00 19.45 g. Zorzut o preteklosti in sedanjost! Primorja. Predavan>c prot. Janka Glaserja o Slovenski moderni liriki z recitacijami gledaliških igralcev je minuli ponedeljek zadavoljivc uspelo.
—a Orjuna Maribor ima v sredo dne 11. t. m. pevske vaje od 19. do 2J. zvečer v iajništvu. Narodni dom. Prosi se številne udeležbe.
a— Orobnl spomenik za prol. dr. Medveda. Učenci pokojnega profesorja dr. Medveda nameravajo svojemu profesorju postaviti spomenik. V to svrho je sestavljen od-ocr, ki bo nabira! prispevke za spomenik.
a— Nalezljive bolezni izkazujejo za pretekli tecV-n v Mariboru sledeče .tanje: tifus: umrl I. ostal l, škrlatlnka: 17, I umrl, ošpice 6. davica 2.
a— Razne tatvine. Tovarni žarnic Volta v Mariboru je bilo ukradenih 8 magnetov v vrednost! nad 10.000 Din. Nekaj magnetov so Že našli pri dveh uslužbencih, ki sta bila takoj aretirana. — Dalje je policija aretirala nekega prefriganega tatu, ki Je b'l spefllja-list za Izmikanje po stanovanjih. Kradel je med drugim tudi v Vesni, v Kamnicl. pred kratkim pa je izmakni! v Varaždinu nekemu mesatju več tisoč Din. Policija sato upa. da bodo za nekaj časa iatvine p? novanjib "rr*iC:.u'c.
Iz Celja
fr— Seja celjskega občinskega sveta.
Prihodnji pletartia seja celjskega občinskega sveta se vrši v petek, dne 13. t. m. ob po! 19. url. Nf. dievnem redu so poročila Iz posameznih odsekov Finančni odsek bo poroča! med drugim tndi o malenkostnih Iz-premembah v proračunu za leto 1925. ki jih zahteva veliki župan.
e— Ce*.'sit drobiž. Ko so prihajali prejšnji teden v Celje vojaki novinci, je prevzelo tudi tri boljše krnete Iz celjske okolice veliko mladeniško razpoloženje. Po kratkem prepiru so začeli razbijati v neki gostilni na Hregu gostilniško »premo tako, da jih je morala spraviti straža na varno, kjet so si preko noči ohladili svojo jezo hi pomirili živet. — Mcrodajnl vodja celjskih mesarjev je še vedno proti znižanju, ozir. izenačenju ccn pri mesu, kakor so danes v Mariboru hi v Ljubljani. Nakupni cena Je pri prvovrstni živini zadnje mesece zelo padla, niso se pa Izpremenile cene ptl mesu v istem razmerju, zlasti ne pri bolKI kakovosti. — V nedeljo proti večeru Je naznanil enkratni jtril na Miklavževem hrib'i požar v daljni okolici Celja. Gorela je ho«ti za LIscami. Ogenj sn domačini kmalu pogasili. — Zakaj piše »Cillier Zeltung« zadnji čas tako strupene članke? Ker se mora njen glavni urec'mk Schauer voziti v vozu tretjega razreda.
e— Reklamacije za povrnitev presežka želez, vozr.lne. Javno skladišče hi prevozna družba d. d. v Celju opozarja trgovce in Industrijalce, da prevzema reklamacije na tovornih listih za povrnitev za previsoko zaračunjene vozn'ne. Pooblastilo za vsako pošiljko nvira biti kolkovano s Kolkom za 10 Din. Plačila po Izvršeni reklamaciji po dogovoru
e— Uporaba grobov na celjskem mestnem
pokopališču. Mestni magistrat celjski raz-g'aša: Pravica uporabe grobov na mestiem pokopališču, ki je bila pridobljena pred 2> •ctl, je po pokopališkem redu mestne občine celjske ugasnila. Stranke, kl Imajo n? Imenovanem pokopališču grobove In želijo iste še vnaprej obdržati, morajo plačati tozadevne pristojbine pri mestni blagajni. Rok poteče Jne 31. marca 1925. Po poteku tega roka bo mestna občina prosto razpolagala t grobovi ln na nj:h stoječimi nagrobnimi kamni, ograjami >td. Pristojbina obnovitve grobov za nadaljnih 21 let znaša: za rodbinski prostor (3 grobovi) Din 375, za rodbinski prostor (2 grobova) Din 250. za grobove odraslih Din 75 in za grobove otrok Dla 40.
Iz Trbovelj
t— Spekutacl)t •opoztcljonelnth tkupin». Občinske volitve so bile preložene s poseb« nim odlokom velikega župana, ker je v pre« tresti določitev novih mej trboveljske oba« ne. Hrastnik bi se namreč rsd ločil od trbo« veljske občine. Preložitev volitev ni vzbu« dila pravzaprav nobenega odpora tukaj« šnjih političnih skupin. ŽUstl na komuniste in socijaliste Je vplivalo pomirjevalno, ker so v teku pogsjanja z« zedlnjenje «raz« rednih, strokovnih organizacij, ki so se včeraj le končala. Oboji se sedaj veselijo preložitve, ker up«jo doseči sedaj po is« ravnanju vseh nesoglasij ie več g1«sov. Tu« di klerikalci se veselijo preložitve, k«r up«. Jo, d« bodo S razlirjevanjem razburljivih govoric o korupciji in o nečuvenem teror« ju, ki «e baje vrti, pridobili ie več glasov. Pri »kupičinskih volitvah so doksztli, d« razpolagajo * zelo močnim, skrivnim »Uit«, toričnim aparatom, zato se Jih komunisti naj bolj boje. Z« nate demokratsko organiza« CU» Kved« as igra
ker ne delujemo s neresno demsfogijo, k« kor vse ostale stranke, ki se bodo razen združenih komunistov in socialistov bolj povprečno odrezale. Kakšna da bosta po vsem tem protestna shoda, o čemer smo že poročali, leži na dlani; kajti skupine, U jih druži zgolj neiskrenost in sebična spe« kulacija. ne morejo ničesar doseči. Cas bi bil, ds bi vendar že enkrat spregledalo tr« boveljsko prebivalstvo in pokazalo hrbet vsem brezvestnim špekulantom.
t— Nezfode pri delu. Josip Potrata, rtu dar, vzhodno okrožje si Je ranil desni ro« ka — Jotip Kočner, delaveC pri Dukiču si Je poškodoval levo roko. — Franc Bukov« šek, rudar, zapadno okrožje, se je v jami vsekal na levo nogo, Alojzij Brcgar, rudar istotam ps na desno nogo.. — Alojzij Biz. j«k II., delavec na dnevnem kopu se jo opekel na levo nogo. — Ludvik Kužnik, dc« lavec, separacija, si je poškodoval desno roko.
t— Smrtna kosa. Včeraj so pokopali F5» lip« Persoglija, pisarja pri osrednji delav. niči. Umrl je z« jetiko. K zadnjemu počit« ku so ga spremili številni delavci. Žalne koračnice je svirala rudniška godba. Pokoj« nik je bil brat priljubljenega inž. Ivana Persoglija, ki je nameščen v Hrastniku. Naj v miru počiva!
t— Svoja toveriša zaklal. Jurij Eidenik, delavec pri Dukiču je s nožem težko po« škodoval Josipa Ocvirka, ki se sedaj bori takorekoč s smrtjo, lahko pa delavci Jo« sip« Korošca, oba uslužbena pri Dukiču. Z nožem ju je napadel, ko so prišli v svoje skupno stanovanje na Dobrno. Malo po« prej sn še pili v rudniški kantini in si v ro« ke segali Ko pa so stopili v stanovanje, je potegnil Eidenik nož in ju zabodel z bese. dami: «Na, hudič, tu imaš!« O pravem po« vodu tega nenadnega napad ne vesta ra« njene« ničesar povedati. Najbrž pa bo vmes kaka star« mržnja. Eidenik« so are. tirali in ga odpremili v Laško.
Črnomaljske prometne težave
1'godnostl in prijetnosti, ki jih je potnik užival pred vojno v Belokrajini, so sedaj izginile. Osobito se to občuti pri vožnjah z izvoščki, ki so se izvanredno podražile ter pri estah, ki se nahajajo večinoma v prav šVsnilaloznem stanju, zlasti v Črnomalj« »kem okraju P« tudi po gostilnah in hote« !ih je izgini!« nekdanja prijetnost in udob« ilost in moraš biti zadovoljen, da si zs drag denar sploh še primerno postrežen.
Kar n« tujca posebno vpliva so pač v prvi vrsti prometna sredstva in pota. 2e ko izstopiš ne črnomaljski postaji, moraš gaziti po pedenj debelem blatu do oddalje« nega mesta. Nikjer ni orientacijskih tablic, po noči nobene prave razsvetljave, če nisi tam prav dobro znan, lahko zaideS v čisto drugo smer, kajti kmalu od kolodvora pri« na križišče potov, ki so vsa enako raz« drapana, da ne veš, katera pelje v mesto Osir. proti koldvoru.
Niti po preteku petih let sc ni rdelo me« ščanom potrebno in umestno, da si napra« vijo od kolodvora do mesta vsaj ozko, če« tudi le z navsdntm g'smozf>m posuto peš« pit ob kraju glavne ceste, da bi mogel vsaj posameznik po količkaj kristjanski poti do. speti v mesto in da v temi ne zabrede ali celo ponesreči. V tem oziru se ne more predbacivati skrajne zanikmosti samo cest nemu odboru, marveč vsem Črnomaljccm. Meter ifrokega. lepega p?špots, par lučic in par vidnih orijentacijskih tablic se že da napraviti, če so sredstva za to le tako skromna.
Isto veli« več «11 manj tudi n« Metliko. Tudi tu obtlčiš v deževnem času v blatu sredi ceste ter se po noči ne moreš ori« jentiratl.
Črnomaljska elektrik« p« Ima svoje po« sebns bolečine, sveti namreč, kadar se ji poljubi. Če je voda nizka, ne gre. če je vi, soka. pa ne sme in takrat imajo hrd<mnž« nI Crnomslfcl svoj «hec» s zabavljirjen v temnih gostilnah.
S';rajni čas je, da se Čmomaljcl v vsem zedinijo ter skušajo po možnosti odnravitl vse te ned~statke, da tako ropet dvignejo svoječasni ugled mesta in okraja. Osobito p« naj se pobrigajo za zopetno uvedi>0 ne« kdanjih lepih cest.	Potnik.
POSLA N O.9 iž^
Na poslann odBovar'«rpo Am»f'can Mot"ra l.td., da srn-« »leiko^ret Izključni reneralnl zastopniki Har!ey Dat dson Motor Co.
za Jut>os'a lj>i in so nam bili oddan Indlan materi! kom;«lisko prodalo radi nabave H->rley-Davidson motorjev. — Od ema'ct kot i p'ed"e ost-be 'a1 ko srr fa'o st?-n|e nov aH rabljen. Nam zadostuje deistvo, <"a so dotičriki, če-rav niso mogli svojih Ind an motoriev prodati, že naroči i prvo> r ne l'ar!ey-Dav dson motodMe.
Barlry-Savi dsan Icttr Ct Gen. zastonervo:
0. Ž U Ž E K. LJUBLJANA Tavčarjeva 11.
CiSoffiiD
HARLEY-DAV!DSQN

• Za d pis uredništvo ne od o«arja.
IZJAVA.
Z ozirom na članek v »Slovencu« z dne 3. t. m. »Orjnnrškl poizkus v S areni trgu pri Ložu«, izjavljam resnici na ljubo, da je firma M. Antičcvič pri meni najela voz. s katerim sem peljal njenega po nika dne 27. pr. m. v Lož, ter voznino že vnaprej plačala.
DoL Logatec, 4 marca 1925.
Aatoa Ccmpre, voznik in posestnik.
Modni listi
za pomlad in poSetje,
z ne.novejšimi kroji, sa dansa ia 0«sptda, so pravkar došli, 4 Dobe ze r knjigami Tiskovna Zadruge
v LJubljani. Prešernova ulica itevi ka 54 glavne pošte).
enja in sveta
Beseda o kulturi
Prijatelj nam piše: Mi Jugosloveni gotovo nismo nestrpni ali p ana sebe preveč ponosni ljudje. Ne domnevamo, da smo najbolj kulturni, na.ibo'j civilizirani, najbolj pošteni in najbolj demokratični — nasprotno mnogo iiii ie med nami. ki se jim ves naš narod takorekoč še ne do-pada prav. Preveč fm je primitiven in — oi. evropske kultura, kako si še liki vzdihujejo razb'očutne duše in na-sirota med nami. Tako pri vsaki priliki vzd'huieio rahločutne duš« in naši političarji iščejo vsega dobresta po najširšem svetu, samo da bi mogli reči, kako je domače slabo.
Kaj Beogra — Dunaj. Dunai! Kaj Ljubljana — Gradec, to je mesto. Kaj Jugoslavija — poglejte nemško kulturo!
Zadnje dni je imel svet priliko, da io je videl takorekoč v trenutku, ko je nekoliko manj pazila na sebe. Če-škos'ovaška kolonija v Gradcu ie proslavila 75-letnieo prezidenta Masarvka z irterno s'nvnostio v nekem hotelu. Prezident M a« a rvk ie mo . kateremu se v spoštovanje klanh ves svet. Or^an treznih Nemcev v Pragi je povodom njegove proslave nanisal: »Brez pretiravanja smemo reči, da ie ni države na svetu, kateri bi n^čelova! mo? i<nko prominentnih duševnih in človeških lastnosti kakor je Masarbk.« Ta Mp.«ryk ie povrh prezident Čc1. republike. kateri gre ena g'avn;h zaslug, da se ie Avstriia izkon^Ia iz propasti svoje gospodarske ka'asfrofe. in kaj so storili pred^taviMj' 7'"te nemške omfadHe. bodo?i vodMM n?roda v Gradcu. Nnciiona1ni nemški dlinki so se zbrala kakor roparska druhal. zahtevali so na,-preje prepoved p-osjave in ker jim vlada ni mo^ln ugoditi, so nava"li na hotel, v katerem se ie vršila shvuosr. ter so med kričan;em naravnost sndicf!čn'h n^ovk proti Mnca-ryku noskl^ali tvorno rpp^ti češkoslovaške državljane, zbrane k noča-ščeniu vladaria svoie držve. Le močni kordoni noliclp in ?"drirm"rii'> so prenreč'1). da nemška m!s"' ni trmm-firala nad prezidenstvom čsl. republike.
Pri nas pa so k'erik?>'cl in dnH separatisti rrosr'ašali volMnl <r>onad. nri kater-m ie ba! ramen nemški kandidat dr. Kraft /a evroppfckrt sramoto, za balkanski doeodek, kateremu ga ni para v Evroni!
Toda za a'n?ncko duševno goriačan-stvo «e kmalu naide izgovor in gnŠVl akademska mladina, nravijo. seveda še ni noben r*pr«*zentant nemške kulture. Treba je iti bolj v srce nemškega naroda, naravnost v opnter nemške kulture v Ber'in, v velika nem*ka mesta. Da si ogledamo en sam prizor:
Umrl je predsednik renublike, najvišji reprezentant nemškega naroda, mo?, kateremu nikdo ni mogel oporekati pošetnosti, dobre volle. plemenitosti. A ker je bil pred«ednlk republike, so ga vsi, ki ne morejo pozabiti kar7erov«tva in to je nredvsem tkzv. bo':?i del naroda, nekdanje plemstvo, večji del inteligence, večina akadem-kse omladine, prvaki gospodarstva — črti!i In sramotili. Cele mesece je trajala proti njemu strahovita klevetni-ška kampanja. do!ž!H soga izdajstva, blatili kot korupci ion Ista in v zganem Bnrmafovem procesu so skušali sa spraviti v močvirje naigorostasnejših zlorab državne moji v sebične namene. Sramotili so svoiega lastnega predstavnika pred širnim svetom in predstavljali prvega mo"a svoje velike države kot prostesra lopova. Ta kamoa-nja je Eberta zlomila ter mu skovala rani grob.
In v trenutku, ko so listi naznaniali njegovo smrt, so nemški nacijonalisti po berlinskih ulicah prodajali že vnaprej pripravljene pnmflete, ki so grdili predsednika države na mrtvaškem odru. Ko se je vršil pogreb, so plemeniti nemški kuituronosci prirejali protide-monstracije v mnogih nemških mestih in v Heidlsbergu (o du feine!) So aražlrali pustni mrtvaški sprevod, v
katerem so nosili na pogreb crknjenega krokarja . . . Nemški nacionalistični listi sg protestirali proti temu, da se predsednika republike pokopava na državne stroške, češ to parado nai si plačajo tisti, ki imajo Ž njo veselje. Berlinska univerza je na poziv vlade priredila Žalno svečanost v neki mali konferenčni sobi. kamor je prišlo par profesorjev in 50(!) dijakov.
Delavstvo vseh podietij in tudi državnih je na dan pokopa v Heidelber-gu za pet m;uut ustavilo obrate — nruska železniška uprava pa je sedaj državnim že'ezničariem to »ustavitev dela« odtegnila od plač!
Skratka smrt in poereb predsednika nemške republike je tako sramotno poglavje hvalisane nemške kulture, da ga svet ne beleži podobnega. Žalostni dogodki, ki so se odigrali pri tej priliki, niso morda izliv surovega razpo-loženia širokih mas. oni so marveč premišliena dejanja ljudi in krogov, kl se hvalijo, da so cvet nemškega naroda.
Proces R*rgn*eister na Dunai«
Našim čitateliem je gotovo še v svežem spominu drzen umor. ki se je pripetil pred časom na Dunaju. Karel Beremeister je ob belem dnevu naon-del in oropal svoje dekle Berto Gel sler ter io nri tem zabodel z lovskim nožem do smrti.
Berta Geisler je bila nameščena V kontoariu neke znane dunajske tvrd-ke, ki je poslala svoio uslužbenko in-kasirati večjo vsoto denarja. Na tej po'I sc je dekletu pridružil Beremeister. Spremil ie Berto do vrat pisarne, kjer so ji izplačali denar, in ko se ie vrnila z bankovci v torbici, jo je priiel za vrat in zabodel. Nato j« Dobral torb'co z denarjem in nbežal roki pravice. Sele par dni po umoru so ga aretirali detektivi v neki kavarni pri igranju šaha.
Bergmeister ima za seboi pisano življenje. Večkrat ie bi! kaznovan radi poneverb in tatvin, katere .ie zaereš''. Nieeov oče ie profesor na trgovski visoki Šoli v Gradcu in je bil prei nameščen v Trstu. Tam je obiskoval Bergmeister ljudsko šo'o. pozneje na se Je preselil z roditelji v Gradec, kjer je posedal realko.
Že v teh Časih je bilo vedenje do-ra"čajoČega zločinca z-lo nenanvno. Učil «e je pridno, obnaša! pa se je tako. da je vedno imel najslabši red \ razreda. Na realki V Gradcu je pokazal svojo tatinsko prav prv'č. Ukradel ie nekomu uro in je mora! radi tetra izstopiti. Kradel pa je že prei nntihem doma, kjer js odnesel vse. kar mu je prišlo pod roka Za denar si je naku-poval slaščice.
Ko Je ostavl! šolski pouk. ga je oče poslal v vaieništvo k nekemu Instalaterju. Tam ie ukradel svoiemn tovari?n rož iz žepa. radi česar Je bil ods'ov-lien. Pofem je želel nadallevati študije. Ponavlja! |e četrti realčni razred. Ker na je b;I v tatinskem oziru nepoboljšljiv grešnik. Je moral v prls:1en zavod za IznrMeno mladino ln je tam prebil dve leti. V tem zavodu se je naučil knj'goveŠke obrti, nakar je odšel na Dunaj.
Na Dunaju Je stonil kot pomočnik v shpbo nri kniieovezu Llrakowskem ln je ostal nri niem kakih petnajst mesecev. Potem se je vpisal v ?o!o za umetnostno obrt, ker je bi! dober r!sar. Obiskoval je rouk do božiča 1923. Nato j« začel pohajkovati in ubijati čas v slabi družbi.
V to dobo Bergmelstrovega življenla sna da več novih ta^ in. kl so bile še večje od preišnjih. N^jorej j® okradli svojo gospodlnio Barbaro Griinwa'd. Potem ie sledila ponverba štirih milijo-onv AKron. Oče je za to zvedel in je škodo poravnal. V ko'egi.iu za visoko-šoice. kjer je Beremeister nato stanoval. je ponovno ukrade! različne predmete. obleko in denar, katerega je zapravila! z enakovredno mu tovarišiio.
Oktobra meseca 1924. se je fant seznanil z Berto Geisler, kontoristko pri
tvrdki Lobkowlt2. Že po par sestankih med mladcema se je poka2a'o, da slm-patizirata drug 2 drugim. Vendar je bilo znanje Bergmeistru neprijetno v toliko, ker je imel premalo denarja 2a zabavo z Berto. Zato je sestajanje čez nekaj časa opustil. V tem so razmere vedno hujše pritiskale nanj, in naposled se je odločil, da obnovi prijateljstvo z Berto že radi tega, da mu bo mogoče priti do novcev.
Njegova denarna stiska je prikipela do vrhunca v polovici meseca januarja, dva dni pred umorom. Obiskal je Berto, ki ga je sprejela zelo prijazno in ljubeznivo ter ga prosila, naj jo počaka dne 17. januaria na dogovorjenem mestu, da jo bo nekam sprem'jal.
Bergleister si je bil takoj na Jasnem, da poide Berta naibrže po denar. Napravil Je v misMh natančen načrt, kako jo bo naskočil in umoril ter se nato polastil torbice z bankovci. Vzel ie s seboj bodalo. Ko se je Gejslerjeva vrnila iz blaginlškega oddelka, kjer so ji izplačali nakazilo, io ie podrl na tla in zabodel v vrat. Dekle je zakričalo, Bergmeister pa je vzel denar in ušel. Podal se je najorei v neko kopalnico, nato pa si je kupil novo perilo in obleko ter hodil nekaj dni po Dunaju, kjer so ga slednjič vjeli redarstveni agenti.
To je žalostna zgodovina atentata na mlado dekle, ki se ie zaupalo pokvarjenemu falotu. Geislerjeva je kmalu po napadu umrla, zločinca na so oblasti zaslišale in deiale pod k1;uč. V ponedeljek ie proti njemu začela sodna obravnava.
Bergmeister priznava vse In pripoveduje. da je hotel red' bede. v katero ie zaše!. izvršiti tudi samomor. Le misel na Bertin denar ea ie rešila in napravila iz njega zločinca.
n?n^arsWjj mistokvca
Plesalec Droste t AmcrT^L
Ameriški Usti poročalo o n^Čuvnem škandalu, katerega je povzročil v New-vorku madžarski pustolovski plesalec Droste, kat^retn poznajo vsled n'Ar,,o-vih ekscentričnih deianj v vseh velikih mestih nagega kontinenta.
Droste j" nastopal v Newvorku pod imenom »česen« in si ie prilastil naslov barona. Seznan'1 se je z bogato, toda skramo e'<\scentrično milijonarko miss Vero T.ightmerovo in jo zapeljal. 2e to dejanje samo na sebi je v Ameriki kaznivo. A to mu še ni bilo dovoli .V svojem stanovanju je prirejal pravcate orgije z \vbiskijem in ko so to oblasti zavohale, jo je hotel skrivai po-brsali v Evropo. Vkrca! se je na n ko ladjo ter se hote! odpel'ati brez vizuma Čez morje v domovino.
Padi tega je ameriška poMMja Dro-steia Izgnala s svojega ozemlja ter mu strosro prenovedata povratek na nj*na t!a. ln sedaj pride najzanimivejše. Droste se pelje v Evropo s svojo lepo eks-ccn^rično milijonarko Vero na krovu ladlc »Aqultania». M'if*a dama se je priključila pustolovcu kljub srditim protestom njene babice in oskrbnika. Miss Lisrhtmer in Droste se hočeta poročiti v Evropi in se potem nastaniti v Dro-steievem rodnem mestu Budimpešti.
To bo zares len par. s krterim bodo imeli ljudje Se mnogo opraviti!
y Ek«pl(wi.!« t tromiri narfnmor. Pri Madridu ne je te dni raipo?!l t tvorni'-! parfumov kotel. Vsled eksploti-'e se je podrlo dvonadstropno poslopje. Ruševine so pokopale pod seboj precejšn:o število delavcev. DosVj so izvlekli Izpod razvalin sedem mrtvih in 20 ranjenih.
X Angleikl letalci na Dunaju. Te dni
so dospeli na Dunaj angleSkl letalci poi vodstvom generala Festen . Braneherja. M se Je pripeljal na krovu letals lz Carigrada, preko Beograda ln Budimpešte. V ge-ceralovem spremstvu sta bila britanski major Cobbam In mojster Elllon. Obadva sta se dvignila ▼ zračne vlSave dne 8. februarja v Rangoonu (Indija) ter sta potovala Cei Kalkuto. Cobham In general Festen-Brancber sta skušala s svojim letalom ob-letetl Mount Everest, toda [»osrečilo se
Dr. I. Vesely:
Manične!«© gledališče nekdaj in sedaj
Lutka! Hamunkul! Groteskno nasprotje dveh gesel: eno preveč pomanjša razmerja, drujco nesorazmerno poveličuje ljudske lastnosti! Kioarstvo ji je dalo podobo, slikarstvo barvo, pesništvo besedo, glasbo in petje, koreografija mikavnost, ritem gest in kretenj od pradavnih časov predstavlja združitev vseh umetnostnih strok.
Že sanskritu. prajeziku človeštva, so znana namieavania na lutke. Na nit p.ičvrščena lutka se je imenovala «su-traprota*; človek, ki je drža! nit, se je imenoval «sutradhara» — ta beseda pa pomeni tudi: vodja igralcev. Iz tega. da se imenuje »vodja živih igralcev« •eni ki vleče za nit». je sklepal učeni rai; Panaurane Pandit. da se je vršila predstava z lutkami, ki so se gibale potom niti. preie. kot predstava igralcev, da je bil izraz «sutrahara» prenesen z lutkarja, ki je vlekel za nit, na osebo, ki ie vodila resnične ieralce. za katere n= treba niti. Iz tega bi sledilo, da ima t.inrijt netno gledališče časovno prvenstvo pred gledališčem odraslih in da je bi'a — kar trdita Erich Schmidt in Leooold Schroeder — prva tvorba poezije drama — izvirna diama. prva do-
dob? poezije sploh, na nabožnih Jleh Indije zrasle poezije, — drama, igrana z lutkami.
V	staroindijski dobi. v času ved (to ic "veti čas), se ie razvilo gledališče potom lutk in igralcev do velike do-1-o'nosti.
Najstarejše lutke so bile nameniene bogosb ž ju kakor doka>uie sporočilo o Jupitru Amonu. Čigar soha je s kima-nienc slave sama da ms. smer poti. ka-dr.r to je nosilo 80 duhovnov na ramah, rdi ca sporočilo o osem komolcev visoki sohi Bakha. odeti v rumeno, z zlatom vezeno tunike in v makedonski plašč ki je sedela na vozu s štirimi kolesi, se mehanično dvigala, nalivala mleko ter zopet sedla.
Toda ljudje, kl so uporabljali avtomatična božanstva za večjo slovesnost bogoslužja, so zgodaj želeli Imeti svoje bogove z gibljivimi rokami za sprejemanje darov doma v svojih bivališčih. Tako so nastale ar!stokratične lutke, igračke s členjenimi udi. kakršne Ima zbirka eg'ntologa Wllkinsona. Arlsto-kratične lutke se ločujejo od istodobnih otroških igrač no tem. da Imajo v vratu vrctence. okoli katerega se Je vrtUa slava in so izgotovljene iz dragocenih kovin.
V	indijskih igrah je redno nastopala komična oseba, ki je bila zakrnele rasti in se ie odlikovala z nenasitnim tekom
za jed in pijačo, pa tudi z neverjetnim sovraštvom do dela, z duhovitim, celo hudobnim Jezikom — in ta osebica. zvana Vidušaka. je viden prapraded vseh Gašperčkov. Komične figure marionetnega gledališča celega sveta so bližni ali daljni, posrečeni ali neposre-čeni potomci Indliskega Vldušake. kajti vsi so obdržali njegove Izvirne znake. Kot je Vidušaka s skoraj posvečenim spoštovanjem Častil jed. tako so storili vsi komiki marionetnega gledališča in tudi njih imena izhajajo od priljubljenih narodnih jedi. n. pr. ital. signof Mascaronl, neapol. Pulcinella (petelin-ček) Franc. Jean Potage. nizozemski Pekelhaaring. angl. Jack Pudding. mad-žar. Paprika-Jancsi. nem. Hans Wurst.
Iz Indije je potovalo marijonetno gledališče po celem svetu. Najprej je dospelo v Perzijo, potem preko Arabije v Evropo, kamor so prinesli družino lutk — cigani. Za teorijo govori dejstvo, da so bili lutkarji v Perziji, Tur-čiji. na Bolgarskem, v Nemčiji in Angliji pogosto cigani in cigansko ime lutke, namreč: Kukl. Kukll (cisranskl lutkar: Kukiengero Khelepen), turško tudi Kuk-la, novogrško Kukla. rusko Kukla. kar bi ustrezalo latinskemu cucullus in morda indijskemu previncijalizmu Kukula.
Po svoji poti sicer ohrani Vidušaka svoje temeljne lastnosti (mala postava, tek za jed in pijačo, sovra&vn do de«
Jim« Je poTspetl samo 17.00« Čevljev Tiso. ko. vsled Cesar sta M morala trn 11! ■ pet«.
U ae da bi dosegla »a žel Jeni ciU-
X Eksplozija v tvemlci dltav. V sekt
nemški tvornlci dišav v Madridu se Je U dni pripetila teika eksplozija. RaspoCil s« Je kotel. Zračni pritisk Je bil pri tej nesreCI tolik, da le J« podrl del tgradb*. Kamenje je pokopalo pod seboj todl red delavcev.
X Upor v vzgoJevaliiCu V rimskem ženskem vsgoJevallSCu Portlcl je U dni I(-brubnil med gojenkamt upor. Dekleta so naskočila ravnateljstvo, opustoSila njegov« prostore ter se po intervenciji policije umaknila na streho, kjer so začele metati na redarje kamenje. Borba med npomlea-mi in policijo Je trajala dre url In Je kon-Cala s kapitulacijo prekorajinih Amazcnc, katere so spravili pod ključ.
X Anita Berber — igralka. Plesalka Anita Berber. kl Je s svojimi nastopi povzročila Se neSteto škandalov ter b tem prišla do svojevrstne slave, se je sedaj lo-
Strašae so te zobne bolečine!
Felapbvsjo jih jedko
Aspirin*
UM*te&p»
Peilta sa mcdro-bel«-
idtio p:SatE9 zcamko.

tila dramske stroke in pripravlja ulogo voj. vodinje t Heržjcvem komadu «Br!oj» u Dana ju ▼ kabaretu »Grussen wahn».
Obrtniško zborovan e v Mariboru
Maribor. 9. marca 1 )2š.
V nedeljo dopoldne se Je vrš:k) v posvetovalnici mariborskega obJn^ega »v> ta lepo obiskano zborovanj« delegatov Splošne zveze obrtnih zadrus za r-aribor-sko oblast. Navzoči so bili poleg delegatov tudi: zastopnik velikega žt:p:ma srezki poglavar Vrlšar. morlborskl iupan dr. Les-Vovar, zastopnik Trgovska obrtniške zbornice dr. Pretncr, zistopnik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani Engclbcrt Fran-cbettl, zastopnik ministrstva za irgov.no in industrijo oddelek v Lj»ol:ari Ignac Žilo 1-t.ik, obrtno - zadružni njdrornk Iz Celja.
Triurno zborovanje M potek! > stvarno. Predsednik Zveze. g. Bureč. js otvoril zbo-rj/nnje ter pozdravil zis-opnike oblastev In navzoče delegate ter podal svoje preJ-sedni?ko poroilo Nato sti pordravila zb> rovarje župan dr. Lesk^var in dr. Pretner, ki je poudarjal težko stime obrtništva za-rati previsokih davkov, pomanjkanji dela l.i t.ude konkurence iz inozemstva, zaradi česat bo treba v obrti še rmos-a organiza-ternega složnega dela. Irmvskc obrtra ziurnlCa bo obrtništvo pri UfTi vedno pod« parala Engelbert Pra icbettl Iz Ljubljane jj prinesel pozdrave 'j ib'jar.skih obrtnikov In ichl 7boru obilo uspeh". Pozival ;c de-ieg&ii. naj pri svojih zadruga*! debjejo za sležr ost in dobrobit vsel obrtnln -tanov, aa pridejo obrtniki čimp	svojih za-
služnih eciljev. Nadzornik iz Celja je pozdravil zborovanje Imen itn Tllnl srrstva ta trgvino ln Industrijo, imuno n Slovenskega obrtnega društva v Mariboru (a njegov predsednik Ivan Kravos.
Iz tajniškega porollla g. Stanjks povzemamo, da je Zveza zelo agilm. Sodelovala jc pri sestavi osnutka novega obrtnega zakona pri konferencah v LJ.iblhnl, Matl-boru tn Celju. Agilni odbornik Zidravtc Je skrbno sestavil predlog glede Zaščite inte-lesov obrtnikov v novem obrtiem zakonu. Za omiljenje nepravičnih davč"ih !n sot!-Jalnih bremen je stavila Zveza ponovno svoje predloge pristojnim obIas;vom. Tr rila se je tudi za povečanje obrtniškega kredita pri Narodni banki, kl se naj ivlia vsaj do 100.000 Din. Posredovala Je za uvedbo obligatorne mojstrske prelkušnje <fl Je v tem pogledu upali najboljših uspehov ra podkrepitev kvalificiranega obrtništva. Zveza je sodelovala pr! oživljenju urada za pospeševanje obrti tsr krerranjn podružnice tega urada v Celjn. Zavzela Je svoje stališče glede pomočniškega dela v vojaških delavnicah In veljavnost tozadevnih spričeval. Vsled vabila Zveze v Ljubljani glede letošnje vcMke razstave za vajence v Ljubljani Je Zveza spePrala, naj zadruge čim bolj propagirajo ra lazstavo. Zelo toplo je Zveza pozdravila ustanovitev gospodarskega sveta. Intervenirala je za odpravo šušmarstva, pod katerim legalno obrtništvo najbolj trpi. V ostalem je podala pristojnim oblastvom večje število stanovsko organizatornih urgenc »n zahttv. Zveza bo posvečala čim več pažnje potrebni konsolidaciji države in se bo bojevala za odpravo težkih bremen, ki teže obrtništvo, zlasti pomanjkanje dela ter nedostsjanje gotovine. Bojevala se bo tudi dalje proti dosedanjemu načinu oddajanja državnih del. pri čemer je prikrajšano naše obrtništvo.
Blagajniško poročilo je podal g. Ku-merc. ki je ugotovil, da je blagj/na zlasti po štedenju načelnika g. Bureša v prav dobrem stanju in izkazuie prebitka 8590.79 Din. Proračun za leto 1925. znaša okrog 10.500 Din. Zvezj si je morala med tem urediti pisarno in najeti stalnega uradnika.
ki bo vodil posle. Revizorji računov •» predlagali odboru absofutorij. Zvezni odbornik Zadravcc Je predlagal, naj sc prispevki zveznih članic v bedočs znižajo, ter Je smatral za ugodnejše, da v bodoče plačujejo prispevke zadruge same, a to od svojih Članov izterjajo tako, da članicc zvi* šajo pristojbine in prispevke za Lnkorpxa-cije. Predlog je bil soglasno sprejet.
Nato je dr. Pretner poročal o obrtnik kreditih, glede katerih je zbornica že ukrenila vse potrebno pri Narodni banki. Q. Franchetti je poročal o ustanovitvi samostojne mojstrske bolniške blagajne, ki jo skrajno potrebna, g. Zadravefl pa o davčnih bremenih. Poslovni davek naj se sploh odpravi, ker Je to zlasti ra majhnega obrtnika neznosno breme. Janko Horvat is Ljutomera je predlagal, naj se uvede obli* gatornost članstva zadrug pri Zvezi in je bil tozadevni predlog soglasno sprejet. O. Kumerc Je še predlagal, da se priredi zadružni tečaj za zadrude mescca junija v Mariboru, nakar je g. Založnik sporočil, da je tozadevno že storil potrebne korake pri velikem županu. Dr. Pretner je še poročal o delovnem času, glede katerega je zbornica zavzela stališče, da se naj delovni čas podaljša na deset ur dnevno, posebno pri onih vajencih, ki so nastanjeni In hranjeni pri mojstru ter so potrebni za pospravljanje delavnic. G. Zadravec je sta^ vil predlog, naj se pritegne v Gospodar« darsko obrtno zbornico tudi svetnik iz sredine mariborskega obrtniitva, nakaf je bilo lepe uspelo sl>orovanje zaključeno.
Resolucija:
Občni zbor Splošne zveze obrtnih tm drug r Mariboru, ki 9e je vršil dno 3. inats cs 1925, je sklenil:
1.	Po novem ob-tne-n Zakonu se imej« uvesti skupne in strokovno obrtniške ra» druge. Pristop k priitoini zadrugi je ob ve« zen za vsakega obitnika in Za ona industrij« ska podjetja, katerih obrat odgovarja ka« kemu rokodelskemu obrtu ln da ima va« jence.
Zadruge naj obsegajo po možnosti 1« obrtnike ene ali k večjemu več sorodnih strok (strokovne zadrugo), le izjemoma tudi obrtnike različnih p-snoj (skupne, ko« lektH-ne zadruge). Raztezajo naj se redno na teritorij enega sodnega ali političnega sreza. Radi pičlega števila obrtništva so more teritorijalni obseg ::adruge za dotično stroko raztednit tudi na več srezov, pri čemr mora tvoriti okoliš z?drjge teritoti« jalno zaokroženo celoto. Po možnosti naj take zadruge obsojajo okoliš ene oblasti (pokrajinske zadruge). Te pokrajinski za« druge pa bi se morale cepiti sko bi število članov tako naraslo, da bi to ooljs ustre« zalo stanovskim interesom dotične obrtni« ške panoge. Merodajno naj bi bilo mnenjo pristojne zbornice in zveze zadrug.
2.	Za okoliš ene v izjemnih primerih tud! več oblasti a nikdar ne preko okoliša cr.o zbornice se imajo ustanoviti prfs:!ne zveze zadng. Te morajo biti, ako obsegajo vsaj po 20 zadrug, strokovne zveze zadrug, če so v njih včlanjene !e zedruge ene ali vež sorodnih strok, eli pa skupne zveze zadrug, če obsegajo zadruge rsznih obrtniških pa« nog. Skupna zveza zadrug mora biti za teritorij ene župnjlske cblusti le ena sama; pr iv tako za tak ckolii ne sne obstajati več strokovnih zvez za eno in isto stroko*
Vsaka zadruga mora biti članica pristoj« ne zveze.
la). a vendar se je prilagodil razmeram: oblačil se je v narodne noše. učil se je krajevnih dijalektov. zaljubil se je v domaČe jedi. skratka, vsak narod mu je dodal kako svojo prirojeno lastnost, svoje razmere, svojo izobrazbo; tako dorašča Vidušaka v inteligentnega moralista. ki stresa ironijo in sarkazem (pri Francozih) ali pa ostaja težak šaljivec in grob plianec (pri Nemcih), ali analfabet. demokrat, dobrovoljček, neotesan mužik (Petruika pri Rusih). Naš OašperČek Je svoboden. Jezikav dečko: ima pa bistro pamet in razum odraščenih. Njegovi neizogibni brki so zanj značilni. Imajo tak pomen, kot če si razpeljan fantič napravi iz prešer-nosti z ogljem ali saiami pod nosom brčice kot znak višje fizične starosti.
(Iz češčine.)
Jirankov koncert
V pondeljek se Je rrill ▼ fllharmonl«. ni dvoran! r Ljubljani koncert slovitega klavirskega pedagoga Josipa Jiratka iz Prago, Cigar temeljita klavirsko • tehnična dela tvorijo trden sestaven del vse klavir, ske pedagogije In io uvedena na mnogih glasbenik iolah ln konserratorUlto. med drugimi tud! na ljubljanskem. 8am je vzgojil ceio vrsto odličnih pianistov, med njimi tudi na&ega profesorja na konser. vatoriju gaap. Janka Barolka Jlraoefc Je
bil osebni učenec elovltesa češkaga »kia. datelja Bedficha Smetane, Cigar stoletni, eo rojstva je lsni slavil v&9 kulturni svet. V svrho proslavo tesa velikega alovaa. skega genija jo tudi Jiranek lani, vilic svoji prlletnosti, »opat sedel za klavir tn absolvlral na Ceškera celo vrsto kracertov e sporedom Smetanovih kl&virskh skladb. Ta pomon Je isiel tudi njegov ljubljanski koncert, na Jcnterem je seznanil neže ob. Cinstvo z doslej pri nas še n<clo poznanimi klavirskimi skladbami svojega slavnega rojaka Id učitelja. N*a sporeda so bile nežne, romantično navdahnjene raspcloino. str.o sličice (PastiriCka, Prijazna pokrajina, V salonu, V češki, Pred gradom itd.), dalje temperamentni £e£kl naroda! plesi (pet poik, furlunt. slepička, hulan In da-pak) ter dve efektni koncertni ctudi («Na bregu morja. Id (Koncertna etuda v c-duru»). Spored je zaključila razsežna »Fsntailjs na češke narodne pesmi.. Vso navedene točke je pianist odigral eaokro. ieoo ia tehnično popolno. Navdušeno, tal ne premnogobrojao občinstvo mu j« po rsakl točki iskreno aplavairalo, tako da je moral dodati Se tri skladbe. Njegovi Častilci ln učenci (posredni in neposredni) so mu podaril! Šopek roi. V vsem je bil to prev zanimiv večer sa vse občudovale« Smetanovih skladb, se.j je bila to prva prilika, se tskorekoi po prvi roki ses&aolti ■ njegovimi klavirskimi skladbami.

e
Sred« H. KIL 1925
Akcija za omejitev krosnjarstva
V torek JO. t. ra. je sprejel veliki župan <Jr. V. Baltič deputacijo Gremija trgovcev za mesto Ljubljana in ljubljansko okolico v zadevi omejitve riaraščujočega pritoka kro-šnjarjev. .Deputacijo je vodil gremijalni n-i-čctnik s. Fran Stupica. Obstojala je uepu-taciia iz odbornike v g«.: E. Hienga, P. Šterka, gremijalnega tajnika L. Šmuca in okoliškega načelnika Fr. Zehala. Konferenc; pri velikem županu je prisostvoval tudi načelnik oddelka ministrstva trgovine in industrije g. dr. Fr. Marn.
Deputacita je izročila velikemu županu obširno spomenico o prestopkih proti kro-šnjarskemu patentu in s podatki o razmahu krošnjarjev, ki postajajo zopet javna nadlega občinstva po vlakih kakor tadi »r-^bi-valstva po deželi, kjer cd hiše do feiše vsiljujejo ljudem blago. Posebno ss je depu-taeija pritožila nad pritokom krošnjarjiv v obmejne kraja, kjer ie po krošnjarskem patentu dovoljeno krosi: jariti le domačin 3111 iz dotičnega okraja, ln sicer !e politično zanesljivim ljudem. Oeputaclja je prosila velikega župana, da bi izdal podrejenim varnostnim organom in obrtnim oblastvoin opozorilo, da poostrijo nadzorstvo nad kro-šnjarjl ter strogo zasledujejo prestopke kro-šfijarskega patenta, analogno, kskor ga je 2c lani izdal 2a mariborsko oblast tamošnjl veliki župan
Veliki župan dr. Baltič je obljubil ugo-tiiti tej prošnji in pripomnil, da bo v obmejnih srezih Logatec, Kranj in Radovljica kro-šnjarenje popolnoma zabranil, v drugih kra.ifh pa ga omejil na neobhodno potrebni minimum, kakor ga predvideva krošnjar-ski patent, to ie za ribniške in Icočevarske krošnjarje, ki prodajajo izdelke domače industrije.
Uspeh katerega jc dosegla dcputacija ljubljanskega okoliša šn okoliškega gremija vri velikem županu, je za naše trgostvo, ki se neprestano pritožuje od prevrata sen proti krošnjarski obrti, velike važnosti ter sc nadejamo, da bo z energično odredbo s. ■velikega župana tudi pri nas krošnjarstvo polagoma pojenjalo. Dvorni svetnik dr. Aiarn je nadalje omenil, <la je predlog za popolno odpravo krošnjarstva k novemu obrtnem n redu že stavljen in bo z dnem, ko Narodna skupščina sprejme nov obrtni rod, odpravljeno tudi krošnjarstvo.
Nadalje je načelnik Gremija za ljubljansko okolico g. Fran Zebal izročil velikemu županu pritožbo glede vtihotapljenja saharina preko državnih me i in opozori; g. velikega župana na veliko Si.odo, ki jo s iern utrpi monopolna uprava. Veliki župan je k javil, da ukrene potrebne korake sporazumno z finančno delegacijo. da se izdajo stroge uredbe proti tihotapcem saharina v obmejnih krajih.
Vrtnarska predavanja v Ljubljani
Podružnica sadjarskega ia vrtnarskega društva v Ljubljani prireja že več kot mesec dni vrtnarska predavanja, ki se vrše redno vsako sredo ob večernih urah v iukajSnjem realčnem poslopju. Z največjim zanimanjem se jih udeležujejo društveni člani in drugi ljubitelji vrtnarstva, saj se jrc za vprašanja, ki so največjega pomena za nadaljni razvoj našega vrtnarstva in sadjarstva. Z vso zvestobo poslušajo obiskovalci izvajanja predavateljev, ki se po dru-Si strani ravnotako trudijo,. zanesti >ned u deležnike čim dalie več zanimanja, nc le za društveno delovanje, ampak po možnosti tudi za boljše u ni e vanje vrtnarske stroke in za vstrajen Dapredek tc panoge, ki ima za meščanske kroge tako važen pomen.
Pri vsakem predavanju smo našteli dosedaj do 100 in več obiskovalcev, ki so z vsem zanimanjem vstrajali do konca na teh poučnih večerih. Dosedaj so se pri teh prireditvah obdelala sledeča vprašanja: »o obdelovanju vrtne zemlje« (Fr. Crnagoi), »o pridelovanju listnate zelenjadi« (A. Skulj), >0 cvetlicah čebulnica.! in gomoljnicalu (A. Bukovec), s o vrtnem orodju« (Fr. Čmagoj), »o izbiri ia shranitvi sadja« (i*l. Humek), in 5>o priskrbi hi pridelovanju vrtnega semena* (M. Hnmek). Po vsakem predavanju so se vršile krajše ali daljše diskusije, tako da je fcflo mogoče priti vsakemu udeležencu do besede, če se }e hotel o eni ali drugi stvari Ss točneje informirati ali pa staviti kake primemo tozadevne predloge in posnemanja vredne nasvete.
Vrtnarska predavanja so pričela 2-8. januarja ta se ima.« zaključiti 18. marca. Na sporedu so šc 6iedeča vurašattja ai sicer danes v sredo 11. t. rn. jo umetnem gnojena vrtovih« in drugo sredo 18. t. m. »o okrasitvi oken«. Predavanja prično točno ob tričetrt na 8. zvečer. Dobrodošli so sploh vsi, ki se pečajo z vrtnarstvom in sadjarstvom.
Za vinski sejem v Ptuju
Skoro dnevno čitamo v časopisih o prireditvah vfcskih sejmov v raznih krajih naše domovine, edino štajerski vinski center Ptaj se ne egstte in spi naprej spanje pravičnega.
Ali ni mogoče Ptuj že po svoji prirodni legi središče okrog katerega so osredotočene znamenite haloške ia slovenske gorice fn katerim podaja.to roko doleč v fciozem-stvu znani ormoški in ljutomerski vinski griči? Mogoče pa nimamo vina v dovolj ni množini za trg ali pa morda s tako lahkoto prodajamo naš vsakoletni kakovostni prvovrstni vinski pridelek, da nam ni potreba nikake reklame in n&sdoh vinskih sejmov? To seveda ne drži Tudi pri na» kri pred-njačimo v kakovosti vina drugim pokrajinam v državi, je kriza ia sicer prav občutna. Lonskeletei pridelek je bil po kakovosti prvorrsr«, po k&Ki®i je pa zaostal.
Kljub temu se je le tnalo vina kotizumiralo teko, da danes lezi v onnoško-lju t o merskih in haložkih vinskih ramih še na tisoče hektolitrov prvovrstnega vina letnikov od 1017. naprej. Na izvoe vina v Inozemstvo Ja znanih razlogov še ne moremo misliti. V primeru zopetne ugodne vinske letine bodo vinogradniki zopet povpraševali kam z vinom?
Na vse to se nam vsiljuje odgovor: samo odsebe ne bo prišlo nič, treba bo in skrajni čas za to jc, seči po samopomoči! Iščemo stika z odjemalci, delajmo krepko reklamo, organizirajmo se venogradniki in nvedimo v Ptuju kot izrazitem vinskem središču stalni vsakoletni vinski sejem.
Bil sem v januarju ti na vinskem sejmu v Središču. Novorojenček je kljub pomanjkljivi organizaciji z lepimi uspehi dokazal tamkajšnjim agilnim vinogradnikom, da so na pravi poti. V Kranjski so na tem polju že dolgo istotako zelo delavni pod spretnim vodstvom višjega kletarskega nadzornika g. Gombača. Zak a i se ne bi tudi mi malo zganili? Vinarsko šolo s strokovnjaki imamo tako rekoč pred nosom. Nam tudi ne manjka še drugih požrtvovalnih vinar«-akih strokovnjakov, imamo velikega župana in srezke poglavarje, ki bodo gotovo prevzeli tozadevno inicijativo v svoje roke. Sai vendar vidimo, da stojimo štajerski vinogradniki pred vprašanjem svojega na-daljnega obstoja.
Mogoče se m; bo ugovarjalo' češ, saj nie bo uspeha, da ni sredstev itd. To ne drži; samo hoteti in začeti nam je treba. Tudi potrebna sredstva se bodo našla. Vsi merodajni činiteiji naj se zganejo in izvedejo z vso energijo to prepotrebno akcijo, ki bo nedvomno rodila vsaj delni uspeh v prid vseh, za svoj obstoj težko se borečih štajerskih vinogradnikov. — Emeran Stoklas, Sv. Andraž v Halozah.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (10. t. m.) Turščica: baška, 2 vagona 182.5; april -maj, 15 vagonov 200—205; banatska, ma-rec-april, ladja, 30 vagonov 190; marec -april, 5 vagonov 200; slavonska, marec, 8 vagonov 190. Aloka: r>6e, 2 vagona 460— 465; s.6.5«, 2 vagona 420; »7«, 1 vagon 400. Tendenca nestanovitna.
Živinski sejem v Mariboru (10. t. m.) Dogem I 3konj, 6 bikov, 175 volov, 313 krav, 11 telet Skupaj 517 komadov. Povprečne cene za kg žive teže: debeli voli 10.25—11.25, poldebeli voli 9—10, plemenski voli 6—8, biki za klanje 6.75—7.75, debele krave 8.50—10, plemenske krave 6— 7.50, krave za klobasarje 5—6, mlada živina 7—9.50, teleta 12.75 Din. Mesne cene: volvosko I. 20, II. 16—17.50, meso bikov, krav, telic 15, telečje meso I. 21—22.50, II. 17.50, svinjsko meso sveže 15—30 Din. Prodanih je bilo 120 komadov. Ponudba velika, kupcev malo. Kmetje vztrajajo na »rejšnjih cenah, ki jih kupci ne morejo dovoliti. Cene pa vendar stalno po malem padajo, ker je izvoz skoro onemogočen. Danes je dospela v Maribor vest, da so postavili graški kupci velik transport svinj iz Jugoslivje na dispozicijo, ker so cene radi konkurence s severa, zlasti iz Poljske, iu radi visokega dinarja za Avstrijo previsoke.
Dunajski goveji sejem (9. t. tn.) Dogon 3319 komadov. Od tega iz Jugoslavije 310 glav. Cene so nazadovale za 5 do 25 gro-šev pri kg. Notlrajo za kg žive teže v šilingih:« voli I. 1.50—1.70 (izjemno 1.75— 3.10), II. 1.25-1.40, III. 1—1.20. biki 1.10— 1.45 (1.60, krave 1—1.35 (1.45), slaba živina 0.60—1 šiling.
S bmeljskega tržišča. PotočiIo hmeljarskega društva za Slovenijo). 2 a t e c CSR, 8. marca. Kupčija je potekla prvi teden meseca marca mirno in se je dnevno prodalo le 10—20 bal hmelja. Na račun ruskega izvoza je bilo prodanih 300 bal žatskega hmelja, kar pa ni povzročilo na trgu nika-koršnega gibanja, ker so biii prodajalci tukajšnji prekupci — pač pa se je zaloga skrčila. Ob mirnem poteku na trgu so ostale cene nespremenjene in notirajo I. žateški hmelj 4000—4100. dobra II. 3950—4000, III. 390C—3950 Kč za 50 kg. Končno razpoloženje je sicer mirno vendar čvrsto. Cene nespremenjene, čvrste.
= Sladkorne tvornice ne popustijo v sporo s producenti pese. Pod predsed. Velje Stojkoviča, načelnika ministrstva za kmetijstvo in vode, se je vršila v dvorani razredne loterije v Beogradu konferenca pro-ducentov sladkorne pese in zastopnikov sladkornih tvornic. Slednji so odbili vse zahteve producentov. češ, da tvornice ne morejo plačati več kakor 25.50 Din za 100 kg pese. Sklicevali so se na dražji transport, manjši odstotek sladkorja, visoke obresti in r.adprodukciio. Zastopniki producentov so izjavili, da ne sprejmejo tc ponudbe. Konferenca je bila zaključena bre2 uspeha. Spor se bo predložil v proučavanje ministru za kmetijstvo iu vode, ki ga bo rajbrže ?z-Besel pred vlado.
= Seja Zveze industrljcev v Zagrebu se je vršila prošlo soboto pod predsedstvom predsednika S. D. Aleksandra. Na seji se je predvsem obravnaval vladni načr: o obdavčenju delniških družb ter sc je sprejel sklep, da se v zvezi z drugimi gospodm-skimi korporacijami deluje naprej po žc določenih smernicah. Govorilo se je tudi o provizorič-nih določbah, ki so bile sprejete v zakon o proračunskih dvanaistinah. O akciji zagrebških gospodarskih krogov glede na pogajanja v Florenci jc podal rred.sedmk Aleksander izčrpno poročilo.
= Tudi zlati Indeks Je v februarju nazadoval. »Riječ« je izračunala na podlagi indeksa za cene na debelo, ki ga jc sestavil »Privredni Pregled«, da je v februarju znašal totalni zlati indeks 167 napram 170 v Januarja.
= Za čebelar]«. Češkoslovaško kmetijske ministrstvi je zabranilo uvoz čebel ia produktov čebeloreje (matic, rojev, medu, če-
belarskega voska itdJ Zabraaa je stopila v veljavo 27. februarja ter velja do nadaljne-ga. Motivira se eabrana s tem, da so se v nekaterih državah Evrope pojavile čebelne bolezni.
— Naša plačilna bilanca za leto 1924. aktivna. Na letni glavni skupščini Narodne banke je imel generalni direktor Izvozne banke dr. Vlada Marikovič govor, v katerem je podal številke o plačilni bilanci. Po teh podatkih ;e naša trgovinska, bilanca aktivna za 1356 milijonov Din. V državo ie prišlo od izseljencev 20 milijonov dolarjev (1500 milijonov dinarjev). Uprava fondov je vnesla posojilo 15 miiijonov Sv. fr. (207 milijonov Din). Potcin je vlada vzela od Bla-irove skupine 3 milijene dolarjev (240 milijonov Din). To di skupno svoto 3300 milijonov Din. Od tega jc šlo v inozemsko 13S6 milijonov Dni, tako da jc plačilna bilanca za leto 1924. aktivna za okroglo 19J0 milijonov dinarjev.
= Delniškim družbam v liubljcnskl in mariborski oblasti. Dchuške družbe s sedežem v ljubljanski in mariborski oblasti sc pozivajo, da predložc podpisanemu nadzornemu oblastvu v 14 dr.eh, ko se je po statutarnem določilu vršil redni občni zbor za minulo poslovno leto. računski zaključek (bilanco in račun izgube in dobička) ter po družbenem vodstvu overovljen prepis zapisnika o občnem zboru, ki je odobril letne račune. Računski zaključek morajo objaviti družbe z delniško glavnico večjo od 1 milijona dinarjev v »Uradnem listu« ljubljanske in mariborske oblasti in tudi v »Službenih Novhiah« v Beogradu; v dotični objavi je treba navesti višino ln ieplačilo di-vidende. — Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani v likvidaciji.
= Gibanje trjovstva v letu 1924. Po podatkih Trgovske m obrtniške zbornice v Ljubljani je bilo v zadnjem čeirtletju 1924. prijavljeni« 391. od javi jenih pa 342 trgovskih obratov. V ccicm letu 1924. je znašalo Število prijav 1S16 napram 2540 v letu 1923. Odjavijenih je bik) lani 1560 trgovskih podjetij, v letu 1923. pa 2068.
= Položaj ca tržišča kož. Cene sirovih kož nazadujejo. V Zagrebu notirajo: lahke koze 17, srednje, 18 težke 19 in telečje 32.50 Din. Na deželi so zabeležene naslednje ccne: goveje kože 18—19, telečje, nesoljene stehtane 30—32 Din. Cene sirovim kožam nazadujejo zaradi slabega povpraševanja tudi na zunanjih tržiščih. — Trgovina z izdelanimi kožami je mlačna. Prošli teden so bile dosežene naslednje cene: kravji kruponi, težki 74—78, lahki 6S do 72, kravje polovice, težke 58—62, lahke 52—56, vratina 38—40, averni 32— 33, likanec 70—73, podplati za podlogo 55 do 60, kravje usnje, rjavo 9S—100, črno 95—98 Din za kilogram. Goveji boks 18— 20, telečji boks 23—26 Din za kvadratni čevelj.	" ' r
= Ustanovitev notne banke v Češkoslovaški. Tekom tega tedna se bo češkoslovaškemu parlamentu predložila novela k zakonu o notni banki Delniška glavnica notne banke, ki se bo oficijelno imenovala Češkoslovaška narodna banka, se Je napram prvotnemu zakonu reducirala; znašala bo 12 milijonov dolarjev. Tretjino delnic, to je 40.000 od vseh 120.000, pre vzame država. Emisija ostalih SOO.OOO delnic se bo izročila hranilnicam, zavarovalnim zavodom deželnim finančnim zavodom in javno-pravnlm osebam. Dodelitev delnic bo izvedla vlada skupno z bančnim uradom finančnega ministrstva. Guvernei in viceguverner bosta imenovana od vlade. Od devetih članov nadzornega sveta bo imenovala eno tretjino vlada, drugi '/» pa bodo izvoljeni od delničarjev. Bančni urad finančnega ministrstva bo s pričet-kom poslovanja notne banke prešel v likvidacijo in svoje celokupne posle Izročil novi notni banki. Valutna podlaga ostane Kč_
— Za zlato valuto po celem 6vetu. Ame-
ški predsednik Coolidge proučuje vprašanje sklicanja mednarodne valutne konference, ki bi se pečala s ponovno uvedbo zlate valute po celem svetu.
= Povišanje diskonta v Italiji. Iz Rima poročajo, da je finančni minister povišil uradno diskontno postavko od 5.5 r.a 6%.
= Hapag brez dlvldente. Nadzorni svet družbe Hamburg-Amerika-Llnie je sklenil generalni skupščini predlagati, naj se letos ne Izplača nikaka dividenda.
Borze.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, drnga ponudbe in v oklepajih kupčij-•ki zaključki). Vrednote: 7% posojilo 65.5—67, 4ry'o kranjsko dež. pos. iz 1. 1888. 0—22.5, 4.3% kranjsko dež. melioracijsko iz 1911. O—22.5, 4.5% kranjsko dež. iz 1917, 0,—22.5. vojna škoda 155—0. Celjska posojilnica 210—213, Liubljanska kreditna 240—0 Merkantiina (105), Praštedior.a 93S—947, Kreditni za trgovino 190—200, Strojne 0— 135, Trbovlje 425—440. Vevče 100—112, NI-hag, 38—0, Stavbna 275—285. — Blago: Zaključki: smrekove deske, I.. II., živ rob, 9 m dolžine, 11.50 cm širine, 19 mm debeline, 9 m dolžine, 13 cm širine, 24 mm debeline, 8 m dolžine. II cm širine. 14 mm debeline, i co Postojna ali Podbrdo. 3 vagoni (900): otrobi p.šeuični, debeli, ico skladišče Ljubljana, 1 vagon (35230); turščica, oe-iekina, umetno sušena, ico Ljubljana. 1 vag. (215). Povpraševanje je bilo po smrekovih deskah, bukovem oglju, domači pšenici, belem krompirju, iižolu ribničana in koksu ter domačih orehih. Ponudbe so bile v bukovih plohfh. sremski Jn baški pšenic!, -J ^bmii pšenicam otrobih, novi tarščici, makedonskem ovsu, lanenem semenu, bučnih peškah, rdečkastem in belem krompirju, izbranin jabolkih ter modri galic-'.
ZAGREB. V efektih ie os.al položaj nespremenjen. —. Isto velja za devizno tržišče. Ponudba je zadovoljevala. Povpraševanje je bilo zmerno. Spočetka so bili zabeleženi neznatno povišani tečaji, ki pa so letom sestanka ponovno oslabeli sa nekoli-
ko točk. Veča promet je bil le v devizi ca Pariz, ki je od začetnega tačaja 334 popustila na 315, a se proti koncu ponovno popravila na 316. Poslovanje je bilo nrirno. promet slab. Notirale so devize: Dunaj 868—S88. ItaUja izplaaio 252.8—255.8, London izplačilo 295.5—298.5,. ček 29535— 298.25, Newyork ček 6L64—62.64, Pariz 317,5—322.5, Praga 183.8—1S6.8, ček 183.5— 166.5, Švica 1194—1204, ček 1194—1204; valute: dolar 60.9—61.9. belg. tr. 303.5— 308.5; eiekti: bančni: Litorale 68—69, Trgo 20—22. Eskomptna 119.5—121. Kreditna Zagreb 105—108, Hipo 66—66.5, Jugo 107—10S, Obrtna 77—79, Praštedior.a 942.5 —950, Slavenska 70—71. Srpska 139—140: industrijski: Eksploatacija 52—55, Drava 120—200, Šečerana Osiiek 710—720. Isis 64—65, Nihag 45—50: Slavonija 57—5S, Trbovlje 42«)—430, Vevče 100—120; državni: 7% posojilo 67—67.5, agrarne 28—0. vojna škoda 155—156.
BEOGRAD. Devize nespremenjene. Le Pariz ie nazadoval od 323 na 318. Narodna barka je delno krila povpraševanje po devizi na Švico. Tendenca nespremenjena. Notirale ao devize: Amsterdam 2490— 2494, Dunaj S7S—F79. Bcrlhl 14(^—14%. Bruselj 315—317, Budimpešta 0.0S58—0.0S6, Bukarešta 30.25—3075, Italija 254—254.25, Lndon 296.6—296.75 Newyork 62.075-62.15 Pariz 325-324, Praga 1S4.75—185, Švica 1197—1198
CURIH: Beograd 8.35, N'ewyork 519.60, London 24.77. Pariz 25.65. Milan 21.22. Pra* Ca 15.45, Budimpešta 0.0072, Bukarešta 2.55, Sofija 3.80. Dunaj 73.30.
TRST: Beograd 39.40 — 39.60, Dunaj 0.0340 — 0.0360, Praga 72.70 — 73.10, N"cw» vork 24.425 — 24.575, Curih 470 — 473. dinar 39.25 — 39.50.
DUNAJ: Beograd 1140 — 1144. Berlin 168.70 — 169.30, Budimpešta 97.90 — 98.30, Bukarešta 3.49 — 3.51. London 33.85 — 33.95, Milan 28.96 — 29.08. Newvorfc 709.35
—	711.85, Pariz 36.32 — 36.48. Traga 21.09
—	21.17, Varšava 136.25 — 136.75, Sofija 5.13 — 5.17, Curih 136.55 — 137.05, dinarji 1135 — 1141.
PRAGA: Beograd 54.375, Dunaj 478.25, Rim 13S.25, Newyork 33.S0. Curih 651.
--—----- !
Sokol
Obletnica Oražinove smrti
Danes so minula štiri leta., odlrar je na Zelenem hribu za večno zatisnil oči br. dr. Oražen prvi starosta Jugoslovenskega So-kolskera Saveza- Tako Jz pietete kakor tudi iz srčne potrebe se vsako leto na dan smrti spominjamo tega moža, menda za. radi tega, ker vedno bolj čutimo in spo anavamo, koliko srno izgubil: z njim. Glo boka rana, ki jo Je zasekala usoda v mlado jugoslovansko sokolsko telo, ko nam je iz našo srede Iztrgala nepozabnega voditelja, se Se dolgo ne bo zacelila. Vsi vemo, da bi bil napredek in razvoj sokolske-ga dela večji in jačji, ako bi bil ostal na čelu naše organizacijo brat Oražen, ki jc s svojim globokim prepričanjem o jugoslo venskem edlnstvu, s svojo ljubeznijo do domovine in naroda In s svojo trdno vero v moč ln poslanstvo Sokolstva. združeval v eobi vse one lastnosti, ki so mu dale kot voditelju sokolske organizacije trdno opo-ro In sposobnost za to mesto.
2e dolgo prej. predno se je Izvršilo jugo-slorensko ujedinjenje, Je nosil br. Oražen v svojem srcu to idejo in je »vest njej tudi vedno tako deloval v svojem življenju, Zato ker je bila ta misel globoko zasejana v njegovi duši, zato je bil prvi poklican, da vodi ujedinjeuo Sokolstvo, ki se jo iz. med vseh organizaej v nov: domovini prvo iireklo, da stoj: neomajno na ideji edin-stra Jugoslovenskega naroda In drŽave.
In to svojo duševno zapuščino je zapustil Sokol6tvu, ki se v tetkih časih od njegove emrti do danes vedno ravna po tej oporoki ln uravnava svoje delo r tem smislu. Raz-burkani valovi so ie večkrat skušali zanesti eokolsko delo v nasprotno smer, odcepili so ae oni, ki ne morejo in nočejo pojmovat: dobrote, ki izvira ii enotnosti na. roda in države, pozab!!: 60 na dano oblju. be in prelomili moško besedo, ki je bila pod Orainovim vodstvom slovesno izrečena na prvem sokolskem saooru v Novem Sadu. Toda to nI omajalo trdnega temelja Sokolstvu, ki ga Je ustvarjal Jn gradil po. kojnl prvi starosta. .Tugostovensko Sokol, stvo stoji In bo stalo na tej ideji, ker Je prepričano, da je v njej spas In moč Jugoslovenskega naroda In države. Sokolstvo Je ohranilo čisto in neomadeievano dušev. no zapuščino po svojem starosti.
Toda dr Oražen Je zapustil poleg duševne oporoke tudi zapuščino, ki jo uživa mladina, katera si je izbrala isti poklic, kakor ga je imel on. Tudi tej Je naročil, da naj se zaveda, da pripada ujedinjenema jugoslovenskemu narodu ln izrazil je po. slednjo željo, da oni, ki upravljajo to zapuščino, vsako leto spomnijo mlade dijake na ono geslo ,kl mu je bilo za časa njego. vega Življenja vodilna misel: Vsa za svo-bodo In narod.
Da bi se tudi pri teh večno u velja r. Ijala dr. Oražnova idejna zapuščina.
Nova pravila za JSS, za župe in društva so sestavljena na podlagi sklepov in resolucij, ki jih je sprejel lanskoletni sokolski sabor v Zagrebu. Vse sokolske župe dobijo te dni nova pravila, da jih pregledajo, ker pridejo na glasni kupščini JSS dne 22. marca v razpravo. Da bo potek razprave r,a skupščini čim hitrejši, naj župna Starešinstva v svojih sejali pravila dobro preštudirajo ter naj pripravijo eventualne predloge li posainnim členom. — Obenem dobijo župe vsa glavna poročila saveznih funkciiouarjev. določena za glavno skupščino, da se pripravijo na debate, kar bo tudi pospešilo razprave na skupščini Ker je spored skupščine Jako obsežen, bo treba z delom hiteti, da bo skupščina končana v enem dnevu in da delegati ne iz-tubvic preveč časa.
Šport
Službene objave LNP.
(Iz seje u. o. z dne 6. marca 1925.)
Prošnji S. K. Ptuj (Ptuj) z dne 4. III. 1925 se ugodi ter se dovoljuje igr. Baumgartner« ju nastop v prijateljski tekmi dne 15. t. ra. s S. K. Mura.
Na znanje sc vzame dopis T. S. K. Men kur. Maribor, z dne 20. II. 1925., v katerem javlja svoj novi odbor (preds. g. ZcEncr J., tajnik g. Peheim J.).
Dopis š. K. Primorje z dne 14. L m. se dostavi JNS.
Dopis S. K. Slovan, Ljubljana, z dne 3. t. m., v katerem sporoča, da održi 15. t m. svoj redni občni zbor, se vzame na znanje ter se na istega delegira prof. dr. Kropiv. nik.
Vzame sc na znanje dopis S. K. Mur«, (Murska Sobote), z dne 17. II. 1925., v ka= terem javlja svoj novi odbor (preds. g. F. Košir, tajnik g. Fr. Ramovš).
Društvu naprednih akademikov v Man. boru sc sporoča, da se jc njegovi prošnji ugodilo.
S. K. Korotan (Kranj) se na njegov dopis z dne 27. II. 1925., štev. 39., odgovori pisme« nim potom.
Z ozirom na pojasnitve v dopisu z dr.s j 26. II. 1925. se anulira S. K. Iliriji (Ljubljas na) v zmislu sklepa seje u. o. z dne IS. II. 1925. naložena kazeu v iznosu 50 Din.
Na podlagi dopisa S. V. Rapid, Maribor, z dnc 20. II. 1925. in zapisnika, sestavlje« nega dne 1. III. 1925. v Mariboru, se anu* lira zabrana igranja igr. Ervinu Pernat, izrc* čena v zmislu sklepa seje u. o. z dne 11. fe» bruarja 1925.
Na znanje se vzamejo sledeči dopisi JNS, Zagreb: Štev. 206 25 z dne 17. II.. št. 207/25 z dne 17. II., št 219 25. 20. IL št 227/25 in 227a.25 z dne 16. IL 1925.
S. V. Rapid (Maribor) sc sporoča, da mu ie JNS s svojim dopisom št. 219 25 z dnc 20. II. 1925. dovolil odigranje mednarodnih tekem s Turul Sportegvlet, Kapošvar dnc 12. in 13. aprila 192>.
Vsem klubom LNP se sporoča, da je mi» nistrstvo saobračaja dovolilo z odlokom št. M. S. 2294 25 z dne 18. februarja 192S. članom vseh športnih društev (klubov) 50 odst. popust voznih cen, kadar potujejo na tekme v grupah najmanj po 15 članov. To« zadevna okrožnica se bo v kratkem raz» poslala vsem klubom. — Tajnik L
L.VP (službeno). Danes, v sredo, ob 19. seja poslovnega odbora, ob 20. seja uprav« nega odbora v kavarni Emona. Tajnik L
Službene obpve LLAP.
(Laiikoatletska in hazonska sokcija.)
Vsi klubi, oz. sekcije, včlanjeni v LLAP se opozarjajo, da morajo po sklepu glavr.e skupščine JLAS z dne 28. 9. 1924. prirediti v tekočem letu vsaj eno obvezno lahko* atletsko prireditev in sicer klubi z lastnimi' tekališči lahkoatletski propagandni miting, klubi brez lastnih igrišč pa crossscountrv, propagandno štafeto ali miting med dvema aH več klubu Vsi klubi, ki se ne drže tega sklepa, bodo brisani iz seznama članov.
Nadalje sc opozarjajo klubi, da prijavijo LLAP termine vseh mitingov, ki jih mislijo prirediti v tekočem letu. Prijave jc nasloviti najkasneje do 20. t m. na tajnika Savo Sancina v Ljubljani, Erjavčeva e. 24.
Prvenstvo JALS v cross»conuntryju ca 7500 m za moštva 4 tekačev, od katerih pri« dejo 3 v poštev za placement moštva, ss vrši v Zagrebu v nedeljo, 29. marca.
Tekmovanja za prvenstvo Jugoslavije bo* do 13. septembra t. I. z običajnim standard programom. Kraj se objavi naknadno.
Klubi naj poravnajo članarino za L 1925. v znesku 100 Din pri blagajničarki gej. Paj« ničevi v Ljubljani, Sodna ulica 4*1 in sicer: po 100 Din za lahkoatlctsko sekcijo klubi: Primorje, Ilirija. Lask, Jadran in Maribor ter po 100 Din za hazensko sew'io: Ilirija. A* en a, Hcrmes, Lr k in Mura (Murska So« bota). Ta klub mera vrhu tega plačati šc 25 Din kot vstopnino v hazensko sekcijo JLAS.	Tajnik L
Se nekaj zadnjih tekem. Praga: DFC. : Libenj 4 : 1, Nuselskv : CAFK. 8 : 0, Malostranskv : Slavija 0 : 10, Sparta : Viktorija »Union Žižkov komb. 2 : 0. Sla.-vija : Teplitzer F. C. 6 : 0. Tekma jc tra« jala 2krat 40 min. Meteor VIIL : Slavoj Žižkov 3 : 0. Brno: Slavija (Praga, amater* ji) : Moravska Slavija 3:1. Numberg: I. F. C. Nurnberg : Sp. V. NViesbaden 3 : O. Beograd: Jugoslavija : Jadran 2 : 0, Jcdin« stvo : Soko 2 : 0.
Novi odbor Koturaškega saveza. Prej teklo nedeljo se je vršila v Zagrebu glav* na skupščina Koturaškega saveza SHS, Id je bila precej burna. Za naše klube je najvažnejši sklep, da se je dosmrtna izključi« tcv članov Primorja Brumata in Siškoviča pretvorila v šestmesečno diskvalifikacijo. V nosi odbor so bili izvoljeni: Predsednik Aladar Weiler, podpredsednik Froebe in Ogrin, tajnik Lončar, II. tajnik Radovid, vodja Menig«. Odborniki: Petrinec, Šterk, Lazar, Vajda, Bernardi. Frankovič, Žlof, Beranič.
Nemčija tn olimpljada 1928. Javnost v Nemčiji kaže veliko zanimanje za olimpij* ske igre leta 1928. in za udeležbo nemških itlctov. Za priprave za to olimp; ;ado pa Lo seveda potrebno mnogo denarja. Ze sedaj nabirajo v Nemčiji v ta namen. Veiika sportska trgovina v Niirnbergu je v to svt« ho sama darovala 15 tisoč zlitja rnsrk. Prw redile se bodo tudi javne zbirke. Ni izkljui ceno, da sc bodo uvedle tudi občinske olim« pijske takse. Vsekakor druge priprave kot pri nas.
£Z.TA (Anglsiki lavntfcnis savez) pre* ti olimptjadi. Angleški la\vn*tenis savez bo na glavni skupščini mednarodnega tenis sa« veza predlagal, naj se tenis tekmovanja čr* t»jo iz programa olimpijskih iger
Izdajatelj in lastnik: <rKor.zcrcij *Jufra». Odgovorni urednik: Fran Brozovič. Tisk Sorodne tiskarne y Ljubljani,
»JUTRO« št 50
Sreda |l. m 1925
Dopisi
5TEPANJA VAS. Z zlobnostjo, kakor so jo zmožni samo klerikalni farizeji, sta hotela izrabiti »Slovenec« in »Domoljub« žalostni uboj v Stopanji vasi proti nekemu lamkajšnjemu Sokolu. Poslužujoč se laži in neverjetnega zavl.-anja dogodkov, sti trdila, da je uboja kriva sokolska vzgoja. Klerikalni namen je bil, oblatiti na vsak način Sokola, ki vrši bolj kot kedai ravn.i / tej zimi s prirejanjem iger, predavanji Itd. svojo kulturno nalogo. Mi smo že zavrnili enkrat to klerikalno hudobnost kot neresnico. Posebno so se zaganjali klerikalci v rodbino posestnika Matije Babška, trdeč, da je Franc Babšek »sin posestnika iz znane sokolske družine« glavni storilec z dvoma drugima pomagačema. Kar v naprej so sami še pred sodno preiskavo označili Pran-ceta Babška kot ubiialca. Sodna preiskava je sedaj dognala. d3 je Franc Babšek nedolžen pri uboju. Državno pravdnlštvo je vstavilo prod njemu kazensko postopanje ter ga Izpustilo m prosto. S tem je dobila Babškova rodbina pred vsemi poštenimi ljudmi popolno zadoščenje. Radovedni smo, it bodo imeli klerikalni klevetniki sedaj toliko možatosti v sebi, da bodo tudi javno priznali, da so hoteli zlobno napraviti krivico Sokolu in Babškovi rodbini. Dvomimo
0	tem in mislimo, da se ne motimo, ker imajo resnicoljubnost samo na jeziku, v srcu pa hinavščino.
DOAiŽALE. Preteklo nedeljo sta priredila Sokola St. Vid in Ježica pri nas telovadno akademijo. Nastopili so vsi oddelki s saveznimi In župnimi prostimi vajami, skoro vsak oddelek pa še s posebnimi vajami šentviškega načelnika. Občinstvo je ope-tovano zahtevalo ponovitev posameznih točk. Največ uspehi je žei ženski naraščaj
1	rajalnim baletom in članstvo s prosto in prodno telovadbo. Telovadnim nastopom so sledile ljubke deklamaclje dece, med telovadbo in odmori pa igranje na klavir in vi-jolino s pr3v koncertnimi točkami. Br. Kre-jar je v kratkem govoru opisal delo sokolskega velikana Masaryka za češki in naš rarod. Domžale so imele lep užitek. Si Vid h Ježfca pa sta žela zasluženo priznanje
LJUBNO NA GORENJSKEM. Zakai bi se čudil' nauakam, saj le vsak človek zmotljiv. Taki smo mi, taki naši klerikalci, toda včasih pa nalašč kaj polomimo, oziroma polomijo. Sitna stvar je volilni imenik, zlasti če ga morajo sestavljati sami v svojo korist, a se boje našega odbornika. Da ga ta ne bi mogel videti, so pa hitro odposlali, da ga nI mogel revidirati. Po kratkem času priroma Imenik na-
zal s pripombo: nedostatkL V Imeniku so
svoje pristaše popisali točno (še mrtve), obenem pa so mislili, žerjavovce se pa lahko Izpusti. Ko pa so morali Imenik pre* drugačitl, so se v odsotnosti našega odbornika zopet zmotili. Pri svojih pristaših so navedli natančno dobo bivanja v občU nI, pri naših pa ničesar ali pa celo opombo — občinski revež. A ljudje polagoma fe spregledujejo. Tudi pri nas se klerikalcem tla mogočno pogrezalo in upamo, da bo tlgrovanla kmalu konec.
TR2IC. Na .Siovenčev« napad na okrajni cestni odbor sledeče pojasnilo: Načelnik odbora gotovo stremi za tem. da ouda do. bavo ln vožnje gramoza najcenejšemu ponudniku, saj Je tudi sam edea največjih davkoplačevalcev, če bi se gosp. Kalan rea oglasil s ponudbo po 50 ali 60 K, bi načel, nlk ponudbo gotovo 6prejel. ako bi gosp. Kalan sploh mogel sprejeti pogodbe re. stnega odbora. Te«a pa gosp. Kalan goto »o ne b| mogel, ker za 5 km dolgo cesto ne bi raopel pravočasno pripraviti gramoza In vso progo aam posuti. Niti Interesenti t več delavnimi mofml se niso upali prevzeti vsega dela, temvpf ao prevzeti le gotove dele ceste. NačelnlVn nt popolnoma nlS znano, da bi gnsp Kalan atavl! knko ponudbo za ceno 60, oziroma R0 K. Pač pa Je po njegovem odhodu načelnik pritiskal oa druge Interesente, da bi vozili po "0 K. a na to nI hotel nihče pristati, ker Je odbor tudi fe preJSnJa leta plačeval približno enake cene. kakor Irtoa.
ŽELEZNIKI. fie nekoliko odgovora »Slovenčevemu. dopisniku. Plača, katero dobivata cestarja, res nI velika, toda. ako dobi vsak okrog 500 Din mesečno, bi moral vsaj deset dni pridno delati na w»t<t!. SIcer pa naj bo cestar Lotrlč pripravljen, kajti kdor drugim Jamo koplje, sam vanjo pade. Pri nas je še več družinskih očetov ki .-to bolj potrebni kruha in bi tudi bolj vestno opravljali eestno službo kot Lotrič Dol*, nost vsakega občana mora htt.l, di pomaga sodelovati t drugimi vred za Izboljšanje gospodarskih razmer našega trga. Prav pa ima «Slovenčev» dopisnik, ko pravi, da se kolo 'časa vrti. Žal nam jo samo, da smo morali napre-lnlakl tako dolgo čakaM, predno Je prišlo kolo naokrog In klerikalce prekucnilo. Končno rail omenjenih dveh cestarjev še s'edeče: Poleg plače opravlja, ta šb postransko službo in se jima ljudje čisto nič ne čtitlljo. kako moreta živeti pri mali plači. V žeieznlklh je polno drullnsklh očetov, ki Imajo še mnogo slabše zasluž. ke, za katere bo tudi treba poskrbeti. Po slanca Brodarja čaka » tem oziru prav hvaležna naloga. Sedaj naj pokaže, da ga niso same obljube. Gosp. Mibelčlč pa sa bo kot
volilni komisar že sam od ml b dokazi, ako ni bilo kaj v redu. Dotifini, ki Ja nasedel T svoji lahkomlšUenostl volilni komtiljl, naj pripiše lamemu eebl, ako bo Imel sedaj neprijetnosti. Tudi tista draga pravda sa klerikalce al bila prar nič potrebna. Ako bi pristal gosp. Pavel Tavčar a tvoj lun mladim tovarišem na malenkostno zadoščenje, katero je zahtevala napredna stranka, bi bilo vse lepim potoa poravna, uo, Sploh bi ee lahko marsikaj preprečilo, ako ce bi klerikalci vodja bujskalj ljudi proti naprednim slojem. fiksda res za vb«i tiste lase, ki s! Jih Je Izpulilo klerikalno ienstvo na daa volitev vsled sijajne na. predne zmage. Prav c!fi drugača nI eedej po volitvah, kakor poprej, čemu toliko Jeze v klerikalnih vrstah. Poslanec Brodar ja itak zmagal in sedaj Jo v prvi vrati nJega« va dolžnost, da Izposluje čim več za svoje volilce. kajti naprednja^i mu ne bomo delal! nobenih težko«, Dobra refcrca so pa uobe pri Korelnn tudi še po volitvah, samo pridite, da vas bo fie kaj več tako dobro pogoščenih.
JESENICE. V nedeljo le priredila šolska mladina pod vodstvom požrtvovalnega učitelja g. Pibrovca v nabito polni sokolski dvorani njegovo ljudsko igro »Slepa Jerica«, ki Jo je sprejelo občinstvo i jclasrio polivalo. Igra Je bila izborno naštu-dirana in so bili vsi igralci na svojem mo-s.u. Želimo le, da nas g. P.brovec kmalu zopet razveseli s kako mladinsko prireditvijo — V nedeljo popoldne se ie vrši! pri Humru občn. zbor Jeseniške Orjune, ki sta se ga udeležila tudi zastopnika oblastnega odbora Miha Čop ln Kobentar. Izvoljen Je bil novi odbor, ki nam jamči, da bomo tudi v tem oziru pričeli odločneje delovati v snil«lu našega programa. — Obrat v naši tovarni še vedno trpi in s tem seveda i udi delavci, ki so prikrajšani na zaslužku. V glavnem so to posledice zavožene flgiovske politike. Štirje ministri so se šopirili v Beogradu, a nikomur ni prišlo na um, d/ bi zaščitili izdelke našega delavstva pa tudi doma ni vse v redu in bo treba razčiščenja. Gotovi gospodje pozabljajo, da smo v svobodni državi ln da Je sloves ki delavec poleg krampa In lopate /možen mdi še kal drugega. Mnogo stvari se dogaja ln vse hočemo polagoma spraviti v javnost, da bo svet videl, da so kljub svobod! na Jesenicah še vedno dvoie vrste IjiidL
KRŠKO. Dramatični odsek Sokola je vprl-zoril dne 31. int 22. febr. Nušičevo komedijo »Navaden človek«, na pustni torek pa veliko maškerado. ki je privabila v sokolsko dvorano veliko število pestrih mask ln skupin. Dne 7. marca je priredil Sokol te-
lovadno akademijo, ki je pokazala kaj za-more vztrajno tn smetreno delo v telovad* cicL Bratoma Ferotn IJ ln Ver biču ter se-stri Ivanki je čestitati na krasnem uspehu; gledati bo treba na to, da bodo bodoče akademije vsaj na isti stopnji kot Je bila letoSnja. Občinstvu so najbolj ugaja!« proste vaje meJianskošolskih učenk, ki so jiti proizvajale v različnih kostumih v zvezi s petjem narodnih pesmic. Tudi učene! meščanske šole so »e z vajami na »Mlade vojake« strumno odrezali. Akademija jd »o-pet pokazala, kako silno povzdigne uspeh večera petje, godba, primerni kostumi in pestra scenerija. Gmoten uspeh vseh treh prireditev je nad vse povoljen, glavr.i tla-gajnik 1'ero I si mune z veseljem roke tsr že gleda v duhu bodo"! sokolski dom, ra. {unajoC pri tem na pridne in vztrajne aranžerje sokolskih prireditev v Krfkim-
OPLOTN1CA. Kraj. organizacija demokratske stranke ie imeia 7. t. m. redni občni zbor, ki je uspel Prav lepo. V novi odbor so fc!!l Izvoljeni: Petelinšek Franc, st. za predsednika, Strnad Anton za podpredsednika. Brglez Franc za tajnika, Petelinšek Franc, ml. za blagajnika, Stcpar Jožef in Medved Franc za odbornika.
HIETSD0BP V APASKI KOTLINI, Kakor lansko leto v pustu in Božiču, so tudi letos uprizorile učiteljice Tončka Ferjančič, AJa Raček fn Lojzka Rus na naši obmejni šoli prireditev s sledečim sporedom: Učitelj v Nesthauaenu, rajalni nastop; „&krati" (Josip Ribičič), Mladi vojaki — uastop in državna himna. S predstavami ln uprizoritvami hočemo ljudstvo vzgojiti v ljubezni do slovenske govorice ln do enotne države Jugoslavije.
Nas tujski promet in njegovi nedostatki
V zadnji številki «Jugoslovenske?a ro-morca» čitamo čl uek iz peresi tapetana daljše plovbe g. M. Kosoviča, ki razmotri-va vprašanje našega tujskega prometa in potniške ladjeplovbe v jadranskih vodah.
Bliža se pomlad, čas, ko bo zrčelo vreti na Jadransko obalo vse polno domačinov in tujcev, da se navžijejo morskega zraka. Z vprašanjem tujskega prometi je lesno zvezano tudi vprašanje potniške ladjeplovbe. Kdor je imel priliko voziti se po morja od Sušaka do Kotora. je lahko sam »poznal* da naš pomorski promet za prevažanje ljudi nI tako urejen kakor to zahtevajo pravi Interesi države s t?ko dolgo obalo. Na<e parnbrodarstvo jc slabo razvito In če za primerjamo s tem, kar smo že
lireli pred desetimi leti, opazimo v njen polno nedostatkov.
Pred svetovno vojno so vozili na progi Reka • Kotor parobrodi redno štirikrat na teden. Za vožnjo od Reke do Kotora ali nazaj, so potrebovali približno 24 ur ča»-m Dandanes vojijo ladle na tej prosi mnci-gn počasneje. Od Kutr.ra do Sušaka rabijo povprečno 41 ur. kur pomeni skoraj dvakrat toliko časa kakor Bekol
V polurni s-fin je pptn^kt pro.net na p%V obaii dovo'. živihei saiio ?al, da nimajo ljudje, ki potujejo, dovolj kr, m torta, ki je potreben človeku, kateri se vozi po moriu. Slasti H. razred, katerega potnik! najčgJče uporabljajo, je tesen !n neroden. Pa tudi I razred nI povsod tako uo« ben, kakor b! se spodobilo.
Nekatere ladje, ki plovejo po dil-aatta-skih vodah, imajo Iste nedostatke kakor nekateri lioseii v naši revijerl: umazane so. Kdo Je tega kriv, je končno vseeno, kajti v poitev prihaja tu samo merodajno dejstvo. A v interesu reputacije naše države In r.:5e ladjeplovbe Je, da se ta nedostatek čimprej odpravi. Prometno ministrstvo Ima tu lepo priliko- da poseže vmes in nekoliko kontrolira lastnike ladij, njihove poverjenike pa opozori na dejstva, ki zmanjšujejo nai ugled pred svetom.
Življenje na ladjah ja zelo drago. Običajno stane samo obed na ladji 65 Din !n to brez vina. Tako visokih cen ne srečamo nikjer drugje na rivijerl. Efekt tega navijanja cen seveda ne Izostane. Potniki na ladji običajno ne kosijo in tudi ne večerjajo. Hrano kupijo raje na kopnem ia jo prinesejo s seboj.
Pomanjkljiva pa je tudi propaganda za rašo rivijero, ki je sicer obdarovana z velikimi prirodniml in umetniškimi krasotami, a trp! na pomanjkanju komforta. Izvzemšl Dubrovnik ne najdemo tega. kar tujec po vsej pravici zahteva na takem ozemlju kot je naše dalmatinsko nabrežje.
Boka Kotorska, ki je kakor ustvarjena da se v njej človek oddahne in osvež!, nima niti enega pripravnega hotela. Edini hotel, v katerem bi se človek lahko ustavil je »Boka« a ta je zapuščen ln zanemarjen. V njem žive ruski emigranti.
Naše morje je tako lepo, krasote naše obale so tako divne, da si jih je treba osebno ogledati, če hoče človek uživati njihove čare. Zal. da se laš na tej točki križata dva huda nasprotnika: natuma lepota in privlačnost ter praktična neokretnost glede tujskega premeta. Treba bo pri nas še mnogo storiti, da bomo dorasli nalogam. katere stavi jadranska rivijera na domačine, ki hočejo živeti od tega, kar jim prinašajo tujci.
Mali oglasi, ki slutijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—.
Zenilve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I'—. Najmanjši znesek Din IO-—,
Slamnike !n svilene klobuke
po najnovejši, telo okusni modi la najnižjih cenah V a bor tudi mino preoblikovanje vljudno priporo-l.y modni »tel ie MARIJA JEGLIČ, Ljubljana, Slom-iiova i;lioa It. 27. 112
M. Kukman
Hohr.faT, Ljahljana - SiSfca.
Jtrneja remn h!»-v. priporofia cenjenemu ohMn-«vu fvojo lalojro mo&kin klobukov (io konkurenčnih rrnah. S;.rcjema tudi v*a v Io ;*.roka »uaiiajoia pobratili.	&1M
Kostume
obleke in moderni-
tiranje <i»m«kih oblek »prejema in toino izvržl Jo7e-lina Seline - Bercin, Kon-trfsni trg 6/U, tiaa go-|' GjuiU.	4»iS
Fina šivilja
vrši nove ali pninoderni-lira etare obleke. Po-6u)be na upravo »Jutra« poil .Milka eea* *C8S< 5591
Pekarno
vef.jl obrat vratnem v »a-jtai. Ponudbe na upravo .Jutra« pod Pek&rija 2081.
5581
vs
Instrnkcije
dajem ix petja ia gUeebne teorije. Naslov povo uprava •Jutrav	5542
(dobe)
Sprejmem učenko
v trgovino i rnejaaim bla-rora v Ljubljani 0«k»bo oiora imeti pri starfih. — Naslov t upravi «Jutra».
£" s)
Vrtnar
•t.irejja doc m a »a obdelovanj« vrta. Plača po dogovoru. Naslov pove sprava »Jutra«.	55Š5
Prod?Jalko
t* treovino meSanesra rn pofter>o. ki hi insla
irdi nekoliko kuhe in vajena ro>tilpiSke?a p,i«la. »e bliru Ljubljane » 1 nairia. Kaslov v upr.ivl
«Juti<t>.	555Ž
Potnike, zastopnike
j*'-e ivrdka kemičnih i*'el-«OT. katera nudi 85 odst. ^ovizije od prodajne cen«. roDuitb« na upravo «Jutra» K»i .Kuailai mi*. 6578
Vpok. sodni uradnik
ali »olHtator, energičen in zanesljiv, fe išče za iztir-janje terjate*. — Ponudbe pod »Nekuj ur dnevno* n< upravo cjutra*.	S576
Agifne zastopnike
iiče večja zavarovalna družba ta Kranj, Radovljico. Kamnik, Skoljo Loko, Je«enice, Bled in vso okolico. Družna vodi vse vrste zavarovanj ter tu*M neigodno zavarovanje II-vlr.e. Ponudbe poslati je pod »Jako dober taslužt-V« na upraro Ifcta. 6504
Postrežnlco
mlajSo, bre« otrok, ie i«če za jutrauje ure. Va-slov pove upr»v[ii»!vn 558g
Odvetniški kandidat
♦nU	pprejmp.
Milan GoriSek, Sv Lenart	561«
Pošteno dekle
snažno, marljivo, ftaro 10 »Io 2G let. ki razum« kuho in rtru-ra lahka <'ela v boljši hIM. »prejme takoj. — Oiira i»r le na dostojne osebe. Naslov pove uprava «Jutra».
(iltejo)
Knjigovodkinja
z večletno p i a k * o, per-ftktna nem. kore*pooWent-ka, z lepo pisavo. Uee n»o-sta. — Cenjene ponudbe na upravo cJutia* poti gnafko «B. I &.»	5418
Tospodfčni
iz bolita hiSe c veM'-tnfmI
prvovrstnimi Jvpr iJitvali. i*.
▼rstna računariea. s b'po pisavo, želi me«ta. najraje v trpovinl kot prodajalka, blajrajniCarka ali pi«arni^a mof. r*>nj. ponndhe pod Šifro tPrHna in zane Hiva !. maj* na upravo «Jutra»
mo
Blagajr.ičarka
lobra in izvetbana v gostilniški obrti, ieli meata v restavraciji ta takoj ali pozneje. Ponudbe profl jod «Tilara:ni?.arka 80» na upravo «Jntra^	W26
Rudar, obratovodja
absolvent rud. žole In realke t mnocletno prakso.
slov^n«ke»»a. n«»m*V#»-?a In hrvat^ke«ra jerika. *.e!| prememb^ alnfbe. Na-flov v spravi «Jutra»
S'v!!Ja
holjla moč se prlftoroCa
7% .lelo oblek in per|!a. — Ore iad« na dom. Natdov |>ove uprava «Jutra*. 5572

Proda se:
I Cel« zna pnnt-*a?a. 1 T>i-n»m» motor (8 in t-tri l'S) in vi>t pletilnih etro!-v. — Kaslov t upravi «Jutra».
J57S
«VVanderer»
trisedclnl avto. najnovejšega tipa, se takoj eeno proda. — Cenjen« ponudbe na uprave «Jufra» pod llfra «Wai "
Motorno kofo
np \ t in tričetrt. ma'o rub Ijeno s, knpi. — Ponndhe pod .Brezhibno« Da op-arn .Jutra«.	Mit
Vandercr.
65(12
Foto-K»mera
10 v IS ali IS v 18. kupim Folo-Aparat «S»»nlej.. — IS v IS. • pripa 'ki. jirn'am Ponu na upr. «Jutra» pod <Foto>port».	M7I
Prva pomoč
pri nezgodnh
lepak v velikost* 50 y TO rin • 14 slikami, predpisan u ni Industrijska podjetja. m dobi » .Delniški tiskarni*, d. d., po 6 Din komad; Isti nalepljen lepenko ter t 2 obročkoma aa obeianje pe 14 Din komad.	6266
Po ugodni ceni
(Kflhler). kompletno prav dobro ohranjeno salonsko obleko la enak žaket > vestjo, otročjo pleteno po- ! •teljico t ilmnleo prodam. ' Naslov pri upravi «Jutra..
5074
Vila
v neposrednji bllllnl tramvaja, «e proda. Prosto stanovanje. Naalov pove upr <Jutra».	6615
Prlprosta kuhinja
aH primeren prostor «a kuhanje. se iAče. — Ponu l|>e na upr. .Jutra* poil Šifro • Kuhinja 2674».	5578
Razno pohištvo
te eeno prod*. Naelov v upravi .Jutra*.	5607
Otroški voziček
skoro nov c vso opremo, pripraven za ležati in •» j deti (dunajski sistem), »e i uirodno proda. Naalov pove [ uprava .Jutra*.	5307
Gozdni tehnik
* višjo gozdarsko lolo h) triletno prakso — zmožen slovenskega, nemškega io Selkega jezika, jugoslov državljan, i I č e primerne službe. Naslov pove opri va •Jutra..	6605
Kontorlstlnja
» prakso, zmožna tudi neev
'kepa jezika, i5ce službe. Naalov pove upr. »Jutra-.
6598
Tehnik
vlsokoš^lec
I Branjem nemike In »rti.
ske tehnične terminologije, ilče kakinega večurnega honorarnega dela. Trgovskim in industrijskim podjetjem obavlja perletnto srbsko korespondenco. — Ponudbe na upr. «Jutra» pod «Srbijanec».	6488
Pekle
urldert In poji eno. I ve?, letnimi spričevali hilne in natakarice, katera zna t.i 'i kuhati, ilče »lužho. najraje na deželo. — Ponudbe na upravo «Jutra» |iod značko •Nastopi UU« Utaj*. M
Gnoj se proda
Vegova ulica IS- Zupan.
6590
Mastne pomije
se dobijo. .Jutra«.
Kje pove upr.
»87
Mc?|.o ko!o
dob-o ohranjeno, cene naprodaj Ogleda s« v Ksmni (orici U. 12 pri Ljubljani
6551
600 dobrih vreč
Iz hite 80 v 50 cm velik«, [sivim ali zamenjam aa večje. — Per'o Tomazln. Soartno pri Litiji 6680
Šivalni stroj
(družinski) dobro ekran)*«, proda aa 8SO r>in Valenčak. Celovika 70 (Koilerjev vrt) S&77
Pisalni stroj
•namond*. te reuo proda. Naalov v spravi «jntrn>.
6668
Brek za 10 oseb
otir. tapravljivec 9 sedeži, ae prod*, iiukr v «p»*»i eJdlfM,	IHB
Trije pletilni stroji
»koral novi, It. 8. ae aelo ugodno prodajo. — Naelov pove uprava »Jutra*. 4^88
Salonska preproga
2 y 3 m. ae proda. Naslov pove sprav* »Jutra*. MM
Šivalni stroj
• Singer., ž.lesao posteljo, belo lakirano, predeobno steno, vae akoraj novo. je radi preaelitve po ugodui ceni naprodaj. Naalov pove uprava .Jutra*.	MtS
Prekajevalci!
Prodam dva le popolnoma nova »troja oa električni l>ogoa In aicei »Bliti. ia avolf« p* nizki ceni. Jo-čet Krlčoat meur io pre-kajevalee, StratiUe pri Kranju.	6485
Rabljene tračnice
kupimo; profU 66 ali 71» v doltiai 1U0 m. — Tvrdka K. k R. Jelek, Maribor. Melje 101.	M47
Oreh«
lep* rumene ia aaho. kapi trgovina Kar« * Radovljici 5663
Les
U4i ru vr»te takih tako-
vik drv in telajrvafnle, kapi
Uojoik-Levoe pri Celju
6667
Srebrne krone
te kuplju. — Ponudbe pod •b««! •»	W«r»*.
Inozemec
kateri je večkrat odsoten, išče eno aH dve tobi, eno opremljeno. Plača najviljo najemnino. — Ponudbe (»d • Letni trgovec* aa upravo •Jutra*.	6401
Lepo prazno sobo
a aeparatuim vhodom, v
sredini mesta. I.-Č- sa takoj ali pozneje samostojen trgovec. Cenjene ponudbe pod anačko .Prašna soba» na upravo .Jutra*. 6606
la angleški livarnlškl koks la angleški premog la angleški kovaški premog la trboveljski premog
9?
f plomkiriaik vrečah i 50 kg aa to»e Ib v celib vagonih promptna ia saice-.eje trg kuriv« 0.CEBIH. L ub'l«n&. Woilo»a I/II
fiOFE-. Illf f-
Blsli« ia film«, d »ho. I moas, Satrip, Ko-dak^anlr'«, vte fotn-po-treliW'ne in fotograRčne aparate Erneman, i onlesa Kedak Oflrtz it nd 160 Dia t.aprej Ima ttalno v zalogi
fcgnija litn I;k št ti
Ljtbljant, fadevtka n«ca t. 7ah'»v |te ceniki img-i
Opozarjamo
vse interesente, da je pri p-smenih vpra-{anj h, ki nai jiH unravnišivo pismeno reSi, brezpogojno prfožiti po?tnino in manipulaciisko pristojbino v znesku D!n 2"—. Posebno opozariamo na to one stranke, ki žele, da se jim po poŠti
poš je naslove cd malih oglasov. Vsa vprašan a in prošnje glede našlo vov od .malih oglasov" bodo romale v koš, ako ne bo priloicnih
Din 2'-
Prljzzno sobico |
iMe gospo.lična. Ponudbe j na npr. <Jutra» pod lilro! • Mirna !fS»*	6604 '
Malo stanovanje
se odstopi onemu, ki odkupi pohištvo. Naalov upravi »Jutra«.	6589
Opremljena soba
velika la iračaa a posebnim vhodom, te odda 1 ali i gospodoma. Naalov v upravi «Jutra>.	6606
Sobo
t vhodom iz ttopnllča. IV« gospod. Ponudbe na apravo .Jutra* pod litre .Miren 2696,.	6603
Soba
te takoj odda 2 gospodom« na Sv. Petra cetU it. tO. I nadur.	MW
Sobo s hrano
(mesečno) ln če mogole I vse oskrbo ter električno raaavetljavo. ifče soliden fospod pri boljli rodbini. Ponudbe piorlm pod »Harr laik u npraralltvo Jutra.	MW
Sobica
•e odda airni gosrx>dlf«i. Naalov t aprnri .Jutra«.
Soba
opreva!lena a > posteljama.
a rleklr čno razsvetljave la I rei 1 nim vhodom, se takoj iiattor	TJi.:*
Sobico
prlprosto in majhno. Il(e ilvilja ta takoj ali a I.
apri'om Ponudbe pod lifro • Priprosta* oa apr. «Jatr.\» 6653
Stanovanje
(2 »obi. kopalnic«, kuhinja) oddam tako) » novi hisi, sredina metla la najlepta l'ga. — Naalov pri apravi .Jutra*.	6644
Dve tospodlčnl
se sprejmeta aa ttanova-nje ia krano. Naalov pove uprava »Jatra*.	U3B
Na stan->vanJei
in hrano te prejmeta dva rospoda ali aakonski par brva otrok * gostilni na Amkrotevaa trga iltv. I.
ust
Iščem stanovanje
•	t-t tebama I« kuhinjo
Platam do 8A0 dinarjev. PUmene ponudbe pod Ulra
•	Mlad (akonaki par* na sprava »Jutra*.	64T7 |
Stanovanje
v Mariboru, obstoj-če (s »obe in kuhinje a pritikll-naml. zamenjam t enakim v Ljubljani. Naalov pove sprava »Jatra*.	6487
Ločenec
srednjih let, teli znanja v svrho Ienitve. Rellcktira •e na neomadeSevana gospodične od 80- SS lei ali vdove a enim otrokom. Dopise na opravo »Jutra« pod »Sreča«.	6592
Klavir
(170 c« rtols) v dobrem stanju. »e proda ta S000 Din R-^nvliici »lev 48. Pri-
praven rane.
Ca druitvoo.
dvo-6566
Mesečna seba
s« iiče ta takoj t dvel posteljama. Ponudbe uprav« .Jatra* pod .Takoj 12706».	8627
Soba s hrano
»e od.la bolj#*mu go-podv. Naslov r spravi .Jutra* 6636
Sobo
veliko, lepi). opremljeao va I ali 2 o«ebl se odda. Vojvoda Miiiča ceata 2* /1 levo.	5634
Solnčno sobo
t po«ehnlm vbodom nalra-e v Trnov.Vem predme, t Is ali aa MMs. lile •elMea ro«pod. Kje pov* »prava «Jntra»	SR&
cSeverlanec«
Preposna prejela. Vprafo£e
Dva zospoda
M sprejmi a« auaovanj, trf 35. I. a MM
Stanovanje
a hrano,
nadzorstvom, bollll rodbini realk« v lisbljsa aprila. Peaalh« na K. Tarter, direktor. A»o-rikaa-Film, Bettcrai, De-
" " »i	MH
nt askrbe h
ta dijaka f*
ubljaal od t.
Učiteljica
M delali. « prihranki vrstna gospodinja. i«H dopisovanja I iatellgentaim >ospo.lom sad 40 let. ~ Ponudb« aa spravo «J«tra» ped Mir« »Srečna kafcara.
Iščem
1TS—tm.MB t)In na prro vkhjlžbo aa dve posestvt. OlvasU plačam p* dogovora polletno naprej. — Ponudbe pod lilra «D*a poatatvi* aa
«Javt*t MN
Gramofon
t 40 ploičami prodam xa 800 Dio. Naalov v upravi •J stra*.	5620
šestilo se je Izgubilo
'ne 9 t m. na jutranjem vlaku Kamnik l.inhljan* Najditelj se aaprola. da ra proti na?radi itroči v spravi »Jutra«.	S3SS
Koncesijo
Fakture ' ira, opomine ilvriuje in ter;atve vuov-čuje s rediranjem Gospodarska pisarna, družba t o. s. v Ljubljani. Volfova ulica l./n. 83
3csip in Hajko Turk
Prevažanj« blaga.
spedlcijsko podjetje
« Ljubljani, VMntouks cista $t 3
Ocarinjeaje* blaga. '
prevzema vsakovistne vožnje blaga, kakor premoga, drv-, manulakture, stavbnega maietijala itd. o na nitjih cenah. Istoiam so tudi pr»a«rstU poročal vozovi (brurti t gumastimi kolesi) po izjemno nizkih cenr.h na razpolaga ts>-«
Priporočamo krjlgo:
SfOlaUDVit l IHHI9R& MfiO.
Popis bitke in njen pomen z dvema zemljevidoma. Knjiga velja s poštn no vied
Din 31'— ter sc naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani.
Kdor hote spoznati
»esta Ii kraje « Hrvatski, Bosni. V« i valil. Srb jI. Dalmaciji Itd., saj auafl
A. Meiik:
Jugoslavija
Zc.nljepiiiJ pregled. (L deL Ni 524 straneh podaja knjiga, ki ji Je pri-lofen tudi zemljevid, podroben popli nni? države. Knjiga velja s noštnino vred 52 Din. boljSa izdaja 67 Din 50 p. Karoea ee pri Tlakoval sa drogi v I>'«M anf, Prešaraova alica it. 34
Kot primerno darilo
priporočamo zbirko
Slovenski pisatelji
ki Izhaja v elegantni enotni obliki in opremi ter originalni vezavi v celem platnu ali francoskem usnju.
Do sedaj ao »žili:
Josipa Jurčifa zbrani spisi
1.—HI. zv. (V tisku IV. zv.)
Simona Jenka zbrani spisi. Dr. hrana Tarfaria zbran! spisL
V. In VL zv.
NasOa-Potflimbarskega zbrani spisi.
L zv. (V tisku n. zv.) Izven zbirke ata izila
Cankarjev zbornik. Stritarjeva antologija.
Zbirko Izdaja
Tiskovna zadruga v Ljubljani
Prešernova ulice 54 (nasproti glavne poŠte).

ALEKSANDER* DU/\A!
ZVESTOBA DO GROBA
(LA-DAAE DE-/\ON$OILEAU>
90
Pri vhoda v mesto je Monsoreau takoj vprašal stražnika, da li je videl koga, ki je prijahal z dvema konjema. Toda stražnik je bil še le malo časa pri vratih in ni videl takšnega došleca. Poklical je svojega prednika, ki Monsoreauovega vprašanja ni potrdil, pač pa mu je povedal, da jc pred več kot dvema urama prišel sam jezdni koni, s sedlom in vsem priborom, ali brez jahača, naravnost, kakor žival, ki pozna svojo pot, in se tudi ni pustil nieti neznancu stražniku, marveč je oddirjal v mesto v smeri proti gradu. Stražnik je pač misli, da se jc jezdecu kjerkoli pripetila nesreča, ali mesta svojega ni smel zapustiti.
Monsoreau se udari po čelu. Očitno je, da na ta način ne bo nič izvedel. Zato krene sedaj naravnost proti dvoru. Tu je vlada io bujno življenje in vrvenje. Vsa okna so bila razsvetljena, in iz dvora so prihajali slavnostni glasovi. Ali rešetke so bile spuščene in vratar ni hotel spustiti na dvor kar tako človeka, ki niti prijahal ni, ampak ie prišel peš, ves zdelan, blaten in prašen. Slučajno se je tudi sedaj našel Reiny, katerega je vojvoda, kakor že vemo, imenoval za svojega dvorskega mojstra, prišel ie na vratarjev poziv, spoznal Monsoreaua in ga vprašal: «Ali, dragi bože, odkod pa prihajate v takšnem stanja?^
Monsoreau pove, da se mu je ienj splasil, skočil nepričakovano vstran in ga vrgel s sedla ter nato odbrzel.
eZares,« pravi Remy, *zelo nas je skrbelo, ko smo videli, da se je konj vrnil brez svojega jahača. Posebno se je vznemiril monseitrnenr. kateremu sem javil vaš prihod.»
^Monseigneur se je torej vznemiril?s
«Da, gospod, zelo ga je skrbelo!»
«Pa kaj jc rekei?»
»Zapovedal je, uu vas takoj privedem k njemu, čira pridete!«
'.-Dobro! Samo toliko časa mi pustite, da pogledam v konjušnico, če se ni kaj pripetilo konju njegovega visočanstva!«
Monsoreau se vrne v konjušnico in zagleda razborito
žival M mestu, na katerem jo je vzel Potem so vrhovni lovec obrne in odide v jedilno dvorano, kakršen je bil, blaten in prašen, ker je nosil tako važne in nujne vesti, da ga je že samo to reševalo vseh etiketnih predpisov.
Okrog sijajno obložene in sijajno razsvetljene velike hrastove mize je sedela velika skupina plemičev, ki so se veselo gostili in napivali vojvodi in drue drugemu. «Dvor je popoln,* pravi Antraguet, že nekoliko opit, epolnoštevilen in poln, slično kakor pivnice vaše visokosti!»
«Ne, ne,» pravi Ribeirac, «še vrhovni lovec vašega dvora manjka! Zares je sramota, da sedimo za tako obilo obloženo mizo, pa da se nismo sami pobrigali za divjačino!«
eGlasujem za kateregakoli vrhovnega mojstra lova, naj bi bil kdokoli, pa makar tudi sam gospod de MonsoreauS hrešči pijani Livarot, ki ie obenem izdal, da tudi njemu Monsoreau ni najbolj simpatičen.
Vojvoda se samo nasmehne, kajti vedel ie za prihod Mon-soreauov.
In ta hip se tudi odpro vrata in Monsoreau vstopi.
«Evo ga» klikne vojvoda dobre volje. c Vidite, gospodje, nebo je že z nami in nam je takoj poslalo, kar smo si ta hip želeli !•>
cškoda, da nismo želeli kaj boljšega!« blekne Livarot, ki je bil baš toliko vinjen, da je postal duhovit in odkrit.
Monsoreau tega klica, ki je vzbudil občo veselost, niti ni slišal, ker je opazoval samo vojvodo, in ga ie njegovo sigurno držanje naravnost frapiralo. Priklonil se je precej nespretno in okrenil glavo.
«Sedite in večerjajte!« pravi vojvoda in odkaže Monsoreauu mesto poleg sebe.
«Monseigneur,» pravi le-ta, «zarcs sem zelo žejen in še bolj utrujen, ali vseeno ne bi hotel ne jesti in piti, in sesti, dokler ne sporočim vaši visokosti vesti, zaradi katere sem prispel semkaj in vas iskal ves popoldne.*
«Vi torej prihajate iz Pariza?® vpraša vojvoda.
«Z največjo naglico!«
cDobro, poslušani vas!»
Monsoreau se približa vojvodi in z nasmehom na ustnih, in s sovraštvom v srcu, mu šepeta:
eMonseigneur, gospa kraljica mati potuje naglo semkaj in želi obiskati vašo visokost!«
Na licu vojvode, kamor so bili obrnjeni vsi pogledi, za-blisne radost.
«Dobro!» pravi vojvoda. »Zahvaljujem se vam, gospod de Monsoreau. Danes in vedno naidem v vas najbolj udanega prijatelja. Gospoda, nadaljujmo z radostjo!«
In vojvoda, ki je bil odmaknil svoj stolec, da lažje posluša Monsoreaua, ga zopet primakne veliki mizi in gostija se nada-
ljuje. Ali vrhovni lovski mojster nI mogel razpršiti svojih turobnih mislL Njegova čmernost je postajala očividna in vsi so jo opazili. «Pa vi se rušite utrujenosti!« ga nagovori vojvoda. «Zares_ dobro bi storili, če bi odšli počivat!«
«Oprostite jni, monseigueur,« pravi Monsoreau in dvigne glavo, »zares sem utrujen tako, da vse dvojno vidim.s
«Opijte se, grof, to preganja vsako trudnostl* svetuje Antraguet.
«Da, kdor se napije, pozablja!« zamrmra Monsoreau.
cAli seveda,« klikne Livarot, egleite, njegova čaša je še polna!»
'Na vaše zdravje, grof!« klikne Ribeirac in dvigne čašo.
Monsoreau je bil prisiljen, da dvigne čašo, in ker je bil žeien, jo tudi z lahkoto izprazni do zadnje kaplje.
»Evo, monseigneur,j> pravi Antraguet, «pa saj on čisto dobro pije!«
<-Da,» pritrdi mehanično Monsoreau, «vse imam tukaj, teh besedah pa vojvoda skuša razbrati, kaj se prav za prav godi v mračnem srcu Monsoreauovem, čegar notranja nezadovoljnost se preveč jasno pozna na obrazu, jasna vsaj takšnemu poznavalcu, kakor je vojvoda brezdvomno bil.
«Morate nam prirediti prav lep lov, pravi Ribeirac. Saj vi menda dobro poznate okoliš in ste v njem rami večkrat lovili, je li?«
«In goste šume so tukaj!»
«In tudi vaša žena!«
«Da, pritrdi mehanično Monsoreau, vse imam tukaj, goste šume, in svojo ženo!«
.^Pridite na lov na mrjasce!« prigovarja vojvoda.
^Poskrbel bom!« obljubi Monsoreau.
«E, bogme, kaj se to pravi, poskrbel bom!« se dere drug že opiti plemič. Saj je vendar mrjascev tu toliko, da jih kar mrgoli! Če jaz priredim lov samo v enem okolišu, jih položimo deset! Na primer v starem revirju!«
Monsoreau prebledi. Stari revir jc oni, kamor ga je zanesel Roland.
aTorej jutri, jutri?« zahtevajo plemiči v zboru.
«Hočete li jutri, Monsoreau?«, ga vpraša vojvoda.
«Saj veste, da sem vedno na vašo uslugo, monseigneur!« odgovarja Monsoreau.« Ali kakor je vaša milost blagovolila pravkar opaziti, sedaj sem preveč utrujen. Zato ne verujem, da bi mogel jutri voditi lov. Dalje je potrebno, da popreje jašem skozi lovišče in vidim, kako je v naših šumah!«
cNo, potem pa mu dopustite, da se odpočije in da vidi svojo ženko!« pravi vojvoda dobrodušno in s takšno neobičajno dobrohotnosti, da je ta ton Monsoreaua mahoma potrdil v vseh njegovih mračnih sumnjah in mu vcepi! gotovost, da je vojvoda njegov tekmec.
10
VObOUKil n
M Jagn-ta
UaMlasa. Ovcrsi frg 1.
Krajnike
smrekove aH jelove kupim v vagon-množinah. - Ponudbe r.a ivo SSer-gar, Radomlje.
iy>2a
Vsak dan sveže" namočena r«-i
isolenovka
Anton ?eri, [0\m
HOH m
ttOlf-UHZ do SMR?
tvemički novi Hi Keuer. raparirani sa tvorničkim jt.-aitvc.ir: takodjn u sajam.
SAUOOfiS-MOTORE ' IZUME
m KOSMA
73-i »SOME
Centralno zastcjslvs Roloranfabrik Dsrmsiait
mm stroje
** mam
pDElcjta na!« sVIcilšte PicUvr.a pelcVitea Komplstnn irenteža
BRACfi FlSCfiEPild.
ZfiGRcB. Fonlcvisk I B.
Radi elektrifikacije
podjetja s priklopom na elektrarno FALO
prodamo
z dinamo strojem raznimi motorji in akomulatorji i«.
pod zelo ugodnimi pogoji Vprašanja na
„PETO VIA", usnjarska industrija i i
PTUJ (Slovenija)
Zahvala.
Za vse ob smrti naše nepozabne pokojnice, gospe
Hnfoflile Gogolnue
prejete izraze blagodejnega sočutja, za prekrasna cvetlična darila, za počaSčenJe njenega spomina z darili dobrodelnim zavodom in za mnogobrojno, častno spremstvo k njenemu zadnjemu počitku, izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, kl so se prtrano nam umrle spomnili.
Hvala vsem za vse! V LJUBLJANI, dne 9. marca 1925. KSUl	Žalujoči ostali.
t
1271»
Potrtim srcem naznanjamo tužno vest, da nam je kruta smrl vzela našo preljubo soprogo in predobro mamico oziroma staro mamico
Pogreb se vrši v sredo ob 10. uri. Rajnko priporočamo v blag spomin.
Sv. Martin na Paki, 9. marca 1925,
Josip Loj
soprog.
Marija vdova Mikaš Zvonlmir Pož
hči.	sin.
Vlado, Slava, Marijan, Boris, Mikaš
vnnkl
I SinniuiiiiiiiiiiiiiiintnTiiiimiiiimiiiimiiitiitniniiiiMiMiHitNnHi
tiimiiiuiiiiif imtimi^ f
ti n sifilis, š
Pisarniške opreme.
L. BABA8A,
LJUSLJANA,
5e'8swir|07? ollca š:. 6,1
3838 komadov smrek
od 35 cm prsne Urine naprej na stoječem proda mestna občina Novo mesto Iz svo'ega okoli 1 km od kolodvora v Novem mestu oddaljenega gozda v Cegelnici, v sedmih po številu debel neenakih partijah Proda se partija za partijo po komadih; smreke in hoje so v gozdu že zaznamovane.
Prodaja se vrši potom javne dražbe, ki se vrSi v nedeljo, 22. marca t. I. ob 10. url dopoldne v pisarni mestnegs županstva; do istega dne vlože lahko kupci tudi pismene ponudbe.
Vsak ponudnik mora položiti tudi 10'/, varSčino.
Dr«;'beni pogoji in seznam mere dreves so na razpolago ln vpogled v občinsk1 pisarni, kjer si jih lahko vsak interesent ogleda.
Posamezni deli se razkažejo po občinskem logarju na licu mesta.
Mestno županstvo Hovo mesto,
1283-a	dr e 8. marca 1925.
Hišo v Ljubljani
* Gosposki niiol St. 3, nasproti univerze, trinadstropno z 18 stanovanji, v pritlifju restavracija Zlatoioe In 3 trgovskimi lokali prodam vsled smrti svojega moža. Hiša je v dobrem stanu ter pred nekaj leti renovirana.
Več se poizve pri oskrbniku Karolu Majorju, Gosposka ulica štev. 3. ust-«
IEST
Rast las zajamžuje „t.EOA"
zakonito zavarovano sredstvo proti pleSavostn izpadanju las in prhuto. Dobiva se vseh lekarnah, drogertjah in brivnlcah, ali pa ga pošilja po povzetju za 100 Din (in 10 Din poštnina).
Kssnetfeel lihnttrij „LEM" v Zapbn. Hilalifen t
„AUGOLATOR"
tafealadjsfei aparat ae sme Manjkati v nobea' drnliai, aabaviti si {a a»ra vsak pessmez.ik, sko skrbi za svoje zdravje. - .AtMLATOR1, Ishalacijski aparat, zdravi z aajsignraejiia uspehom vse koletai sapnik trpiiov, kakor: p rahli-jesje, kašelj, KlovsU ki Mi, naduto, sotta.t.1 la braa-kljslai katar, vrata« ta pfjtfa« toteai, natis pljučnih konic, pasiodks iafloesc«. »sta* Itd. Itd. Predaosii aparata: Razfclapoje oljaate ia vodeae t skočile. Mi t aiUU neri a karjave, torej ogaja varea. Koaodao te Bora aperab»j«U t.dl t postoiji. Takoj po aporaki o« pacijost lakko poda aa ■rili zrak ter je peptiaoma uvar«»»a prod po-MTBim prebujenjem. PressatUjit aOcek takal po
Ctu takoj aporitiljitoea ia popslaega aparata ^AUCOLATOB" 13« Bia, poštaint ia ovojaiia »e zaraiaaa poMbej.
Zahterajte takoj kmpiafilk prospektov,
JOŽE CEBUU
Generalno natepstve za SHS. «-a
RUDOLF RESNIK, uradnik JOSIPINA ŽMAVC, gostilničarka
POROČENA msa BIZELJSKO - LAŠKO, 9. marca 1925
SIKGER
šivalni stroji
so na vsem svetu poznani kot na]boQSI
Slnger šivalni stroji, B0URNE t C0, HEW Y0RK Prodeja na obroka LJUBLJANA, Šetenburgova ul. 3
Centrala za SHS:
ZAGREB, Marulifeva ulica 5
Zastopstva v vseh mestih 33-a
Jezice
kupimo vsako
množino
Najnižje ponudbe in vzorce je poslati na tovarno usnja Aleks Podvlnec, Radeče pri Zidanem mOStU. l26S-a

VeliKa Izbira S¥ll8 u plssna m\
Prodaja do konca meseca po nanovo znižanih cenah
CrBj D3 tfaiK prej d 79 Gin sedaj ni 63 Bia [rej is (iiist prej n 11B Bil sedaj a SS Dia
y Vedno novosti I 77-a n
A. Sinkovic nas!. k. Soss
Ljubljana, Mestni trg 19
prva moč za trgovino s čevlji se sprejme. Reflektira se samo na osebo, katera ie popolnoma izurjena v prodaji zgoraj omenjene stroke. Ponudbe na upr. „Jutra" do 16. t. m. pod .Prvovrstna/^IS"
Varilec in li MM
(Schleiser in Spleiser)
se sprejmeta tekoj. Prva Srpska la-brtka aeroplsaa, Beograd, Vlade-tlaa 13.	1285-a
SODB
od jedilnega in mineralnega olja kupuje po najvišji dnevni ceni 1102-a Tovarna kranjskega lanenep oljt in lirneža
HR0VAT & KO,VIP., LJUBLJANA
Industrijska, obrtmika in trgovska podjetja, ki nutujo popolno vaistvo z vknjižbo in z zastavo zalog blaga iiiojo
113 02.
Ponudbe sprejema in pojasnila daje
Gospodarska pisarna, družba z o. z.
v Ljubljani, Wolfova ul. Ml.	79-«
f.
0 {51 G
DISK
Cšl
a
Zadružna hraanilnic
registrovana posojilna in gospodarska zadruga z o. z.
v Ljubljani
Sv. Petra cesta štev. 19


sprejema vloge oa taranllne knjižice !n tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Daje posojila proti vknjižbi, poroštvu in zastavitvi.
13
301
3 0 m 1=101=
J
Išče se zdrava, poštena
hotelska sobarica
začetnica. - Vpraša se v hotelu Štrukelj
1280-a
Najrečjo zslofs razne emalllrant, alnminijasts ali železne kutiisiske posode, kakor dragih rariii* firodll za ebrtnike, dal e razne verige, tehtnice, lo-nate. krampe, motike, ut-nars'-a orodja in rame stTo!e itd. iid. kar sploh snida, k železarski stroki nndi vedno in najcfcneje tvrdka xr-a
veletrgovina z žeiezitloa
Lioliljaiia, S?. Pefra t. 35
„0peka"
prvovrstne 21'dake, pri« poroča opekarna
»Emona" d. d.
v Ljubljani. — Tovarna na Viču (Brdo). — Pisarna v Praiakovi ul. 3, pritličje. ma
Priporočamo
novo izdajo
Janko KennM
romano«:
Cyclamen
Broš. 22 Din, vez. 27 Din, pošt 1-25 Din
Agitator
Broš. 18 Din. vez. J 23 Din, pošt. 1-25 Din
Izdala jih je
Tiskovna zadrnga v Ljubljani