Štev. 99.
O Ljubljani, s ponedeljek. M1. mola 1905.
Leto mm.
Velja po pošti:
za celo leto naprej K $6-— za pol leta „ „ 13-—
B
za «trt leta „ za en mesec
650 2-20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10-— za ietrt leta „ „ 5-— za cn mesec ,, >, 1-70
Za poSIlj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm):
• • • • O • •
13 h 11
za enkrat za dvakrat za trikrat za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo j« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez
—- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
me vračajo; nefrankirana pisma se nc sprejemajo. UredniSkega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
- Vsprejema naročnino, inserate in
reki amacije. UpravniSkega telefona Stev, 188.
*
Narodno vodstvo.
Celje, 20. apr.
„Naša stranka je demokratična!" Tako je izjavil večkrat Nestor vodij celjskih Slovencev. Tega dejstva se ta gospod vedno drži, kajti upošteva mnenje vsakega, če tudi ni advokat in če tudi ne spada v ozek krog narodnih voditeljev.
Med zadnjimi so pa tudi nekateri, ki vsakega srepo pogledajo, če si upa svoje mnenje o kaki zadevi izraziti. Od učiteljev, uradnikov, duhovnikov, obrtnikov zahtevajo ti gospodje, da se vsakdo vsake volitve udeleži in da odda njim svoj glas, četudi proti lastnemu prepričanju. A govoriti bi nobeden nič ne smel. Ti gospodje so autokrati najnevarnejše vrste. Kam pa autokratstvo vede v stranki, ki je v bistvu demokratična, to smo doživeli v zadnjih dneh, ko se je morala naša deputacija namestniku in različnim ministrom uklanjati, da država odstopi od pogodbe, katero je autokratično navdahnjeni celjski prvak sklenil, ne da bi ga bil kdo pooblastil, ne da bi bil koga vprašal. In če bo vlada res odstopila od te kupne pogodbe, reklo se bo: »Poglejte, Slovenci so že spet koncesijo dobili." Tako se smešimo pred celim svetom.
»Naša stranka je demokratična!" Iz tega sledi, da bi moralo vodstvo na kolikor mogoče široki podlagi osnovano biti. In kaj vidimo v Celju ? Jako ozek je krog tistih gospodov, ki so si prisvojili vodstvo. In ta sestoji večinoma, če ne izključno iz advokatov in notarjev. Nimamo nič zoper nje, posebno zoper tiste ne, ki so v boju za narodne pravice Slovencev že oživeli, ki imajo že mnogo izkušenj in zaslug. Na te gospode, kateri so vsled starosti že mehkejši, ljubez-nivejši in skromnejši postali, apeliramo ter jim na srce polagamo, naj povabijo k svojim posvetovanjem strokovnjake, kadar bodo na dnevnem redu predmeti, katerih sami kot
*) Misli, ki jih razvija naš celjski dopisnik, veljajo bolj ali manj tudi za druge slovenske kraje!
juristi ne razumejo. Naj pozovejo učitelje k posvetovanjem, ki se tičejo ljudske šole. — Saj so ti ravno tako dobri rodoljubi kot oni sami, in njih delovanje ravno tako zaslužno, kakor vsakega drugega narodnjaka.
Dalje bodo morali ti gospodje skrbeti za naraščaj, ki bo v političnem boju dobro izvežban. Za politično šolanje tega naraščaja se pa ne skrbi, če se trije ali štirje gospodi zaprejo v kako sobo ter se potem o najvažnejših predmetih posvetujejo in sklepajo. Ta posvetovanja bi morala biti na širši podlagi osnovana, pristop bi morali imeti vsi mlajši gospodje, ki se za politiko zanimajo in sploh vsi, katerim kaka sodba pristoja. Starejši voditelji bi morali mlajšim razložiti, kako so se razmere v zad«jih desetletjih razvijale v Celju, zabičati bi jim morali, da bomo le tedaj častno zmagali ali častno podlegli, če se bomo potegovali vedno Ie za resnico in pravico. Vporaba lažij, krivice in nasilstva vede sicer včasih do kakih navideznih uspehov, a ti uspehi niso stalni in izginejo s časom, kakor slana po solnčnem vzhodu.
Celjski Slovenci se ne bojujemo samo za mesto Celje ampak tudi za njega okolico. Iz tega sledi, da bi moralo v vodstvu vsaj nekaj kmetov iz okolice biti. Ko bi se teh posvetovanj pravilno udeleževali ti kmetje, ko bi se ti šolali leta in leta v najbolj perečih političnih in gospodarstvenih vprašanjih, ali bi bili potem pri postavljanju kandidatov za državni in deželni zbor še v takih zadregah, kakor smo sedaj? Kmečke občine celjskega okraja zastopata v deželnem zboru dva advokata. Dobro mi je znano, da se nobeden teh gospodov ne poteguje za to čast, ker njih pisarna preveč trpi; kmetje jih sicer volijo, če z navdušenjem, o tem molčim. Konstatiram le, da se polasti za časa deželnozborskih volitev vseh rodoljubov neki neprijeten čut, kaj bo če bodo volilni možje stavkali in se uprli
volitvi predlaganih kandidatov? Ali je nam treba tega straha ? Kako lahko bi si izšolali
v velikem celjskem okraju vsaj enega, če
LISTEK.
Razmerje kržčanske filozofije do descendenčne teorije in Haeckel.
Ce premotrivamo modroslovne probleme, ti so se razvijali tekom stoletij, nas morata zanimati dva momenta, ki označujeta vsak boj med različnimi svetovnimi nazi-ranji: ekstrem, ki zaide vanj vsaka nova misel, ki se hoče uveljaviti preko starega, tonservativnejšega mnenja, in končni rezultat tega duševnega boja. začetkom bomo opazili, da ne bo nobena ideja odnehala frugi, proti koncu, ko se poleže boj, pa se duhovi zbistrijo, vsakdo začenja polagoma uvaževati resnično stran nasprotnikovih razlogov in nazadnje se dostikrat nasprotni fflnenji strneta v soglasno enoto. To je utemeljeno v človeški naravi : večkrat je mogoče najti resnico le po dolgih zmotah ; um človekov, ki mu je vrojeno nepremagljivo hrepenenje po dobroti, navsezadnje doseže svoj vzor: resnico.
Seve to ne velja povsodi, posebno ne tam, kjer se ge za boj med krščanskim naziranjem in brezbožno kulturo ; vzrokov za •o je mnogo. Mi, ki sledimo umu, razsvet-
ljenemu po Božjem razodetju, vemo, da je ta boj načelen in napovedan že po začetniku naše vere, po našem Gospodu in Izve-ličarju ; kajti: kdor ni s Kristom, ta je proti njemu in on je kamen, ki bo do konca vekov mnogim v izpodtiko.
Vendar pa je mogoče doseči sporaz-umljenje med modernimi znanstvenimi pridobitvami in krščanskim naziranjem tam, kjer se te ne zadenejo ob dogmatiško resnico, predvsem ob eksistenco razumnega početnika stvarstva, ob najvišje počelo bitji, idealni nadčutni smisel življenja, ob Boga. Darvinizem s svojim izključno veljavnim iz-bornim zakonom in s svojo naivno razlago početka organskih bitij stoji v diametralnem nasprotju s krščansko mislijo, ki ne dopušča naključja in mehanskega pojmovanja, descendenčna teorija pa ne tangira nikjer resnic božjega razodetja. Krščansko svetovno naziranje nima povoda, pobijati to teorijo, le to povdarja, da ta teorija še ni gotova in da ima zase le več ali manj razlogov, ki utemeljujejo njeno verjetnost. To je tudi povdarjal P. Wasman S. J. in nič več.
Nedavno pa je znani Haeckel prodajal svojo modrost po Berolinu in izrabljal izvajanja Wasmanova za svoje puhlo, pusto in prazno svetovno naziranje, ki mu zaradi
i ne dveh kmetov za poslanca, posebno pri nas, ko so kmetje gmotno še kolikor toliko daljno podprti in ki duševno nadkriljujejo svoje srednje in gornještajerske sodeželane. Če se je pa Srednjim in Gorenjim Štajercem in celo Kranjcem posrečilo toliko kmetov v deželni zbor spraviti, zakaj bi bilo to ravno v celjskem okraju nemogoče? To je tedaj eden glavnih opustnih grehov naših celjskih rodoljubov, da se niso brigali za politično vzgojo našega kmečkega ljudstva. Upam pa, da se bo dal ta greh še prej popraviti, kakor se kmečko ljudstvo samo upre pod di-vizo: »Kmet naj voli kmeta!"
In končno še nekaj! Naši gospodje so jako občutni pri vsaki, posebno pa pri neugodni kritiki. Vsak poslanec je svojim volilcem odgovoren za svoje delovanje, in časniki nimajo samo pravice, ampak celo dolžnost vsako dejanje vsakega poslanca bistro premotrivati, soditi, in tudi obsoditi, če se isto ne strinja z ljudskimi koristmi. Na kritiko mora tedaj vsak poslanec biti pripravljen, in če je tako častihlepen, ali nervozen, ali bolehen, da ne prenaša neugodne kritike, potem ni za javno delovanje, potem naj odstopi. Naše politično življenje bo hi tedajygrayo ostalo, če se bo smelo kritizirati' l^fse^avno obsoditi, kar je obsodbe vredno.
Če sem s temi vrstami dosegel, da se bodo začeli merodajni krogi i našimi ne-dostatki baviti in premišljevati, kako jim okom priti, sem svoj cilj dosegel.
RosRo-japonska vojska.
Na morju.
Tokio, 28. apr. Roždestvenskega so zapazili včeraj daleč proč od obali, med kamranško luko in rtom V a 1 e r a, sedemdeset milj severno od Kamranškega zaliva.
Amsterdam, 29. a^r. »Telegraf" poroča iz Batavije: Tretje rusko brodovje so včeraj zapazili pri Pulo-Penangu (Penang je od Singapura oddaljen 300 milj. Tretje rusko
brodovje mora torej vsak čas priti mimo Singapura.)
London, 29. apr. Tu so zelo vznemirjeni, ker baltiško brodovje križari po Kitajskem morju. Če bi ruska eskadra dolgo plula po kitajskih vodah, bi bila Angleška j prisiljena poseči vmes. Vkljub oficijelni prepovedi so spravili na nek mali otok štiri topov težkih 12 funtov, - pozneje pa še dva druga. Moštvo, ki jih je spremilo, je izjavilo, da imajo topovi ostati v pristanišču.
Kolin, 29. aprila. »Magdeburgische Zeitung" poroča iz Tokia: V kratkem pričakujejo združenja brodovja Roždestvenskega z Nebogatovim. Parobrodi baltiškega brodovja so že odpluli Nebogatovu naproti. Poizvedovalne ladje Togove jim sledijo. Togo bo baje zaprl obe formoški ožini, da vsili Rusom vojsko. Bitke pričakujejo šele sredi maja
Penang, 29. aprila. Parnik »Kat-herine Apear" poroča, da je včeraj ponoči plul 60 milj južno od Penanga mimo dveh brodovij, od katerih je štelo eno 8, drugo pa sedem ladij. Vse ladje so plule proti Singapuru.
London, 29. aprila. Dopisnik „Daily Mail", ki si je v džunki ogledoval kamranško pristanišče, poroča, da je v luki polno ruskih ladji in štiri nemške, ki so jih izpre-menili v ruske ladje za premog. Ostalo brodovje je usidrano zunaj pristana. Nekaj ladij je odplulo, da poizvedujejo o sovražniku. Pri brodovju sta dva nemška parnika, ki jih je rusko brodovje zaplenilo, ker sta imela na krovu proviant za Japonce. Med ladjami plujejo neprestano torpedovke. Roždestven-ski in Nebogatov sta zmenjena, da se brodovji združita pri Kamranu.
London, 30 apr. Iz Saigona poročajo: Nemški parnik .Juliette" so Japonci pri Peskadorskih otokih zaplenili. Imel je seboj proviant za Vladivostok.
London, 30. aprila. Admiral Nebogatov še ni plul mimo malaške ceste. Očividci poročajo, da so njegove ladje dosti slabše, kot ladje brodovja Roždestvenskega. Ruske ladje imajo dovolj premoga; brodovje Nebogatova spremlja več premogovnih ladij toda te so pravzaprav namenjene za Nebogatova. Nebogatov ima nalogo ščititi premogovne ladje pred napadi japonskih poizvedovalnih križaric.
London, 30. aprila. »Times" poroča iz Hongkona: Guverner je izdal obširne varnostne naredbe, da varuje najstrožjo nevtralnost. Pri vhodu v luko bodo položili mine,
lepšega nadeva ime »monizem". Značilno je, da se je Haeckel upal predavati v Berolinu šele sedaj, ko so umrli njegovi slavni nasprotniki, ki so živeli in delovali v Berolinu, med njimi Du Boys Reymond, najbolj značilno pa je to, da se ni udeležil Haecklovih predavanj noben znanstvenik, ki zasluži to ime.
Nočemo omenjati smešne vloge, ki jo je Haeckel igral v Berolinu, saj se norčujejo iz njega ljudje, ki so vse kaj drugega kot kristjani; nevzdržljivo stališče Haecklovo že dovolj označujejo besede, ki jih je izustil na slavnostnem komerzu. Dejal je med drugim, da je bil zjutraj v zoološkem vrtu in da ga je ondi pozdravila neka »draga sestrična gospodična šimpanzinja". Kdor svoje mnenje brani s takimi neokusnimi šalami, ki naj bodo resne, ta se pač sam dovolj kompromitira; nas zanima le to, da je Haeckel zlorabljal po svoji stari navadi mnenje Wasmanovo.
Dejal je, da ta sloveči naravoslovec jezuit priznava descendenco in da je to velika pridobitev za moderno svetovno naziranje Mož najbrže ni niti prelistal Was-manove »Biologije"; tam stoji izrecno zapisano in je tudi dokazano, da so Haecklove misli neznanstvene in šarlatanske, tam je
pribito, da je darvinizem pokopan, monizem pa neki na novo pogret panteizem, ki ga bo kmalu konec. Descendenčna teorija pa ne nasprotuje krščanstvu niti najmanje, ako priznava le to : da se je razvoj organizmov vršil po notranjih razvojnih zakonih, brez naklučja in odvisno od nekega prvega počela, kar trdijo dandanašnji vsi znanstveniki, ki imenujejo darvinizem bajko in največji zmote preteklega stoletja.
#
* *
Kaj je jedro descendenčne teorije ? Njena najgloblja metafiziška podlaga je ta, da Bog ni vstvaril neposredno organskih vrst ampak da so se te razvile iz ene ali več vrst polagoma in brez direktnega vpliva od Boga ! Bog je dal prosto roko posrednim vzrokom (causae s e -c u n d a e jih imenujejo sholastiki), da delujejo v organizmih in jih razvijajo do najvišjih stopinj. Je li to v nasprotju s krščansko filozofijo, oziroma, če hočete, z Aristotelovim naziranjem?
LXXVII. poglavje tretje knjige »Summa contra gentiles" Tomaža Akvinskega nam na to daje jasen in precizen odgovor. Tam izvaja krščanski filozof, da posrednje delovanje sekundarnih vzrokov ne nasprotuje
da preprečijo, da ne vdere rusko ali japonsko brodovje v luko. Rusi so ne daleč od luke, izven nevtralne črte zaplenili angleški parnik, ki je plul z rižem na Japonsko. Japonsko brodovje.
London, 29. apr. O brodovju To-govem ne vedo ničesar. Po poročilu „Daily Mail« sta le vodja mornariškega štaba in mikado obveščena o kraju, kjer se nahaja Togo. Mornariške oblasti izjavljajo le to, da so o pevoljnem uspehu morske bitke čisto zagotovljeni, ker se je pokazalo, da Rusi nimajo dobrih bojnih ladji in hitrih manjših križaric, dasi so številnejši od Japoncev.
Hamburg, 30. apr. Japonsko brodovje je odplulo iz Peskadorskih otokov. Nemški transportni parniki so zapazili japonsko brodovje 80 milj ed H a i n a n -s k e g a otoka.
Glasovi o Roždestvenskem.
Pariz, 29. aprila. „Matinu poroča o Roždestvenskem zanimive podatke. En višji častnik štaba Roždestvenskega je pokazal dopisniku sledečo brzojavko admiralovo: „To je nespodobno in smešno! Ni mi treba vaših brzojavk. Jaz samo hočem, da mi pošljete, kar sem zahteval." V takem tonu občuje Roždestvenski s peterburškimi službenimi krogi in jim tako zna dopovedati svoje mnenje. „Matin" poroča, da niso na ruski eskadri samo ruski vojaki, ampak mnogo pomorskih podčastnikov drugih narodnosti, ki so vrlo vešči in služijo za dobro plačo. Izvanredno dobro nadomeščajo neizkušene ruske novince.
Koliko je padlo Japoncev ?
Tokio, 29. aprila. Okuma, vodja napredne stranke v japonskem parlamentu, je imel danes na nekem shodu govor, v katerem je dejal, da ceni število ranjencev in bolnikov po bolnišnicah na 200 do 300 000, na bojnem polju pa jih je padlo 50.000. — Okuma pozivlje narod, naj se pripravlja na nadaljevanje vojske.
Angleži o Roždestvenskem.
Kolin, 25. aprila. »Kolnische Ztg." poroče iz Londona: V političnih krogih je vzbudila veliko zadovoljstvo vest da je Roždestvenski zapustil zaliv Kamrank. Dvomljivo je, če bo obdržal dosedanjo severno smer, kajti v desetih dneh svojega bivanja v zalivu Kamrank pač ni moget ladij očediti morskih rastlin. Strokovnjaki pričakujejo v kratkem bitke pri Formozi, vendar pa je ruski admiral s tem, da se je ustavil v zalivu Kamrank, na katerega ni nihČJ mislil, in ki je vsled pomanjkanja vsake brzojavne zveze dobro služil namenom Roždestvenskega, dokazal, da ni manj prekanjen ko Japonci. Sedaj je njegovo bivanje zavito ravno tako v zvito temo, kakor ono japonskega brodovja, s katerim se najbrže Roždestvenski ne bo prej spustil v boj, predno se mu ni posrečila združitev s tretjim brodovjem.
Vladivostok.
Peterburg, 29. aprila. Poročnik Saličenko, ki je bil preje dodeljen admiralu Skrydlovu, je dospel iz Vladivostoka semkaj. Saličenko poroča, da so vse utrdbe v Vladivostoku v izvrstnem stanju in odgovarjajo vsem modernim zahtevam. Municije in živil je v izobilju. Križarice „Rossia", »Gromoboj' in „Bogatyrtt so popolnoma popravljene in so zapustile ladjedelnice. Vkljub temu zapušča vedno več ljudi mesto. 1. maja bodo zaprte skoro vse prodajalnice v mestu.
Četrto rusko brodovje.
V Kronstadtu in Libavi je vse v živahnem gibanju V libavskem pristanišču „Cesar Aleksander III." se nahaja približno 12 tor-
pedovk, križarica „Russi" in deset parnikev družbe Hamburg-Amerika, ki jih je ruska vlada nakupila : „Adria", „Assyria", »Gra-nada", »Palatia", „Canadia", BConstantia*, flHercyniaw, »Valesia", Teutonia" in „Bel-gravia*. Sedaj še pričakujejo križaric, ki jih je Rusija nakupila v Čili
Koreja.
London, 30. aprila. »Times" poroča, da je dospelo v Korejo že 60.000 japonskih naselnikov. Japonci pomirjujejo deželo. Korejsko armado, ki je štela 10.000 mož, so zmanjšali na 1500 mož. Korejsko policijo so nadomestili z japonsko. Nezgoda „Pallade"?
Pariz, 30. aprila. Iz Peterburga pe-ročajo semkaj, da je ruska bojna ladja »Pallada" v kamrsnški luki zadela na dno in jo ne morejo rešiti.
Sestanek Goluchowskega in Tittonija v Benetkah.
Benetke, 29. aprila. Ob 2. uri popoldne se je podal grof Goluchovvski v spremstvu poslanika Liitzowa v „Grand Hotel", kjer stanuje Tittoni. Našega ministra sta sprejela poslanika vojvoda Avarna in grof Macchi de Celera, ki sta ga peljala v Tittonijevo stanovanje. Tittoni je stisnil Golucho\vskemu roko in ga zagotovil, kako je vesel, da ga je obiskal. Ministra in poslanika so se potem prisrčno razgovarjali tri četrt ure. Državnika sta se popolnoma zedinila v vseh važnih vprašanjih. Ob 5. uri popoldne sta Tittoni in vojvoda Avarna obiskala Golucho\vskega v „Hotel de 1' Eu-rope". Sprejela sta ju grof Liitzow in lega-lijski svetnik baron Gagern. Ministra in poslaniki so se potem razgovarjali eno uro.
Benetke, 29. aprila. Ob pol 8. uri zvečer je priredil Tittoni na čast Golu-chowskemu pojedine. Ob tej priliki je govoril Tittoni sledeče: „Ko se zahvaljujem izvrstnemu državniku, ki vedno uspešno deluje za mir, za njegov prijazni obisk v Benetkah, v katerem vidim utrditev prijateljskih razmer med zveznima in prijateljskima državama Italijo in Avstrijo, napijem na zdravje avstrijskega cesarja in ogrskega kralja." Goluchowski je odgovoril: „Srečen sem, ker sem prišel sem, da stisnem rok« mojemu prevzvišenemn sodelavcu pri delu za mir, za katerega delujeva z vso skrbjo, in da moramo zopet zagotoviti, da se popolnoma strinjava v vseh vprašanjih, ki so merodajna v izvrstnem razmerju med Italijo in Avstro Ogrsko. Napijem na zdravje'prijatelja in zaveznika mojega vladarja, kralja Viktorja Emanuela." Listi se jako obširno bavijo s sestankom obeh ministrov, ki dokazuje, da se je zaenkrat zopet posrečilo nekoliko skrpati in ponoviti zvezo med obema državama.
Wittek odstopi.
Z Dunaja poročajo, da odstopi v najkrajšem času železniški minister W i 11 e k. Baje ne bo več navzoč pri zbornični seji v sredo. Pravijo, da bo vodil posle železniškega ministrstva začasno sekcijski načelnik Vrba.
Parlamentarni položaj.
Gosposka zbornica bo imela dne 5. majnika sejo. Obravnavala bo: drugo branje zakona o točenju, o podržavljenju „Prve ogrsko gališke železnice" in „ Ogrske zahodne železnice", zakona o vojaški pripregi, zakona o prodaji državnega nepremakljivega premoženja in o zakonu o zopetnem uve-ljavljenju določil zakona o lokalnih železnicah iz leta 1894 Izvrševalni odbor češčega ustavoveznega veleposestva bo imel v Pragi
Božji vzročnosti, ampak da jo celo povzdiguje in ji še bolj pristoja. Zato tudi pravi Wasman: »Božja vsemoč in modrost se kažeta veliko bolj, če se vrste razvijajo po naravnih zakonih posredno, kot po neposrednem stvarjenju." Sveti Tomaž navaja za to šest dokazov, zadnji slove tako-le: »Vrsta vzrokov je vzvišenejša kot vrsta učinkov, ker vzrok presega učinke; zato se
v vrsti vzrokov bolj javlja popolnost božjega uma. Ce pa ne bi bilo nekaj posrednih vmesnih vzrokov, ki izvršujejo božjo previdnost, potem bi v stvarstvu ne bilo reda vzrokov, temveč samo učinkov. Zato zahteva popolnost božje previdnosti, da so v stvarstvu vmesni vzroki." To pa zaključuje sveti Tomaž z besedami sv. pisma: „Zato je zapisano: Blagoslovite Gospoda vse njegove moči, služabniki njegovi, ki izvršujete njegovo voljo, in drugod: Ogenj, toča, sneg, led, duh viharjev, ki udejstvujete besedo njegovo."
Descendenčna teorija ima torej v sebi dva momenta: filozofski in naravoslovni. Filozofski pravi, da je temeljna ideja des-cendenčne teorije prava; krščanske modro-slovje je vedno učilo, da ni treba ne-
posrednega božjega vpliva tam, kjer se dajo dejstva razlagati po naravnem razvoju. Drugače je z naravoslovno vrednostjo des-cendenčne teorije; o tej imajo soditi strokovnjaki prirodoslovci, ki pa ne smeje prekoračiti meja, ki jih jim stavlja filozofija: hipotetični razvoj organskih vrst mora imeti zadostni prvi vzrok in tudi za postanek prvih organizmov je treba neposrednega ali posrednega vpliva Božje vsemoč i.
Haeckel je dejal, da sklepa Wasmann kompromise z moderno znanostjo. Mož je preveč navdušen, zato povsod vidi to, kar si želi. To se opazuje tudi pri ljudeh, ki trpijo na prisilnih predstavah, blodnih in fiksnih idejah; o koncesijah tu ni kratkomalo govora. Le tam je megoče govoriti o koncesiji, ki se jo napravi zmoti, kjer se priznava kot resnično to, kar je očito napačno; če se pa v kaki trditvi izlušči pravo od nepravega, to ni koncesija, ampak ne-pristranost. In to nepristranost Wasmannovo priporočamo verni čredi Haeckeljevi.
Franc Terseglav.
te dni sejo. O političnem položaju be pore-čal dr. Baernraither. Mladečeški izvrševalni odbor je imel v soboto 29. tg. pod pred-sedništvom poshnca Skarda sejo. Posvetovali so se o vseh dnevnih pelitičnih vprašanjih. Perečilo so vzeli po obširni razpravi na znanje. Temeljito so se posvetovali, kako stališče naj zavzamejo Mladočehi pri posvetovanju e carinskem tarifu, Sklenili so, naj bodo poslanci v tem vprašanju svobodni.
Dogodki na Ruskem.
Peterburg, 29. aprila. Jutri bodo razglasili ukare o verski svobodi starover-cev, o odpravi zakonitih omejitev za katoličane in druga krščanska verska izpoveda-nja in za mohamedance.
Varšava, 29. aprila. Finančni minister je ukazal zapreti vse zasebne trgev-ske šole in zapovedal, da oblasti ne bodo več smele dati dovoljenja za ustanovitev takih šol.
V a i š a v a , 29. aprila. Ravnatelji tukajšnjih šol so prepovedali učencem čitati dela Gorkega in Andrejeva.
B e r e 1 i n , 29. aprila. Kakor poroča „Vorwiirts", je bila nedavno seja ruskih pre-kucijskih strank, ki jo je sklical Gapon. Sklenili so izdati dve izjavi: eno politično in eno socialno. V politični izjavi se navaja: Prekucijsko gibanje se mora končati le s splošno oboreženo vstajo. Vstaja mora doseči, da bo odstavljena carjeva rod bina. V prihodnje naj vladajo Rusijo oboroženi meščani in po njih izvoljeno ljudsko zastopstvo. Predvsem se mora popolnoma izpremeniti sedanja vladna oblika v demokratično republikansko po načelih splošne, direktne, enake in tajne volivne pravice.
Peterburg, 29. aprila. Ruski uradai brzojav poroča, da se 1. majnika ni bati nemirov, ker je zagrozila vlada, da bo s silo zadušila vsak poizkus, kaliti mir.
Poznanj, 30. aprila. Za bodoče velikonočne praznike ima vse v obmejnih pruskih postajah se nahajajoče vojaštvo ukaz, da naj bo pripravljeno.
Peterburg, 30. aprila. Pri inten-danturi so odkrili velika poneverjenja. Manjka več milijonov rubljev. Več višjih častnikov je prizadetih. General Salanski je izvršil samoumor, ker je zapleten v pone-verjenja.
Varšava, 30. aprila. Na grodskem posestvu je poslal najemnik Dorfmann na pristavi uslužbeno osobje napajat živin®. A posli so pustili živino samo pri vodi in je moral iti Dorfmann sam ponjo. Medtem, ko je Dorfmann gonil živino domov, so mu pa posli zažgali hišo in pristavo. Podolski guverner je poslal v Grodek več stotnij ka-zakov, ki so streljali na delavce in ubili 18, ranili pa 24 oseb. Kazaki so odgnali 85 uklenjenih kmetov v zapor.
Peterburg, 30. aprila. Car je imenoval kavkaškega namestnika grofa Voron-cova Daškova v državni svet. Pri sejah ga bo nameščeval baron Nolde. Nadalje so pozvani v ruski državni zbor: generalni po-bočnik Grippenberg, senatorja Tagancev in Lazarev, knez Obolenski, pomočnik pravosodnega ministra Smeman in tulski plemiški maršal Arzenjev. Car je pomilostil vsled kartečnega strela ob blagoslovljenju Neve obsojene častnike Davidova, Karzova in Rotha. Danes je izšel tudi tolerančni ukaz, ki določa, da lamaitov ne bodo smeli v uradnih spisih več označevati kot pogane.
Moskva, 30. aprila. V politehničnem muzeju je bil velik požar, ki je pro-v^ročil 160.000 rubljev škode.
Varšava, 30. aprila. Splošno menijo, da bo sicer 1. maj miren, a resen. Začela se bo splošna stavka na železnicah in v tiskarnah listov. Ni izključeno, da bo trajal štrajk cele tri dni.
Razmere v Turčiji.
Turška vlada je petrdila pogodbo za najetje francoskega posojila v znesku 2,640.000 funtov. Ta izposojena vsota je ravno tako visoka, kakor ona, ki jo najame Turčija v Nemčiji. Od te vsote bo naročila Turčija zu 700.000 funtov vojnih potrebščin na Francoskem. Vali v Bassori je brzojavil turški vladi, da so priplule štiri angleške bojne ladje v Kuvogt, kjer merijo morsko glebočino baje zato, ker nameravajo Angleži utrditi obrežje. Turčija je naročila svojemu londonskemu poslaniku, naj zahteva pojasnil pri angleški vladi. V Genevi pričakujejo voditelja armenskih vstašev, Andranika. V razgovoru z nekim časnikarjem je Andranik izjavil, da so se odločili armenski vstaši nastopiti tako, da bodo velevlasti prisiljene posredovati v Turčiji. Sarafov je naznanil bolgarskim časnikom, da je sicer rekel princu Albertu Ghika, da simpatizira z vstaškim gibanjem v Albaniji, a ni nikdar obljubil princu, da bo podpiral njegova stremljenja glede albanskega prestola.
Dnevne novice.
Liberalne velikonočne mi. sli. „Slov. Narod" je v velikonočnem članku proglasil Kristusa za „prvega revolucionarja". Izveličarja popisuje take, kakor kakršnega Garibaldinca, ki divja v rdeči srajci in hujska ljudi preti »farjem". S tako umazanostjo se je predrznilo glasilo odpadnikov oskruniti velikonočni praznik! „Slov. Narod" pozdravlja čas, ko bo novo poganstvo izbrisalo zadnje sledi krščanstva ter kliče:
Tam daleč na obzorju za gerami se že svetlika in dela se veliki dan. Bliža se že z lahkimi koraki čas našega vstajenja in našega prerojenja, oni praznik, ko bodo vesoljnemu človeštvu zavladale božanstvene sestre Egalitč, Fraternitč in Libertč !
Pri »Naroda" so torej zadovoljni z napredkom »lumparije". Ne tako pri „Go-renjcu". Tam so silno žalostni in zdihujejo:
Mogočno done zvonovi, v vseh cerkvah odmeva »Aleluja !", ali letos za nas ne more biti vesela. Kristus je vstal, mi se pa bojimo, da naš narod ne bo kmalu imel v e č m o č i, da bi mogel vstati in streti svoje zunanje in notranje sovražnike. Zat« pa samo ob teh svečanih dnevih iskreno želimo, da nam vsaj bližnje leto prinese veselejšo „Alelujo!"
Torej drugo leto! — Jako čudno premišljevanje za veliko noč smo našli v „Rde-čem praporu". Ta pozdravlja vstajenje tako-le :
Na svetu je že polno brezvercev. Same oblike ne zadostujejo več ljudem. Priroda, ki so jo zaničevali, jih drži s trdo roko. Dan na dan so morali nehotd izpolnjevari njene zakone, pa je našla zopet pot v njih misli. In porodila je novo vero: Vero v človeka in v zemljo. Na tem svetu iščejo pomlajeni ljudje nebesa in pričakujejo vstajenja. In zanje ima Velika noč velik pomen. Kar so kristijani izgubili, s o našli „brezverci" sami v sebi, in bolje razumejo oni Krista in njegov nauk, kakor tisti, ki se šopirijo z njegovim imenom.
Kako razumejo ti ljudje Krista, so takoj povedali, ko mu odrekajo božanstvo in ga zovejo „tesarjevega sina". Tako daleč so padli ljudje, ki pravijo, da jim je vera privatna stvar ! A naj se ne varajo ! Čim bolj bodo oni trgali ljudem krščanstvo iz src, tem bolj bodo zbujali tudi one, ki se bore za resnico in pravico, ki jo je Kristus prinesel na svet!
Skrb za šolo ? Vsled nepopisne modrosti šolske gosposke dobe Dobrepoljci novega nadučitelja kazenskim potom. Ta modri čin te gosposke ostane za nas navadne zemljane uganka. Ne vemo nič, koga hočejo na ta način kaznovati, ali bodočega nadučitelja, ali Dobrepoljce, ali pa koga druzega. Stvar je čisto priprosta: Ta gosposka mora skrbeti za razvoj in napredek šole in čisto naravno je, da skrbi po svoje. Nadučiteljsko vprašanje Dobrepoljcev nič ne razburja. Ako šolska gosposka spozna, da je take prav, da je tako razmerje med nad-učiteljem in Dobrepoljci, kakršno je že dalj časa, najboljše in za napredek šole edino pravilno, se Dobrepoljci klonejo tako razboritemu mnenju. Vsled velikega števila šolskih otrok je nujno potrebno, da se šola razširi. Nadzorniki, ki pridno obiskujejo to šolo, so polni skrbi za razširjenje. Uvedli so tudi potrebne akcije, da se dobi potrebni denar od dobrepoljskih davkoplačevavcev itd., a uspeh je tako minimalen, da ga najboljše oko ne more zagledati. In vzrek? Poznajo ga Dobrepoljci in tudi šolski gosposki ne more biti neznan. Nadučiteljeva osebnost v prvi vrsti more pospeševati vsa enaka dela, ako je razmerje med njim in davkoplačevavci primerne. In sedaj ?.. • Poslali bodo nadučitelja kot kazen in za kazen. Deželni šolski svet, ki po svojih organih tako rad poudarja, da vpliva pomirjevalno in blažilno, da odstranja vzroke, ki ovirajo šolski napredek, hoče napraviti med šolo in občinami še hujše nasprotstvo. Od prvega dne si bodo stali sovražno nasproti nadučitelj in — Dobrepoljci in ti bodo od samega navdušenja za take razmerje in toliko naklonjenost šolske go-speske razširjali šole in zidali nove po vseh kotih. Take modrosti si ne moremo drugače tolmačiti, kakor na ta način, da si mislimo, da vsa tista skrb za šolo in ljubezen za napredek, ki jo imajo nadzorniki na jeziku, ni nič druzega, kot hlinba.
Zupan dr. Kraut v Kamniku
(seveda po milosti in pravici deželne vlade kranjske) in ves njegov štab z davkarjem Ravnikarjem na čelu, je skrajno vznemirjen zaradi dopisa v 94. št. „Slovenca". Kakor smo izvedeli, so imeli liberalni gospodje zborovanje, kako bi ves svoj liberalni strup zlili v „SI. Narodu" na gospoda dekana kamniškega, katerega krivično dolže kot dopisnika omenjenega dopisa, ki je pa skozi in skozi resničen. Pravijo, da se tudi mati županja togote. Res je, da se g. kamniški dekan za napade v „Slov. Narodu" zmeni kot za lanski sneg, vendar konštatujemo resnici na ljubo, da g. dekan kamniški ni pisal onega dopisa in sploh n i v nikakršni zvezi ž njim, kakor noben kamniških duhovnikov. Znajo še drugi ljudje v časopise pisati! Dr. Krauta poznamo iz Ljubljane in Celovca ter mu kličemo: Resnica v o či bode! Sad omenjenepa posvetovanja je dopis dr. Krautov v »Narodu", v katerem slavi mož samega sebe — dokaz, da nihče drugi ne ve za njegove zasluge, kakor le »n. »Mnogoza-služni" g. dr. Kraut naj nam ne zameri, če ga kot pristaša slonskonemške liberalne zveze temu primerno cenimo.
Sluge sistema. Kako sedanji vladni sistem pritiska na vse količkaj odvisne elemente, ki niso dovelj trdnih značajev, nam kažejo nekatere klasične priče v deželnem šol. svetu. Zatajivši vso svojo preteklost, se dado izrabljati v policijske namene in preganjajo kakor navaden orožnik »Domoljuba". Kdor bi nam opisal kakega nadzornika pri njegovem delu, bi nam ustvaril klas čen tip orožnika. In ko so padli na to socialno stopinjo, so zmožni v interesu svojih kruhodajalcev za vsako dejanje, tudi narodnega izdajstva se ne plašijo. Razdelitev šole na Jesenice-Savo bodo pokrivali s plaščem pedagogike, ki je pa tako luknjičavo, da se skozi vidi golo in grdo narodno izdajstvo, ki se ni izvršilo toliko iz prepričanja, kakor pa iz servil-nosti. Pravičen zgodovinar, ki bo morda opisoval življenje teh ioli „zaslužnih" mož, ne bo smel pozabiti omenjenih plemenitih petih njihovih značajev, ker le tako bodo slike popolne.
Premeščena sta č. g. Karol G n i d o v e c , kaplan v Dolenji vasi, za kaplana v Ribnico, č. g. Janez Traven, kaplan v Ribnici, za kaplana v Smartin pri Kranju.
— Važna razsodba. Iz Tržiča se nam piše: Ob času občinskih volitev se rado dogaja, da posamezni župani in tudi c. kr. okr. glavarji zapisnike volilcev nasproti jasnemu besedilu obč. vol. reda po svoje prikrojijo, kakor jim kaže. Tudi v Tržiču smo imeli meseca februarja 1903 občinske volitve na podlagi strankarsko prikrojenega volitvenega zapisnika. Vse pritožbe niso pomagale in tako je v II. raz redu zmagala nemška stranka. Zoper ukrep okr. glavarstva sta bili vloženi dve pri tožbi na upravno sodišče. Eno pritožbo je vložil g. župnik sploh proti razdelitvi volilcev v posamezne razrede, ker se ni stri njala z obč. volilnim redom, zlasti ne s § 13. Na to pritožbe je dobil odgovor, da on ni bil osebno prikrajšan, ker itak voli v I. razredu. Čudno, ker glasom § 17. ima ,vsakdo' pravico pogledati v razgrnjeni imenik in sme vložiti pritožbo, če imenik ni pravilen. Vložil pa je pritožbo tudi osebno prizadeti tovarnar g. Goeken, katerega so potisnili iz druzega v tretji razred. Tej pritožbi pa je upravno sodišče ugodilo v smislu § 13. vol. reda. Razsodba pravi : Znesek vsega davka se razdeli na tri enake dele. Volilci, ki plačujejo po vrsti, kakor kaže imenik, prvo tretjino vsega davka spadajo v prvi, ki plačujejo drugo tretjino v drugi, ki plačujejo tretjo tretjino, v tretji voleči razred ; volilca pa, ki stojita na meji med prvim in drugim, oziroma tretjim razredom, uvrstita v tisti razred, kamor pade več njunega davka. Po tej razsodbi bo šte' drugi razred v Tržiču več volilcev in ti so jedro prebivalstva. Ce bodo postopali sporazumno z volilci tretjega razreda, bodo še gospodarji na svojih tleh, nesloga pa jih bode usužnjila. Bodite torej edini, ko pridejo volitve.
- Nadvojvoda Jožef Ferdinand je imenovan za polkovnika imeji-telja pešpolka štev. 45. Tem povodom je tukajšnja vojaška godba včeraj napravila nadvojvodi serenado. Nadvojvoda Jožef A v g u s t je imenovan za polkovnika ime-jitelja dragonskega polka št. 15. Nadalje je
imenovan nadvojvoda Oton za generala kavalerije.
—	Zastrupila se je v Trstu 241etna Antonija Trobec.
—	Na Bledu je umrla mati tržaškega odvetnika dr. Mateja Pretnerja, gospa Marija P r e t n e r , rojena Pogačar.
—	Občinska volitev v Gorenji Šiški. Pri obč. volitvi v Gor. Šiški, ki se je vršila v soboto so v III, in II. razredu zmagali nasprotniki sedanjega župana Galleta, ki je sicer izvoljen za občinskega odbornika v I. razredu. — Nemškutarskemu županovanju gospoda Galleta je torej od-klenkalo.
—	Nove groblje so odkrili v Bohinju.
—	Potres so čutili 28. t. m ob 10. uri zvečer v Zagrebu. Potresne opazovalnice v raznih mestih so zabeležile, da se je nekje vršil potres, ki je bil skoro enak indijskemu potresu.
—	Podsula se je okrajna oesta k sv Katarini pri Tržiču pri Bistrici. Promet ni moten.
—	Na Šmarno goro sta prijahala 27. t. m. baronica Jerica Wurzbach in baronica Marija Lazarini.
—	Redarstvo v Skofji Loki. Loški meščan nam piše: V soboto zvečer sem videl čuden prizor na ulici za spodnjim trgom. Nadstražnik K. je našega someščana in rojaka suval, pretepal in mu dajal naj-gršf pridevke. — Poizvedoval sem, kaj je vzrok, in se prepričal, da je meščan bil po vsem nedolžen. Skrajni čas je, da se takemu početju napravi konec. Ako se človek le malo zameri, je že v nevarnosti, da pride pod ključ. Govoriti bi megli več, a za danes bodi dovolj. Poživljamo pa županstvo in obč. odbornike, da govore resno besedo, ker meščani so že siti tega terorizma.
—	Pri skakanju z voza ponesrečil. Dne 26. t. m., približno okoli pol 9 ure zvečer obstal je Jožef Kogovšek s svojo vprego pred Kramarjevo krčmo v Laških rovtah, da bi nekaj praznih sodčkov za pivo naložil. Kmalo na to prisedel je na voz 38 let stari delavec JožefvŽvan iz Kam nja. Po izpovedbi voznika je Žvanu klobuk odletel z glave, ta je skočil z voza za njim, in takoj je čutil v trebuhu bolečine in ker ni mogel ustati, je obležal na cesti. Pripeljali so ga v Polje, kjer je drugi dan umrl.
—	Društvo Rdečega križa za Kranjsko je razposlalo poročilo o svojem delovanju v minolem letu. Društvo je imelo v 1. 1904, 5 častnih in 308 rednih članov ter imovine 112 829 K 91 h. Skupni prejemki v minolem letu so znesli 9466 K 82 h, izdatki 4702 K 94 b. Invalidom in revnim vojaškim vdovam se je izdalo 2187 K 60 h, pogorelcem v Šmihelu 150 K. Društvo šteje 15 podružnic, ki imajo 758 članov in 27.744 K 93 h premoženja.
—	Visoki gostje na Vačah.
Vojvoda in vojvodinja Meklenburška s princem in princezinjo večkrat v tednu prihajata z Vagenšperga na Vače, kjer dobita še mnogo zanimivih starin in izkopin Visoki gostje napravljajo s svojim krščanskim življenjem na prebivalstvo najboljši vtis.
—	Umrl je v četrtek v Sempasu v 85. letu svoje starosti gosp. Josip K r o -š a n, kapelnik šempaske godbe. Celih 62 let je nastopal kot godec. Zadnji dve leti pa ni več mogel. Pri pogrebu je igrala domača godba.
—	Nagla smrt. Iz Srednje vasi v Bohinju : Preteklo sredo je prisedel 401etni Jožef Žvan iz Polja na voz k vozniku, ki je vozil pivo gostilničarjem okoli Bohinja. Voznik je hitro pognal, Žvan je omahnil in padel pod težki voz, ki mu je šel čez telo. Hudo poškodovanega so prinesli sorodnikom na Polje, kjer je drugi dan izdihnil^ — V četrtek se je ubil 791etni Tomaž Žmitek, stari mlinar od Fužine. Starček je navadno sam stanoval v mlinu in po močeh še vedno mlel. Ponoči je vstal, zašel v temi k nategi in tam 3 metre globoko padel. Obležal je na mestu mrtev.
—	Spolirana pisma. Vsled odredbe preiskovalnega sodnika so natančno preiskali progo južne železnice in našli še okolu 70 spoliranih pisem, iz katerih je bil vzet iz Amerike poslani denar.
—	Pretep v cerkvi. „Narod" je poročal o izgredih v Nevljah in na Ježici. Oba izgreda podtika duhovnikom, češ, da so ti »dovedli naše ljudstvo do surovosti, ker hujskajo proti naprednemu časopisju". Kar piše »Narod", je največje farizejstvo. Že leta in leta, dan za dnem blati „Narod" vero, cerkev in duhovnike, sedaj pa tarna, da ljudstvo nima vere in je posurovelo. Noben čifutski list ne piše tako grdo in nesramno, a hoče biti nedolžno jagnje, ki ne kali vode. Ako duhovniki zbirajo mladino v Marijinih in izobraževalnih društvih ter jim priporočajo lepo vedenje, to »Narodu" in njegovim kimovcem ni všeč. Ako svare pred žganjem, jim tudi ni prav. Pač čudna doslednost! Na eni strani zahtevajo
od duhovnika, naj ljudstvo poučuje, na drugi strani pa ljudstvo odganjajo od cerkve in iz društev, kjer ima duhovnik edino priliko, da uči in svari mladino. V šoli pač duhovnik ne more vsega doseči. Treba je, da cerkev, šola in dobri starši blažilno vplivajo na mladino. Dandanes pa liberalni tabor na razne načine širi posurovelost, v prvi vrsti pač „Narod", ki postavlja resnico na glavo.
—	Imenovan je za poštnega kon trolorja v Gorici g. I v a n H a f n e r, doslej poštni oflcijal v Ljubljani.
—	Napad na poštnega slugo.
V Zagrebu je napadel neznan gospod poštnega slugo Totha in mu iztrgal denarna pi sma, v katerih je bilo 2000 K.
—	Prvo sadjarsko in moštar-sko zadrugo so ustanovili na Rovi. Kakor se nam poroča, je namenjena za bližnjo in daljno okolico kamniškega okraja. Boljše vrste sadja hoče razpečavati sveže, manj vredne vrste jabolk in hrušek pa z dobrim moštarskim aparatom predelati v sadjevec. Ker ima okolica zlasti po bližnjih hribih mnogo sadja, je upati že letos živah nega gibanja. Vsi, ki jim je kaj ležeče na razvoju kranjske sadjereje, bi morali pri skočiti na pomoč temu prvemu poizkusu na tem polji Prepričani smo, da more dober I sadjevec zadati smrten udarec alkoholovi i kugi, ki ji žrtvujemo teliko denarja na leto. Naznanja se nam, da je tudi v okolišu Dola, Sv. Helene in po meravških solnčnih bre govih ljudstvo jako vneto za skupno delo na polji sadjarstva. Tako naprej! Kar je pa Virtemberžanu in Francozu že davno znano, napravljati namreč iz sadja jako prijetno, krepčilno in stalno pijačo, to se more tudi pri nas vpeljati potom zadružništva. Bog daj, da bi postalo sadno vino v Slovencih prava ljudska, narodna pijača.
—	Iz Horjula. Na velikonočni ponedeljek so naša dekleta priredile Sarden-kovo igro „Proti domu" s petjem in deklamacijo „Dobravska gospa". Vse igralke so izborno rešile svojo nalogo. Posebno je očarala ljudi mala Lizika s svojo deklamacijo Vsa čast gdč. učiteljici, ki je žrtvovala svoj prosti čas ter tako izvrstno izurila dekleta v njih vlogah.
—	Pri želez, ravnateljstvu v Beljaku je do 15. junija razpisana dobava kovaškega oglja in koksa. Dalje sta do 25. maja razpisani zgradbi poslopij za osobje na postajah Volšperg in Podgozd (Wald). Več pove imenovano ravnateljstvo.
—	Iz Krapine se nam poroča: Naše kopališče je že otvorjeno in je prišlo več gostov. Obenem javljamo, da gosp dr. Adelf Mocnaj ni več kopališki zdravnik, a kopališče je še vedno pod strogim zdravniškim nadzorstvom.
—	Slaven in junaški čin. Iz laiš se nam paroča: Lansko leto so bila okna pobita pri Frantarju in Adamu na Ro-dici, pa zločinca niso mogli zaslediti. Sedaj je pa stvar prišla na dan. Neki „imeniten" mož je — tako se govori od ust do ust — najel malopridnega fanta, naj gre okna pobit. To je »imenitni" mož baje povedal svojemu prijatelju in dostavil: Pa ne pravi dalje! A stvar je le prišla orožnikom na uho. Sedaj je ta afera v rokah okr. sodnije v Kamniku. Če se pojasni vsa stvar, pride na dan lep škandal. Dolžnost našega župana Tiča bi bila da skrbi za mir in red v občini in čimpreje najde zlikovca, ki je okna pobijal.
—	Se nekaj o požaru v Zg. Šiški. Poročilo o požaru v Zg. Šiški pri posestnici K a s t e 1 i c vulgo Potrkule, je podrezalo našega župana vendar v toliko, da je izkopal iz blata, ali našel zarjaveli ključ od hrama, kjer se hrani gasilno orodje, da pogleda in se prepriča koliko da je še celega in za rabo sposobnega orodja, katerega so pred 20 leti požrtvovalni občani si napravili, oziroma kupili. Pač skrajni čas, da se je spomnil v vseh letih svojega župa-novanja, (skoraj 23 let) da vendar enkrat pogleda v hram, če pri brizgalni še vsi „šraufi" držijo, seveda se je spomnil tega šele dva dni po požaru, ko bi med tem časom že lahko cela Zg. Šiška bila vpepe-Ijena. Ce zopet ogenj nastane (česar nas Bog obvaruj!) bode najbrže zopet nekaj dni po požaru šel pogledat, če ni brizgalna med tem že pogorela! Ko bi bila brizgalna v našem hramu pred požaiom pregledana, bi se bilo lahko ubogi posestnici edina krava še rešila, to tem lažje, ker je od hrama pa do pogorišča le dober streljaj, tako pa je vendar glavna stvar le ta, da hrib ni začel goreti, ker potem bi bilo lova konec kar je največje vrednosti za našega župana. Večina posestnikov je zato, da se ustanovi v občini požarna bramba, a iupanu se ne zdi vredno za to se zanimati. Vsaka gorska vas s 3—4 hišami ima že svojo požarno brambo, le Zg. Šiška v največji bližini mesta nima še te koristne naprave. Ker naš župan ne zna ali noče, tako koristnega, za občni bla gor delujočega društva ustanoviti, obračamo se do Vas, vseh posestnikov, davkoplače-
valcev in obrtnikov, da stopite na noge i preskrbite Vi vse potrebno, da ne bodem0 v slučaju nesreče brez vse pomoči, oziroma brez potrebnega orodja, ker tu se ne gre le za zavarovane .cimpe" temveč tudi za gospodarska orodja vsake vrste, živino, in kar je glavno, za nas in naše družine, ker nihče ne ve, kdaj in ob kateri uri pride nesreča. Združimo se v požarno brambo, da obvarujemo sebe in sosedom prihitimo v pomoč. — Resnici na ljubo omenimo še, da je bila brizgalna od opekarne iz Kosez prva na licu mesta in se je z isto veliko pripomoglo ogenj pogasiti oziroma omejiti.
Več občanov.
— Inkvizicija šolske oblasti. Fod tem naslovom smo objavili dopis iz Šmarija, v katerem je dopisnik poročal, da je g. nadučitelj Punčuh naročil v prodajal-nicah in na pošti, naj šolskim otrokom ne dajejo časnikov itd. G. nadučitelj Punčuh nam je poslal naslednjo izjavo: Res je, da je podpisani ukaz c. kr. dež. šolskega sveta z dne 29. jan. 1905, št. 4091 zvesto izvrševal in tako storil svojo dolžnost. Ni pa res, da je g. nadzornik ob nadzorovanju dal učiteljstvu kaka navodila gledč razna-šanja »Domoljuba". Ni res, da sem obletal vse „štacune" po Šmariji ter zabičeval, da ne smejo otrokom naročenih stvari, ki so v zvezi z »Domoljubom" ali „Bogoljubom", izročiti. Res pa je, da sem opozoril glede tega neko uslužbenko, ki je po otrocih oddajala politične liste. Tudi ni res, da sem v poštnem uradu prepovedal otrokom oddajati pisma za starše, ampak je uradnica sama vprašala, ako je to res prepovedano, nakar sem ji pritrdil. — Prip. uredništva : Ne gre se za to, kako in kje je g. nadučitelj „zvesto" izvrševal ukaz c. kr. dež. šolskega sveta, marveč vprašanje je: Ali je bil ta ukaz šol. oblasti potreben ? Po naši sodbi ne, ker ne le v Smariji, ampak tudi drugod vzbuja le nevoljo med prebivalstvom. S takimi odredbami se ne širi ljubezen do šole, marveč le nasprotno. Ali naj ljudje iz oddaljenih vasi najemajo posebne uslužbence, da jim dona-šajo na dom časopise, pisma in druge reči ? To smo hoteli grajati in po vsi pravici.
— Iz Bele Krajine se nam piše: V minoli zimi smo imeli veliko sušo; celo zimo ni bilo dežja. Vodnjaki so bili večinoma suhi, le v ledenih lužah smo mogli živino napajati, za ljudi pa smo dovažali vodo iz daljnih krajev. Kdor nima živine, je moral sneg topiti. Ker pa je bila tudi poleti huda suša, so bili poljski pridelki jako slabi. Vsled pomanjkanja krme so morali kmetje živino prodajati. Posebno na Suhorju so mnogo trpeli vsled suše. Že mnogo let se Suhorjanom obljubuje vodovod, pa ga še vedno ni Če nam gospodje v Ljubljani ne privoščite vodovoda, pa nam preskrbite železnico čez Gorjance, da bode dovažala vodo in odvažala vino.
— Misijon za Slovane na Nemškem. Sv. misijon za Slovane, (Poljake, Slovence in Cehe) se je obhajal v hambornski župniji od 9.—15. aprila. Deloma je bilo navzočih 20 slovanskih spo vednikov in pridigarjev, med njimi trije slovenski frančiškani. Slovenci so se povoljno udeležili sv. zakramentov. Mnoge je sveti misijon vzdramil; nekateri so pa sveto vero že popolnoma izgubili; tudi sv. misijon jih ni zbudil iz grešnega spanja.
Štajerske noulce.
š Kdo bo mariborski drž. poslanec. Včeraj so imeli Nemci iz vo-livne skupine mest in trgov v Mariboru sestanek, na katerem so se posvetovali o kandidatu za izpraznjeni državnozborski mandati. Vsenemci hočejo kandidirati gra-škega časnikarja W a s t i a n a. Baje nastopijo s svojima kandidatoma tudi Slovenci in socialni demokratje. Govori se tudi o Pfrimerjevi kandidaturi.
š Sin umoril očeta. Dne 15 maja se prično v Mariboru porotne obravnave. Med drugimi pride pred porotnike 171etni hlapec Janez Armuš, ki je na svojem očetu izvršil roparski umor.
š ,Nemški dom' v Celju. Z deli za zgradbo te hiše so pričeli v Celju. Najprej bodo podrli Gugenmoosovo hišo.
Ljubljanske noulce.
lj Vojaška vest. Komi poveljnik fcm. vitez Succovaty se pripelje danes zvečer ob 9 uri 45 minut v Ljubljano nadzorovat tukajšnjo posadko. — Jutri, dne 2. t. m, bo velika vaja vsega tukajšnjega vojaštva.
lj Društvo hišnih posestnikov. Shod društva hišnih posestnikov se v soboto ni mogel vršiti, ker je bila udeležba prepičla. Na shodu je bilo le 15 hišnih posestnikov. Ali se hišnim posestnikom v Ljubljani predobro godi, da se ne brigajo za svojo stanovsko organizacijo. Osramote jih delavci, ki vedno nastopijo za svoje in terese in imajo več organizatoričnega smisla.
lj V Ameriko je pobegnil tukajšnji slaščičarski mojster Ivan G o 11 -
h a r d v družbi s Karolom Rebe-j kom ml. Odšla sta 27. aprila in dva dni pozneje poslala nekemu tukajšnjemu trgovcu razglednico iz morskega pristanišča. Gott-hard je popustil ženo s štirimi nedoraslimi otreci, odnesel vso gotovino v denarju, po pustilvpa za seboj precejšnjo število del-gov. Ženi je pustil 4 gld. Rebek je baje pone veril večje vsoto denarja.
lj Slavnost v ognjegasnem društvu. Preteklo soboto je tukajšnje ognjegasno društvo na jako lep način pro slavile 301etnico odkar deluje društveni načelnik požarni ravnatelj g. Ljudovik Stricelj kot ognjegasec. Zvečer mu je priredilo bak-ljado in serenado, katere se je udeležila društvena godba, društveni mladi, a že prav dobro izvežbani pevski klub in na stotine občinstva, ki je gv jubilantu opetovano zaklicalo krepak „Živio"! Deputacija ognje gasnega društva, katero je vodil podnačelnik g. Josip T u r k, je prišla g. jubilantu čestitat na stanovanje. Gosp. Turk je izrekel imenom ognjegascev željo, da bi g. Stricelj še dalje tako požrtvovalno deloval, nakar je g. Stricelj odgovoril, da ni pričakoval tako lepe 301etnice, Zahvaljuje se v prepričanju, da bo deloval z ognjegasci, dokler mu bedo pripuščale moči ter prosi pri tem delovanju podpore od vseh gasilcev. Ognjegasci se g Striclja vzeli v svojo sredo ter ga odpeljali z godbo na čelu in spremljanega od mnogoštevilnih pozdravov občinstva v hotel .Ilirija", kjer se je vršil častni večer ob navzočnosti gasilcev in odličnih gostov. Opazili smo g. župana Hribarja, gosp. obč. svetnika Subica, predsednika „Uniona" gosp. dr. V. G r e g o r i č a , za stopnika zveze gasilcev g. Achtschina, polnoštevilni odbor ljubljanskega ognjegas-nega društva, zastopnike ognjegasnega društva ljubljanske tobačne tovarne in ognjegasnega društva iz Gamelj Ognjegasci so pogrešali to pot g. D o b e r 1 e t a, ki se je opravičil z »boleznijo", ki pa mora biti jako čudna, ker mu je pripuščala muditi se še popoldne v kavarni. Ali ne diši ta bo iezen nekoliko po nemškutariji, katere se g. Doberlet še vedno ne more znebiti. Goste je pozdravil v daljšem govoru podnačelnik g. Jos. Turk povdarjajoč, da je večer prirejen na čast zaslužnemu načelniku gosp. Striclju, kajti 301etno delovanje ni malenkost posebno ne, če se tako živahno deluje v korist svojemu bližnjemu, kakor je to storil g. Stricelj. Nikdar ga ni zaman klical trcmbe glas, vedno je bil na mestu. Le njemu se je zahvaliti, da je društvo prišlo tako daleč kot je danes. Obenem s 301etnico gasilstva praznuje gosp. Stricelj letos tudi 301etnico samostojnega obrtništva. Govornik izraža željo, da bi g. Stricelj še nadalje z istim srcem kot dosedaj načeloval gasilnemu društvu in bil vedno na pomoč svojemu bližnjemu. V imenu društva je govornik jubilantu izročil dragoceno prekrasno zlato uro, v kateri ste zarezani poleg ognjegas nega grba letnici 1875—1905 in besede: „Gasilno društvo svojemu načelniku ob 30iet-nici". Občinstvo se je dvignilo s sedežev in ob zvokih .Naprej zastave slave" napijalo slavljencu, pevski zbor pavje krasno zapel: »Predragi čuj voščila!" Župan Hribar je napijal slavijeucu spominjajoč se dvojne slavnosti g. Striclja posebno njegovega 301et-nega delovanja na polju ognjegastva. Gosp. župan je povdarjal, naj bode ta slavnost znak spoštovanja, zahvale in hvaležnosti, katero so slavljencu dolžni vsi ognjegasci. Zastopnik .Zveze" gosp. A h č i n je želel slavljencu še mnogoletnega delovanja, ker je bil vedno srčen prijatelj gasilstva. Gosp. Stricelj se je zahvaljeval ognjegascem, gostem, podnačelniku in županu za iskrene besede. Kar je storil, je storil iz dolžnosti do svojega bližnjega. Vedno je imel pred očmi: „Kar storiš, storiš za svojega bližnjega"! Zeiel je. naj bi vladala v društvu vedno edinost in prijateljstvo. Prosi na-daljne naklonjenosti in podpore. Vsako politiko v društvu pustimo na strani. Naša politika pri ognjegasnem društvu bodi hitro vež banje in hitra pomoč (Živahne odobravanje.) Sledila je še cela vrsta napitnic: G. Turk je napijal g. Subicu, gosp."Stricelj g. Turku in Doberletu. G. Turk je izrekel imenem ga silcev željo, da bi se g. Stricelj še nadalje žrtvoval kot načelnik, nakar je g. Stricelj odgovoril., da bo vsekako vstrajal eno leto, da pa ostane gasilec, ali ga bodo velili ali ne. Član g. Breskvar je izražal željo, da bi g. Stricelj še nadalje istotako vstrajno deloval. Na napitnico društvenim zdravnikom zdravnikom se je zahvalil gosp. dr G r e -g o r i č , g. Dachs je govoril v imenu pevskega kluba, ki se je ves večer poleg društvene godbe izborno odlikoval, g. Smole je nazdravljal v imenu ognjegasnega društva tob. tovarne, g Turk je napil časnikarstvu. Slavljenec je dobil od raznih strani tudi mnogo brzojavnih častitk, katere je prebral g. B a r 1 e. Došle so brzojavne čestitke iz Vevč, Litije (2), Borovnice, Kamnika, Ribnice (2), Vrhnike, Karlovca, Krškega, Škofje Loke, Boh. Bistrice, Gradca (2), Bleda, Radovljice, Rudolfovega, Opatije, Vižmarjev (2) itd. Prekrasna slavnost se je končala v peznih urah na splošno zadevoljnost, za kar ima znatno zaslugo tudi izberna in točna
postrežba restavraterja g. Frica N e v a k a. Lep večer je bil to za slavljenca, lep in časten večer pa tudi za ognjegasno društvo.
—	Tekom včerajšnjega dne so slavljencu še čestitali dež. odbornika Povše in Grasselli, požarni brambi v Spodnjem Logatcu in Begunjah in drugi.
lj Ljubljanski občinski svet ima redno sejo v torek, dne 2. maja t. 1, ob šestih zvečer v mestni dvorani. Na dnevnem redu so med drugimi poročila: O izidu letošnjih dopolnilnih volitev v občinski svet. — Volitev podžupana. — Volitve v odseke. — O magistratovem dopisu v zadevi dodatne dovolitve kredita za neke poprave v mestni ljudski kopelji. — O proš nji dirkališke zadruge za odpis najemščine.
—	O magistratovem dopisu, tičočim se ob činskega sveta sklepa, da bi se najemščina za mestno košnjo pobirala takoj pri licitaciji. — O županovem dopisu v zadevi nakopa „českega naučnega slovnika". — O prcšuji »Slovenskega planinskega društva" za prispevek k nakupu fotografičnega aparata za stereoskopne slike. — O podaljšavi kaaala od Rimske do Tržaške ceste. — O napravi kanala v Skofjih ulicah. — O ra čunskem sklepu zgradbe mestne dekliške osemrazrednice pri sv. Jakobu. — O spremembi parcelacije posestva „Kmetske posojilnice ljubljanske okolice" ob Dunajski cesti in Sodnijskih ulicah. — O napravi novega kanala z Miklošičeve ceste do Ljubljanice.
—	O spremembi regulačnega načrta ob domobranski vojašnici. — O prošnji šolskega vodstva na Karolinški zemlji za dodatni prispevek za samoučila. — O prošnji stolnega kapitelja za odpis zneska 96 38 K za večjo porabo v Medjatovi hiši. — O podelitvi službe načelnika popisovalnemu uradu. — O p;ošnji neke uradniške vdove za podporo.
—	O prošnji za povrnitev pogrebnih stroškov po vdovi nekega mestnega uslužbenca.
—	O povišanju kredita za kurjaSke plače pri zajemalnici v Klečah. — O nekega elek trarniškega uslužbenca prošnji za n gndo.
—	O nekega elektrarniskega uslužbenca pročaji za tromesečen dopust in bolniško podporo.
lj Krvav tepež je nastal sinoči pri plesai veselici v gostilni pri „Stajercu" na Resljevi cesti. Vziok tepeža je bil da dekle Katarina Zemljak ni hotelo iti plesati z desetnikom 27. polka Henrikom Wagenhofer-jom, za kar jo je vojak udaril po obrazu Ko je to videl njen brat Pavel Zemljak je udaril vojaka z vrčkom po glavi s tako silo, da se je vrček v več kosov razletel. Vojak je zadobil na glavi več poškodb, največjo na desnem ušesu, katero je trikrat prerezano. Vdarili so vmes tudi štiri drugi vo jaki in bi se bila Zemljaku slaba godila, če bi ga ne bil policijski stražnik v imenu za kona aretoval in odpeljal. Med tepežom so vojaki razbili več vrčkov in krožnikov — Zemljak bode oddan c. kr. deželnemu sodišču.
lj Shod odvetniških uradni-nikov za nedeljski počitek je bil prav dobro obiskan. Sprejeli so primerno resolucijo na vlado. Več jutri.
li Prvi maj je v Ljubljani miren. Soc. demokratje so imeli v Kasini shod, katerega se je udeležilo okoli 300 oseb. Govoril je Etbin Kristan.	v
lj Javna vinska pokušnja v tukajšnji deželni vinssi kleti je nocoj od 7.-9. ure. *
lj Od doma je pobegnil v soboto 13 let stari kurjačev sin Jožef Klemene iz Spodnje Šiške st 213. Deček se boji priti domov, ker je dobil slabo izpričevalo.
lj Poseben vojaški vlak je peljal sinoči ®b pol 12. uri skozi Ljubljano iz Galicije bataljon lovcev, ki bodo stacio-nirani ob laški meji v obližju Kormina.
lj Iz policijskega nadzorstva je pobegnil delavec Pavel Omejc iz Medvod.
Razne stvari.
Najnovejše.
Generalna stavka pekovskih pomočnikov je v Madridu.
Stavka kočijaževje v Čikagi. Vsled stavke 10 000 kočijažev prizadetih je 250 000 delavcev. Bilo je več bojev.
Na o t r p n j e n u tilnika je umrl v Gradcu 25 letni zidarski pomočnik Mat. K a 1 a m i č
Novo napravo pri telefonu, s katero se vsak telefon kar sam zveže z drugim, ne da bi bilo treba klicati centrale, se napravlja strankam telefonske tovarna na Dunaju.
Obravnava proti morilcema Klein je končana. Ona je obsojena radi umora na smrt na ve šala, «n pa radi oddaljene krivde pri umoru na 8 1 e t težke ječe. Obsodbo je Kleinova poslušala popolnoma mirno, ko je izvedela za kazen svojega moža, je vzkliknila : ,Za božjo voljo !", kakor bi se ji zdela moževa kazen mnogo prenizka.
Oblačno politično obzorje na Francoskem. Prejšnji generalni
guverner v francoski Indokini, Doumir, je -imel 26 t. m. v Bordeauxu govor, v katerem je rekel med drugim: Bojim se, da bodo nastali v vzhodni Aziji pomembni do ; godki. Pekinški nemiri so bili le pričetni pojavi. Francoska mora izpolniti svojo na logo in storiti vse, da ostane armada na vr huncu sposobnosti.
Svetovno razstavo v Luiku (Liittich) je 27. t. m. otvoril princ Albert. Večino oddelkov še niso popolnoma zgradili.
Španski liberalci proti vladi. Španska liberalna poslanca Moret in Montero Rio sta predložila španskemu min. predsedniku Villaverde adreso liberalne stranke, v kateri izjavljata, da kompromitira sklep vlade, ki noče sestaviti zal, 1905. proračuna, javni mir. Nadalje zahtevata, naj e takoj skliče državni zbor.
30 000 ločenih žensk živi po najnovejšem štetju v Čikagi v Ameriki.
Sola in spanje. Ameriški listi poročajo : V Zjedinjenih državah imajo naj-raznovrstnejše učne zavode. Tako imajo šole, v katerih podučujejo kolesariti, jezditi, pisati s pisalnimi stroji, stenografijo, knjigovodstvo, bolniško postrežba, sanj kanje, vrtnarstvo, mlekarstvo, izdelovanje smodk, kro-jaštvo, kuhanje, plesanje boksanje in vse polno druzih predmetov. Toda šola, v ka-terej se gojenci podučujejo v spanju, je pri-dobitek najnovejšega časa Naravno, človek si misli, da zna vsakdo spati. Končno zna tudi vsakdo plesati, kuhati in šivati, toda pri tem ne smemo vprašati — kako ! Umet nost spanja je, da človek spi na ta način, da je veselje in radost. Marsikdo leži na hrbtu in zaspi Posledica temu je, da smrči, da sanja in celo pade raz postelj ter pride v druge neprilike. Ko se zjutraj probudi, je še bolj izmučen, nego je bil po noči, ko je šel k počitku. Vse to prihaja od tega, ker ni vedel, kako je treba spati. V šoli za spanje pa podučujejo, kako je treba spati. Tekem dveh tednov se vsakdo poduči spati in kdor je izdelal jeden „semester", ga go tovo več ne tlači mora.
3782 dramatikov ima srečna ddžela Fratjcosna. Toliko članov ima namreč .Društvo dramskih pisateljev in komponistov." Seveda dohodke dobivaj« le 303 člani — leta 1904. je bilo dehodkov 2,293.300 frankov. Drugi pa jih dobivajo le v sanjah. Toda vsakdo, ki je kedaj zagrešil kako dramo, si smatra za svojo dolžnost, da kot dramatik-začetnik vstopi v to društvo.
Žrtve na železnicah. Poročilo amerižke meddržavne trgovinske '{©misije za mesce oktober, november in december, izkazuje, da je bilo v teh treh mescih 1. 1904. usmčenih 242 in ranjenih 3289 oseb.
Gledališče za otroke. Na Du naju hočejo zgraditi novo gledališče. Občinski svet, ki je podaril podvzetniku stav-bišče, je sklenil s poslednjim pogodbo, v kateri se določa, da se ima vsak teden naj-manje enkrat'uprizoriti gledališka predstava za mladež za katero se mora poslati občin svetu 400 vstopnic zastonj za učence ljud skih. meššanskih in srednjih šol na Dunaju.
Lakota nepremagljiva sila. Pred nekaj dnevi je zapazil neki dunajski stražnik v 19. okraju, kako je neki mlad revno oblečen f mt z nekega pekovskega voza potegnil hleb kruha in ga na mestu začel jesti Ko se mu je stražnik približal, hitel je požirati, kolikor je le mogel, ostali kruh je pa izročil stražniku. Potem je stal fant, učenec Konrad Stelzer, pred sodiščem zaradi tatvine. Obtoženec je jokaje zatrjeval, da takrat, ko je hleb'vzel, že tri dni ni ničesar užil; da je drugače pošten človek, da ga je pa pri pogledu tolikega kruha glad naravnost prisilil, da je vzel en hleb. Ker je stražnik to izjavo potrdil kot popolnoma verjetno, je sodnik oprostil obtoženca, češ, da je glad v tem slučaju nepremagljiva sila in da je fant moral krasti.
Telefonska in brzojavna poročila.
maja Politični shod se Dr. Susteršičev govor Obilna udeležba ! Spre-Pri shodu ni bilo nobe-
Toplice, 1
je sijajno izvršil, navdušeno sprejet, jetih 10 resolucij, nega nereda.
Gorica, 1. maja. Pri obč. volitvah
v Ločniku je zmagala slovenska stranka.
Zagreb, 1. maja. V petrinjskem okraju namerava »pozicija pri dopolnilni saborski volitvi kandidirati dr. Franka Potočnjaka.
Zagreb, 1- maja. Danes popoldne je prišlo sem nad 100 bolgarskih in srbskih gostov. Bili so slovesno sprejeti. Popoldne obiščejo umetniško razstavo. V sredo je zborovanje jugoslovanske umetniške zveze in zborovanje jugoslovanskih pisateljev.
Linec, l.maja. Pri današnji slavnosti v proslavo Brezmadežnega Spočetja je tu zbranih 12 škofov in 28 prelatov. Mesto je v zastavah. Zvečer je v gledališču slavnostna predstava „Immaculata".
Budimpešta, 1. maja. Dne 3. maja se zopet snide ogrski drž. zbor. Pričakuje se jako kočljivih debat, ker je politični položaj še vedno nespremenjen.
Praga, 1. maja. Tu stavkajo koči-jaži težkih vozov. Vršil se je boj s policijo.
Dunaj, 1. maja. Prvi maj je bil miren. Tu je bilo 43 shodov, na katerih so bile sprejete resolucijo za splošno in enako volivno pravico in za osemurni delavnik. Popoldne so delavci korakali v Prater.
Dunaj, 1. maja. Stavkati so pričeli vozniki težkih voz. Na državnem kolodvoru so bili nemiri, ker vodstvo ni hotelo nakla-dalcem premoga dovoliti prostega 1. majnika,
Trst, l.maja. Danes ob 11. uri zjutraj je bil shod delavcev na trgu Foraggi. Gorel je Gvido Podreka. Popoldne je bil obhod z godbo. Zvečer shod.
Trst, 1. maja Shoda laškega dijaštva se je včeraj udeležilo 150 oseb. Shod je sprejel resolucijo za laško vseučilišče v Trstu.
Berolin, 1. maja. Tukajšnji listi o sestanku Tittonija in Goluchovskega povdarjajo, da mu je bil glavni predmet, odvrniti Italijo od simpatiziranja z angleškimi intrigami v Makedoniji, ker bi se sicer lahko razvil nevaren konflikt.
Pariz, 1. maja. Sestanek angleškega kralja in predsednika republike je bil včeraj v Parizu jako prisrčen.
čikago, 1. maja. V bojih s stavkajočimi kočijaži je bilo ubitih 5 oseb.
Lyon, 1. maja. Na žični železnicrje neki poln voz zletel v nižino. 17 oseb je bilo ranjenih.
Kanea, 1. maja. Konsuli tujih vele-vlasti so naznanili vladi, naj takoj odstrani z vseh javnih poslopij grške zastave in jih nadomesti kretskimi, sicer store to mednarodne čete.
Carigrad, 1. maja. Ministrski svet bo danes sklepal o novem notranjem loterijskem posojilu 6 milijonov frankov, s katerimi bode poizkušala urediti finance in odplačati nekaj zaostalih plač uradnikom in častnikom.
Carigrad, 1. maja. Pri Losniki je bila uničena od turških vojakov grška vstaška četa Tri njeni člani, med njimi vodja Aristides so mrtvi, več je ranjenih, ostali so pobegnili. V okraju Skoplje je bilo v boju ubitih 19 vstašev in 3 turški vojaki.
Peterburg, 1. maja. Velikonočna noč je prešla mirno. Procesijo v Izakovo cerkev je stražilo vojaštvo.
London, 1. maja. Tornade v Texasu je ubil 100 ljudij in jih več sto ranil.
Honkong, 1. maja. Neka ladja je videla 2 vojni ladji in eno ladjo premoga severno od Svatou voziti proti jugu. Baje se bile to japonske ladjo.
Honkong, 1 maja. Ladja „Stetin" je v torek zapazila pri Honkongu 30 do 40 ladij baltiškega brodovja, ki so nalagale premog. Z ladje so bili stavljani ruskim mornarjem vprašanja. Ruske ladje so bile pripravljene na odhod.
London, 1. maja. „Daily Telegraph" poroča iz Tokia: Tu so mnenja, da se bosta drugo in tretje rusko brodovji jutri združili.
London, 1. maja. „Daily Mail", katere dopisnik je prišel iz kamranškega zaliva v ribiškem čolnu, poroča z dne 20. aprila, da se je Roždestvenski skoro gotovo podal proti Filipinom, da se ondi združi z vladivostoškim bredovjem in tretjo baltiško eskadro.
Cingtav, 1. maja. Neka ladja poroča, da je drugo in tretje rusko baltiško brodovje združeno v bližini otoka Hainan.
Peterburg, 1. maja. Sedanji akciji v Mandžuriji pripisujejo tudi veliko važnost. Izgube cenijo na 8000 mož. Veliko vojnega materiala so zopet narečili v Angliji-
Peterburg, 1. maja Brzojavka generala Lineviča na carja javlja: Ruski polki so napadli Japonce pri mestu T u n g h u s-c i a n in so jih zapodili iz pet pestojank. Rusi so Tanghuscian zasedli.
Listnica uredništva.
G. Martelancc, kaplan v Dolini pri Trstu-Potrjujemo Vam, da niste pisali Vi članka „Pic-manje" v »Slovencu".
Občni zbor »Slov. planinskega društva
se je vršil v soboto zvečer v restavracijskih prostorih tukajšnjega .Narodnega doma". Navzočih je bilo okrog 50 oseb. Predsednik g. prol Orožen pozdravi navzoče ter na kratko omeni delovanja društva. Spominja se umrlih članov. V znak sožalja navzoči ustanejo. Temu sledi poročilo tajnika g. H a u p t m a n a. Iz tega poročila naj navedemo nekatere podatke. Društvo je imelo letos 2177 članov, torej za 379 več ko lani. Umrlo je tekom leta 8 članov: Ivan Rode, Adolf Klein, Matija Peršin, Karol Pire, Viktor Karlinger, Jakob Kobilca, Andrej Milavc in Ivan Skrjanc. — Odbo-rovih sej je bilo 45, ^odsekovih pa 15. Predavanj je bilo več. Župan Ivan Hribar je imel ciklus predavanj o svojem potovanju po Ruskem, dr. Jos. Oblak je predaval o prirodnih lepotah ob vrhniški železnici, ravnatelj Ivan Subic pa o svojem potovanju na Vezuv. Dne 26. marca se je vršila 6. razstava a mateur fotografov. Razstavljenih je bilo 72 slik in 4 akvareli. Izleti so bili štirje. Založilo se je dvoje razglednic Aljaževega doma. Planinski Vestnik izhaja v 2000 izvodih. Podružnic je 15. Štiri so nove: šaleška na Štajerskem, idrijska, cerkljanska in tržaška. Ministrstvo za notranje stvari je darovalo društvu za gradnjo ceste na Vratih 2000 K, večje vsote so darovali še : železniško ministrstvo in mest. občina; pokojni g. Ivan Rode je volil 2000 K za kočo na kamniškem sedlu, po kojni g S k r j a n c pa je volil 600 K. Tajnikovo poročilo se odobri.
G. blagajnik dr. F o r s t e r poroča, da izkazuje računski zaključek 15.527 89 K prejemkov in 17.19644 K izdatkov, torej je primanjkljaja 1668 55 K. Izkaz imovine je: Aktiva 37.546 40 K, pasiva 17.046 55 K, čiste imovine je 20.499 85 K, torej za 15.309 K več ko lani. Proračun za leto 1905. se glasi: dohodki 13.146 K, izdatki 11.300-60 K, prebitek 1845-60 K. To je računski pregled osrednjega odbora; pregleda celokupnega društva ni bilo mogoče sestaviti, ker podružnice niso poslale poročil. Nato predlagata računska preglednika gg. Mejač in Lindtner absolutorij celemu odboru. Pri volitvi odbora je bil izvoljen stari odbor, namestu odstopivšega g. Verovška je izvoljen g. Susteršič. Računskima preglednikoma sta izvoljena iznova gg. Mejač in Lindtner.
Nato predlaga g. dr. K u š a r , pooblaščen od uprav, sveta »Mestne hranilnice", naj bi dalo »Planinsko društvo" na stroške »Mestne hranilnice" sestaviti album slik najlepših krajev slovenske zemlje, ki bo ležal potem na predsednikovi mizi. Predsednik obljubi, da bo radevolje ustregel tej želji. Dr. Oblak vprašuje odbor, koliko je angažiran pri nepotrebni gradnji koče na Javorniku, ki jo ?radi idrijska podružnica. Vnela se je daljša debata o potrebi te koče; udeleževali so se je gg. O b 1 a k , Mandl, dr. Kušar, Gregoreo, dr. F o r s t e r — predsednik Dr. Forster pojasni, da idrijska podružnica kočo gradi na svoje stroške; osrednji odbor bo pustil podružnici le letne prispevke njenih članov za »Plan. /estnik". G. B e g pravi, da bi bilo dobro, ko bi »Slov. plan. društvo" poskrbelo tudi, da bi se slike najlepših naših krajev razstavile tudi v »Mednarodni panorami". G. profesor M o 1 n e r pravi, da se je v tej zadevi že precej ukrenilo in da stvar dobro napreduje. Ko je občni zbor izrekel odboru zahvalo za njegovo delovanje, zaključi g. predsednik prof, Orožen občni zbor.
Skupaj z občnim zborom je bila združena tudi otvoritev razstave amateur-fotografov, ki jo je etvoril g. profesor Mohar. Krasne slike so razstavili gg. Josip Kavčič, Vrečko, 11 Magolič Leo Rogl, Anton Gregorec, Ivan Lamprecht, Pavel Skaberne, Melhior Rautar, P. Metod Schneditz, g. Zasula iz Idrije. Krasni so akvareli g. Kev-dica pl. Sabladolskega, ki je krasno naslikal triglavsko pogorje. Posebno imeniten je stolp na Triglavu, ki ga lepo obsevajo žarki ravno vzhajajočega solnca. Vseh slik je razstavljenih skupaj okrog 120. V stereo-skopu je več slik z juga, ki jih je poslal preč. g. P. Metod achneditz s Koroškega.
Književnost In umetnost.
* Enoten molitvenik za vse slovenske škofije se je ravnokar dotiskal. Sestavil ga je marljivi profesor verouka g. dr Gregorij Pečjak, založil pa ljubljanski knezoško-fijski ordinarijat. Manjši molitve-n»k sestavljen v prvi vrsti za porabo učencev ljudskih šol ima naslov »Šolski molitvenik"; večji molitvenik je namenjen odraslim vernikom, posebno pa bolj odrasli šolski mladni in se imenuje »Večno življenje". Gosp. kateheti uživajo pri skupnih naročilih posebne ugodnosti, katere naj naklonijo revnim šolarčkom. Vse podrobnosti so povedane v današnjem inseratu ,,Katoliške Bukvarne" ter priloženem
naznanilu. Molitvenika se točno ujemata s katekizmom in obrednimi knjigami in se bo o njih še natančneje govorilo — S tem je ustreženo želji katehetov po enotnem moli-tveniku.
*	Letni časi. Spevoigra. Dvo- in triglasni zbori s samospevi, dvospevi ter z deklamacijami, uravnani za spremljevanje na klavirju ali harmoniju. Slovenski mla dini poklonil Anton Kosi. Cena 3 K 20 h. Založil izdaj telj (A. Kosi, učitelj v Središču na Štajerskem). — Mladinoljubi bodo gotovo z veseljem pozdravili to spevoigro, ki je edina te vrste v slovenski književnosti. Sicer ni to enotno delo enega pesnika ali enega skladatelja, temveč je zbirka raznih pesmic in skladb, katere je g. prireditelj spretno sestavil v spevoigro. Vrstč se de-klamacije in pesnice. Za vsak letni čas sta odmenjeni po dve deklamaciji. kateri sta skupno natisnjene v posebni knjižici, naslovljeni »Besedilo spevoigre itd." Dobiva se izkod po 24 h pri g. izdajatelju ; ako se naroči večje število iztisov, se cena primeroma zniža. V oni knjižici nahajamo poleg deklamacij tudi besedilo skladb in pa razne opombe zastran uprizoritve spevoigre. Spevoigra ima poseben „uvod", obstoječ iz predigre, ene deklamacije in ene skladbe, in poseben »konec", obstoječ tudi iz ene deklamacije in ene pesmice. Za vsak letni čas pa so prirejene po tri (za pomlad celo štiri) pesmice katere so v neposrednji zvezi med seboj. Pesmi so vse melodijozne in lahke. Glede muzikalične vrednosti in originalnih motivov sicer nekatere pesmice ne stojč na posebni višini, a vkljub temu jih bo mladina zaradi njihove melodijoznosti navdušeno prepevala. Nekaj pesmic je narodnih ; pri drugih pa nahajamo imena teh-le skladateljev: F a j g e 1 j (je uglasbil samo predigro), Emil Adamič (njegovi dve številki štejemo med najboljše v spevoigri), p. A. Hribar, dr. G. I p a v e c , A. Kosi, Domicijan in Franjo Se raj i k, J. Weiss. — Spremljevanje na klavirju (oziroma harmoniju) je prirejeno kolikor mogoče priprosto. Oblika partiture je jako lična, tisk razločen. Na 5. strani v zadnjem taktu prve vrste naj se v spremljevanju desne roke dostavi poleg četrtinke .eis" šeosminka „fis". Ne dvomim čisto nič, da bodo vzgojitelji in mladina hvaležni g. izdajatelju za trud, ki ga je imel s tem delom Zato bodi la lepa spevoigra toplo priporočena šolam, pa tudi raznim mladinskim društvom !	F. F-č.
*	Mariborski ,,Voditelj v bogoslovnih vedah". (Izide štirikrat na leto (po 7 pol) in velja 5 kron.) Vsak zvezek ima najprej nekatere bogoslovne ali zgodovinske razprave. Letošnji I. in II. zvezek tele: Evharistična tvarina. (Dr. J. Som rek.) Dogmatiški zistem Paulov in nauk Kristusov. (Fr. Terseglau) Kako je krščanstvo odgajalo narode. (Dr. A. Medved.) Zgodovina cerkvenega govorništva — novi vek. — (Dr. A. Medved.) Anicij Boetij in njegovo modroslovje (prvi del). Stigmatizacija (prvi del). O grbih na cerkvenih predmetih v konjiški dekaniji; arhivalni izpisi za zgodovino lavantinske škofije. Potem sledijo razne razprave iz praktičnega bogoslovja: A. Past i r s t v o : Kako naj rešimo mladino ? — Ali so posvetne oblasti po postavi dolžne naznaniti župnijskim uradom rojstne in krstne podatke odpadnikov? — Določila za duhovnike, ki hočejo popotovati ali preseliti se v Ameriko. — Nekaj misli o duhovni kovi poroki. — Restitucija. (II.) Iskrice iz listov sv Jeronima. — Smejo li otroci stopiti v zakonski stan brez privoljenja staršev ? — Odpadnik od katoliške cerkve, ki še ni naznanil svojega pristopa h kaki drugi veroizpovedi, želi zopf t biti sprejet v kat. cerkev. Ali mu je treba to premembo naznaniti politični oblasti? — Ali je otroke iz neveljavnih zakonov, katerih neveljavnost je pa znana le enemu zakoncu, med tem, ko je drugi popolnoma »bona fide", vpisati kot zakonske ali kot nezakonske? Pastoralna in teologična vprašanja v lavant. škofiji za 1. 1905. B Liturgika: Adventni čas v vzhodni cerkvi. — Cor lesu sacratissimum, miserere nobis. (II.) Prstan in njega simbo ličen pomen C. K a t e h e t i k a. Kako se ima v šoli v lavant. škofiji obravnavati tretja cerkvena zapoved ? (II.) Prirodopisje in srednješolski katehetje. — Katehetične podobe. D. Mistika. Kaj uči sv. Pismo o hudobnem duhu ? — Sploh, kaj o njegovem delovanju: (obsedenost, vraže antikrist). Nekateri ugovori in odgovori in ravnanje svete cerkve. Cerkveni letopis nam pri-poveda vse važnejše dogodke v katoliški cerkvi; misijonski obzornik pa dogodke iz misijonov v Aziji, Atriki, Ameriki in Oceaniji. Pod naslovom: »Slovstvo" ima oceno najnovejših bogoslovnih del; pod naslovom: »Raz.ioterosti* pa različne kratke ali pomenljive razprave kakor: Najstarejši priči za rabo besede »missa" v sedanjem pomenu »maša". Od kedaj se v velikonočnem času moli: »Regina coeli" mesto: »An-
• gelus Domini".
* Italijansko - bizantinska umetniSka razstava. 24. aprila so slovesno »tvorili v staroslavni opatiji Grotta-ferata v Campagni italijansko - bizantinsko
umetniško razstavo. Tu se združuje z umetnostjo vera, ki je najizdatnejši vir, počelo in vrhunec vsega vzvišenega in lepega. V tej tihi opatiji, ki je videla umetnost tolikih stoletij, bodo razstavljene umetnine, ki jih je krščanstvo ustvarilo takrat, ko seje spajala italijanska umetnost z orijentalsko. Tako bo n. pr. razstavljena srebrna kapelica vatikanskega muzeja iz VI. stoletja ; velik tr ptih istega muzeja, rossanski kodeks, križ iz Lo-senze i. dr. Odbor razstave je sestavljen iz svetovnoznanih mož. Predsednik je mons. Duchesme, podpredsednik baron Kenzler; med odborniki se odlikujeta grof Stroganov in tajnik cav. Revignani. Otvoritveni govor bo imel italijanski državni podtajnik za javni poduk, g. Rossi.
*	»Luči". »Agramer Tagblatt" priob-čuje v svoji velikonočni prilogi odlomke iz knjige prof. A. F u n t k a »Luči".
*	V. mednarodni shod za psihologijo. Prihodnjo sredo bo otvorjen v Rimu na Campidogliu v navzočnosti nauč-nega ministra V. mednarodni shod za psihologijo
Najbrže bo tudi kralj prisostvoval otvoritveni slavnosti. Dosedaj se je javilo že 450 udeležencev, med katerimi je dobra polovica Neitalijanov. Program je zelo obširen, govorov in konferenc je izvanredno mnogo Posebnih razprav o spiritistiških pojavih sicer ni, pač pa domnevajo, da se bo shod bavil z njimi, ker je navzočih mnogo psihologov, ki se izredstno bavijo s špiritizmom »Gior-nale d" Italia" ima zanimivo vest, da bo neka ameriška psihologinja s pomočjo prekinjenih električnih tokov povzročila anes-tetiško spanje in celo epilepsijo (padavico). Take poizkuse so delali baje že v Rimu. — Zastopanih bo mnogo držav, med njimi tudi Japonska, neštevilno psiholoških društev in revij.
Povodom smrti mojega iskreno ljubljenega, nepozabnega brata, gospoda
Jakoba Mehle
trgovca
došlo mi je toliko dokazov tolažil-nega sočutja, da se čutim dolžno, tempotom izreči vsem svojo najtoplejšo zahvalo.
Posebno zahvaljujem se prečastiti duhovščini, preslavnemu trgovskemu pevskemu društvu „Merkur" za gin-ljivo nagrobnico, gospodom kolegom in prijateljem rajnika, darovalcem krasnih vencev, kakor vsem udele-ževalcem pri pogrebu, izjavim najsrčnejši „Bog povrni".
V Ljubljani, dne 1. maja 1905.
Antonija Mehle
Mlin, žaga in--
precejšnjo posestvo
se iz'proste roke roke proda tričetrt ure oddaljeno od železniške postaje Podnart tik okrajne ceste pod zelo ugodnimi pogoji. Kdor želi kupiti naj se zglasi pri Antonu Pogačniku, posestniku in županu v Podnartu.	868 4-6
»Katoliško bukvama"
v Ljubljani
priporoča nova oficijelna molitvenika:
Šolski molitvenik
po katekizmu in obrednih knjigah. Spisal dr. Gregorij Pečjak, katehet
v Ljubljani. Cena: rudeča obreza 80 vin., zlata obreza K 1'20; pri naročilih na posamezne izvode po pošti 10 vin. več.
Večno življenje.
Molitvenik po katekizmu in obrednih knjigah.
Spisal dr. Gregorij Pečjak, katehet
v Ljubljani. Cena: rudeča obreza K 120, zlata obreza K 1'60; posamezni izvodi po pošti 10 vin. več.
Častiti gospodje kateheti dobijo pri skupnih naročilih na 10 izvodov en izvod brezplačno; na vsakih 20 izvodov pa damo po tri iztise kot nameček.
la mast
1 kg 78 v poljubni množini razpošilja franko 688(29-17) Lad. Urban i dr. Praga-Žižkov.
Nov dohodek
brezplačno doposlatev mmmmojega umetno izvršenega prospekta Angyal Ignatz Budimpešta,
Kerepeserstrasse 6.	792 10—9
Lepa birmanska darila!
Krasna darila za birmo,
kakor ure, verižice, križce, obeske, prstane, zapestnice, sploh
najrazličnejšo zlatnino in srebrnino v modernem secesijonističnein slogu po najnižjih cenah priporoča p. n. občinstvu,
Fran Čuden
urar in trgovec v Ljubljani,
Prešernove ulice, lilijalka na Mestnem trgu. 256 52—13
Novi ceniki tudi po pošti brezplačno.
Proda se
885 3-1
HI*
večje posestvo
v Topoljah pri Mengšu na Gorenjskem
in sicer: nova hiša z novim gospodarskim poslopjem z opeko krito, 11 oralov polja, 12 oralov gozda in 5 oralov travnika. — Proda se tudi z živino in poljskim orodjem.
Cena po dogovoru. Več pove Miha Jež, posestnik Topolje št. 11.
Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša preljubljena mati, oziroma stara mati in tašča, gospa
Jera Majzelj
posestnica
danes ob 1>/4- uri ponoči v 72. letu svoje starosti po dolgi, mučni bolezni, previdena o sv. za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne rajnice bode dne 3. maja ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti v Št. Jerneju na tamošnje pokopališče.
Sv. maše zadušnica služile se bodo v več cerkvah. Predrago rajnico priporočamo v blag spomin in molitev.
Št. Jem ej, dne 1. maja 1905.
Anton Majzelj in Franc Majzelj. sinova. — Antonija Majzeljeva roj. Marokova, Antonija Majzeljeva roj. Anderličeva, sinahi. — Josipina Majzeljeva, Minka Druškovičeva, Ana Vodnikova, Frančiška Pav-linova, hčere. — Andrej Druškovič, Gašper Vodnik, Alojzij Pavlin, zetje. — Vsi vnuki in vnukinje.	892
»SLOVENEC
li
se prodaja
odslej v naslednjih tobakarnah, ozir. trgovinah:
V LJubljani:
Bizjak Ivan, Bohoričeve ulice 10; Blaznik Lovro, Stari trg 12; Blaž N., Dunajska cesta 12; češnovar Lovro, Kolodvorske ulice 33; Dolenc Helena, Južni kolodvor; Elsner Marija, Kopitarjeve ulice 1; Fuchs H., Marije Terezije cesta 14; Kališ Alojzij Jurčičev trg 2; Kane Albin, sv. Petra cesta 14; Kristan Ivan, Resljeva cesta 24; Kuštrin Agneza, na Bregu 6; Mrzlikar Avg., Sod-nijske ulice 4; Omejc Terezija, Karlovska cesta 32; Pihler Ivana, Kongresni trg 3, Podboj Ivan, Sv. Petra cesta 101; Saje Anton, Dunajska cesta 19; Sever Marija, Gosposke ulice 11; Sušnik Josipina, Rim ska'^cesta 24; Swatek Jos., Mestni trg 25; Soukal Fran, Pred škofijo 12; TenenteRud. Gradaška ulica 10; Tonich Ivana, Flori-janske ulice 1; Velkavrh Antonija, Sv. Jakoba trg; Vesel Andrej, Prešernove ulice 20; Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 52 Graj -zar Ivan, Sv. Martina cesta.
Na Bohinjski Bistrici: Mio Grobotek, trg.
V	Celovcu: Josip Sowa, prodaja časnikov.
V	Cerknici: Ivan Lavrič, trgovec.
V	Gorici: Jos. Schwarz, Šol. ulice 2.
V	Hrenovicah: Štefan Dužnik, trgovec.
Na Hrušici pri Jesenicah: Katarina Krive.
V	Idriji: Valent. Treven, trgovec, 102
Na Javorniku: Leopold Zore, trgovec.
V	Št. Jerneju: Fran Novoselc, trgovec.
Na Jesenicah: Adela Baloh
V	Kamniku: Fran Šubelj, trgovec, 39
V	Kranju: Karol Florian, knjigotržec.
V	Kropi: Ignacij Ažman, trgovec.
V	Leskovcu pri Krškem: Franc Starec, trgivec
V	Litiji: Oroslav Bric, pekovski mojster.
V	Logatcu: Maks Japelj, trgovec.
V	Novemmestu: J. Krajec nasl., knjigo-tržnica.
V	Postojni: Helena Orešek, trg., 76.
V	Radovljici: Oton Homan, trgovec.
V	Ribnici: I. J. Vendelin Stare, trgovec.
V	Selcih: Jakob IJranič, trgovec.
V	Sodražici: Marija Krnc v Kmet. društvu.
V	Spod. Šiški: Maks Lavrenčič, trgovec, 3.
V	Starem trgu pri Rakeku: Ivan Turk (konsumno društvo).
V	Škofjiloki: Janez Potočnik.
V	Št. Petru na Krasu: Fran Novak.
V	Trnovem, Notr.: Franc Cvetnik (kmetijsko društvo).
V	Trstu: Mih. Lavrenčič, Piazza Caserma 1
V	Vipavi: Fran Silvester, trgovec.
Na Vrhniki: Frančiška Opeka, trgovina.
Na Zidanem mostu: Mary Peterman, kolodvor.
869 3—3
Vinska trgovina
If.GsSjiarigi-tthii
naznanja cen j. odjemalcem, da je opustila Vinsko trgovino
v Kamniku na Kranjskem
ter se preselila v
mr pulj (Pola.) ^m
Via di Circonvallazione 1
ter se priporoča za nadaljna obilna naročila, ! zagotavljajoč točno in solidno postrežbo! j Uzorci zastonj in poštnine prosto.
Organist i. cerkovnik
dobi službo do 15. junija pri župni cerkvi na lju. soi 4-4
Prednost imajo oni, ki zamorejo prevzeti ali voditi prodajalno v isti - hiši. -
Prodaja
raznovrstne zarezne in zidne O poke po nizki ceni pri
Angelu Aifa
opekarna DRAGA-IG pri
318 6- 5
(Mr
s posebno lepim glasom odood
<£> se proda
za 160 gld. — Dunajska cesta štev. 11 v prvem nadstropju na levi.
855
Krojačica za damske obleke
se priporoča cenjenim gospem in gospodičnam za obila naročila, katera se točno izvrše.
Podučuje se tudi v šivanju in krojnem risanju.	865 5-3
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina
priporočano opetovano od knezoškof. ordinarijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima
Kmetijsko društvo v Vipavi
Izborna kvaliteta; belo po 40, do 50 kron, sortirano najfinejše do 60 kron, rdeče po 35 kron postavljeno v |Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.	1731 29
V zalogi je tudi tropinsko žganje. Za zadruge in večje množine Izjemne cene,
Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko društvo v Vipavi.
L Toman
Dunajska cesta 6, 3. nadstropje.
vsake vrste, kakor dolžine in od ' 20 cm. naprej debelosti
«r kupi se
proti takojšnji gotovini, začenši od 20. t. m. — Povabi se torej vse na-pravitelje hlodov, kakor tudi posestnike gojzdov, naj se obrnejo s pismeno ponudbo za kolikor si bodi blaga na tvrdko	055 b (is)
Anton Deghenglii v Ljubljani.
učenca sprejme
takoj 822 3-2
Adolf Haaptmann
O tovarna oljnatih barv Q
Ljubljana, Resljeva cesta.
Stanovanje
z dvema sobama in pritiklinami
se odda s 1. junijem ali pa za
avgust termin.
Poizve se v Trnovem, Cerkvene ulice št. 1.	874 3_2
Otvoritveno naznanilo.
Nasproti kavarne „Evropa"
Karol Planinšek
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 20
se usoja naznanjati, da dne I. maja otvori prvo ljubljansko
veliko pražarno za kavo
električnim potem z vročim zrakom
ki jo je ustanovil po najnovejših načelih in po vseh modernih zahtevah.
Slavno občinstvo se vabi, da si ogleda to novo napravo. Prednosti kave žgane električnim potem z vročim zrakom, so te-le:
1.	Ob praženju se popolnoma odpravljajo sopare in kožice, s tem pa se kavi ohranja več arome.
2.	Kava se neprestano zrači in se hitro ohladi (v dveh do treh minutah), ne da bi bilo pri tem kaj sopare:v zaraditega ostane kava čvrstejša in okusnejša.
3.	Če se kava žge samo z vročim zrakom, ne prihaja v nikakršno dotiko z žgalnimi plini; odtod pa izvira čist, visoko aromatičen okus, kakršnega ni mogoče doseči pri nobenem drugačnem praženju.
4.	Tako žgana kava se drži dosti dalje, štiri do pet tednov, v dobro zaprtih steklenicah ali škatlicah, ne da bi se kaj poslabšala.
Samo poizkusiti je treba, da se vsakdo prepriča, kako izborna je taka kava.