• *«}- ; ‘ ' časopis slovenskih delavcev Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer Telefon: 313-942 Naročnina in prodaja: 321-255 Telefaks: 311-956 Naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana jami' rstvž reši? jot* olitiKf ume iju i? aren1 apra’ dovf-oč^ ot r>' im d ijerf ivr* 3 tu< avkc Ljubljana, 21. januarja 1993, št. 4, letnik 52, cena 95 SIT SINDIKATI, DIREKTOR SKLAD TAKA SANACIJA SE NE MOR UGODNO IZTEČI - 'e.• -- ' * •• H tn E H O M PL, Ljudje že kličejo v uredništvo in terjajo od nas (?!) odgovor, ali je Kučan mandatarstvo zaupal Drnovšku ali Peterletu. Takole bi rekli - v marsičem je to pravzaprav res vseeno. Lojze ali Janez, pač v slogu nekoč bratskega pregovora o »istem..., drugem p okovanju«. Če pri ničemer drugem, to prav gotovo drži pri odnosu vlade do sindikatov. Nak, ne mislimo le na spoštovanje kolektivnih pogodb; tudi pri drugih odnosih s sindikati ni nič novega ali pa je morda še slabše. Kdor ne verjame, ga bo prepričal Albert Vodovnik s svojim protestom na 6. strani. Pred štirimi meseci je sto slovenskih podjetij svoje premoženje (in usodo) dalo v roke Skladu za razvoj. Za tako težko pričakovanega odrešenika pa zdaj trdijo, da jih je pustil na cedilu. Ples slepih miši z zvezanimi repki se vrti zelo sre-dobežno, pari pa se izmenjujejo: em Sindikat Donita je rušil staro o rt *odstvo in zdaj tudi Skladu ne bo 'edc ?°Pustil, da bi podjetje »očistil« ln 9a kot oskubljeno kuro prodal □tis* na tržnici. STRAN 11 sat« REVIZIJA (DIVJIH) Še je čas! A le do 5. februarja letos. Anica Popovič nas je potegnila za jezik, in za obrambo delavskega premoženja ji je ustreženo v Ravbarkomandi na 15. strani. Vsi razlaščeni pa pohitite in do navedenega datuma vsaj na njen naslov prijavite, kaj so vam pokradli. Sicer se bodo vaši šefi še naprej mastili z vašo lastnino, vam pa bo ostala figa - in morda Karitasova konzerva. 'j sreda Predsedniku državnega zbora gospodu mag. Hermanu RIGELNIKU V procesu demokratizacije slovenske družbe in izgradnje socialno pravične in pravne države, države bolj po meri delavcev in državljanov, želimo Svobodni sindikati Slovenije deliti vašo skrb in del odgovornosti. Svobodni sindikati Slovenije ocenjujemo, da bo delavstvo imelo v letu 1993 opravka s podobnimi socialnimi, ekonomskimi in družbenimi problemi kot lansko leto ali še z večjimi. Glavnina našega dela je namenjena varovanju socialnih in ekonomskih pravic, pošteno plačanega dela. Za STISKA JE ZDRUŽILA RAZLIČNO MISLEČE V Beltu so sindikati in direktor družno proti Skladu, tako zaradi plač kot zaradi števila zaposlenih. STRAN 4 pravično razmerje med delom in kapitalom nam gre, za boljšo pravno in splošno varnost delavstva. Na položaj delavcev, gospodarstva in negospodarstva bodo še kako vplivali zakoni in politika, ki jo bo sprejemal državni zbor. Spoštovani predsednik državnega zborOjVam in vašim sodelavcem bi radi predstavili nekaj naših pogledov in stališč oziroma načela naše programske politike o teh za delavca pomembnih vprašanjih. Naša želja je tudi, da bi se Svobodni sindikati Slovenije v okviru možnosti vključili v tista parlamentarna telesa, kjer se ta zakonodaja oblikuje in nastaja. Prosimo vas za srečanje z vodstvom Svobodnih sindikatov Slovenije. Lep pozdrav! mag. Dušan SEMOLIČ, predsednik ZSSS 21. januarja 1993 Kakršen mandatar, takšna vlada, kalnšna vlada... Piše: Ciril Brajer Tudi na Danskem ima laž zelo kratke noge. To je naslov v sobotnem Delu, članek pod njim pa govori o usodi danskega premiera. Pred štirimi leti je siromak hotel zaščititi svojega pravosodnega ministra in v tem dobrem namenu zavedel parlament. Zagotovil mu je, da vlada o problemu tamilskih beguncev ničesar ne skriva. In ker se je pokazalo, da je morda le kaj prikrila, je premier odstopil. V vsej zgodbi me je najbolj zbodel tisti »tudi«. Le na kaj za vraga se nanaša? Menda ja ne na loge domače? Pri nas bi namreč vlade (vlada), ki bi jim dokazali, da so kaj skrile, prikrile, nedorekle, letele druga za drugo kot domine. Po logiki omenjenega »tudi« namreč. Ministri še svojih tajnic ne bi utegnili spoznati, tako hitro bi frčali. Afere so se vrstile, da smo jim komaj sledili. Prej kot slej pa so ostajale na medijskih straneh oziroma valovih. Se sploh še kdo spomni Peterletovega razmetavanja državnega denarja za »pluralizacijo tiska«? Res je takrat nekaj poslancev zahtevalo čiste račune, a vlada se je na to požvižgala in svinjarijo je pokril prah na starih časopisih. Elan, kaj je že to? Pranje cerkvenih deviz, polnjenje zasebnih žepov skozi ta nekdanji slovenski ponos - nič. Grubelič prav tako nič. Divje lastninjenje, možje, ki so ga vodili, in podpredsednik takratne vlade, ki jih je branil celo v našem časopisu - nič. Očitki, javni in hudo glasni, o zlorabah pomoči beguncem - nič. Vsa silna poročila SDK o lomastenju kar vseh ministrov po proračunskem denarju - nič. Sam gospod minister Janša so si na glavo nakopali toliko očitkov, da bi zaradi tega »tudi« na Danskem ne letel le minister, ampak gotovo tudi šef vlade, ki bi o tem molčal ali to povrh še prikrival, zagovarjal. Pri nas je potihnila prisluškovalna afera; zloraba položaja za osebno promocijo z razprodanimi memoari; Mladina se bo pretrgala z dokazovanjem provizij, takšnih in drugačnih kršitev z orožjem, ugrabitvami tujih državljanov; DE je dokazovala, kako teritorialci maltretirajo civiliste na Gorjancih - nič, en sam velik nič! Pri nas vlada (vlade) molči, kot bi se je vse to sploh ne dotikalo. Molk prav tam in takrat, ko bi se moralo slišati, je že tako postal fenomen našega časa. Vsak poslanec kot vsak minister, ki je bil potegnjen za jezik o plačah in privilegijih, je javnosti zatrdil, da so preveliki. A glej šmenta, vse to je bilo sprejeto domala soglasno. Demagogija na glas in figa v žepu je že kar razpoznavni znak slovenskega politika. Saj kaj naj končno človek pričakuje od vlade, tega stebra pravne države, ki mimo pljune na tako sveto stvar, kot je lasten podpis pod kolektivno pogodbo?! Povsod po svetu sindikati organizirajo stavke zato, da bi si izborili kaj več. Le pri nas so prisiljeni stavkati in celo trkati na vrata sodišč, vse tja do ustavnega, zgolj za to, kar jim jamči podpis vlade. Saj kaj naj končno človek pričakuje od vlade, katere mandatar že v njenem snovanju zavaja partnerje in krši svoje obljube čez noč?! časopis slovenskih delavcev Nanj se resda lahko naročite tudi pisno, toda zakaj bi se trudili: pokličite (061)321-255 in poskrbeli bomo, da boste dobili časopis, brez katerega je vaše delo v (kateremkoli) sindikatu vsaj težje, če že ne nemogoče ---------------M- časopis slovenskih delavcev Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime: ________________________________________________ Naziv podjetja ali ustanove: Naslov: ------------------ Podpis naročnika: Predlog državnemu zboru za spremembo zakona o poslancih Skupščina Republike Slovenije je na sejah svojih zborov dne 29. 9. 1992 sprejela zakon o poslancih, s katerim so med drugim določene tudi njihove plače in nadomestila ter nekatere druge ugodnosti, ki v sedanjih težkih gospodarskih, materialnih in socialnih razmerah niso sprejemljive in so v nasprotju z materialnimi možnostmi države Slovenije. V času, ko se vse vprek govori in zatrjuje, da so plače v Sloveniji previsoke, da jih je treba znižati, da takih plač gospodarstvo ne zmore, pa 24. člen zakona o poslancih določa, da znaša poslanska plača pet poprečnih plač v gospodarstvu. Ta znesek pa se lahko še poveča za 100% in celotni znesek še za dodatek na delovno dobo. Menimo, da so, ne glede na zahtevnost in odgovornost dela poslancev, te plače glede na sedanje razmere odločno previsoke. Predlagamo, da se tudi za poslance kot osnova za obračun njihovih plač uveljavi znesek izhodiščne plače za prvi tarifni razred po kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti. Poslanci in drugi, za katere se tudi uporabljajo določbe zakona o poslancih in njihovih plačah, morajo deliti usodo državljanov Slovenije. Ni nobenih opravičljivih razlogov, da bi njihove plače ob sedanjih gospodarskih, materialnih in socialnih razmerah bile takšne, kot določa zakon. Prav tako menimo, da je treba odpraviti tudi nekatere ugodnosti iz 36. do 39. člena, to so zlasti nesorazmerno dolgi roki, ko poslanci po preteku mandata prejemajo nadomestilo plače, in možnost upokojitve pod ugodnejšimi pogoji, kot so določeni z zakonom o pokojninskem zavarovanju. Predlagamo, naj državni svet predlaga državnemu zboru spremembo določb zakona o poslancih, s katerimi so določene plače in nekatere druge ugodnosti - v skladu z materialnimi možnostmi države Slovenije ter gospodarskim, materialnim in socialnim položajem njenih državljanov. Gregor Miklič Erih Šerbec Albert Vodovnik Sindikat odgovarja Slavku Gabru Spoštovani gospod minister! Odgovarjamo vam na pismo z dne 23. 12. 1992 in se hkrati pritožujemo zaradi prenizkega vrednotenja dela učiteljev. 1. Razočarani smo, ker vlada, namesto da bi skrbela za delovni mir v zbornicah šol, povzroča z različnim vrednotenjem dela državnih služb upravičeno vznemirjanje. 2. Tolažba, da so bila vaša opozorila vladi sprejeta kot upravičena, vendar predlogi niso bili sprejeti, je zares slaba. Ali se prosvetni delavci res moramo ukvarjati z iskanjem pravice za naše delo na sodišču? Kam smo prišli? Res ne vemo, zakaj nas vlada ne more obravnavati enako kot delavce v državni upravi. 3. Ne moremo razumeti, da bi ravno plače v prosvetnih vrstah povzročale inflacijski val in ogrožale državo. Prosvetne delavke (kot feminiziran poklic) že desetletja nosimo breme težav, saj smo vseskozi plačane slabše in dovolj nam je, da se trka na našo »zatirano vest predanega poslanstva«. 4. V šolstvu že desetletja dobivamo z dopisi nove zadolžitve, zahteve, obveznosti, širi se nam delo (projektno delo, integrirani pouk, poklicno usmerjanje, zdravstvena vzgoja...), plačilo pa ostaja vedno enako, oziroma, mnogo dela sploh ni ovrednotenega (popravilo izdelkov, priprave za tekmovanje, izobraževanje učiteljev, strokovna literatura, priprave za interesne dejavnosti in njihova izvedba, ki so temeljna za izbiro otrokovega poklica). 5. Napredovanje v nazive se nam zdi le izigranost, saj bi morali najprej ustrezno vrednotiti osnovno pedagoško delo in v večji meri upoštevati delovne izkušnje in uspešnost. Ocenjevanje uspešnosti je vedno prineslo v kolektive veliko negotovosti, ker za to ni ustreznih meril ali pa je prepuščeno osebni oceni, kije lahko taka ali drugačna. 6. Mnenje, da nam je dolžnost jasno povedati, da bodo mogoča le zmerna in z drugimi segmenti usklajena povečanja plač, nas samo razjezi, saj mi to dobro sami vemo, na drugih področjih državne uprave pa se ravna popolnoma drugače, kar nam že v osnovi (pri učencih) ruši naše vzgojno delo. Ostaja torej vse po starem: govorimo eno, delamo pa drugo. Kako potem dojeti, katere so vrednote življenja! 7. V zbornicah se čuti, da se noben minister ne zavzema za nas prosvetarje, razen z besedami, ki ne rodijo uspehov, kar utemeljujemo s tem, da so plače v vladi lepo urejene. Najbrž prepričanje potrjujejo izkušnje, da tisti, ki ne poznajo pomanjkanja, pač drugače gledajo na stvari. 8. Ne moremo razumeti, da želimo biti napredna demokratična država, pa je vedno dovolj denarja za vojsko in policijo, za to, da bi ljudje in družba ne smeli izgubiti duhovnosti (v prosveti nam že davno zmanjkuje »kruha in vina«, o »soli pa imamo svoje prepričanje) in svoje identitete, pa je premalo storjeno. Človek ne živi le od kruha in vina! Ministrstvu za šolstvo in šport Ljubljana j Paradigma svinj pri koritu Republiški odbor je v prejšnji številki DE objavil protest v zvezi s sistemom določanja plač po zakonu o poslancih in zakonu o vladi s predlogom sprememb. Članom državnega sveta, ki so imeli sejo v petek, 15. 1. 1993, je bila posredovana zahteva, da na seji storijo vse, kar je v njihovi kompetenci, za takojšnjo spremembo zakona o poslancih in zakona o vladi v tistem delu, ki zadeva nov sistem določanja plač, s ciljem, da bi preprečili izvajanje take zakonodaje. Zahtevamo, da se za poslance in bodoče ministre določanje plač uveljavlja zakon o funkcionarjih. Izračun kaže, da bi po teh zakonih poslanec prejemal 292.810 SIT bruto oz. 2.382 DEM neto brez dodatkov (oktobrsko povprečje v gospodarstvu 58.562 SIT x faktor 5). Predsednik vlade ima po novem zakonu 293.000 SIT neto plače. ROS je 21. 1. 1993 ob 13. uri v Domu sindikatov že sklical vse stavkovne odbore, ki so odložili stavko■ da bi se s predstavniki vlade dogovorili o realizaciji zakonite osnove za december, zakonite osnove od 1. 1. do 12.1- A 1993 ter o vprašanju obresti. A Drago Ščemjavič, sekretat sindikata državnih in družbenil) organov Slovenije __ Leva roka, desni žep Popravek pojasnila Naprošamo Vas, da upoštevate popravek besedila pojasnila na 2. strani v začetku alineama. V prvi vrsti tega odstavka se beseda »zavarovanec« nadomesti z besedama 9. Tako nizkih plač po drugi svetovni vojni še nismo imeli, naše delo ni bilo nikoli tako malo cenjeno, zato se nas loteva malodušje in jeza hkrati. 10. Na osnovi vsega povedanega zahtevamo, da vlada delavce v šolstvu obravnava enako kot delavce v državni upravi in nam končno omogoči, da bomo svoje delo opravljali brez nenehnih pretresov in stisk. 11. Nekvalificirani delavec v prosveti ima 13.700,00 SIT plače, prosvetni delavec z višjo izobrazbo' pa doseže 36.500,00 SIT. Nada Milošič, predsednica Območnega odbora SVIZ Slovenska Bistrica »sklenitelj zavarovanja«. Začetek odstavka se torej glasi: »Iz navedenga izhaja, da je sklenitelj zavarovanja tisti ki...« Popravek je nujen zaradi smiselnosti besedila, saj po zavarovalni terminologiji zavarovanec le užije zavarovalno storitev, medtem ko je sklenitelj zavarovanja ali zavarova-telj tisti, ki sklene zavarovalno pogodbo zase, za drug° ali za tretjo osebo. Lep pozdrav! Direktot- mag. Miro Končino strov. Zahtevamo, da tudi poslanci in bodoči ministri nosijo svoj delež pri premagovanju sedanje krize. Ne moremo razumeti, da morajo nositi breme krize samo delavci, vladajoča politična struktura pa se obnaša, kot da so svet zase. 4. Protestiramo proti novim izhodiščem za izračun letnega dopusta, po katerih se nekaterim delavcem dopust zmanjša tudi za pet dni. Pozivamo vse delavce v vzgoji in izobraževanju ter znanosti, ki vključeni v republiški sindikat SVIZ, da z odločno in enotno akcijo dosežemo, kar nam po zakonu pripada. Vlado Pepelnik, Sindikat delavcev VIZ osnovnih šol občine Ruše pričakovanega honorarja (tud1 večmesečno). Žal se njuna dejavnost nadaljuje tudi na novem naslovu - Tivolska 42, v Ljubljani pod novim imenom. To se nas tic° toliko, ker razpolagata s seznamom naših članov. Storil1 bomo vse, da se manipulacije z našimi člani ne bi nadaljevale. Odločili smo se, da se bom0 sami omejili le na brezplačne oblike pomoči, podatke o naših delavcih pa bomo posredovali k tistim organizacijam, ki bodo z njimi ravnali korektno. Ob tem sporočamo tudi pozitivnejše plati našega delovanj V preteklem skupščinskem rtlCifl' lili str sta gla ka Pr, str lin mt vij let da Siv Vo Zu- pe lal de jec N] roi SVi Ax S av SI če z : ob Je Pr na Zr nji fei D; dr datu smo uspeli uveljaviti neka\ 1 Sporočilo za javnost Ob veliki tekmi med različnimi akterji prostovoljnega zavarovanja, v tekmi za denar, smo priča tudi svojevrstnemu kršenju mednarodnih določil o sindikalnih svoboščinah. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Sindikat delavcev zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije v svoji ponudbi popustov za kolektivno prostovoljno zavarovanje, ki ga ponujata članom in nečlanom, to pogojujeta z obstojem njunih sindikatov v podjetju. Zaradi popustov pri prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju prihaja do »kupovanja« članstva in svojevrstne vezane trgovine za nekaj tolarjev. Zavračamo in obsojamo tak način nastajanja sindikalnega pluralizma. Boris Mazalin, Koper zakonskih dopolnil, ki posegaj0'-v položaj brezposelnih. Zadet) bomo predstavili na posebni tiskovni konferenci, na kateri p° bomo opozorili tudi na številuo nerešena vprašanja. V zvezi s tet1 pozivamo vse naše člane, naj sl vključijo v strokovni svet sindikata in po načelu pomoč za samopomoč prispevajo k skupnim pobudam in aktivnostim. Pa še to! Pravna svetovalnica brezplačna pomoč pri iskanji dela in zaposlitve je vsak dan n° Komenskega 7 med 9. in 12. uro Lahko pa se oglasite tudi po telefonu 115-204. Sindikat nezaposlenih in sociali)0 ogroženih Slovenij1 Slavica Kuma1-za nadzorni odbo1 Andrej Magajno-predsednik sindikat° Sporočilo javnosti Spoštovani! Predstavniki sindikata SVIZ Slovenije na področju osnovnih šol občine Ruše smo 11. 01. 1993 na sestanku obravnavali aktualno problematiko na področju vzgoje in izobraževanja. Sprejeli smo naslednje ugotovitve in sklepe: 1. Zahtevamo, da se delavci v vzgoji in izobraževanju obravnavajo enako pri poravnavi plač za leto 1992 kot drugi porabniki javnih sredstev. 2. Protestiramo proti vladni kršitvi zakona o plačah v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih. 3. Protestiramo proti nemoralno visokim plačam poslancev državnega zbora in sprejetju zakona o vladi, ki določa plače mini- Morda so naši člani in javnost opazili oglas v dnevnem časopisju, ki obvešča, da SINDIKAT NEZAPOSLENIH ponovno odpira brezplačno pravno pomoč in brezplačno pomoč pri iskanju dela in zaposlitve. Ponovno pomeni to, da smo Jo dejavnost na začetku že imeli. Žal pa moramo obvestiti, da je poleg številnih negativnosti, ki spremljajo položaj brezposelnih v naši družbi in brezupen položaj mnogih delavcev, ki zaman čakajo na rešitev svojih zahtevkov pred pravosodnimi organi, prišlo do nepravilnosti in zlorab tudi v naših vrstah. Silvestru PLAHUTNIKU (bivšemu sekretarju sindikata) in Mateji VOROŠ smo morali že lani odreči gostoljubje, saj sta dejavnost posredovanja dela in zaposlitve zlorabila v taki meri, da njune d.o.o. nismo več mogli gledati v naših prostorih. Po ugotovitvah nadzornega odbora je šlo za polaš-čanje visokega deleža delavčevega zaslužka (ne zgolj provizije) in zavlačevanja pri izplačevanju težko SE NE ZMOTI! 19 Pr sa: je, na sel ve sk '>d vil br ni] op st< Pr sle Pr lit ko ra: 45 bu mi na Jel m« le\ Čič na bo de rej je Pu »...Ker pa vrnitev ’desnice’ na oblast lahko po-meni bolj kulturno revolti- j® cijo (vero v Šole, dom...) te kot pa podjetniško prenovo. j0. razpadajoče ekonomije, si si volivec lahko želi samo na- in stop kakšnih novih sil na t» prizorišču. i Pr KOALICIJA LDS-SKD, O KATERI SE ŠUŠLJA, JE « LAHKO LE NADOME- ^ STEK TAKEGA.« Jp Tako je DE zapisal 26. bc novembra lani, na 3. strani sa 49. številke. Žal se ni žmo- pi til ne pri napovedi koalicije nj ne pri napovedi posledic te Drnovškove kuhinje! sk ^ kc le--H kc ES ‘rTf. • Delavskaerotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 »DE—glasilo Svobodnih sindikatovSlovenije »Izdaja CZPErejtnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova4, postni predal 479 »Direktor in glavni urajnik: Marjan Horvat, teieton di J-S4Z, ji i- ( , ( , 956 . odaovorni urednik-Ciril Braier telefon 116-163,311 -956,313-942 • Časopis urejajo: Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), ; Vi S : - v v Med čutenjem strankine volilne (in članske) baze in strankinim vrhom lahko obstaja viden razkorak. Zato je glavni Jelinčičev problem, kako strukturirati stranko. d Predvsem desnosredinske l- stranke namreč upajo, da Je-i- knčič predstavlja fenomen, ki a “ni v političnih kuloarjih pravijo »plesala je eno samo po-jj letje«. Te stranke tudi upajo, da bo izkušnja z Jelinčičevo je SNS počasi navadila njegovo l Volilno telo glasovati za zmerne desne stranke. Taka ji Pedagoška funkcija pa je j. lahko samo samozaslepitev j. dejansko poraženega »trdnega [0 jedra Demosa« (SKD, SLS, p ND, LS). Če pogledamo so-j- rodni fenomen Heiderjevih r: ljudsko stranko (oVP), torej no avstrijsko varianto SKD-SLS, potem lahko re-cemo, da je SNS na prizorišču z namenom, da na njem tudi :C‘I obstane. iv Bavčarjev partijski način Za levosredinske stranke Jelinčičeva SNS pomeni najprej tisto točko, ki jo prepoznajo v svoji teoretski analizi. Značilen primer takega pisanja in soočanja z Jelinčičevim fenomenom je npr. pisanje dr. Barka Strajna (Slovenski sindrom ksenofobije, TV-15 ~ Svobodna misel, 23. 12. 1992). Levica tako analizo Predvsem potrebuje za lastno samopotrjevanje, značilno pa je, da ob vsem razkrinkavanju nasprotnika ta levica samo sebe izvzame iz analize! Seveda pa tej nenehni (levičarji) produkciji Sovražnika “desni ekstremizem« prečudovito ustreza; levica namreč “Vez Sovražnika ne more in “ikoli ni mogla; zadostuje, če opozorimo na analizo dr. Ko-ste Čavoškega (O neprijatelju, Prosveta, Beograd 1989). Prav slednji opozarja na nenehno Produkcijo Sovražnika v totalitarnih sistemih (fašističnih, komunističnih...). Po vseh razkritih Sovražnikih zadnjih 45 let, od preostankov gtare buržoazije do liberalcev v komunističnih vrstah, se točno Pa ta govor naveže analiza, ki Jelinčiča uvrsti na določeno mesto. Bavčar je s svojimi televizijskimi svarili proti Jelin-eiču nadaljeval stari, partijski način govora ter je menil, da do pri povprečnem Slovencu deloval privzgojeni pogojni refleks. Strajnova analiza pa ie bolj za lastno rabo in lastno Publiko. Politične piruete S- Dejansko pa je Bavčar z Je-3- linčičevo aretacijo (27. 8. 1992) ter z obtožbami, da je i Jelinčič pripravljal atentate, . ■ temu koristil. Podobno je de-, lovala pobuda LDS, da se s SNS izbriše in prepove. Obe a' iniciativi, Bavčarjeva in Še-ifl tinc-Školjčeva, sta delovali ] Približno tako, kot je ne tako V, davno delovala partijsko-fg Szdljevska kampanja proti g. dfovi reviji (57. številka!). Ali je šlo za skrbno načrtovano Potezo oblastnikov ali pa za njihovo skrajno neumnost, , dodo povedali lahko samo oni m sami. Vse Jelinčičeve politične o* Piruete do teh dejanj notranje njega ministra in oblastne te franke niso uspele prinesti tistega plazu, ki bi iz provokacij skoval tudi otipljiv politični ^ kapital. Po tem vročem po-jetju pa nič več ni bilo tako, — kot je bilo prej. Desnosredin-1 ske stranke sicer vztrajno raz-J; | vijajo teorijo, da gre za komu-Tč I------------------------------ nistično zaroto, vendar je treba reči, da ta nikoli ne bi mogla tako uspeti, kakor se je to primerilo prav Jelinčiču. To seveda ni argument za skrajno toleranco do ekstremizma, kakor smo ga imeli priliko videti v primeru Adolfa Štormana in njegove »Republikanske zveze«, ki v nobeni pravni državi ne bi šla skozi rešeto volilne komisije ali vrhovnega sodišča. Varuh demokracije Po drugi strani pa je zaradi početja Bavčarjevega MNZ in Brejčeve VIS Jelinčič praktično postal varuh demokracije, pred raznimi pollegal-nimi »koordinacijskimi odbori« na vladni ravni. Jelinčič je pravzaprav produkt dveh afer, ki z njim nista imeli sprva ničesar skupnega. Gre seveda za Janševo knjigo »Premiki« in razkritja v njej, ki so merila na sam vrh (Ciril Zlobec in peterica Bekeš, Kreft, Lokar, C. Ribičič, Potrč). Iz tega se je izcimila »prisluškovalna afera«, kjer je Bavčar potegnil krajšo. Dejansko je šlo pri vsem tem za isti politični prostor, kjer je SDP spretno porezala peruti demokratom in nepriljubljenemu notranjemu ministru. Če je Janša v začetku upal na »slovensko linijo« v politiki (v nasprotju z domnevno »jugoslovansko«), se je zmotil, saj si je z vstopom v SDSS sam spodrezal bazo. Nekdanje politično prijateljstvo med njim in Bavčarjem pa je usahnilo, ko je VIS aretiral Andreja Šiška in Matjaža Jeriča, z namenom, da bi montiral obtožbe proti Jelinčiču, ter verjetno tudi, da bi demontiral »Slovensko gardo«, ki jo je organiziralo Janševo ministrstvo v času, ko je razpadala bivša SFRJ. »Slovenska garda« V bistvu je Jelinčič iz boja med raznimi strukturami v varnostno-obveščevalnem ozadju slovenske politike uspel skovati politični kapital in ustvariti stranko. Ker je bilo delovanje »oboroženih ci-vilov« opaženo kot problematično že med slovensko vojno s strani tujih medijev, so te ljudi umaknili že tretji dan; Jelinčiča so tedaj celo priprli. Vsekakor ta »Slovenska garda« ne obvlgduje vsega položaja v Janševem ministrstvu, saj krožijo govorice o odstavitvah slovenskih oficirjev in vrnitvi profesionalne strukture iz nekdanje JLA; Jelinčič je o tem pisaril odprta pisma v časopisu, gre pa za proces, ki ga te strukture obvladujejo tudi povsod pri sosedih. O kronologiji dogodkov piše Vinko Vasle (Navzkrižne obtožbe, Delo, 9. 1. 1993). Kot prelomno točko pa lahko označimo Jelinčičevo razkritje novinarjem, da sta aretirana Šiško in Jerič drug od drugega neodvisno in v preiskovalnem zaporu preklicala podane obtožbe zoper njega. Jelinčič je imel srečo in ne le znanje, zato je dobil pomembna obvestila pravočasno. Podobno mu je neznani informator iz Beke-ševe komisije sporočil šifro in verjetno s tem tudi identiteto visovskega agenta v njegovi stranki. Zmernost po planu Bavčar je Jelinčiču njegovo SNS »prestrelil« (naj se izrazim z Bavčarjevo priljubljeno besedo) z vrinjenimi informatorji. Tako so le-ti bili zraven na njegovih nočnih pohodih po Rakovi Jelši in še kje. 21. januarja 1993 TRIrUNA Državni svet je komaj začel | delati in že nam je jasno, da smo z njim dobili še eno, tokrat hvala bogu ne realsocialistično pogruntavščino, s katerimi smo se svoje čase hvalili pred celim svetom, marveč čisto pravo demokratsko. Pomeni, da za zgrešene izume ni pomembno, ali gre za eno-ali za večpartijske domislice. Jasno nam je tudi, da prejšnji ustavni komisiji ni bilo prav nič jasno, kaj hoče s tem nesrečnim državnim svetom. Saj državni svet sedaj ne ve, kaj naj bi počel sam s seboj, ali če smo natančnejši, srčno rad bi delal tisto, česar ne bi smel in kar bodo morali početi drugi. Prav nič pa nam ni jasno, ali imamo enodomen ali dvodomen parlamentarni sistem. Ko ' so skrpali ustavo, so nam go-vorili, da bo parlament dvodo- ^lf I men. Ker pa so to pozabili na- ^ ® pisati v državni statut, si dr- liji™— žavni svet sedaj na vso moč mm. prizadeva, da bi res postal 1J|| ka arena 1UM11UM vWX Svetniki drugi dom v parlamentu. Na veliko nesrečo tistih 39 go- & | spodov in ene gospe v držav-nem svetu, ki bi na vsak način bili radi svetniki - kajpak državni svetniki, ker se to pač neznansko imenitno sliši - pa temu svetu niso bile dane nikakršne pravice odločanja. To jih tako zelo moti, da so se nenadoma prelevili v diskusijski krožek, ki je sposoben o vsaki malenkosti razpravljati ure in ure. Razpravljajo, čeprav vejo, in se pri tem jezijo, da bo njihova debata brez vsakršnega učinka. Le včasih bodo lahko nagajali državnemu zboru; a tudi to bo samo neslan krop, ker si gospodje pravi parlamentarci pač ne bodo pustili soliti pameti od nekakšnih svetnikov, ki bi se pravzaprav morali imenovati kvečjemu svetovalci (tako imajo to skromno urejeno denimo v italijanskih deželnih svetih). Naši gospodje in gospa državni svetniki pa kar nekako groteskno spominjajo na svet republike, ki se ga je svoje čase oprijelo ime - svet starcev. Tem je bilo pač dovoljeno malce debatirati o državnih zadevah, pa če jih je kdo poslušal ali ne. Tako si tudi sedaj v državnem svetu nekateri zdravijo svoj ranjeni ponos, ker jim je državni zbor ostal nedostopen. Država pa si s takim parlamentarnim sistemom še enkrat kupuje pamet za denar davkoplačevalcev. Z državnim zborom se naša parlamentarna zadeva kaže v boljši luči. Najprej je tu njegov šef Herman Rigelnik. Da bi poslanci vsaj približno vedeli, kaj jih čaka, bi jim bilo treba čimprej prirediti ekskurzijo v Gorenje. Tam bi jim vedeli povedati, da zna Rigelnik voditi tudi malce večje podjetje, kot je parlament. Vsekakor se je že doslej pokazalo, da ne bo pustil, da bi bil parlament tako sračje gnezdo kot proti koncu minulega mandata. Zdi se, da so to začutili tudi Poslanci poslanci, ki so se - tudi tisti iz prejšnjega parlamenta - nenadoma začeli obnašati tako zelo spodobno, da je bilo na seji državnega zbora kar dolgočasno. Malo je manjkalo, da si iz vljudnosti niso padali.v objem. To seveda ni nič čudnega, saj nihče še ni vedel, ali je v poziciji- ali v opoziciji. Zato so pač morali biti, za vsak primer, kar se da vljudni drug do drugega; lahko se pač zgodi, da bo še včerajšnje nasprotnike Drnovšek prelevil v zaveznike. Celo Jelinčič je miren kot betlehemsko jagnje. Ko so vsi pričakovali, da se bo lotil revizije državljanstva, se je spomnil, da nujno potrebujemo zakon o posebnih kovancih. To pomeni, daje gospod Jelinčič najprej poskrbel za svoj numizmatični hobi, nezaželeni tujci pa pridejo na vrsto pozneje. Gospod Rigelnik, ki ve, kaj je uspešna proizvodnja, se je zadev v parlamentu lotil z vidika uspešnih predpriprav in priprav; pomeni, naj se poslanci raje zmerjajo pred sejami zbora, da ne bi klatili preveč neumnosti pred očmi javnosti. Gospod Rigelnik pač ve, kaj pomeni imeti dober imidž, zato se je zaklel, da ga bo povrnil tudi slovenskemu parlamentu. To bi bilo res nujno, saj se je prejšnja skupščina pri ljudeh do konca osmešila, ali še kaj hujšega. Vsekakor bo liberalno-dempkratska »diktatura« v parlamentu bolj malo liberalna. Rigelnik pa je tudi poskrbel, da bodo doslej znane obstrukcije poslanci najprej čutili v svojem žepu, kar obeta, da se ne bodo več spakovali z balkona velike dvorane in se šli zasebne zabave v imenu demokracije. Prav škoda, da v parlamentu ni več gospoda Grosa. Zanimivo bi bilo gledati, kako bi novo parlamentarno vodstvo opravilo z njim. Sicer pa je Gros že padel na lastnem bananinem olupku; to bo najbrž dobra šola za vse, ki bi v parlamentu radi zdravili svoje komplekse. Bož a Gloda Težko je presoditi, ali so domislice o posameznih akcijah bile tudi dejanske grožnje javnemu redu in varnosti; vsekakor je bil »realiziran« samo projekt streljanja s pištolo po Bosancih v Tržiču, ki niso govorili po slovensko. Če bi Jelinčič še pred volitvami postal zmeren, bi izgubil pozornost javnosti. Tako pa je vrsta akcij (zemljevid Velike Slovenije, prve privatno natisnjene slovenske znamke, grb in zastava na hiši na Tivolski) dobila z »afero Jelinčič«, s katero je MNZ/VIS odgovorila na Janševo solo-akcijo (»Premiki« oz. »prisluškovalna afera«) svoj vrh. Bankrot, še bolj pa poslovanje njegove banke je tako ostalo medijsko neopaženo. Vsekakor pa »afera Jelinčič« ne bi mogla postati »fenomen Jelinčič«, ko mu ne bi uspelo prodreti v prave inštitucije; sedaj ko ima stranko in 12 poslancev, si bo zlahka pridobil tudi potrebne strokovnjake. Če je zgodba o Jelinčičevi stranki zgodba uspešne promocije, je pristaviti, da je ta in taka bila možna samo v afera-škem obzorju tiste »ta zaresne« politike na samem vrhu. Tam se je od protidemokratičnih časov zelo malo spremenilo. Že predlog za novega šefa VIS-a, ki ga je v Delu prav tako omenil Vinko Vasle, pove vse; Drnovškov kandidat za Brejčevo zamenjavo je Nikola Prokšl, nekdanji šef analitske službe zvezne udbe in potem Drnovškov osebni šef za varnost. To pomeni vrnitev zares starih struktur. Jelinčičeva »zgodba o uspehu« pa se je zgodila znotraj vrzeli med starimi in novimi (»osamosvojitvenimi«) strukturami, ki jo je znal dobro izkoristiti. ... , .a Mladen A. Švare (Nadaljevanje in konec prihodnjič) POSLANEC PROTI POSLANCEM MILOŠ PAVLICA, poslanec Združene liste, je prvi predlagal, naj se poslanske plače zmanjšajo za 20 odstotkov, in dodal, da po pravilih Delavske stranke 10 odstotkov njegove plače že pripada stranki. Za Pavlico je nevzdržno, da denarna vprašanja in delovne razmere poslancev niso urejene primerno zdajšnjim gospodarskim razmeram in socialnemu položaju. Ker je v časih paradigme svinj pri koritu tako redko, da kdo zaradi načel pljune pravzaprav v svojo skledo, smo Miloša Pavlico prosili za pogovor. »Doslej res še noben skupščinski organ ni razpravljal ne o plačah ne o privilegijih poslancev. Zato se o vsem tem piše in govori bolj kot ne na pamet. Zahteval bom spisek vseh, ki so se ie upokojili po tako ugodnem zakonu, da bomo vsaj vedeli, o čem oziroma o kom govorimo. Tudi z novim zakonom teh upokojitev seveda ne bomo mogli razveljaviti, a slika bo bolj jasna.« Dobro, to je zamujeno. Kaj pa menite o plačah? »Vsakomur od nas daje zakon tri mesece časa, da pove, ali se bo ,profesionaliziral’ ali ne. Torej gre za osebno odločitev, ali ostaneš pri svojem poklicu ali postaneš poklicni poslanec. Sam sem se odločil, da zaenkrat ne bom poklicni poslanec. Kolikor vem, se je do zdaj tako odločil še Ciril Ribičič. Gre enostavno za to, da tega poklica nočem vse dotlej, dokler se poslanski status ne uredi na način, primeren gospodarskemu in socialnemu položaju v državi. Od ljudi zahtevamo, naj ga razumejo, naj se za njegovo izboljšanje odrečejo temu pa onemu, in najmanj, kar lahko sami storimo, je zgled.« Takšnemu zgledu dandanašnji kaj radi poočitajo demagoškost? «Sam za svoje poslansko delo še nisem vzel niti tolarja, ne kot plačo ne v kakšni drugi obliki. Oprostite, naj bom natančen - vzel sem dva listka za parkirišče. To o demagogiji kajpak od svojih poslanskih kolegov že poslušam, a ti enostavno ne razumejo, za kaj gre. Ne razumejo, kje smo in kakšna je naša vloga - da ne uporabim izraza ,poslanstvo’.« Miloš Pavlica Tudi Vitomir Gros rad poudarja, kako je bil proti zakonu in kakšna svinjarija so poslanske plače, upokojitve in druge prednosti - pa sc je sam vendarle upokojil. ••No, človek, ki je proti takemu zakonu, mora biti vsaj toliko dosleden, da se, kolikor je le mogoče, izogne njegovi uporabi v svojo korist. Res gre za zgled, za temeljno poštenost! V četrtek bo zasedala komisija, ki se s temi stvarmi ukvarja, in upam, da bo zmagala ta poštenost in končno zdrava pamet. Kako naj jo solimo drugim, če sami prvi navalimo h koritu?! Daleč od tega, da bi ne bil prepričan, kako si poslanci zaslužimo primeren status. Toda zdaj gre po mojem za pretiravanje. Po eni strani mi očitajo demagogijo, po drugi mi pišejo ali telefonirajo, kakšen pacek sem. Kot bi bil kaj kriv, da so tak zakon sprejeli in si tik pred zdajci premehko postlali. Zato se mi zdi prav, da svoje mnenje povem javno in se po vseh močeh zanj tudi borim. Z vladnimi, poslanskimi in drugimi kabineti je že tako, da na človeka prehitro in preradi vplivajo. Ljudje menda brž pozabijo, kako je v tovarni, kako živijo ljudje s svojimi bednimi zaslužki ali celo brez njih. Sam v to past ne mislim pasti in upam, da se je bodo zavedeli tudi moji kolegi.« C. B. B 21. januarja 1993 SIMM IWIV M1IK4TIH STISKA JE ZDRUŽILA RAZLIČNO MISLEČE Stavka v Beltu je prekinjena vsaj za en mesec, ker so zaposleni 15. januarja dobili plače za november. Iz firme odhaja vršilec dolžnosti direktorja Zvone Ivanušič, ker, kot sam pravi, zaradi omejenih pooblastil v štirih mesecih ni mogel sestaviti trdne vodstvene ekipe. Belt je po kadrovski sestavi takšen kot pred 25 leti, trdi Anton Strmec, predsednik SKEI in uspešni vodja stavkovnega odbora. Ljudje pa še vedno odhajajo, zlasti v sosednji. Danfoss, kjer so plače dvakrat višje. Tudi Janez Kastrin je v dilemi, ker kot vodja ekipe vzdrževalcev linije BMD ne dobi več kot 45.000 tolarjev bruto plače. v dveh mesecih in da naj imajo šefi v tem obdobju nizke plače. Pod takšnimi pogoji nihče ni pristal na mojo ponudbo. Zato sem od upravnega odbora zahteval razrešitev. Sprejeli so jo in prihodnji teden prihaja na oglede eden od članov nove ekipe,« pravi Zvone Ivanušič. »Mislim, da vsi, ki lahko kaj narede, soglašajo, naj Belt obstane, saj ima program in tudi trg. Problem pa je zdaj, ker je Belt osamljen in se njegov trg zmanjšuje. Ker nismo likvidni, ne zmoremo naročil, tako glede kakovosti kot rokov. Pravzaprav ne moremo preizkusiti svoje sposobnosti. Ker ne moremo plačevati, kupujemo drugje in zato se povečuje škart. S Tamom je treba po- SINDIKAT IN DIREKTORJI NA ISTI STRANI _____________________________________ V Beli krajini smo obiskali tri podjetja, ki so postala last Sklada Republike Slovenije zato, da bi se izognila stečaju. Njihovi problemi so podobni in tudi različni. Belt je verjetno zabredel zlasti zaradi nesposobnega poslovodstva. Leso je v stiski stečajev. Delavcev je menda povsod preveč. Vsaj za Belt in Leso pa lahko rečemo, da se z odpuščanjem rentabilnost ne bo povečala. 3i'iSh^%zxzt&szzz problemi. Tudi kadrovske rešitve še niso prave. Delavcem zaenkrat ostaja le potrpljenje in upanje. Stavka lahko pomaga le, če so izpolnjeni tudi nekateri drugi pogoji. Delavci, sindikat m direktorji pa so zdaj na isti strani in prav to je verjetno največja sprememba v zadnjih mesecih. Če bi tako nizke plače dobivali delavci v Ljubljani, Mariboru ali kje drugje, bi vse obstalo. Petindvajset tisoč tolarjev v Črnomlju pa delavcu daje upanje, da bo vsaj toliko tudi prihodnji mesec. In če se bo to zgodilo, bodo upali, da bo v bližnji prihodnosti še boljše. F K Delavci so po mnenju Antona Strmca dolgo verjeli v sanacijski program Belta, saj so ga potrdili tako upniki kot država. »Njihovo zaupanje se je izjalovilo, ker so se umaknili najpomembnejši upniki, zlasti Dolenjska banka, ki so ji dolžni kakšnih osem milijonov mark. Belt ni imel več denarja ne za repromaterial in ne za plače. V tem položaju so beltovci lahko izbirali le med stečajem in Skladom ter se odločili za slednjega. Od Sklada so pričakovali zlasti pomoč pri sanaciji dolgov in reševanju presežnih delavcev. Zato je naš sindikat tudi v tem položaju skušal delovati strpno in z argu-nienti. Ker se novi lastnik ni odzval, smo bili razočarani skupaj z delavci, ki niso mogli razumeti, da ni denarja za opravljeno delo. Za začetek smo organizirali enourno opozorilno stavko, ki ni zalegla, zato smo organizirali zbor delavcev, na katerega smo povabili tudi tiste, ki so bili na čakanju. Odziv je bil velik in zborujoči so sklenili, da se je s stavko treba bojevati do konca. Takrat se je Sklad le zganil in nas povabil v Ljubljano. Poslušali so nas in dejali, da nas razumejo, glede plač pa niso dali nobenih zagotovil. Tako smo božič praznovali ,suhi’. V naslednjih dneh smo sindikalisti skupaj z vodstvom poskušali prav vse, da bi zbrali denar za plače. Uspeli smo potem, ko je TAM kot naš velik dolžnik plačal prispevke in davke na naše plače. V tistih dneh je bila sloga v Beltu takšna kot še nikoli. Ker je stiska združila različno misleče, je prevladalo mnenje, da lahko uspemo le skupaj. Stavkovni odbor je bil sestavljen iz predstavnikov obeh konkurenčnih sindikatov: dve tretjini SKEI in tretjina iz Neodvisnosti. Pika na i naših aktivnosti je bil shod pred občinsko skupščino, ki je prinesel izplačilo plač za oktober. Po Črnomlju se je vila povorka 700 razočaranih beltovcev. Mogoče smo se takrat zadnjič zbrali v tolikšnem številu, ker bo Sklad verjetno kmalu zmanjšal število zaposlenih. Ko smo pristali na ponovni zagon proizvodnje, je vodstvo zagotovilo tudi plače za november; prejeli smo jih tri dni pred rokom. Zaradi spora z upniki, ki so zasegali prilive na ŽR, je Sklad ustanovil novo firmo Blet-Livar. Novinec bo očiščen vseh odvečnih delavcev in bo moral preživljati samega sebe. Če bo država prevzela breme čakajočih, kar še ni zagotovila, bo to tudi mogoče. Šlo bo, če bo denar za odpravnine. Nam, ki delamo v sindikatu, so nekateri že rekli, naj iz načelnih razlogov ne oviramo tistih, ki bi pristali na takšne rešitve. Odločitev o načinu reševanja presežnih delavcev pa še ni sprejeta. Verjetno bo nova vodilna ekipa delovala v tej smeri že čez dva tedna.« Takšen je povzetek tega, kar je za DE povedal Anton Strmec. Zvone Ivanušič je pred štirimi meseci prevzel vedejevsko vodenje Belta, potem ko sta se zamenjala dva direktorja. »Vodstvene ekipe nisem mogel sestaviti, ker so šefi zahtevali, naj firmo očistim Anton Strmec Janez Kastrin Jožef Kočevar Zvone Ivanušič govore čimprej končati. Po tem, kar so izračunali strokovnjaki, Belt ne more biti rentabilen z 200 do 300 delavci. Fiksni stroški so tolikšni, da lahko rentabilnost zagotavlja najmanj 600 delavčeva, če na mesec naredijo za 2 milijona mark. Tisti, ki vam je rekel, da ne izvajamo pravega pritiska za višjo proizvodnjo, je imel prav, saj zanjo ni naročil.« Tako Zvone Ivanušič, ki je bil v minulem obdobju tudi poslanec zbora občin Skupščine R Slovenije. Jožef Kočevar, predsednik območne organizacije svobodnih sindikatov Bele krajine, ki ves čas aktivno pomaga sindikatu v podjetju, misli, da se je položaj poslabšal po oktobru 1991, ko je Tomšičeva Neodvisnost izvedla udar in iz podjetja nagnala takratnega direktorja. Belt je name- sto njega dobil slabega direktorja, ki ni rešil nobenega problema. Anton Strmec pa pravi, da so danes odnosi z Neodvisnostjo urejeni, mogoče tudi zaradi zamenjave vodstva; vendar še vedno drži, vse kar je jeseni 91 napisal za DE in je bilo objavljeno pod naslovom »Strupena marjetica«. Socialni položaj delavcev v teh razmerah je izjemno slab. Na čakanju je 330 od 700 zaposlenih. V najboljših časih je Belt imel 1300 delavcev in nekaj 10 inženirjev. Za presežne delavce so dozdaj skrbeli kulturno. Strmec misli, da so stimulativne odpravnine krive, da so odhajali najboljši, ki so takoj našli delo v drugih firmah. Zapustila jih je tudi uspešna vodilna ekipa, ki zdaj uspešno vodi druga podjetja. Belt še ni rešil vprašanja upokojitve dvanajstih delavcev, ki jim manjkajo le štiri leta. Anton Strmec je obveščen, da ni denarja za dokup let. Direktor pa pravi, da se o zahtevku za dokup let prepirata Ministrstvo za delo in Sklad. Delo belokranjskih livarjev je I pomembno za vso pokrajino in tudi obmejne predele sosednje Hrvaške. Hrvatje, ki se vozijo na delo k nam, sc s temi nizkimi plačami lahko doma primerjajo kar z državnimi ministri. Kriza iz Belta in drugih firm pa ne ogroža le zaposlenih, ampak zlasti mlade, ki nikjer ne najdejo zaposlitve. Zdi se, da je Bela krajina res vsak dan bolj na robu države, ki želi v razvito Evropo. Franček Kavčič Livarna dela, kljub temu, da ni pravega pritiska Z DEŽJA POD KAP »Če bomo preživeli zimo, bomo na konju!« so imeli vselej doslej pred očmi delavci črnomaljskega Kovinarja, podjetja, ki se je v glavnem ukvarjalo z izdelovanjem strojne opreme za rudarstvo, livarstvo in gradbeništvo, ponujalo pa je tudi ključavničarske storitve. Letošnje, kot kaže, ne bodo... »Zaradi pomanjkanja dela smo v pr vih devetih mesecih lanskega leta pridelali že za 18 milijonov tolarjev izgube; ker pa tudi potlej ni bilo omembe vrednih naročil, se je likvidnostni položaj še poslabšal,« pravi direktor Kovinarja Juri Derganc in našteje nekaj vzrokov, ki so firmo pripeljali v tako nezavidljiv položaj. Poglaviten je nedvomno ta, da njihov glavni kupec - O & K iz Nemčije - v lanski gradbeni sezoni ni imel toliko potreb po njihovih delih, drugih del pa jim zaradi hude konkurence na tržišču ni uspelo najti. »Prav v času, ko smo obravnavali polletno bilanco našega poslovanja in ugotavljali, da se je na našem računu nabralo že za 14,5 milijona tolarjev minusa, je Sklad za razvoj objavil razpis za sanacijo podjetij, v katerem smo zaradi prezaposlenosti in pomanjkanja dela videli rešitev,« nadaljuje direktor Derganc. »In ker sta tako ocenili tudi občinska vlada in naša banka, smo se na razpis pač prijavili.« Dvaindvajsetega novembra 1992 so podpisali po- jim/ Derganc godbo in Sklad je postal stoodstoten lastnik njihovega podjetja. Po tistem »zgodovinskem« datumu, ki ga bo marsikateri od tedanjih 67 delavcev preklinjal do konca svojih dni, so si dogodki - v telegrafskem slogu - sledili takole: najprej je novomeška firma Novoline opravila študijo, ki je pokazala, da je v Kovinarju 34 delavcev odveč; nato se je konstituiral upravni odbor, ki je Dergancu tako omejil pooblastila, da zdaj ni ne krop ne voda; nazadnje pa je Sklad še ocenil, da Kovinar nima perspektive, in se odločil, da ga bo - prodal. Drugega decembra 1992 je bil v časopisih objavljen razpis, da je Kovinar naprodaj. Čeprav je od tedaj minil že dober mesec, v Črnomlju na dan našega obiska (petek, 15. t.m.) še vedno niso vedeli, ali je kupčija uspela ali ne. Iz Ljubljane so jim zdolgočaseni birokrati zgolj nejevoljno odgovarjali, »da se je javilo nekaj interesentov in da zdaj vodijo pogovore z njimi«. In nič drugega! »Seveda pa je že razpis sam negativno deloval na naše poslovne partnerje. Ne zaupajo nam več!« je Derganc sklenil zgodbo o neuspehu Kovinarja. »In da bi bila nesreča še večja, so s tožbami navalili na nas še dobavitelji. Tako smo se znašli v brezizhodnem položaju...« »Najhujša je ta negotovost, kaj bo z nami,« se v pogovor vključi Miro Vlašič, predsednik svobodnega sindikata podjetja, ki je šel skupaj z direktorjem večkrat v Ljubljano s tem vprašanjem. »Potrpite no malo!« se je vselej glasil odgovor. »Novembrsko plačo smo dobili pred božičnimi prazniki; kaj bo z decembrsko, pa sam bog ve,« se ga spet prijemlje malodušje, ta najznačilnejši sindrom negotovosti. »Spisek presežnih delavcev smo napravili, če že brez njega ne gre, in pričakovali, da bodo vsaj tem nesrečnežem izplačali, kar jim gre za njihov 20- j ali celo 30-letni prispevek k ustanovitvi in razvoju našega podjetja. Pa nič! To se mi vidi tako, kot če bi 1 nekomu na stara leta podaril hišo, on bi te pa potem vrgel čez prag.« Doda, da so šli vsem njegovim sodelavcem lasje pokonci, ko so zvedeli, da so si v državnih inštitucijah razdelili 13. plačo »na naš račun, ševeda«, in se vpraša: »Ali je j to pravično?« Nato nemočen j onemi, po kratkem premisleku pa udari po mizi, rekoč: »Toda pravi problemi se bodo šele pokazali! To bo počilo, ko bo eksplodirala socialna bomba!« V Belo krajino bo kmalu prišel zeleni Jurij, znanilec pomladi. Le delavci Kovinarja ga'ne bodo videli. Ker ne bodo prezimili... Damjan Križnik »Trenutno je na spisku še 67 delavcev; po študiji Novolina 34 preveč, po naročilih sodeč pa skoraj vsi,« nam je v petek pripovedoval Miro Vlašič, predsednik sindikata podjetja Kovinar. »Zato bomo v ponedeljek najbrž zaprli ,štacuno’...« (Slike: Sašo Bernardi) 21. januarja 1993 ZASKRBLJENOST NA PLAČILNI DAN V Lesu Črnomelj zdaj v eni izmeni dela 135 zaposlenih in prav toliko jih je na čakanju. Materiala za delo pa je le za deset dni. Delati so začeli, ker bo prihodnji teden začela tudi Adria v Novem mestu. To sta za uvod povedala vršilec dolžnosti direktorja Ivan Špehar in predsednik SKEI v podjetju Drago Penica. Ves čas sta skupaj odgovarjala na vprašanja, zato vse, kar sta povedala, objavljamo, kot njun skupen pogled na probleme. »Denar imamo le za repro-material in stare dolgove. Decembrsko plačo smo dobili danes, hkrati z Adrio v Novem mestu. Hkrati z njimi smo tudi stavkali, vendar naš boj ni prodrl v vse medije, tudi v DE nas niste opazili. Upravni odbor podjetja bo v prihodnjih dneh določil razvojno strategijo. Če bodo obveljale dosedanje projekcije, bomo delali z 206 ljudmi. Nekaj delavcev se je upokojilo, deset jih je na prekvalifikaciji in nekaterim smo dokupili leta za upokojitev. V najslabšem primeru bo šlo na zavod 29 zaposlenih. Veliko je odvisno od možnosti sanacije Adrie, kjer odkrivajo še nove nepravilnosti. Velik problem so nerazčiščeni stečaji podjetij v tujini. Plače so 27 odstotkov pod izhodišči iz kolektivne pogodbe, novembra smo v povprečju dobili po 23.300 tolarjev. Uspešni delavci dobijo 25.000 do 30.000 tolarjev. V Črnomlju vemo, da se Adria ne more rešiti brez pomoči države. Reševanje pa teče prepočasi, zato se povečuje tudi škoda. Če v Adrii ta mesec ne bo stekla redna proizvodnja, lahko že zdaj odpišemo letošnjo prodajno se- zono. Med direktorjem in sindikatom ni nobenih razhajanj. V prejšnjem obdobju pa so bila. Zato smo izvolili nov stavkovni odbor, imenovan je leta v leto. Lani smo jih naredili 1-3.500, letos jih planiramo le 8.000. Ker zmogljivosti v Novem mestu zadoščajo za tolikšno proizvodno, je brez dela obrat v Brežicah. skušamo s pohištvom in nekaterimi drugimi lesnimi izdelki. Položaj Lesa je obupen tudi zaradi neraščiščenih lastninskih vprašanj. Prav zaradi tega ne moremo prodati dveh praznih obratov. Plače so res nizke, ljudje pa bodo z njimi zadovoljni, če bodo redne. Upali bodo, da bo kmalu bolje. Če se bo Adria sanirala, bo razčiščen tudi naš položaj. Dobaviteljem smo dolžni 25 milijonov tolarjev in nimamo kreditov.« Toliko sta direktor in predsednik sindikata povedala skupaj.. Za konec pa sem Dela v Lesu še ni dovolj tudi nov vršilec dolžnosti direktorja. Adria d.d. je bila ustanovljena brez strokovnih analiz. Njen upravni odbor je v začetku deloval le v interesu Adrie v Novem mestu. Kasneje so ugotovili, da brez nekaterih obratov ne morejo, zato nas zdaj vključujejo v svoje projekcije. • Glavni razlog za naše težave je prevelika vezanost na matično podjetje v Novem mestu, za katero opravimo 95 odstotkov svojega dela. Proizvodnja prikolic pa se zmanjšuje iz NA CESTO NAMESTO NA MEDICINO DELA Po posvetu na območni organizaciji Svobodnih sindikatov v Ljubljani je Marjana Uva poiskala pomoč tudi v našem uredništvu. Povedala je tole zgodbo: »Od podjetja Lek-Farma-cija sem čakala napotnico za medicino dela. Tam naj bi skladno z mnenjem prvostopenjske zdravniške komisije dobila mnenje o preostali de-lazmožnosti. Stara sem 44 let, samohranilka z dvema otrokoma. Poklicali so me k direktorju, ki mi je v družbi še višjega direktorja zrecitiral, da sem na spisku presežnih delavcev. Dejal je, naj podpišem, sicer bom imela še večje težave. Tri dni pred novim letom sem soglasje podpisala. Dali so mi odpravnino in plačo za 6 mesecev in zdaj sem na cesti. Kot sem obveščena, je Lek v sodelovanju s tujimi strokovnjaki ugotovil 600 presežnih delavcev. V Leku sem bila pridna delavka in delala sem prav vse. Pakirala sem zdravila, delala sem v šivalnici in nazadnje v kuhinji. Ker niso upoštevali zdravniških potrdil, se mi je zdravje slabšalo. Imam kro- acuno in težave s hrbtenico. Pred podpisom soglasja nisem iskala nobenih pravnih nasvetov. Potem sem šla k našemu sindikalistu Juretu, saj sem bila vseskozi članica sindikata v Leku. Obljubil mi ni ničesar. Povedal pa je, da mu je socialna rekla, da me ima ,poln kufer‘. Razmišljam, da bi Lek-Far-macijo tožila, ker so me dali na cesto in mi niso omogočili končanja postopka ugotavljanja invalidnosti. Tožila bom tudi zato, ker so me menda ogoljufali za več kot 100.000.« Takšna je zgodba delavke. O tem, kaj bodo zanjo lahko naredili v Svobodnih sindikatih, ne moremo reči ničesar. Moramo pa zapisati, da se je to zgodilo delavki v zelo ugledni in donosni firmi, sredi Ljubljane. Bivša predsednica sindikata Leka pa je na decembrskih volitvah na listi Slovenske ljudske stranke postala poslanka državnega zbora. F. K. Drago Penica Naši ljudje so pripravljeni delati tudi za 20 tisočakov. Imamo delavke, katerih možje delajo v Beltu, in lahko si predstavljate, kako jim je hudo. Večina zaposlenih ima še nekatere možnpsti zaslužka. Najbolj ogroženim smo dali tudi sindikalno pomoč, razdelili smo tudi pomoč Rdečega križa. Leso je kadrovsko zelo šibak. Ker upravni odbor družbe še ni določil vizije podjetja, se ni odločil tudi o vodstvu firme. Obveščeni pa smo, da so nekateri ljudje na razpolago, in Sklad jih bo verjetno najel. Naša tovarna je nova in relativno dobro opremljena za izdelavo elementov Adriinih prikolic. Tudi delavci so specializirani za takšno delo. Delo iščemo tudi sami in po- zvan Špehar Draga Penico vprašal, kaj želi zase in za kolektiv v letošnjem letu. Odgovoril je: »Želim, da bi vsi zaposleni imeli delo, da bi zaživeli vsi programi in da ne bi bili več usodno odvisni od Novega mesta. Če se bo to zgodilo, bodo tudi plače boljše. Breme Adrie in Lesa pa mora prevzeti država. Pred meseci smo razmišljali o ustanovitvi neodvisnega sindikata, potem pa smo si premislili in zdaj smo praktično vsi zaposleni člani SKEI.« Po pogovoru smo se s predsednikom sindikata sprehodili skozi proizvodne prostore. Kar smo videli je potrjevalo tisto, kar sta povedala Špehar in Penica. Čeprav smo bili tam ravno na plačilni dan, na obrazih delavcev nismo videli ne veselja ne žalosti, mogoče le zaskrbljenost. Franček Kavčič Kdo ima tu koga za norca? -Delavci Slavnika iz Kopra so za štiri ure zaprli magistralno cesto na Primorskem. Čeprav razumemo stisko delavcev, ki niso prejeli plač za november in december, bi delavci vendarle morali spoštovati pravila pravne države...« Tako je slovenska televizija v osrednjem televizijskem dnevniku 2(1. januarja komentirala upor delavcev Slavnika, ki se ne pustijo več vleči za nos. Komentatorje povzdignil glas celo proti slovenski vladi. Kritiziral je ni zaradi takšnega gospodarskega in pravnega sistema, v katerem delodajalci delavcev sploh ne plačujejo 'več, pač pa zato, ker se ukvarja s koalicijskimi pogajanji in si ne vzame• časa, da bi delavce Slavnika naučila spoštovati načela pravne države Takoj za tem je v istem televizijskem dnevniku uslužbenec policije izjavil, da Slavnikovi delavci zapore primorske magistrale niso pravočasno napovedali skladno z zakonom. Še dokaz več torej, da Slavnikovi delavci ne spoštujejo predpisov pravne države. Le nekaj minut kasneje je slovenska televizija »dala lekcijo« tudi slovenskim železničarjem. Pikro je namreč ugotovila, da stavke železničarjev ne bo, ker bodo dobili plače iz denarja, ki jim . ga bo posodil invalidsko-pokojninski sklad, Torej so odgovorni pritiskom železničarjev zopet popustili in jim bodo za opravljeno delo dali celo plačo, čeprav se delavci na železnici menda nič ne racionalizirajo, nič še niso naredili, da bi jih bilo zaposlenih manj in podobno. Kako vse to razumeti! Delavci pri nas sploh ne stavkajo v klasičnem pomenu. S stavko naj bi se delavci borili za to, da bi v prihodnje za svoje delo dobili boljše plačilo. Dokler z delodajalcem ne sklenejo dogovora, da jim bo delo plačal po višji ceni, mu dela pač ne prodajajo več. V razvitih evropskih držvah delavci stavkajo zato, da bi jim jutri delodajalec delo plačal bolje kot včeraj. Pri nas pa delavci protestirajo, ker jim delodajalci ne plačajo dela, ki so ga že opravili. Velikokrat delodajalci delavcem ne plačajo že opravljenega dela niti po minimalni ceni, ki bi zadoščala za preživetje, kaj šele po vnaprej dogovorjeni ceni. Zato delavski nemiri pri nas niso nikakršne stavke, ampak velikokrat le protest »obupanih, razžaljenih in ogoljufanih,« ki s protesti bolj sami sebi in svojim najbližjim kot komurkoli drugemu dokazujejo, da kljub vsemu še imajo svoj ponos in da jih tisti, ki od njih z lažnimi obljubami izvabljajo delo in jim ga nato ne plačajo, ne morejo v nedogled imeli za norca. n v«v.sni pravni državi je v zvezi s tem sploh mogoče govoriti1 j Tomaž Kšela STAVKE NA TEKOČEM TRAKU Delavci Slavnika so ta teden svoje plače izsiljevali tudi tako, da so na Črnem Kalu obalo dvakrat odrezali od države. Promet so prekinili tudi na križišču pri Piranu. Ker s tem niso pridobili naklonjenosti javnosti in ker nekateri zahtevajo odškodnino, bodo stavko nadaljevali na druge načine, zlasti s pritiskom na vodstva obalnih občin. Šoferji in sprevodniki Slavnika že dva meseca niso prejeli plač, zato je težko napovedati izid boja. Komentatorka Dela je zapisala, da je na podlagi te izkušnje v Sloveniji konec stavkovne romantike. Železničarji, ki so se pred leti razdrobili na pet samostojnih sindikatov, so se ponovno združili v boju za decembrske plače. Ker jim je denar zanje posodil Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, so stavko prestavili na 29. januar. Če jim Janez Drnovšek do takrat ne bo povedal, kakšna je perspektiva slovenskih železnic, bo stavka konec meseca ohromila vso Slovenijo. Poslovodstvo slovenskih železnic je posredovalo javnosti alarmantne podatke, da je sistem pred zlomom. Treba je še povedati, da so povprečne plače železničarjev 30 odstotkov višje kot v gospodarstvu, ki še vedno plačuje izgube tega paradržavnega sistema. Nadaljuje se tudi spor med sindikatom delavcev v državnih in družbenih organih in vlado, ki reže kruh državnih uslužbencev. Vse več je protestov zaradi previsokih plač poslancev in drugih pravic po zakonu, ki ga je bivša skupščina sprejela pred svojim razpustom. Šolniki z Obale so prejšnji teden najavili začetek splošne stavke vseh delavcev v izobraževanju. Stavko najavlja tudi Fides, eden od sindikatov, v katere se organizirajo zdravniki. V teh razmerah so stavke v industrijskih podjetjih manj opazne. Ena večjih je bila v Metalni Maribor, kjer se je zanjo odločil le Neodvisni sindikat. Dnevnik poroča, da se je stavka končala s skrivnostnim kompromisom, ker Sklad kot lastnik ni dal denarja za višje plače. Več sindikalnih vodstev uspešnih podjetij je v zadnjih dneh obiskalo predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov in zahtevalo revizijo lastninskega zakona. Kot vse kaže, hočejo delavci Save, Kovinoplastike... postati večinski lastnik svojih podjetij. F. K. Knjiga z napotki KAKO POSTATI PODJETNIK in KAKO USPESNO POSLOVATI Tč;, DffrižUjk; Sonja Gavez, Viljenka Godina in Marina Letonja < e II iz zbirke ABC PODJETNIŠTVA Cena 890,00 < RS , Naročila pošljite na naslov: Č2P ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4: Telefon 321-255, 110-033: Fax311-9B6 ■ftPM ■!*!■!■ TOBAČNA ZAGOTAVLJA BOLJŠE POGOJE KOT PANOŽNA POGODBA Korenite gospodarske in družbene spremembe v zadnjih dveh letih so proizvedle tudi svojevrsten paradoks. »Še nikoli nismo imeli tako prodornih sindikatov in sindikalnih delavcev, kot jih imamo zdaj, obenem pa delavci še niso bili v slabšem položaju, kot so zdaj,« so besede, ki jih delavčevo uho nikakor ne sprejema le kot svojevrsten cinizem, ampak kot zgoščeno opredelitev svojega položaja ta hip. prečje, ker pa nam uspešno gospodarjenje dopušča preseganje, prejemajo naši delavci poprečno deset odstotkov višje plače, kot je slovensko poprečje.« Določba o 15-odstotnem dodatku za po- Komaj smo odprli vrata spremembam lastnine in načina upravljanja podjetij, že je konec marsikakšnega veselega pričakovanja in sanj o hitrem izboljšanju življenjskih.razmer vsakega posameznika in vseh skupaj. Ce je še pred slabima dvema letoma večina Slovencev prisegala, da je tuji kapital malodane deus ex machina, ki zgolj s tem, da je, razreši še tako zavozlane vozle, danes pred njim že skoraj preveč negotovo in bojazljivo zapiramo vrata nekaterih industrijskih gigantov. Negotovost in strah pa sta odveč, vsaj po izkušnjah najsmelejših slovenskih podjetij, ki so med prvimi pustila vstopiti tujemu kapitalu. Tobačna tovarna Ljubljana, ki je orala privatizacijsko ledino, se naprimer lahko pohvali s pomembnimi ugodnostmi, ki jih podjetniška kolektivna pogodba nudi skoraj 1400 zaposlenim. Splošna in tudi panožna kolektivna pogodba za kmetijsko in živilsko industrijo Slovenije bolj skopo odmerjata dolžino letnega dopusta, tudi odsotnosti z dela 3 do 5 dni ne poplačata, medtem ko je delavcem v tobačni to zagotovljeno. Posebna skrb ip 'r rl-iot-;-!-- 1—1 * J- * Pu smolil KoieKtivni pogodbi Tobačne namenjena delavkam, starejšim kot 45, in delavcem, starejšim kot 50 let, ki so jim moči ope- šale in so zato prerazporejeni na lažja opravila, plača pa se jim ne zmanjša. V času, ko smo navajeni poslušati o odpuščanju, tehnoloških presežkih, čakanju in nepopolnih ter nerednih plačah, skoraj ne moremo verjeti, če kakšno podjetje svojim delavcem plače redno izplačuje. Metka Simonič, vodja kadrovske službe v Tobačni pravi, da še celo več: »Ne le da plače redno izplačujemo! S tujimi lastniki smo se dogovorili, da sicer spoštujemo slovensko po- poldansko in 50-odstotnem dodatku za nočno delo v podjetniški pogodbi ni le okrasek, ker ima Tobačna dovolj dela za dvoizmensko delo, občasno, ob večjih naročilih, pa uvajajo tudi tretjo, nočno izmeno. Obratna ambulanta omogoča splošno zdravstveno varstvo, obenem pa spremlja tudi splošno zdravstveno stanje, ki ga vodstveni delavci upoštevajo ob razporejanju delavcev na delavna mesta; imajo zobno in zoboteh-nično službo, dnevno delavci lahko izbirajo med tremi jedil- hi etektooiridustrije Slovenije (SKEI, zato javno protestna proti niki, počitnice jim omogoča ne le letni regres v višini poprečne plače, ampak tudi ugodnimi pogoji letovanja v več kot šestintridesetih objektih v planinah in ob morju. Vse to je možno, ker je vodstvo Tobačne ob prodaji uspelo zagotoviti, da sta tako »večinski lastnik, tobačna korporacija Reemt-sma iz Hamburga in tudi drugi tuji lastnik, Seita iz Pariza, sprejela logiko postopnega spreminjanja in ohranitve visoke stopnje sindikalnega in socialnega standarda naših delavcev, ki smo ju razvijali ves čas obstoja po tradicionalnem izročilu družinskega podjetja,« pravi Metka Simonič. Posodabljanje tehnologije narekuje celo večja vlaganja v strokovno izpopolnjevanje, učenje tujih jezikov ipd., zato je delež sredstev za izobraževanje celo večji, kot je bil kdajkoli doslej. Res pa je, da nekaterih pravic, ki smo jih bili navajeni pred sprejemom stanovanjskega zakona, ni mogoče vrniti. Stanovanjskih kreditov in stanovanj podjetja pač ne »dajejo« več, kar preseneti marsikoga tudi v kolektivu Tobačne, ki se je v zadnjih dveh letih kar precej pomladil. Dejstvo je, da še tako visoka stopnja varnosti in obseg pravic v mikro okolju ne odtehtata splošne negotovosti in padca standarda v makro okolju. Prav tako pa je tudi res, da uspešna podjetja ponujajo oporo optimizmu. Boljše življenje pač ne pade z neba, ampak je zanj potrebno razumno upravljanje lastnine, vestno in strokovno delo in seveda še marsikaj. ŠF PROTEST ob enostranski odpovedi kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije Sindikat: delavcev trgovine ne sprejema enostranske odpovedi kolektivne pogodbe s strani Združenja za trgovino pri GZS s 1. 3. 1993 in takojšnje odpovedi 52. in 55, člena kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije. Enostranska odpoved kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije pravno ni utemeljena. Pogodbeni stranki sta se v kolektivni pogodbi dogovorili za čas veljavnosti do 30. 6. 1992 in obenem določili, da če nobena stranka pogodbe ne odpove, ta velja do sklenitve nove. Stranki kolektivne pogodbe tudi nista predvidevali enostran- Odstop od kolektivne pogodbe je v tem primeru treba drugi mesecev** napovedati v roku> M ne sme kraiši 0(1 treh Sindikat delavcev trgovine Slovenije ugotavlja, da Gospodar- žavi, ki se je opredelila za tržno gospodarstvo, ralna škoda. volji predstavnika organizacij in delodajalcev, katerega legitimnost je vprašljiva. Predsednik ROS Franc W. Petek temveč le oseba, ki i ,a občutek"zaUdelavce" Sindikati Slovenije Svobodni v v KRIČIMO PROTI ODPUŠČANJU Krajevni svet Svobodnih sindikatov v Slovenski Bistrici je poskrbel za popestritev dogajanj na zadnji seji občinske skupščine. Sekretar tega sveta Dušan Detiček je delegatom razložil, kaj se dogaja pod krinko vladnih ukrepov za prestrukturiranje in sanacijo gospodarstva. Govoril je zlasti o podjetjih, ki so pred nekaj meseci postala lastnina Sklada. To so: Iskrin obrat v Makolah, Glinov obrat v Zgornji Polskavi, Embalaža iz Oplotnice in Impol iz Sl. Bistrice. Upravni odbor Iskre je na seji, ki je bila prejšnji teden, določil 96 presežnih de- lavcev, kar pomeni, da je odveč tretjina zaposlenih. Občinska skupščina je na omenjeni seji naložila svojemu IS, naj preprečuje propadanje podjetij in odpuščanje delavcev. Detiček pravi, da so občinski možje zaradi njegovih opozoril kar visoko poskočili. Boji pa se, da se občinska in republiška oblast kljub temu ne bo posebno potrudila. Bistriške sindikaliste najbolj skrbi naraščanje števila nezaposlenih. Na zavodu je zdaj 1900 iskalcev zaposlitve. Zaposlitev ima le še 11.000 Bistričanov, le 7.500 v domači občini, drugi pa v Mariboru, Dušan Detiček na Ptuju, v Konjicah in drugje. Sindikalisti se bojijo, da je v omenjenih firmah ogroženo še kakšnih 300 delavcev. Če je to res bo Sl. Bistrica med rekorderji po številu nezaposlenih. K temu je treba dodati, da je zaradi denacionalizacije in zakona o zadrugah ogroženo tudi 100 delavcev v podjetju Ritoznojčan. Dušan Detiček zaradi vsega tega zdaj v imenu Svobodnih sindikatov glasno opozarja in pravi, da bodo uspeli, če bodo preprečili vsaj nekatere stečaje in večja množična odpuščanja. F. K. Časi so pasji. Trgamo se z verige, renčimo, kažemo zobe, lajamo in stradamo. Za pasje življenje imajo zasluge ljudje, saj so vsi problemi v svojem bistvu kadrovski problemi. Sedanje smo zagrešili na zadnjih volitvah, zato se lastni krivdi ne moremo izogniti z nikakršnim sprenevedanjem. Časi so torej, kakršni pač so. Če že ni mogoče dobiti za nnS*'7io delo spodobnega plačila, je treba zaht---• pjaato_ ki je bilo obljubljeno. VtZ. »us je ooljube spremenil v pogodbe in samovoljo v pravnost - pa bi si zato človek mislil... Moja ljubezen je kultura in moja skrb pravice zaposlenih v kulturi, ki jih delodajalci v navezi z ostalimi družbenimi dejavnostmi kršijo vsevprek. Naraščanje nezadovoljstva med kulturniki, občutek brezpravja, zavest, da je mogoče dosegati temeljne pravice le z opozorili in grožnjami, podcenjevanje in podcenjenost sicer niso dosežki le tega časa, so se pa prav v zadnjem času dodobra okrepili. Doklej lahko to traja. Država je že prestopila prag strpnosti. Sindi- i kati družbenih dejavnosti jo skušajo zadržati in zriniti nazaj z napovedjo splošne stavke. Sindikat delavcev v kulturi se za stavko še ni odločil, čeprav je razlogov zanjo dovolj. Stopnjujoča ostrina zahtev, ki prihaja zlasti iz močnejših kulturnih kolektivov pa že zahteva od svojega sindikata, da se solidarizira z delavci v državni upravi, šolstvu, otroškem varstvu in drugih družbenih dejavnostih, da zahteva od države spoštovanje zakonov in pogodb in terja tudi poračun plač za leto 1992. Država bo tik pred zagroženo stavko najbrž plačala svoj dolg in zase ukradla le obresti. Zaposleni bodo zadovoljni z doseženim in karavana bo odlajala dalje. Doklej lahko to traja. Zato menim, da ni dobro, če nas kupujejo s tistim, kar so nam tako ali tako dolžni. To je žaljivo. Onemogoča nam normalno delo in življenje, njim pa ohranja edini način vladanja, ki ga poznajo - zategovanje pasu in ustrahovanje. Saj smo slišali, da izdajamo lastno plebiscitarno odločitev in rinemo nazaj na Balkan in v balkanizme, če dosledno terjamo uresničevanje zakonov in pogodb. Kdor misli, da sije takšne slaboumnosti izmislil TV-Štakul kar sam, se moti. Tako nor še on ni. Najbrž si 8. februarja namesto kulturnega praznika ne želimo splošne stavke kulturnih delavcev. Naj bo ta praznik nedotakljiv za nesposobnost in zdraharstvo oblasti. Naj bo ta praznik priložnost (ki je ne gre zamuditi), ko bo na sleherni kulturni prireditvi mogoče slišati tudi upravičene zahteve po spoštovanju pravic kulturnih delavcev - ljudi, ki so prispevali pomemben delež k ohranitvi, zorenju in plebiscitarni narodovi odločitvi, ljudi, ki dokazujejo svojo skromnost, a tudi ljudi, ki, za božjo voljo, ne bodo dopustili izkoriščanja, krivic in štakulovstva. * Doro Hvalica PRIROČNIKI ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE, STROKOVNE SLUŽBE PODJETIJ IN POSAMEZNIKE • Bogdan Kavčič DELAVCI IN UPRAVLJANJE -X- NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednosti in kritike, evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij«. Cena 350,00 SIT • več avtorjev: KAKO UVELJAVITI SPLOŠNO KOLEKTIVNO POGODBO V PRAKSI Navodila - Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo. Cena 520,00 SIT • Gregor Miklič NOVA DELOVNA ZAKONODAJA Prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti s komentarjem. Cena 520,00 SIT • Stane Uhan: PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI • več avtorjev: MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči. Cena 350,00 SIT • Mira Becele Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače - Izhodiščni osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižje osnovne plače - Konkretni predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače Cena 400,00 SIT Pri ;i'Kotnost| , Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo .......izv. S Kako uveljaviti ...............izv. • Nova del. zakon, .......izv. • Moje pravice na ...............izv. • Plačni sistem .......izv. • Stanov, razmerja ..............izv. • Nova ureditev... .......izv. • Delavci in uprav. Od 1. 2. 1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. Naročeno mi pošljite na naš naslov:...................................... Ulica, poštna št. in kraj: .............................................. Ime in priimek podpisnika:............................................... • Aleksej Cvetko NOVA UREDITEV POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Dne:. STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zakon s komentarjen in primeri praktične uporabe njegovih določil Cena 520,00 SIT Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Zakaj so bile potrebne spremembe v pokojninski in invalidski zakonodaji - Spremembe pogojev za upokojevanje - Nova definicija invalidnosti in kaj to pomeni - Nov sistem odmere nadomestil plač invalidom II. in lil. kategorije invalidnosti. Cena 500 SIT Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »DE«-Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni (061) 321-255, 110-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 317-298 Podpis naročnika B IE 21. januarja 1993 KAŽIPOT POCENIMO ŽIVLJENJE ZADNJI ROK ZA LEGALIZACIJO VIKENDOV Oktobra lani je slovenske lastnike počitniških objektov na hrvaški obali nekoliko pretreslo Poročilo, da kopanje in sončenje ob morju ne bo več tako poceni, kot je bilo doslej. Hrvaška se je namreč odločila za obdavčitev Počitniških zmogljivosti, kajpak tudi plovil, to je plavajočih vikendov. Ukrep niti ni prišel tako iznenada, saj smo ga pričakovali. Tisti s polnimi žepi so zamahnili z roko, drugi, ki živijo iz rok v usta, pa so se pošteno zamislili. Ja, tudi taki so med tako-infenovanimi vikendaši. Še zdaleč niso vsi kdo i ve kako premožni. Takse bo potrebno odriniti prav za vse počitniške zmogljivosti. Za vikendice, lepe hiše, garsonjere, stanovanja, domove... Če je objekt mlajši od desetih let, bo kvadratni meter veljal kar 30 mark na leto. Za hišico ali stanovanje, ki je starejše od 30 in mlajše od 50 let, bo treba plačati 8 mark za kvadratni meter, za starino, ki ima več kot 50 let, pa polovico manj, to je 4 marke na leto. No, ta slednja postavka res ni oderuška, mar ne? Pa tudi za plovila so takse kar človeške. Za barkačo od 7 do 10 metrov bo potrebno odriniti 100 mark, za nekaj metrov daljšo pa 350 mark na leto. Seveda se taksi ne bo moč izogniti. Kdor se bo sprenevedal in svojih obveznosti ne bo poravnal do konca (letošnjega) oktobra, bo veliko tvegal. Hrvaške oblasti bodo nepremičnino preprosto prodale in tako prisilno izterjale. Slovenci (še) ne prodajajo svojih vikendov Če bi sodili po tem, kar se je zgodilo v zadnjem poldrugem mesecu, bi lahko rekli, da med slovenskimi vikendaši ni pretirane panike. V Umagu namreč zatrjujejo, da Slovenci nič več in nič manj ne prodajajo svojih počitniških zmogljivosti kot pred leti. V precejšnjih škripcih pa so lastniki črnih gradenj. In teh v Istri kar mrgoli. Vsi, ki so zidali brez dovoljenj, naj bi do decem- bra lanskega leta sprožili postopek za ohranitev svojih objektov. Ker mnogi tega niso storili, so jim hrvaške oblasti dale na voljo še tri mesece. Na najslabšem bodo tisti, ki postopka ne bodo mogli sprožiti, saj vseh vikendov v nobenem primeru ne bo moč legalizirati. Kolib, vegastih barak in zasilnih zavetišč prav gotovo ne. Kaj pa čaka lastnike počitniških prikolic, je povsem jasno. Zapeljati jih bodo morali v uradne kampe ali pa se jim odpovedati. Skratka, vsi počitniški objekti, ki zaslužijo to ime, imajo možnost, da jih bo hrvaška oblast legalizirala, pa čeprav so bili ; zgrajeni brez vseh potrebnih papirjev. Seveda, če bodo lastniki uredili formalnosti do 20. marca, ko se prične koledarska pomlad. Do takrat, pravijo občinski možje v Istri, bodo vikendašem celo malce pogledali skozi prste... Mnogim voda že teče v grlo V vsakem primeru bo seveda odklenkalo vsem objektom, ki so jih vikendaši postavili v narodnih parkih ali rezervatih, in tudi tistim, ki so preblizu morja. Med vodo in objektom mora biti najmanj 21 metrov. Glede na to, da je morje precej muhasto in da je zdaj nizko, kasneje pa spet visoko, velja omenjenih 21 metrov za čas, ko je plima najbolj visoka. Torej tudi ob tej odredbi ne bo kaj dosti sprenevedanja. Še to: omenjena legalizacija počitniških objektov pride v poštev za tiste, ki so bili zgrajeni do 20. junija lani. Vsi, ki kaj premorejo na hrvaški obali in se ne bodo zganili do 20. marca, bodo morali vzpostaviti »prvotno stanje«. Kot že rečeno, bodo krajši konec potegnili tudi lastniki počitniških prikolic, pa čeprav jih imajo na svoji zemlji. In prav teh je med Slovenci zelo veliko. Počitnikovanje v prikolici bo odslej možno le v organiziranih kampih in nikjer drugje. Ne pri prijateljih, ne pri sorodnikih, ne kje drugje. Tudi na svoji zemlji ne. Naj ob koncu ponovno poudarimo tisto, kar je za lastnike vikendov na hrvaški obali najbolj bistveno. Tudi počitniški objekti, ki so bili postavljeni brez potrebne dokumentacije, imajo nekaj možnosti, da jih bo hrvaška oblast legalizirala. Za to pa je treba pohiteti in vložiti zahtevek. Čas je do 20 marca. A. u.. Davčna politika se redno ravna po geslu: vzemi tistemu, ki ima. In pri nas imajo samo reveži. Bogdan Novak Dobra vlada je kakor dobra prebava: dokler dobro deluje, je nihče ne opazi. M. J. Coldivell Napravite mi to deželo spet pametno! Matija Logar Kadar se večina strinja z menoj, vem, da nimam prav. Žarko Petan Zdravniki so mi priporočili spremembo okolja. Nekoliko sem ugodil njihovi želji; premaknil sem pisalno mizo za kakega pol metra. Dovolj! Anton Sovre Zdravilišča Boiza sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 3 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje Proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na (061) 326-982 ali 322-975; naš telefaks je (061) 317-298; žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15. ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO Hribi 1. Počitniška hišica v Bohinju - opremljena za 6 oseb, tri spalnice, kopalnica, WC, dnevni prostor, kuhinja, ograjen vrt, garaža. Cena 45 DEM. Najmanj 3-dnevni termini v februarju. Občasno ie možno najeti dve hišici. 2. Apartma na Pokljuki - za 4 osebe, v celoti opremljen. Cena 35 DEM na dan v tolarski protivrednosti. Termini do 23. januarja. 3. Garsonjera v Kranjski Gori - v celoti opremljena za 4 osebe, termini po 8. februarju. Cena 32 DEM na dan. 4. Apartmaji na Rogli - opremljeni za 4 osebe: bivalni prostor, kuhinja, kopalnica, predprostor. Cena 42 DEM. Termini v marcu. 5. Apartmaji na Kopah - opremljeni za 4 osebe: bivalni del, kuhinja in TWC. Cena 32 DEM. 6. Hišice na Veliki planini - za 6 do 8 oseb, dve oz. tri sobe, dnevni prostor, kuhinja, sanitarije. Cena 42 DEM v tolarski protivrednosti. Termini po 8. februarju. 7. Apartmaji Kaninska vas - za 4 osebe, v celoti opremljeni, termini po 8. februarju. Cena 35 DEM v tolarski protivrednosti. 8. Apartmaji na Pokljuki - dvoposteljni in štiriposteljni z oprem-tjeno kuhinjo, kopalnico, dnevnim prostorom. Prosti sedemdnevni termini v marcu. Cena v sezoni 24 oz. 40 DEM, zunaj sezone pa 18. °z 30 DEM v tolarski protivrednosti. Pokličite (061) 211-415, g. Ivan Dremelj. 1. Hišica v Termah Čatež - opremljena za 5 oseb: spalnica, dnevni prostor s kuhinjsko nišo, kopalnica. Cena 42 DEM, vključuje kopališke karte. Termini v drugi polovici februarja. 2. Apartma v Atomskih Toplicah - opremljen za 4 osebe. Cena 42 DEM - vključuje kopališke karte. Morje 1. Trisobno stanovanje v Novigradu - Cena 27 DEM na dan. 2. Enosobno stanovanje v Barbarigi - Cena 21 DEM na dan. Smučanje med šolskimi počitnicami 1. Smučanje v Italiji - Formi di Sopra ali Civetti - termini od 25. januarja do 6. februarja: odhod vsako soboto. Informacije in prijave na telefon (061) 312-185. 2. Počitniški dom v Bohinjski Bistrici - tri- ali štiriposteljne sobe, etažni TWC, neposredno ob smučišču Kobla. Cene polnega penziona 31 DEM, polpenziona 26 DEM. Možni tri- ali sedemdnevni termini od 30. januarja do 8. februarja. Otroci do 12. leta imajo 30% popusta. Posebna ponudba za šole v naravi - možno do 40 oseb. B. PRODAMO ALI ZAMENJAMO 1. Večji športno-rekreacijski kompleks z bazenom 19 x 25 m, dvema teniškima igriščema, gostiščem in avtokampom za 50 prikolic prodamo, vključimo v skupno delniško družbo ali damo v najem. Informacije na Atrisu. 2. Večjo počitniško hišo - v neposredni bližini Ljubljane - 20 km - s približno 100 m2 stanovanjske površine in 400 m2 zemljišča prodamo. Cena okrog 180.000 DEM. C. IŠČEMO POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI Lastnike počitniških zmogljivosti v Bohinju, Kranjski Gori ali na Rogli vabimo, da proste termine za šolske počitnice ponudijo Borzi sindikalnega turizma. Šolske počitnice bodo: Ljubljana in Maribor od 30. januarja do 8. februarja, druge regije od 23. do 31. januarja. POSEBNO OBVESTILO LASTNIKOM POČITNIŠKIH ZMOGLJIVOSTI NA HRVAŠKEM Vse, ki bi se želeli vključiti v mešano delniško družbo na Hrvaškem s svojimi zmogljivostmi, prosimo, da nas pokličejo. Sestanek o teh POT DO BOGASTVA DELAVSKA HRANILNICA, d.o.o. Ljubljana, Dalmatinova 4 nudi od 1. 1. 1993 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in privatnim osebam Nove obrestne mere na revalorizirano osnovo Revalorizacijska stopnja za januar 1993 znaša 1,1% mesečno, preračunano na letni nivo 13,78%. REALNE MESEČNE IN LETNE OBRESTNE MERE ZA TOLARSKE DEPOZITE SO: MESEČNE LETNE - vezava sredstev -n»!Xttodatev °'66M'72% 8'07M'84% nad, mesec 1,18%-1.5,% -vezava sredstev POSEBNA UGODNOST ZA PRIVATNE OSEBE: Za vezavo sredstev od 31 do 90 dni: MESEČNE LETNE - do 10.000,00 SIT 1,59% 20,60% - Od 10.001,00 SIT do 50.000,00SIT 1,67% 21,76% - nad 50.001,00 SIT 1,75% 22,90% KREDITNA PONUDBA: - Kratkoročni krediti privatnim osebam: z rokom vračila 6 mes. 3,70% 54,00% Kredite lahko dobijo delavke in delavci, člani tistih sindikatov, ki svoja sredstva varčujejo v Delavski hranilnici. - kratkoročni krediti pravnim in drugim osebam 3,03 %—3,70 % 42,50 %-53,63 % POHITITE TER VARNO NALOŽITE SVOJ PRIHRANEK ALI PA REŠITE SVOJO POTREBO PO KREDITIH. NAŠE GESLO JE KAKOVOST SO LJUDJE! NAŠ ŽIRO RAČUN JE 50101-625-7316 Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice, tel. 061 312-098, 316-881. Slika: Igor Modic vprašanjih predvidevamo 2. februarja. Prosimo, da na Atris prijavite svojo udeležbo. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: ob potrditvi rezervacije zahtevamo takojšnje plačilo celotnega zneska. Pri odpovedi več kot 10 dni pred odhodom za že rezervirani termin zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Čene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 10%. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. Prosimo za pravočasno odpoved: najmanj 10 dni pred začetkom potovanja. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze C > a % -S % B 9 ° U d) O ^ Q,.P .rH gSšspIf &“f N§ c S fi Sic^-g M ^ M §3 ^ 3 a D® 2*15 c ^ n > « N3 r~1 'rH p ) O " -S 5 $ *-a c j, : Ulite! ; n > ki i i s .1 g •5 o) 45 «43^ ■§-§ § i 5"° “ « s ž| C/5 A i IpllSiSf HSMNNpqisi>ž; iBH^> . i—i a ti H U > > > ti O D M C >o rn g.1-8 ^ ti M E M o; qj as go S 42 K ti ti ^ Jv 2 5 gl «g £-8 » ti ^-i .s « « „ > ▻ s g sli mi I lil!! s >3C ti > ce g •S. > A .2, S >g S 33 2 « « fi v B 1 3 S g, |.g J«s£ g o » N n iti mb S « ®;« « 'S oS- P, B .ti c B O * StiSs’« =s ; M £4 E tSig JČf-3 j'^ r5 (J i - SS ■sel “o - v TJ 05 O, .25 S -S ”7 « g -1 ti ° H C B ti ti h ft N ° 4Ž JŠ 0‘^ ^ 'g ^ o o io t* c3 Ph > CO in TJ *-» ti ^ ^ .C O ^ Sž fig 35 i A s A.o>s § d lliffPl^isl - d ‘ B O O as s e -g „5 ra •’->_o rš s ^CO-g-pN B 33 O 05 ti* g g, -2 s >« g J3 - ti ti g o S Stžc.SŠ-gg^ ^ s ^ s FI ^ s o TJ ti B N 73 tl S ti g^.s,« $■*•*%-o $$ B «22 3 |-§^ Oj « *A S o £ O l>^«|s’8§ O (U h C h Q 'O tuo O ti,J*1 ^ N r-| ti |g O o- s-~ - - . . Š tij -* >S B 2 ^Slsssl^gž §»8 « s 5,2.5 s ~ § g § § O g'ti-~ g -h >G §| a N .g ta° 8 !•"§,* o g s *- O J g -a S |^|bSs.s _ ■° | S .g, | | g g s S 1 goSiiofp^| ■ .||5sl§" g oi u o r ■ ti ti s o : 73 ti g -° >g c 'EbB o g g,1 g ti3 Bt?« -® ti ti § e | ~B 2o O ti -g g g 'yffl.s o5 &d'5Vj ti tl£) ?H 2» ti ti 33 S pi §•8.1 Sf-S§^3 g,* g ^ >ti -M CVO a,c\3 ^ N ct5 of I- S g ;G m 'o*M 3 d ^ U I 'o ti§ ill! lii o ?A-S«’S ■° - Sg» 6 * o3 i ^ B B « ° 05 ti N -aia or sS >0 g !» Ji! b iS^l 2 « e .5 M o3 «§»5s " 2 a ^ rs g g ti s>to «>o ti g b :■§ .g g ^ ^ o 'g a § B S S ^ g o- U s ti | ,| g 'N "■pllf S - 8 S s S Sb ea |5«^|8g '3 1 f .S ? iS i I S If | g-1 |f E I 1 .S-g^ itii§ „:^S.g5|^gE|2S V8.fet ji liil|SiN 'II “b J 2 'S a|3|g • C ^ E ° ^ ^ ti i ” ti I š^gg>$^atititi^sg™,g^ay al »s siti g lli-s-Sl^oSltiS „’>N 5m S) 2 o aS B 2 S I g h ^ B E ^ ^ ti _ ti B B ti ti ,v o O >o _ a; o a s o> « m ax m •=§ii n»li sili F f 'S H il^l f 11^ -d *: g 91 •■ ? ti O B K O a^ «3 a a Oti _• g B P . ; ^ ti a o •. - CO .M : ;b i 3 a50 b 1 ti O n ^ i.ag:e O •3>gp ;.SS>- . P O ti • N g a ^ 'g5 ' CQ > 'H 'r-3 G P«|! 0^2 > d B to 7 B w g, ilj.fi -o &‘C -i . . 3 S a 03 p«.-s. |8 Sps.la 5 «!? S)^ g 3 ”b g ^ x>b a - °«B o >0 O ■8:5 ti • III # | O^. 8 ..'g o ^.5 «>o g u" e -c p| o O Qj TD <3 | c I *S_ o ^ N G -s ■■§ .^ s im C ° ti-3 >U ^ w T3 #2 >8 Š. > O o B 3 3 T$ 03 CO (D U T3 I > ■ «®ti IIP šp 73 3 ti i D. ^ rS 'd d B m ” > ca g a S i i i g g i g > iS Fb -r -S 3^116-3^551". S 5 « ti g d > O 53 ti 5? Sp'Cs a.24.2 B - S d ^ ■s^ silili =e B^ CO Bh 58 Bh F CO Bt3 58 Bh" 2" 05 £ X A B 33 0 u TJ “S > .2, k« E -S 2 d d B "-g §3 d.5, N |l d ^3 lil S N 4g ^ S CZ) Otu M t? JH N k ^ O Cd —' s >g ° °„;s - s P5 11 £ .g s t ^ e-e-o &ti ° s "S >8 g tS.3 I S.& El.; i* S^ž-ss ^ CO ;c-i ^ «■“ ' O b ca oj o ti > a n ts « « o « I-a -s «gia B o; ▻ “J ti 3 "o >u >o >y o "as §ga c73« >8 «;S y a ▻ Pl a g o •aS| ,go | 35 3 a &l?g 'Sp M ti c« H E E lil O a;N Zgs M E-g Ph O . ra o t-T3 fi N 6 A-i g-fl-S-A '2.4 % g At9. d^ s.|-a- ||SE5sI2. pl« c ">gT-tlilihi! •S i 9 g I ■§ Pa' " P ti. ^5 N N 3Z O .N g 2-2, £ >fp-sg B ^ >m d "ti § ti c i< o E > P ti .S B “ h Kd3b.c8„__ 3CO.-~^SH>>oti .u E b j aB n n a b . -« «|H s s a! af 111 ^ | i«i;»i i^i * m s i« }£ 'rn B 5 P -d ^ S B :d ™ d _ B ^ ,E< b ▻ 13 •“ I ^ fpG M, ^ £ 23 ^ 33 >n >n 'IFg.^ 5 bi §|p-š dio^sUll-H-ISo ^5 & >»& > en 33 CZ) 60 ti O -d 33 .5 g § 5’8-p • e s g i.apg,« a ! bfl o ft S o> C Ph 3 1 60 g ti O 5 g g d .2 c « > B - g-« fn Tj ^ y O . CQ O •Nc5ga3d>§^^oG .- ON^ 'JN O P-* P § g 3 ^ "2 o*' fl 15 2 j o , e č G » o o ca en C £ >w P 2 b£ ft S5 O Sp iS iiSiA cag>d>6)ti>> Ill 1513311 pp.-ELS olllP.f §f.»|3 sptf = || . s «cd'E tiQ§ g ^05'En, > d1« lu A ^ 13 B -E, d f g o 33 .P. g.« ^ -e d ^ ti d loQ 2 2 ^ >N o rn G "h &g.£b.2E d C P ^ ti a.g > 03 n 5 B -d g«|Ui|r ^83 0) o. : 551 co g O ^ . ->|Jll$|8 ■11 atU °.Sfi gžu > „ «=>. ;žt 6 «t-a S»i laftSMji >i!§S!pPJHPi^- -j ® t2 O 33 21 . • o > <1) I CD _ o ° S > .2,3 U'E S ” 2:- O >U;y g ».SŽ.S >B g;s^ “bf|§:4I1bw!i .a $ I ^ g >S « b «- ™ 05 O _ N >U G T3 T$ ^ -r; B-C.Co d"J ° a O ;er p d 3 .d g > °^.2,§ g o 3:|3 g po o g*.. S O 2 S .S 'ti 'd B.SMa2 23dW>aS d ' S u ti -rt gN« 1 a a 2 o ti 8 > p — ti 33 ti e B c o Ni -O o i) d ^sis o«1" ag l«eS3 O o > o >u « 3 fl s Xi o =3,^ b « Ja 33 liliji hfii - TJ ti O >X vX viv.;.vV'* i £ S ^ >ci “b1 § S JJ i ili!':;llls| s»a!«111 I SiiSl 1« S.11 "Ss aE ® 1 g g m lip ollff c 0.„a0B:£csS>.S BStitiOoaScj J -s •" > B « v o a •=> &53 ca g « c ^‘S „ „ p-sZ; »_§ s = g«» 05 J o ti g j o bxi N o 1 o , T5 I ^ lliii............i ižžm ' liijuiigiiii m HHiiMiaiiiffi i m iti 4IIIII lin’ milili lliii ll r—I _ s-hIIs. s Si lil i i! f! = II §.. »l<6dii*i*iil4S«ll S 1:1 H =SSS2ooo 2 BS s !*: o ^ o, 05 q m š ^ o F 2 stl^s rsb 0ftkH^'SEps ti'^g>s.sl«pi^ g .« 45 n d ^ Cd >^^0 ssb« B A A «{%■% g d £ E -OOrfjM.g^djnjti a'd B 3 -i fr‘1 a^o > > 3 & d g ^ B o N tio^i-S^tiojo 03 b £>'5?o b't|;^ led o|S g > %%$| ^2 c "2 >2 33 , J;s §.s ° S'p IP-dpo«! i:>^gSda O .S o d § | ^ ? Bg3<- >ti -T.B ,y.r.33434i g-d w o B llf l-g I9 §«2 g.s.j 6?.| rž |S 3! S ^ «<*Lo ■§ $ 05^ 0^ ' d'o “ 3 ^ dj O +j JN +_> 05 OJ g g>~ l^:s n t> o >c/3 S • ti g 2 I-a grg ■ 03 N > ca M ^ .. p, -til T3 ^ ^m45. 2 ra A =s:- iJlPfs o >0 "* 1 . o a i b os o oj 1 . ^ 05 05 05 05 -rj.^ r—< > 1 1 1 05 1 1 1 05 lillililalflil^slsl-s^ šfsiiiiMiiitfiiiig^ii8 ag d g.ag g ”^3-§ kg ▻ d -ff-S ** -h .s §>3>2g|;3«|^^S42 ▻ | g o.« .S — 0 a m a 33 r >d.SdS02B " '" d2 B d E . d o|Sh^ g-'« "-&o E-gg5Bg-|š ti'S P 3 Ec .S > B g - > o rt 57 3 tf "M S E >2 k .a M :S*3 S)# s A 3 o 8 s g 45 B A fo .. ^ t5 ° " S Sl B oo|pdaBtiO^^BB_Skti>ti o^ ||-al f o « »e ob^3 ^ n 0 a| '2 >k- ffi* 'd5^g|45"^gg ■H N 3lli|NCSS - 5h rr^ • h ?: ■B -s N g-rg •“ > :a d B s s silit S5S .33 a >■ > S « > > o a m b b ds F a^ :B>1.2, 5rg5S'rtS3>F§g3F°B| 0ti'K'SoS0MBB.ti -g. C oj ti a5po.2|-^^||3^> N U 0$ ti ^ S -g ti k I E ti>to'd oJoM^B ^Oito 13 a 2 O B B >N - o • y ja -b ti "ti O OJ • p-H r. ti ti o CO Jj rti O. 05 QJ o E ti >0 rs'11" X T? ET ftSal 5 t k-E - ^ •ti L- ^ til c E g £ >0 B g g 'g'45 B g ’ % m o P Ii*f !*!P iti pirfv 2: K|Sti*r; n*t* ilf“!!ls nit glllg iP|l § | hi ,g i s 2 S 2 .2d Č S -S E a E -o alrS 60 2 ^ « 3 ki ^ -S d § g 3 b * '7 g.S a>o > B d *3 d 1 OS kai^a^ p o a2 g ^ O. E5 > B g -S ^ o d N S 05^ j A B MB, » d -2, O B g iiii miii rti -ti 05 S ti tj šli>|d§:>| -g.ws^ a 2 ;£ o'Pti o d d -S,.S 2 r°Jp£gS;*2SŽ“P;3|“ S CD d| O 22 d g5! P o dpBgp bJD ti1-0 05 tuD n O TJ 2 ffn 05 N O > _ 2 -E 2 ob ^ mF n12 a d c - -rt c H dr m ,ti Lq- s; p kaki S o3|I'g^2 s °3lg'E O a B 3 1 E k ti 23 g a "3 B 3 ▻ p :- n500roOrti°Hti kB 2 O B B d :Bg 03 g§™ > o b d 45 S g B ca ja _ ^ . _ _ _ .v ti E ^ E 'fj ^ J> O ti ti s i l|l |si|E"sieiPOI :.:-tfl 3Jlš:=|« S S B 8"» °B --B - 2 2 a-° -° ° ^ d >N « S ■” 'd 2 g -S ^ o b P>5cSofg%^g«Pd0J33£-' OM - 'SE JnhhB!,..^,^ 5 g Jg.g g ^'>3 g g § g ti co ‘-ti ^~3 ^ ti o t'—1 ^ N OJ ^ £2 g o 2 ,g Ig g I « d kB E g i, o F.8 d E 4523 :>gp-S^og '” M B S ° 0 d 2 2 M -gr o B B 'oj o 2 ^3 CD 2 B 2 2 2 3 E’2 ^dMBdbdBBaajOBd B 33 t-c > >m aB oti>>tn2tiM2ti233 60Cm adP >Bm > ^ >B33B nB d mm a:ti, ti oj ° .BP.„ S b d- o 2, g 3 o ° ^ ° B B CO (D N 8 > M d « J E .H 3 ’SJ s d B -"N ^r o -B SilS|"o|S|a 'J¥ > > , ^ co ^ ti ^ti : 2 d '^g g ž £ 'd .Z >§ cd Š 2 d" S " V 422S>“r.S°g"3'R»c« -3k SbB km ob d E > .i b S23-g •*ti05£C¥ 05 05 O05 2 C e ti' v1 ^ fl — ti 05 S ca m H .E-|poF.S §.|8 2|2»Sy-yreB S3 «-g g, g-S Tla ** N ‘S 2, « « "m §,.£, £ 05 SD-r ti O ^ 5^l|||-š'.Ss -fll =*! |Jc.s M54g;“i|| »jPPSPoSfi'- sl»8»8 ° c M-S - e 4 A 2 o .« d .d- ^ £ iu« g p ".^.•8 J p.2-1 5-8^8.9 *■-> dŠ •E > .d O B a > O o > S 5-g-S-!.! s .s =• A§ ”|d E S-g P « ^ ° S£ g g » M sili Ji”. • t-ŠIp-=,sSi S j. g a g ^ o ‘o*« 2 S S g = g a 'S ^ H ‘E ■§ "5 ® * S s"!-*.s --s k s B.3 8 SŠigJ ® A d>8 ti ti > O TJ r OJ S K* ^ O ^ •M>u a 2 § OJ ti >tO rH O U -M h S« -BB o g cg;2tžS2c^ ca a d B ▻ 66 E s g m ■ s- a ■•• d g B g mi s* s §*§IN S N M S) •-2 J A3 S d A2.2, a 2 A2 S g a- 33 b£c2 , 2 "S 33 d" B w 33 >o ft-j g 2 ir^g3 »g: a.2.1 g 0.2 2 -J«h co ^ n Sbg 5B o |S|.S5g.iS ti 05 ti tuo O *-> (Zli N o co a45 J,b a-2ll:8 Ibb S5 "1111^2 I^B -s 2o.2 .g Ml ;|i b t. 5 g 2 2 'd ‘8 4 5 6 ^ § • •pS-SS 1.5 |š ^ ^ ^ -B tpl 'Ž 2 'g ;a sil! ^ 8,'S g a ^il3 liti i||f šM ,kd>ddS)gro d E >o B >S B d g-2, d' B'kg2 m B — 03 O f|||| ^žls|ji§p s oisni^ri > ^ BŠ.SlI it; - a>U “H §B B C ■% S | a dlcž.|-i o B -< . 2 =c CS — o" E .2,’fc *« a O E-2,'5 g ■2. g h e b cIg* ' ° 6 J | c cf E 3 o ^ 6 8 B d >rd rrt E-g-ag^B-s-ti §b d •r-B°NB.Sti^2d Jd-PB.! d|B ^ 3'E § ►n >N ti c« B ti ^ d > |l O o ti o5 E § g.| g „ ° N d o t s $ d Sb 22 l'P-33, k O B -S* 11 ■“ oTS 5 c gil 2 E «3 > -S-a o|| d ^ d > ca NB| «4 > m aB ^ a* ” b 2 5 d O O d (D B .n h M>dd.gtiTjB > B 'S M > O 'S g ° aa-5,2 o'^ .2, k o r* :s> O ti S 3 ti s « e § -« s >o o 'll 'S p »4 gi 'S a b.vb 8 ti 2 .N S "1 :e B -§ 2 S » Q ti Vi. O 6Š S« Sl 11 #| 'E O HO g -JO ti O rti ti ti >N ^ 2 33 ti triletiš ti ti "ti CO co ^ ° « 2 e »fll? S C N s I °*'S 2 03 .O E IS |g-M | §£ § g g -S B-g b5 s d 'r* ■2 a-s Si O O) o o« ti N S 6 'S B ^ '~ 'S 8 s: -3 g B ti B J B .„ O ti B O o ? S ^ 4 fti a, o PhT5 o s :X: 1 1 ! 1 i :g •:•:• ::::: Si ! i Si S: iS Vi- Si :S Si ! s; i o < o < 03 03 cp :=> CZ) N O B d d N "m O d o 'X d" a §j d o,$ 0 c ° CT3 05 TJ > O ' tš B TJ • S ti š st > 03 O C W) .Oti A Jb2 A EPS « g tt S .2,2 f 2 111 ki "g o .2, M k •s 55 'ti B B S:ft?¥-a E ti 55 'd B 2 §B OB g -i co g g ?*2 .S d g “let" m 6y m o co e M " g.S CZ) "aS6"8,~S"S3.|SSSg| -|8l|a=s1fP$s| 2J czf o S g «2 2fjc ob.S o CO ^-SGDhCO^j ^ ^ '33 N -g w P c« P ^ T! o g > S M -S 2 2 O 2 o o 'k-* 3 n 33-g g > 'd .S -54 BO.« CD d • c "o S3 O TJ CO O > P tUOS Ol > -r->£ O ^ 2-S c “ ^ 0 45 d 3 2 33 Ti N c CD a s ti 60 J.S S __ d o CZ) d 2 'd NBN N.s>ti s 2 2 u 22 s 'uBA5t55;33B w O O o ° Ji « N ?B CD UJ .. o -* 60 60-“ d rt CD d [N 3- > o °a>gcgN^gg“^!i| o.2,org g2 2“^ s ti 2 2 o ll a« ■a'" > :p _ g I *d I ti' ;S I s •b B N B n 2 i tž i S a* šo c gia - “ 5 2 > kklšt Sb! 0cz)tiBŠ|||.M e N E -o 6 3 4Ž 0 Eo^g 0 15 O d^ 4 ti 2 d _ 2 m a d g 5 'N m o >M a o B ca o ^ v o >pJ !Si|!ll|l ocd-sk^sl ag a ti ti E 5 ) 5-1 ^ a) C0 B .d B ra O cS 2 2 B 0-0,8 c|^g§Js>S.E2 o5Zmoj«S'2 ^B 2* ti $4 2 .c d •§ >2TT3o,n2;ohmb c 22 rn "S c O m'E d > B’-r Cda'>“: - d 2 B d _ E 2 b 2 X -3 ^ . iti o ti "o b » a 0^0 |S kB il| m? m sUSiii s pip 0(3< M - ti ti -'Ib.Sb d mi-WJ rsiK*l* 5 O TJ O m rt -ti O :tit a ■ CO O 05 ti * > . . OJ ti TJ ti ti .ja oj ^ jz ti TJ N 2 rti ti 05 s s rQ S-1 TJ _ al a S 2 E G ti S a 2 o o a ^ .rt C M C co O 05 g g >0 O ■ts S.2, S “d ■B g d ™ B ▻ . . T3 d o t3 S 3552 C/8 > m d 03 63 CD id, d S ki B CZ) d > 'g P SO 05 OJ S N ti Pti O to OJ a| o 2 2-e rn N ti B ll ^CDHlOCOCDCDOi HOJC-^C^tilOO) ) Bf1 Tf > CO 05 . ) lO CO ootrta5LOrHc\jcoa5a5LOcoin) 05cocdBhcdincoioPa5oP co^^miocDD-cococDint- OOCObO^lOCDH rH (N CO 00 :H GN o_ O 05 CO lO L~ Bf i—I t—I t—I rH i—l i—l i—1 CN CN CN CO Bt< ti x> 1—lC0COBflOCOt^COO5 O 1-1 CM 1—1 T—1 1—1 cč O rrt 3 N > r2 3 ti M r2 73 kd S ti ti ti OJ >1/5 o a D CD CD 'Zo CO O) B CD ti O ti i W) ti X ti S o •- 73^ ^ ° -S ^ 5h o | g g-d CD d g2 o o B d O (D 33 > a X ^ ti .S B B -5- a M ^ »d s ^Pilili §° g o g ® a . BŠ2GQ Otii) n) Ph §o2|^ ti . N rt w CA) trH 0 3 4) m ^ _ č 'P TJ S TJ S O c « s " m co ^ S e °- Sc ^ E « — . d Bruc .h O B Q J, CO OJ. OJ M 'g i« N «2.3 §-a"|l ° .250 d d Sod aJkfi373^> 60— g._d S'o 8 o2;|.b S>cz).n d > ti a, o >M -31 d a ti o I^JcaBa^.gHBET w tiJ N 5 o cn ^ -*-» .2^» Oti^^^OtiG mipP.im.s c to co 8) 03 o 2 E a ^O^^O^gtiTJ ^ ° E b ;d B > 05 60° 2 o a lil gk!i^;l^lo11f g ^ c 75 _ ti O rt -2 A ti .5 ti 05 G T3 S -24 ti ° ti ^ ti i: ||I d « d ” 5 B 1 'S Pl 1 ° d-rt | dB p GO 00 ti OJ 05 ti 1=1° ifl - 5 d 3 d S?§3b «1 O 33 fi3 > .2, m S d > >d , > >u v ti ‘ -J3 ^ 1 b| s|lp|-sl§ ti >1 ti,S •rt rrt 4-> ti, O O ti M G Jd ti OJ GO N 6/3 O) o o 2'k d >« § d E N O (D B :C7 g d b2$ T) CZ) 02 O i—l 60 d u as 3 05 rti SJ ti ti ti > ti,'^ Tj 05 O I«s SIa E S n g B S DOB - ja-§ ■s^l st« W 1 'd b c;x 2 2k J! w o C/5 rt >.S .H cč oooooooo oooooooo I (N lO OD ti cd” o" 05~ • CO O 05 CO 05 (M OO I>- CO O C\] L"- Bf CO 05 i-i rJH 05 CO O oo’ lO O CO CO CO bJH lO CO CO H >0000000 >0000000 r> oo co co h co os in OC0C0CDO50D(Mt-CO O 00 Bfl CD lO IT »O T T-i LO B^‘ 05 O O O COB^B^iOlOCOOCO s? 05 ti « u OJ T? 05 E O O CO CD O CD O O O^H (M Bfl CD H MO i—I i—I i—l i—l i—l CM CM CO 05 OO xh TJ 2 S 2 •y I H 2 d2 2 1^ 22l-|g dl § BB g g g| =5 ti 5 2 d d > g d g ^>^Hcc2"Ec dBrQ>p>*fiXoE «1 « « »4 « q,° c-tiNd-puSN^a h->.,-,$z;Q5NNmOcO O d'gBB’2 g tiEgSxS>d2ti E o ii S 6 Q5 M TJ E| ||- tpsi Sl! fsS •s S d 2-^ II! H Nezaposlenost in njeno odpravljanje Kadar se zaposlenost zmanjšuje ali pa narašča počasneje od povečevanja ponudbe dela, se povečuje brezposelnost. Po tem, kateri od dejavnikov (plače, produkcija ali kapital s tehnologijo) je povzročil upadanje oziroma prepočasno rast zaposlenosti, lahko brezposelnost razdelimo v tri različne tipe. Klasična brezposelnost je posledica previsoke cene dela oziroma takšnih prejemkov delavcev, da se ne izplača zaposliti celotne delovne sile (za delo zainteresiranega prebi-Piše: Franci Križanič valstva) do »naravne stopnje nezaposleno-sti«, na. katero omenjeni dejavniki zaposlovanja ne vplivajo in ki je posledica organiziranosti oziroma neorganiziranosti trga dela, demografske rasti in strukture, preferenc brezposelnih, ustreznosti oziroma neustreznosti prostih delovnih mest ter obstojnosti podjetij. Zadnje čase prihaja do klasične brezposelnosti med izvajanjem stabilizacijskih programov (po povečanju cen surovin ali kakšnem drugem vzroku inflacije), in to v primeru, ko se ob restriktivni monetarni politiki iz takšnega ali drugačnega razloga (na primer dobre sindikalne organiziranosti zaposlenih) plače ne znižajo v dane nominalne okvirje. Klasično brezposelnost se odpravlja z državnim omejevanjem ali pa s samoomejevanjem plač. Slednje je možno, kadar ni dobro organiziranega sindikalnega gibanja, kadar takšno gibanje sicer obstaja, vendar pa sodeluje pri izvajanju stabilizacijskega programa (v pričakovanju, da se bo z uspelo stabilizacijo povečal tudi življenjski standard), ali v primeru delavskih podjetij, v katerih je nominalna raven plač vezana na nominalen zaslužek podjetja. Z znižanjem plač V dane nominalne okvirje je odpravljen tudi vzrok klasične brezposelnosti. Ko ni mogoče prodati (na domači in svetovni trg) dovolj blaga oziroma storitev, da bi se izkoristile razpoložljive kapacitete narodnega gospodarstva, produkt ostane ali pa upade pod raven produkta polne zaposlenosti. V tem primeru govorimo o keynesianski brezposelnosti, pri kateri znižanje plač ni možno (zaradi njihove togosti navzdol) in!ali ne daje ugodnih rezultatov (teoretično so sicer možni in to v primeru, da se na tak način dovolj okrepi zunanjetrgovinska konkurenčnost in se z izvozom nadomesti zmanjšano povpraševanje zaradi začasno nižjih realnih plač ter obenem omogoči še zaposlitev do takrat neizkoriščenih produkcijskih kapacitet). Kegnesianska brezposelnost je bila včasih logična posledica krize liberalnega kapitalizma, zadnje čase pa se pojavlja zlasti zaradi nekonsistentno vodenih stabilizacijskih programov nekaterih držav (na primer Jugoslavije v letu 1990 in Slovenije po monetarni osamosvojitvi oktobra 1991 do zamenjave vlade v maju 1992). Kegnesiansko brezposelnost je moč odpraviti s povečanjem agregatnega povpraševanja, preprečuje pa jo vzdrževanje agregatnega povpraševanja na optimalni ravni (glede na obstoječe kapacitete danega narodnega gospodarstva). Država lahko agregatno povpraševanje poveča z aktivno zunanjetrgovinsko politiko (s tem da »drži« tečaj domače valute pod pariteto kupne moči, da se vključuje v carinske unije in druge oblike mednarodnih gospodarskih integracij, itd.) in/ali z ekspanzivno fiskalno politiko (zmanjšanjem davkov ob nespremenjenem obsegu državne porabe). V času uvajanja novih ključnih tehnologij in potrebe po selekciji različnih podjetniških podvigov za povečanje agregatnega povpraševanja na optimalno raven ni primerna ekspanzivna monetarna politika (zaradi vpliva na inflacijo in zmanjšanja realne obrestne mere). To velja tudi za obdobje izvajanja stabilizacijskega programa, ko zaradi visokih inflacijskih pričakovanj monetarna ekspanzija namesto agregatnega povpraševanja pospešuje inflacijo. Za preprečevanje večjega upada agregatnega povpraševanja je najpomembnejši tako imenovani »avtomatični stabilizator«, t.j. državni transferji delavcem, ki so izgubili zaposlitev. Na tak način se je namreč moč izogniti spiralnemu povečevanju brezposelnosti: zaradi začetnega sorazmerno majhnega upada števila zaposlenih se zniža domače povpraševanje, kar vodi v izgube podjetij, gospodarski pesimizem in nadaljnje odpuščanje delavcev, v še večje zmanjševanje povpraševanja in tako naprej. Dezinvestiranje in zaostajanje v uvajanju tehnološkega napredka lahko privede do zmanjšanja konkurenčnosti danega narodnega gospodarstva na svetovnem trgu. Ob nespremenjenih plačah in nespremenjenem tečaju domače valute ni več mogoče ekonomično zaposliti enakega števila delavcev (klasična brezposelnost), obenem pa tudi ni mogoče prodati enakega obsega zastarelega blaga kot doslej (keynesianska brezposelnost). Takšna nezaposlenost je običajno rezultat napak v razvojni politiki (Vzhodna Evropa z Jugoslavijo) ali pa sploh nevodenja razvojne politike (del Tretjega sveta). Za odpravo takšne brezposelnosti (običajno nastopa skupaj s plačilnobilančno krizo države ter stagflacijo, t.j. rastjo cen ob upadanju oziroma stagnaciji produkcije) je potreben cel splet ekonomsko političnih ukrepov, usmerjenih k različnim ciljem: rasti produkcije, notranjemu in zunanjemu ravnotežju ter povečanju družbene produktivnosti in konkurenčnosti danega narodnega gospodarstva na svetovnem trgu. Notranje ravnotežje se zagotovi z restriktivno monetarno politiko, zunanje ravnotežje z aktivno tečajno politiko, naraščanje produkcije s fiskalno ekspanzijo (zmanjšanjem davkov), povečanje zaposlenosti z državno kontrolo ali samoomejevanjem plač; na povečanje družbene produktivnosti in konkurenčnosti narodnega gospodarstva pa lahko država vpliva z deregulacijo in sanacijo bančnega sistema (kadar sta potrebna), s spodbujanjem izobraževanja, znanosti in kulture ter z ukrepi znanstveno-tehnolo-ške politike. Z njimi se omogoča lažje uvajanje novih izdelkov in tehnologij v obstoječih podjetjih ter ustanavljanje novih podjetij. Ti ukrepi so: sofinansiranje (ali davčne olajšave) stroškov, ki jih imajo podjetja z razvojem, državni nakup (prvih) novih izdelkov, vzpostavitev in vzdrževanje tehnoloških parkov ter informacijske infrastrukture za čim lažje uvajanje novih podjetij. BIROKRATI KOPIČIJO DEVIZE, j DELAVCI PA SO LAČNI »Delavci izvoznih firm, ki imajo največjo produktivnost, so najbolj izkoriščani sloj v državi Sloveniji.« To ni izjava kakšnega od sindikalnih zaupnikov, pač pa to trdi Ernest Fujs, generalni direktor mariborskega Primata, ki je zagotovo eden najvidnejših in zadnja leta tudi najuspešnejših gospodarstvenikov oziroma menedžerjev v mariborskem gospodarstvu. Ko je Ernest Fujs prišel na čelo Primata, je podjetje imelo za več kot sedem milijonov mark dolgov. Pod njegovim vodstvom so proizvodnjo posodobili in izboljšali poslovanje, zmanjšali število zaposlenih zlasti v režiji, zelo povečali izvoz (izvažajo že okoli 70 odstotkov proizvodnje) in poplačali dolgove. Medtem ko stroji v mnogih mariborskih tovarnah stojijo, imajo v Primatu dovolj naročil in dela. Vendar imajo delavci relativno skromne plače, saj podjetje posluje po načelih tržne ekonomije. Tako je prišlo konec lanskega leta do absurda; delavci v Primatu, ki je končno prišel na konja, so stavkali, ker so imeli nižje plače kakor delavci v nekaterih podjetjih pred stečajem. Marsikateri delavec je direktorju Fujsu, ki je firmo rešil pred propadom, očital, da Primat posluje po načelih tržne ekonomije, na katere se sicer vsi sklicujejo, a se po njih ne ravnajo. Direktor Fujs je po premisleku na presenečenje marsikoga stavko delavcev podprl in začel javno razgrinjati argumente, ki dokazujejo, da je v naši ekonomski politiki nekaj hudo narobe, saj »v Banki Slovenije naraščajo devizne rezerve, delavec, ki jih ustvarja, pa je lačen.« Na številnih sestankih in javnih nastopih je Fujs izrazil bojazen, da Banka Slovenije vodi podobno tečajno politiko kakor nekoč Markovičeva vlada, ki je uničila izvozne firme. To lahko v Sloveniji v naslednjem obdobju privede do konflikta med bogatimi in revnimi, meni Fujs. Slovenija devalvirala marko Direktor Primata meni, da je nedopustno, da so se neto plače lani povečale za 100 odstotkov v najbolj trdni valuti - to je v nemški marki - delavci pa še vedno stavkajo. Razlog vidi v povečanju davkov, prispevkov in drugih dajatev ter povečani ceni kapitala: Primat je januarja lani mesečno izločal za to 424 tisoč mark, novembra lani pa že 774 tisoč mark. Stroški uvoženih komponent so tako narasli na 82 odstotkov, izvozne firme pa prodajajo svoje izdelke na razvitem Zahodu vse leto po enakih cenah. Vse to je po Pujsovih besedah posledica tega, da je naša ekonomska politika še vedno grajena na načelih bivšega sistema. Petemu Fujs zameri, da je ustvaril privilegiran položaj celotni nadgradnji, v katero so lahko prišli le »zvesti pristaši«. S temi kadri v nadgradnji po Pujsovem mnenju nikoli ne bomo prišli v tržni sistem, saj gre pretežno za nesposobne ljudi, ki svoje privilegije in nesposobnost prikrivajo z vedno novimi obremenitvami gospodarstva. Fujs prav tako opozarja, da je bila inflacija lani pri nas 93-odstotna, tečaj marke pa je narasel za 32 odstotkov. Tako so samo prispevki in davki Primata, računani v markah, lani od januarja do decembra realno porasli'za 71 odstotkov. »Mi smo edina država na svetu, ki nam je uspela takšna devalvacija najbolj trdne valute na svetu,« pravi Fujs. Meni, da je za to največji krivec Banka Slovenije, ki pri vodenju tečajne politike ne upošteva realnega stanja. Banka Slovenije za premožne sloje Država je v letu 1992 Primatu povečala obveznosti za 4,2 milijona mark, kar znaša v tem podjetju 11 bruto osebnih dohodkov vseh zaposlenih. Delavci tako po zaslugi »Mi smo edina država na svetu, ki ji je uspela tolikšna devalvacija najbolj trdne valute sveta,« trdi Ernest Fujs. tečajne politike Banke Slovenije nimajo plač po kolektivnih pogodbah. Banka pa se hvali, da so se devizne rezerve povečale, čeprav se je hkrati povečala tudi nezaposlenost, izvozne firme odpovedujejo naročila v tujini, zaradi nerealnega tečaja tolarja hodijo ljudje po nakupih v tujino, investicijska vlaganja so majhna, fizični obseg proiz- h vodnje pada... O' Tudi Primat je pred čašo«1 h odpovedal izvozni posel v vi- h šini 5 milijonov mark. V pro- s< izvode za tujega kupca bi d: namreč morali vgraditi preveč tv domačih komponent, energije v in drugih storitev, zato se ob *t naših cenah in tečajni politiki li račun ne bi izšel, saj so po Fujsovih podatkih pri nas recimo samo obresti 12-krat i'1 višje od evropskega pov- prečja, davki pa so 40 odstotkov nad povprečjem razvite Evrope. Tečajna politika Banke Slovenije pa ima še eno posledico. Tudi izvozne firme postajajo nelikvidne in iz dneva v dan manj vredne, po drugi strani D pa lahko premožnejši sloji n, prihajajo s svojimi prihranki gi relativno poceni do mark.1 v Tako bodo nekega dne, ko bo v< tečaj postal realen, lahko po- ^ kupili po tej poti razvredno- u' tene firme, delavci, ki s plačo st komaj preživijo, pa bodo ostali praznih rok. L Direktor Primata novi slovenski vladi priporoča, naj za se vodenje tečajne politike anga- j* žira tuje eksperte! i' Tomaž Kšelu UGLED LB V TUJINI POMEMBEN ZA SLOVENSKO GOSPODARSTVO J. c (de ' to Pl na go in j sp je Ci " (le V začetku januarja so se v Ljubljani sestali predstavniki Ljubljanske banke d.d. v tujini. Delovnega posveta direktorjev predstavništev ter lastnih in mešanih bank so se udeležili tudi predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije, Banke Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije. Marko Voljč, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Ljubljanske banke d.d. je podal podrobno poročilo o učinkih izvajanja kratkoročnih ukrepov za pričetek sanacije slovenskega bančnega sistema in položaj Ljubljanske banke d.d. v tem sanacijskem postopku. Poudarili so, da mora vlada v najkrajšem času seznaniti banke in finančne institucije v tujini s predvidenimi ukrepi in postopki za sanacijo bančnega in finančnega sistema v državi Sloveniji. Pri tem morata biti jasno izraženi podpora in jamstvo države pri predvideni sanaciji Ljubljanske banke d.d. To še posebno zaradi ocene tujih bančnikov, da se prek Ljubljanske banke d.d. izraža tudi boniteta države Slovenije. Kakršenkoli dvom o plačilni sposobnosti Ljubljanske banke d.d. bi v tujini lahko negativno vplival tudi na oceno kreditno-plačilne sposobnosti slovenskega gospodarstva, saj ima ta več kot 50 odstotkov slovenskega deviznega poslovanja. Običajno je seveda, da države v svetu ščitijo tiste banke, ki imajo velik delež v domačem bančnem sistemu in ugled v tujini, nenazadnje tudi zaradi njihove ključne vloge v razvoju in stabilnosti nacionalnega gospodarstva. Seveda pa je za tuje bančne in finančne partnerje tudi pomembno, da ima banka stabilen, zdrav management, ki mu lahko zaupajo. Ljubljanska banka je več kot dvajset let postopoma širila mrežo predstavništev in bank v tujini in s tem omogočala promocijo slovenskemu gospodarstvu pri iskanju novih trgov oz. pri širjenju obsega poslovanja na trgih v tujini. Zaradi spremenjenih razmer v državi in skladno z racionalizacijo poslovanja je Ljubljanska banka d.d. pričela že v preteklem letu zmanjševati število predstav- bo nekaj skladno z dogovorom ^ prenesenih na podjetja in in- dr stitucije, predvsem na Mini- pr strstvo za zunanje zadeve in Zs na Gospodarsko zbornico Slo- z r venije, ki oblikujeta mrežo di- nji plomatsko-konzularnih in go- oredstavništeV Pr Marko Voljč ništev v tujini. Tudi letos bo banka zmanjšala število predstavništev v tujini, s tem da jih spodarskih p: v tujini. Ljubljanska banka; d.d. bo obdržala predstavni-: P° štva le v večjih finančnih cen- JV trih in v nekaterih sosednjih (b^ državah, s katerimi imamoLb; dobre poslovne in finančne c;8 vezi. Hkrati bo banka krepila sta dohodkovne dejavnosti v tu- V jini in se močneje vključevala no v mednarodni finančni trgVQ| prek lastnih in mešanih bank, P. F tic Dr. Emil Rojc Kariera kot spreminjanje Podjetništvo in razvoj kadrov Podjetniške razvojne zasnove v razvitih državah že od sredine sedemdesetih let ne gradijo več na novih tehnologijah kot osnovnem spodbujevalcu razvoja, ampak predvsem na kadrih. To postavlja v ospredje skrb za razvoj človeških potencialov, za uveljavljanje različnih sistemov in metodologij razvoja kadrov ter modelov planiranja karier sodelavcev. Po tej poti je mogoče spodbuditi načrtovanje osebnega strokovnega razvoja do zgornjih meja posameznikove zmožnosti. Z načrtovanjem karier je mogoče sodelavcem približati možnosti razvoja njihove poklicne poti in jih usmerjati k delu, v katerem bodo najuspešnejši. Zadovoljstvo pri delu pa je močan vzvod sproščanja človekove ustvarjalnosti. Želja in namen avtorja te brošure sta bila, skrajšati poti iskanja in uveljavljanja novih prijemov v kadrovski dejavnosti naših podjetij. Zato v njej seznanja s konkretnimi metodološkimi pripomočki. Poslovodstva in strokovne kadrovske službe v podjetjih jih bodo skladno s svojo poslovno filozofijo in kadrovsko razvojno strategijo lahko prilagodili svojim potrebam in pričakovanjem. Priročnik je izšel pri ČZP Enotnost, Ijubljana, Dalmatinova 4. Cena priročnika je 850 SIT. Po tild br< fiir to de; djs fi&i Sk de- do Po: in jed de- ?.e! Zlv 5 br; za vid tre Pot da Pos ka: kat tivi Skl gle. 'sin, SINDIKAT DONITA -TAKA SANACIJA SE NE MORE UGODNO IZTEČI Sklad ponuja. Vendar je sindikat v lanskem oktobru moral celo s tridnevno stavko izsiliti septembrske plače in pri tem je padla v vodo »ljubezen« z v. d. direktorja Francem Jurgeletom, ki je po prepričanju sindikata hotel razdvojiti delavce in režijo s pred- re-iv-se ■ve ati 'Stj 'C' ij° n- so Od lanskega februarja se zavestno bojujemo za Donit in iz- Njegovo preživetje. Zato smo rušili staro vodstvo, saj nam ni °dpiralo perpektiv in socialne varnosti, in zdaj nismo zado-i«1 Mjni s sedanjim vodstvom in tudi ne z načinom, kako Sklad za vi' fazvoj vodi sanacijo firme. Tega zanima le hitra finančna kon-•0' ^olidacija in pa »očiščenje« firme odvečnih stroškov, ki se jim b! drugače reče presežni delavci. Mi pa ocenjujemo, da brez notra-ec Uje konsolidacije firme in brez dobro utrtega prehoda iz stare ije v novo organiziranost podjetja ne bo mogoče sanirati. Zato tudi °b Zanikamo vrednost nekaterih dosežkov, s katerimi se je pohvali' Uo vodstvo podjetja na nedavni tiskovni konferneci. P° :e- Bolj bi ne mogli strniti pogost V°ra, ki smo ga imeli s predstav-|V. Niki sindikata v Donitu potem, ko le ta želel s svoje strani osvetliti ... Sanacijske dosežke v Donitu, 1 ^Podbujen z izjavami vodstva po-»jetja in lastnika, Sklada Rcpu-lo' bilke Slovenije za razvoj. Le-ta je zo- Poleg Donita prevzel v postopek ijo Poslovne ozdravitve še 96 slabih an s‘0venskih podjetij. Zgodbo, ki ini n10 i° začeli v prejšnji številki n tokrat nadaljujemo s podrob- i Nejšimi navedbami sidikalnih ar-i , Sumentov. Predsednik sindikata rk. v Donitu Gorazd Balta je k pogo-bo voru povabil še podpredsednika iO' Sindikata Marjana Kušarin O- iO Anri—i . .. ““ v —«iejo Černivec, Boruta Na- cO strana in Braneta Bertalaniča ter do Vodjo kadrovske službe Jožeta Lakoto. °' Za uvod pa na kratko o tem, kaj za se je v Donitu dogajalo od lan-a- skega februarja, od objave zaključnega računa 91 do sprejetja In D°djetja pod okrilje Sklada za razvoj. —- »Ugotavljali smo napake, čudne bosle, bili smo blokirani, nismo (dobivali plač, zato smo zahtevali, ^ da se ob zaključnem računu ugo— °vi, da .poslujemo z motnjami’. Prelomna točka je bil prav ZR 91, Nadaljevanje pa ugotavljanje odgovornosti takratnega direktorja ln Pa preverjanje po naši oceni sPorne firme Donit Ciper. Kot se 1® izkazalo, so barabe firmo na trVm, prek katere smo v letu 1991 (letu vojne) in še lani takorekoč >rn eoino mogli poslovati s svetom, n- Navrtale s precej debelim sve-jj- arom, skozi luknjo pa je odteklo in Srecei dolarjev v zasebne žepe. padeva se je končala julija lani 0 2 razrešitvijo direktorja in celotne ll';Njegove ekipe.« Tako je začetek 0' delavskega boja za Donit opisal eV Predsednik sindikata Balta. ^ ' časovni in kadrovski stiski je li' Potem delavski svet potrdil za n- h d; direktorja Franca Jurgeleta, ib ('lvšega direktorja razvojnega nO Dobil je polletni mandat, nč "Klikat pa mu je zagotovil »so-ia|cjajni pakt« za tri mesece in pri- 1 5," celo na 63-odstotnc plače. , v ‘istem času sindikat ni sprožal iia Nobenih organiziranih akcij proti T$ rodstu^je pa predlagal, opozarjal, tb'K S*1U^a* dogovarjati, pomagati. .J Kajti hitro se je pokazalo, da zdaj ne deluje niti tisto, kar je delovalo P°d bivšim vodstvom, namreč ko- Gorazd Balta: od objave zaključnega računa za leto 1991 bijemo sindikati bitko za podjetje in njegovo preživetje. Zato smo rušili staro vodstvo in zato se ne bomo pustili niti Skladu, da nas oskubi in nas kot »očiščeno* firmo postavi na tržnico. Hočemo, da se pred tem poskrbi za notranjo konsolidacijo podjetja, ki je edini porok za uspešno poslovanje. logom, naj bi delavci dobili 80%, režijci pa 60% plače. Stavkali-pa niso samo zaradi plač, ampak tudi zaradi slabo izpolnjevanega sanacijskega načrta. In slutnje, da se bo vse skupaj zlomilo na plečih delavcev. Na pogovoru sc predstavniki sindikata niso dolgo mudili pri naštevanju šibkih točk argumentov vodstva Donita in Sklada za pozitivno oceno dosedanjega prizadevanja, ampak so hitro prešli k bistvenim zameram: zanemarjanju notranje konsolidacije podjetja in načinu, kako želi Sklad določiti presežne delavce. O slabih argumentih Sklada zato samo na kratko iz ust Braneta Bertalaniča: »Vsi dosežki so le posamične postavke, dogovori z bankami, kupci, dobavitelji... Res je: rezultati so doseženi. Vendar dokazujemo, da se v sami tovarni zadeve niso spremenile. Veste, za nekoga, ki ne pozna ekonomije, je to čudovita stvar in zelo lepo je o takšnih uspehih poslušati. Dokler ne pomisliš, da za njimi ni izplačil dobaviteljem, ni plačil računov, narediš samo tisto, kar prodaš. Ni potem težko nare- ^crcialna funkcija, in ni bilo do-koordinacije med posamez-lm' sektorji podjetja. »To ne deluje še niti zdaj in tudi *,° je eden od razlogov, zakaj ne Nelimo optimizma z vodstvom podjetja,« je dodal Gorazd Balta in lSkWiieVal' >>Kait?, P° prihodu diti pozitivnega denarnega toka, cJeVp 80 se P°3avile druge za- ne piačuješ obveznosti iz kredite resPevanTanef,rm0 toro &K Slavnic’ ne P°" Pozitiven finančni tok v podjetju ln izluščiti iz firme samo zdrava jedra, ne glede na socialno ceno in dejansko sposobnost tako .očišče-Nega’ podjetja, da na trgu preživi.« Skratka, ko se je Donit septem-ra lani prijavil na razpis Sklada ,,a,fazvoj, so vsi v podjetju v tem 'deli dodatno možnost za hi-'rejšo sanacijo. Tudi sindikat se je Počutil dobro, zlasti ker je kazalo, da bodo odpravljeni še preostali Poslovni grehi in ker je Sklad po-azal voljo do pogovorov, s sindi-8®m. Odtod izvirajo tudi pozi- tivni S,klada Sledi e ocene sindikata o delovanju pripombo, da se bo s ede plač še treba pogovoriti 'Ndikat terja nekaj drugega, kot ravnavaš dobaviteljem.« Oba ključna problema, notranja konsolidacija podjetja in vprašanje presežkov zaposlenih, sta tako prepletena, da ju bomo obravnavali skupaj. Sidnikat v Donitu je od začetka nasprotoval Skladu, da bi se lotil »izdelovanja« presežkov zaposlenih na zunaj, za sklad značilen način. Na eni strani je sindikat hotel upoštevati uveljavljena pravila igre, na drugi pa je opozarjal na dejstvo, da je Donit podjetje, ki je v zadnjih dveh letih število zaposlenih zmanjšalo za dobro četrtino, torej je na tem področju že nekaj storilo. Težnjo Sklada, da bi število zaposlenih (zdaj jih je 790) zmanjšal še za stotnijo in to naprtil na pleča ministrstva za delo, Donitov sindi- kat ocenjuje kot napako, ki se ne sklada s stališčem ministrstva za delo. Ministrstvo meni, da je treba prej, preden dobi delavce na pleča (da jim zagotovi preživetje), v podjetjih zagotoviti delo zanje (če je le mogoče, seveda). V Donitu bi to bilo mogoče, trdijo v sindikatu in kot dokaz navajajo, da se je na tem področju dosedaj delalo veliko premalo. Premalo je iskanja novih poslov, odpiranja novih možnosti zaposlovanja ljudi, premalo podpore notranjemu podjetništvu. Mnogo preveč pa je poudarka na takoimenovanem čiščenju firme in iskanju zdravih jeder. Sindikat se tudi boji, da je Sklad kreditiral čiščenje kadrov v Donitu in da bo do tega v kratkem prišlo ter da Sklad upa, da bo ta sredstva dobil vrnjena na ministrstvu. Boji pa se celo, da se ta sredstva že uporabljajo in to celo nenamenske... »Pri nas so določeni deli komerciale blokirani, novih poslov ne ISGejo,« nam je pripovedoval Gorazd Balta. »Na to smo opozorili upravni odbor, češ naj zahteva od vodstva podjetja, da zaposli čim-več ljudi. Toda ne upravni odbor ne Sklad se s takimi »notranjimi« zadevami ne ukvarjata, da ne bi krnila poslovne ustvarjalnosti vodstvenih kadrov. Raje bosta pohitela z reorganizacijo firme, pa bo potem že novi lastnik poskrbel za poslovne zadeve, saj bo to v njegovem interesu. Zadeva Sklada in UO je torej le spremljanje finančnih tokov in potrjevanje Brane Bertalanič: Lahko je prikazati dober tekoči rezultat, če ne piačuješ dobaviteljem, če ne vračaš posojil, če narediš samo toliko, kot lahko prodaš... sanacijskih programov ter zamenjevanje neuspešnih vodstev.« Tu je kratek stik, v katerem se bo znašel najbrže sindikat v vsakem podjetju, ki je v »začasni« lasti Sklada za razvoj. Kratek stik je med logiko Sklada, da reagira tako, kot reagira, ter med logiko sindikata in delavcev, ki se krčevito bore za preživetje firme. Sindikat torej nima razumevajočega sogovornika, in če se izkaže, da vodstvo ni sposobno voditi podjetja, bo Sklad še vedno vozil dalje po svojih tirnicah. Cilj, ki ga zasleduje Sklad, se pravi pozitivni finančni tok, zmanjšanje števila ljudi in čim-prej do zdravih podjetniških jeder, je v osnovi dober, pravijo v Donitovem sindikatu. Toda: pri tem je potrebna postopnost, poudarjajo Donitovi sindikalisti. Ni namreč mogoče iz enega načina delovanja preiti v popolnoma novega čez noč, ne da bi kaj naredili za to, da bi ljudje usposobili, da bi imeli trge, porazdeljene odgovornosti, koordinacijo ter da bi sploh upoštevali specifiko firme. V Domitu se nova organizacija pripravlja nekako tako, kot je opisano. Obstali naj bi trije vodilni programi, Ki bi jih tudi znotraj očistili balastnih dejavnosti, stranske proizvodnje pa bi šle »na trg«. Se pravi, da jih bo Sklad ohranil le, če jih bo lahko komu prodal. Ugiba se tudi, kako naj bi bili vodilni programi orga- Marjan Kušar: Zakaj dvomim, da se bo Donitova sanacija ugodno razpletla? Zato, ker navznoter ni bilo nič narejenega, samo navzven, ker znotraj stvari ne obvladujemo in tiščimo v take rešitve, ki jih papir prenese, življenje pa mzirani, an v noimng an v Koncern. Sindikat se ne zavzema za holding, ker si firme iz koncerna med seboj lahko bolj pomagajo in to je bolj podobno dosedanji organiziranosti, v kateri je, po besedah sindikalistov, Donit preživel samo zato, ker so si vodilni programi pridno medsebojno pomagali. »Zato dvomimo, da se bo zgodba za Donit ugodno razpletla,« je svoje dodal še Marjan Kušar. »Zato, ker je bilo sicer navzven veliko narejeno, navznoter, v firmi, pa nič, ker znotraj stvari ne obvladujemo in ker tiščimo v rešitve, ki jih papir prenese, življenje pa ne.« Ob tem, da obstajajo upravičeni sumi, da se pripravlja »koncentracija« presežnih delavcev v stranskih programih, ki naj bi bili izpostavljeni neizprosnemu tržnemu preverjanju usposobljenosti za poslovno preživetje brez ustrezne pomoči in zaščite, je povsem nedorečeno tudi vprašanje, koliko delavcev naj bi zaposlili vodilni trije programi: program laminati, ki je trenutno v precejšnji krizi, program tesniti in program filtri. Sklad bo organiziranje prepustil vodilnim ekipam teh treh programov (ali podjetij, če tako hočete), kar pomeni, da se bodo le-te odločile, koliko delavcev in za kakšna opravičila jih bodo zaposlili. Pri tem pa se postavlja tole vprašanje: katere od notranjih služb, komerciala, kadrovska, kontrola, finančna služba, razvoj itd., so tiste, ki jih tako očiščeno podjetje nujno potrebuje, storitve katerih pa lahko poišče na trgu po načelu, kdor ponudi nižjo ceno, tega vzamem. S tem, da bi nekatere službe kar čez noč postale »suha veja«, pa se sindikat v Donitu seveda ne strinja. »Naj bo tržni odnos, vendar naj ti ljudje dobijo možnost, da se tržno obnašajo,« pravi Gorazd Balta. »Mi želimo doseči samo to, da bi ljudje dobili pošteno možnost, da si s svojim delom na odprtem trgu pridobijo svoje mesto in možnost preživetja. Poglejte: ministrstvo za delo terja pri prestrukturiranju programe in četrti program je socialni. Ampak to ni zgolj program ugotavljanja presežnih delavcev, ampak program prekvalifikacije, dokvalifikacije, notranjega podjetništva, usposabljanja ljudi za podjetništvo izven podjetja.« Logika, po kateri se ravna Sklad, da namreč ugotavlja sposobnost podjetja predvsem s primerjavo realizacije in kadrovske zasedenosti firme, pa po našem prepričanju še zdaleč ni ne prava ne primerna za pravo saniranje firm.« Vodstvo podjetja in Sklad pripravljata predlog posebnega sporazuma s sindikatom, po katerem naj bi skladno z zmožnostmi, vendar redno izplačevali osebne dohodke. Sliši se lepo, vendar so razlike v zahtevah sindikata in ponudbi Sklada tako velike, da je možno, da se bo sindikat spet odločil za stavko. Kajti še na misel mu ne pride, da bi odstopil od pogodbenih (podjetniška kolektivna pogodba) pravic zaposlenih. Poslušajmo predsednika sindikata Gorazda Balto. »Mi smo želeli sodelovati s Skladom takoj, ko je prevzel podjetje. Pravzaprav smo že v uvodnih pogovorih hoteli vedeti, kakšno je stališče Sklada do denimo zadolžnic, ki smo jih doslej prejemali za prenizko izplačane osebne dohodke v letih 91 in 92. Hoteli smo poznati njegovo stališče do naše, kolektivne pogodbe. Sklad je seveda zagovarjal stališče, da smo podjetje v težavah, da zato ne bo mogoče upoštevati naše, podjetniške kolektivne pogodbe. Potem je prišlo do stavke v oktobru zaradi septembrskih plač. Takrat smo dobili 80-od-stotne plače, 70% v gotovini in 10% v zadolžnicah, ki so prve prave zadolžnice, ki smo jih dobili, in to - od Sklada. So nominirane v markah, s 7-odstotno obrestno mero, izplačljive v prvem pozitivnem četrtletju podjetja. Zanje so plačani tudi vsi prispevki iz in na bruto OD. Sklad se zaenkrat tega drži in v tem se vidi kakovost našega vseskozi aktivnega odnosa do lastnika podjetja - Sklada. Po oktobrski stavki se z v.d. direktorja sploh Andreja Černivec: Ponekod v tovarni delavcev celo primanjkuje.Namesto da bi vodstvo začelo delavce premeščati, ostaja skupaj s Skladom očitno na stališču, da je ljudi preveč in da je treba število zaposlenih zmanjšati. Po kakšnem merilu? Prek palca? nismo več pogovarjali, ampak neposredno z lastnikom.« Kar se tiče samega napovedanega socialnega pakta, pa Donitovi sindikalisti pravijo, da ne gre le za vprašanje višine in časa izplačila plač, ampak da so sami predlagali še več zadev. Sindikat bi rad počitniške kapacitete, do katerih ima poseben interes, izločil iz splošnega lastninjenja. Radi bi, da firma plača delavcem kolektivno zdravstveno zavarovanje in druge socialne pravice. Dogovor bi moral biti sklenjen že minulega decembra, vendar je Sklad ponudil mnogo manj od sindikalnih predlogov. Sklad se izmika izpolnitvi Donitove podjetniške kolektivne pogodbe, čeprav je bilo uvodne pogovore moč razumeti, kakor da bo Sklad spoštoval pozitivno zakonodajo in vse obveznosti. Zato menijo, da je treba spoštovati njihovo takratno kolektivno pogodbo, to je podjetniško KP. Sklad seveda tudi nasprotuje, da bi podjetje, ki je v težavah, plačalo zaposlenim kolektivno zdravstveno zavarovanje. Niti ne mora priznati zadolžnic iz let 91 in 92 do oktobra, češ da zanje niso plačani prispevki. Tako so v pogovorih na tem, da ponovno upora- Jože Lakota: Ministrstvo za delo zahteva, da je kadrovski projekt enakovreden drugim projektom ob sanaciji podjetja (finančni, komercialni projekt...) in da zajema prekvalifikacije, dokvalifikacije, organiziranje notranjega in zunanjega podjetništva. Nam pa kar naprej ponujajo projekt presežkov v podjetju... bijo grožnjo s stavko, za zaščito svojih legitimnih pravic. Če iz dolge zgodbe morda ni povsem jasno, zakaj naj bi bil Donit vzorec ali antivzorec za reševanje podjetja v težavah, na koncu povejmo: Ne da bi želeli vnaprej trditi, da se bo »titanik« potopil, imamo vendarle občutek, da bo Donit lažje postal antivzorec kot primer uspešne sanacije. Težko je zaupati v prihodnost podjetja, katerega komerciala je neaktivna, ponekod celo blokirna, kot so dokazovali sindikalisti. Ali če ugotovite realizacijo podjetja in odločite: za ta obseg poslov je preveč zaposlenih ljudi, ne da bi podrobneje pogledali, ali se kak posel še da pridobiti, itd. Namreč, sindikat trdi: poslovanje bi lahko bilo drugače uspešno, kot je, če bi bilo postorjeno, kar smo tu na grobo našteli. Pa nima o tej temi sogovornika. Zato sindikalisti razmišljajo, če morda zadeva z Donitom (in njemu podobnim, op.p.) ne bo »potegnjena« do začetka postopka lastninjenja, ko bo mandat Skladu potekel, Donit pa bo takrat bolj podoben oskubljeni kokoši kot petelinu za na razstavo. Boris Rugelj Slike: Sašo Bernardi NOVO PRED IZIDOM - NOVO - PRED Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij in sindikati Avtor obrazložitve je Gregor Miklič. Cena 490 SIT. Naročila pošljite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni: 321-255, 110-033, 313-942 in 311-956. Telefaks 061-311-956. V7TTIHM ™ _ Dmrn ivnAM <6 O >o o Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ IN SINDIKATI. izvod(ov) brošure ZAKON Naročeno nam pošljite na naslov:. Ulica, poštna št., kraj: Ime in priimek podpisnika: 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. naročnik bom poravnal po povzetju. Naročeno, dne: Podpis naročnika SOCIALNA DRŽA VA - LUKNJA V PROGRAMU NOVE VLADE Za novo vlado, ki se poraja v tolikšnih mukah, ho, sodeč po tem, koliko je javnost o. vladnem programu izvedela prek medijev, ureditev gospodarstva najpomembnejša naloga. Kar je prav. Ker pa se Slovenija v ustavi diči tudi z opredelitvijo, da je socialna država, sem pozorno iskala v programu tudi namere na tem področju. Najbrž nisem edina, ki sem ostala krepko razočarana. Poglejmo, kaj ima vladni program povedati o brezposelnosti, najbolj žgoči socialni rani sedanjosti: kar je rečeno o tem, se utegne zlasti prizadetim zdeti prava moralna klofuta. Rečeno je namreč, da bo vlada povečala nadzor nad prejemanjem nadomestil, selektivno omejevala subvencije iz proračuna za ohranitev delovnih mest, odpravila spodbude za predčasno upokojevanje ter omejila možnosti za sklepanje pogodbenega dela. Ta program zveni 7lZksk° tako, kot če bi ob kakšni masovni epidemiji vse sile usmerili v to, da se zasači koga, ki bi hotel neupravičeno pojesti kakšno tabletko. Nadzor nad tem, ali si ni kdo pridobil nadomestila neupravičeno, je pač samoumeven del pravne države, ne pa program. Če se sumi, da se določeni ukrepi zlorabljajo, se je treba, prvič, vprašati, ali so predpisi primerni, in, drugič, ali službe, ki jih izvajajo, delajo prav. Vse to pa seveda nima nikakršne zveze z reševanjem problema brezposelnosti. Brezposelni - zdaj je v igri že okrog 120.000 ljudi in napovedujejo se novi tisoči - bi po pravici zaslužili kaj več. Predvsem pa program nič ne govori o tem, kako naj bi Slovenija postajala malce bolj socialna država vsaj v tistih pogledih, kjer je v prejšnjih letih naredila kar nekaj kora- kov vstran. Ne gre za kakšne večje razporeditve sredstev, gre za dovolj preprosto uporabo socialne pravičnosti, da država s svojimi ukrepi ne bi najbolj prizadela ravno tistih, ki jim je že tako najtežje. Dovolj zgovoren primer so npr. davki. Že več ljudi je s svojimi konkretnimi primeri pokazalo na absurdnost stanja. Res je težko razumeti »socialnost« države, ko se je pod konec lanskega leta dogodilo, da morajo ljudje z zelo majhnimi dohodki doplačevati davek, ljudem z visokimi dohodki pa davčne uprave celo vračajo denar. Strokovna razlaga je seveda logična in jasna: od nižjih dohodkov so se obračunavali prenizki davki in obratno. Toda bodimo življenjski: ljudje dobivajo dohodke v neto obliki in jih dejstvo, da se od bruto do- hodka obračuna tudi davek, ne prizadene neposredno. Toliko bolj pa seveda prizadene položnica ob koncu leta. Resnica o prenizkih davčnih stopnjah za ljudi, ki imajo dobesedno komaj za kruh in mleko, je prav tako lahko resnica o prevelikem obdavčenju nižjih slojev. Ali drug primer: ureditev novega načina zdravstvenega zavarovanja. Ne bi se prerekala o tem, ali so premije za prostovoljno zavarovanje visoke ali nizke - najbrž kakor za koga. Je pa dejstvo, da so se za vse skupine, razen za najrevnejše, našle neke rešitve, da se je obremenitev vsaj malce znižala: prek delodajalcev, sindikatov, pokojninskega zavoda. Le za veliko skupino brezposelnih se ni našlo nič in nazadnje bi morali biti najbrž še hvaležni zavarovalnicam, da niso zanje postavile višjih premij, kajti brezposelnost je nedvomno tudi stresna situacija in povečuje verjetnost tveganja, da zboliš. Podobnih primerov bi se še našlo. Gotovo, lamentiranje o socialnih razlikah ni na mestu, zdaj velja filozofija, da mora vsakdo sam skrbeti zase. Vendar ob predpostavki, na katero je nekoliko pozabil tudi najnovejši vladni program, namreč, da tudi država postori svoje. Da vsaj, če že ne more dati, ne vzame. Da svoje ukrepe naravna tako, da najnižjih ne udarijo najmočneje. Čeprav, priznati je treba, logika je tudi v tem: najlažje je prizadeti tiste, ki so najmanj sposobni, da bi se branili. Sloji in skupine, ki imajo najmanj družbene moči — to pa so povsod praviloma tudi najrevnejši sloji - so vedno v nevarnosti, da se nanje »ne pomisli«. Nič čudnega, če so tudi pri snovanju programa bodoče vlade nekako izpadli. Marija Cigale Vsakdanji begunski kruhjSlika: Sašo Bernardi SOCIALNA DRŽAVA -ZBORNIK RAZPRAV Vsi čutimo, kako nas tepe, ker je nimamo. Vse bolj jo bomo potrebovali - reformirano SOCIALNO DRŽAVO, brez katere si ni moč predstavljati niti najmanjšega razvojnega koraka slovenske države. Ni utopija, vsi problemi so rešljivi. O tem ambiciozno piše deset avtorjev zbornika, sodelujočih pri projektu SOCIALNA DRŽAVA. REVŠČINA V SLOVENIJI NI ZLA USODA, KI BI JI NE MOGLI UTEČI, JE SLABA STROKOVNA IN NAPAČNA POLITIČNA ODLOČITEV! Zbornik razprav o socialni državi na 134 straneh izpod peresa Željka Ciglerja, Andreje Črnak Meglič, Leva Krefta, Francija Pivca, Sonje Pirher, Jožice Puhar, Cirila Ribičiča, Rajka Šugmana, Martina Totha in Maje Vojnovič lahko za 600 tolarjev naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam (o) . izv. knjige SOCIALNA DRŽAVA. Naročeno mi/nam pošljite na naslov: ............................................. Ulica, poštna št., kraj:............................ Ime in priimek podpisnika:.......................... Naročeno dne:........................... Žig 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. naročnik bom plačal po povzetju Podpis naročnika Novosti pri skupinskem prostovoljnem zavarovanju Kot je znano, sta Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije 10. decembra 1992 podpisala krovno pogodbo za sklepanje skupinskih prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj. Ta podjetjem in zavodom, v katerih so zaposleni člani svobodnih sindikatov, omogoča, da kot pogodbene stranke v njenem okviru sklepajo skupinska prostovoljna zdravstvena zavarovanja z 31-odstotnim popustom na veljavno zavarovalno premijo v letu 1993. Krovna pogodba zagotavlja 31-odstotni popust samo tistim pogodbenim strankam, ki so skupinsko zavarovanje sklenile pred 31. decembrom 1992. Podjetja in zavodi, ki so ta rok zamudili in so se odločili svoje delavce prostovoljno zavarovati šele po 1. januarju 1993, lahko zato v okviru te krovne pogodbe uveljavljajo le še 14-odstotni popust. ( žbi stx Po *ia za ste od Ve; go jet zd Ve; u, Na pobudo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je Zavod za zdravstveno zavarovanje svojim območnim enotam posredoval naslednja uradna tolmačenja, kako ravnati v primeru nekaterih odprtih vprašanj, ki so se pojavila pri izvajanju krovne pogodbe: S Podjetja in zavodi - pogodbene stranke krovne pogodbe ZSSS, ki so do 31. decembra 1992 začele postopek sklenitve skupinskega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja po krovni pogodbi ZSSS in ki zaradi preobilice dela zavoda niso uspele postopka zaključiti do 31. decembra 1992, lahko tudi po 1. januarju 1993 uveljavljajo 31 % popusta. Te pogodbene stranke premijo za januar 1993 še plačajo po ceni, ki je veljala v decembru 1992. • Podjetja in zavodi - pogodbene stranke, ki so že v decembru 1992 sklenile skupinska prostovoljna zavarovanja na podlagi krovne pogodbe ZSSS in zavodu dostavile poimenske sezname zavarovalnih delavcev, lahko te sezname še najdlje do 15. februarja 1993 dopolnijo še z imeni zapečenih, ki vanje niso bili vključeni zaradi objektivnih razlogov (odstomCSt Z deia;. auvU za ^naknadno vključene delavce bo priznan 31-odstotm popuS-To določilo ne more veljati za delavce, ki so se v pogodbeni stranki zaposlili šele po 1. januarju 1993. Po 15. februarju 1993 bodo pogodbene stranke še lahko vključevale v skupinsko zavarovanje zamudnike, toda zanje bo priznan samo 14-odstotni popust. Strokovna služba ZSSS sri to da ha zn bi Pt ča iz] Va k; je Pi iz: st st h; S Zc V; hj .st k; ŽIVLJENJE TEČE ... h Piše: mag. Aleksej Cvetko Za uveljavljanje in varstvo pravic (V) Načelo samostojnosti pri odločanju pomeni, da organ, ki vodi postopek v upravni zadevi, tega vodi samostojno in odloča v mejah pravic, ki mu ijh dajejo ustrezni predpisi, ne da bi mu kdorkoli pri tem dajal navodila. Načelo je važno zaradi tega, ker omogoča objektivno in strokovno delo organa ob upoštevanju tudi drugih načel. Pravica do pritožbe je temeljna pravica, zajamčena že z ustavo. V upravnem postopku je zato kot redno pravno sredstvo predvidena pritožba, ki se lahko vloži zoper odločbo, izdano na prvi stopnji. Da bi stranka v postopku to svojo pravico uveljavila v vseh primerih, ko ne bi soglašala s prvostopno odločitvijo, je obvezni sestavni del odločbe pouk o pravnem sredstvu. V pouku o pravnem sredstvu je treba navesti, na kateri organ se lahko stranka pritoži, pri katerem organu in v katerem roku mora vložiti pritožbo, če in koliko znaša taksa zanjo, vsebovati pa mora tudi obvestilo, da se pritožba lahko pri organu poda tudi na zapisnik. Z uporabo načela pravnomočnosti dosežemo pravno varnost, saj pomeni, da odločbe, ki je osnova pravnega razmerja, ni mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeni!; Z drugimi besedami to pomeni, da v isti stvari ni možno ponovno uvajanje postopka ali ponovno odločanje z namenom, da bi se nadomestila prejšnja odločba. Poznamo formalno in materialno pravnomočnost. Formalna pravnomočnost pomeni, da sejzdana odločba ne more izpodbijati z rednim pravnim sredstvom (pritožbo), materialna pravnomočnost pa pomeni, da je pravno razmerje, ki izhaja iz izreka odločbe, dokončno. Formalna pravnomočnost je vedno pogoj za materialno pravnomočnost odločbe, materialna pravnomočnost pa ima pravne učinke tudi v primerih nepravilne in celo nezakonite odločbe. Materialna pravnomočnost veže glede odločitve tako stranko kot tudi organ, ki jo je izdal. Načelo ekonomičnosti postopka pomeni, da mora organ, ki vodi postopek, tega voditi s čim manjšo zamudo časa in s čim manjšimi stroški. Realizacija tega načela pa ne sme biti v škodo načelu iskanja materialne resnice in načelu zakonitosti, saj je v vsakem primeru treba storiti vse, da S6 pravilno ugotovi dojansko stanjo in izda pravilna in zakonita odločba. Organi, ki vodijo upravni postopek in v njem odločajo, morajo strankam omogočiti, da lahko uresničijo svoje pravice oziroma dosežejo koristi, ki jim gredo po zakonu. Zato jim zakon nalaga, da morajo strankam pomagati pri uresničevanju njihovih pravic, saj te največkrat niso seznanjene s pravili postopka. Stranko mora n.pr. opozoriti na odpravo pomanjkljivosti, če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, vzeti mora njene zahteve na zapisnik, opozoriti jo mora na posledice njenih dejanj ali opustitev v postopku, ji dati pouk o pravnem sredstvu in podobno. Takšna pomoč pomeni in predstavlja pouk o procesnih pravicah. Organ pa je dolžan stranki dati tudi pouk o materialnih pravicah, kar pomeni, da mora stranko opozoriti tudi na možnost uveljavitve kakšne pravice po veljavnih predpisih, če pri vodenju postopka za tako možnost izve. Zakonske določbe o uporabi jezika in pisave v postopku v veliki meri niso več uporabne, predvsem ne tiste, ki so se nanašale na pripadnike jugoslovanskih narodov in narodnosti. Vsekakor pa ostajajo v veljavi določbe, po katerih se na območju, kjer žive pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti, postopek vodi in odločbe izdajajo vedno tudi v manjšinskem jeziku, razen če se stranke temu odpovedo. Oseba, ki ni slovenski državljan, pa sodeluje v postopku in ne zna jezika, pa ima pravico spremljati potek postopka s pomočjo tolmača, ki ga postavi upravni organ. SKUBUENJE ZDRAVSTVA Sklepi, ki jih je v teh dneh sprejelo začasno telo državnega *bora, utegnejo zakuhati pravi vihar nezadovoljstva med zdravstvenimi delavci. Medtem ko naj bi se prispevna stopnja za Pokojninsko in invalidsko zavarovanje zvišala s sedanjih 14,4 P® 15,5 odstotka, prav tako naj bi se zvišala prispevna stopnja zaposlovanje - od 3,4 na 4,7 odstotka, pa naj bi se prispevna stopnja za zdravstvo krepko znižala - s sedanjih 18,5 na 14,45 °dstotka od bruto plače. 0 nastalih razmerah v sionskem zdravstvu smo se potvarjali s Francijem Košir-Jerr>, v. d. direktorja Zavoda za Nravstveno zavarovanje Slovenije. Udarec za zdravstvo »Ne zdi se mi prav, da bi Sredstva za zdravstveno zavarovanje znižali kar takole, ne da bi povedali, katero pravico naj črtamo, kateri standard ^17lanjšamo in podobno. To bi bil za zdravstvo udarec. Sicer že sam pristop, kako je zadano telo državnega zbora to lzPeljalo, ni pravilen. Glasovanje o tem je potekalo kot kakšno licitiranje. Naš zavod le pripravil o tem izračun. Pripravili smo finančni načrt in Vračunali ustrezno prispevno stopnjo v višini 14,65 odstotka, upoštevaje pri tem Pajveč težavne razmere v gospodarstvu. Začasno telo državnega zbora pa je izglasovalo še nižjo prispevno stop-jPjo, in sicer v višini 14,45 odstotka. To pomeni v letu dni kar 2,5 milijarde tolarjev P>anj za zdravstvo.« ~ Na kakšni podlagi pa so Predlagali takšno znižanje Prispevne stopnje? »Na podlagi ničesar. Takšen Pačin me spominja na neke druge čase, ki so že minili; Mi vam znižamo prispevno stopnjo, vi v zdravstvu pa se znajdite, kot najbolje veste in znate.« - Ta prispevna stopnja je tudi nižja od tiste, ki jo je jeseni predlagala vlada. »Tako je, vlada je takrat predlagala 14,50-odstotno prispevno stopnjo. Sicer pa bodo dobili poslanci državnega zbora 25. januarja na svoje klopi dva predloga - tako predlog začasnega telesa kot tudi predlog naše skupščine. Zadnjo besedo bo imel o tem torej državni zbor.« - Kamen spotike pa so zdaj presežki v zdravstvu, ki so segli čez 12 milijard tolarjev. Ali to pomeni, da je bila prispevna stopnja previsoka? »Ne, presežki so nastali zaradi nespoštovanja kolektivne pogodbe. Ta denar bi že zdavnaj porabili, če bi ga mogli. Vendar pa smo morali spoštovati določila izhodiščne plače v negospodarstvu, kamor sodi tudi zdravstvo. To pa je potegnilo za sabo nespoštovanje kolektivne pogodbe. Suficit ni nastal zaradi tega, ker bi bila prispevna stopnja previsoka, ampak zato, ker zdravstvo tega denarja sploh ni dobilo, ker so plače v zdravstvu prenizke. To, kar zdaj počno z zniževanjem prispevne stopnje, je sistemsko neustrezno. OBRATNA AMBULANTA Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj Nenadoma je omedlela Poleti je bilo, zgodaj zjutraj. V kampu. Ugotovili smo, da bo treba navsezgodaj po kruh, ker sicer ne bomo zajtrkovali, kot se spodobi. Trgovina v kampu, kot v večini kampov pri nas. Premajhna, premalo prezračena, vrsta najprej pri pultu za kruh, potem nova vrsta pri blagajni. Zgodaj zjutraj niso niti dobro prezračili. S hčerjo stojiva v vrsti, nenadoma mi reče: »Očka, slabo mi je!« Pogledam jo. Bleda, znojne kaplje. Primem jo in ugotovim, da ima že mehka kolena, da omedleva. Pošteno jo zagrabim, da ne bi padla in se udarila. Nesem jo ven, pred trgovino na svež zrak. Noge nekoliko više kot glavo in ugotovim, da prihaja k sebi in da je njena omedlevica trajala le malo časa. Vendar zadosti, da bi padla po tleh in se poškodovala. Takih dogodkov je dan za dnem mnogo. Sicer pa se je kaj takega zgodilo tudi že nam samim. Omedlevica, kot uporabljamo star slovenski izraz, ali sinkopa po latinsko je pogost pojav, vendar ni hudo nevaren. Nastane zaradi slabe prekrvavitve osrednjega živčnega sistema, oziroma če rečemo bolj po domače, zaradi slabše prekrvavitve možganov. Vzrokov je kar precej. Opisani dogodek je bil posledica slabega zraka in vročine, verjetno pa tudi praznega želodca oziroma lakote. V vseh naših ambulantah in bolnišnicah moramo biti posebej pozorni v laboratoriju pri jemanju krvi. Saj pogled na iglo in nekaj kapljic krvi Pogosto zvrne tudi krepke mlade fante, kar sem kaj pogosto ugotovil Pti pregledih nabornikov. Krepki mladi fantje so pred naborom ali tudi po odsluženju vojaškega roka povedali, da jih pogled na iglo in na kri zvrne in omedlijo. Vzroki omedlevic so lahko tudi: hud strah, zelo slaba novica, poleg nekaterih bolezni. Vemo, da so mnoge nosečnice slabokrvne in zato tudi podvržene omedlevicam. Najpogosteje je vzrok omedlevici res slabokrvnost, stanje po kirurških posegih, huda oslabelost pa tudi lakota, naj je kratkotrajna, ker nismo ob pravem času pojedli rednega obroka hrane, ali pa dolgotrajna, ali točneje podhranjenost. Prva pomoč pri tem je skrb, da se pri padcu človek ne poškoduje. °es je, da nekateri pred omedlevico čutijo spremembe, ki jih opozarjajo, da je nekaj narobe: vrti se jim v glavi, zvoni jim v ušesih, pred očmi se jim stemni, zmanjkuje jim zraka, zeha se jim. Če to čutijo, tehko sedejo ali ležejo in ne zgrmijo po tleh, kot so dolgi in široki. Pogosto pa se zgodi, da ničesar ne čutijo. Potem je padec nenaden in večja_možnost poškodb. Te poškodbe so toliko hujše, če je prizadeti na višini, če se vozi s kolesom ali pa celo vozi avto. človeka položimo na tla, nekoliko dvignemo nogi, odpnemo ovratnik, zrahljamo obleko, kravato, pas ter močimo čelo s hladno vodo. Navadno to pomaga. Pulz postane normalen, tudi barva lica se spremeni in ni več tako bleda. Kmalu se zave in vstane oziroma hoče vstati. Ker pa so poleg zunanjih vzrokov lahko vzrok takih omedlevic tudi razne bolezni (od srčnih, ledvičnih pa tudi nalezljivih bolezni), takega človeka pospremimo do zdravnika oziroma ambulante, da mu bodo ugotovili vzrok omedlevice. Še posebej moramo tako ukrepati, če ie °b omedlevici padel in se udaril. Skupščina zavoda je že sama znižala prispevno stopnjo za 3,65 indeksne točke, s čimer smo želeli prispevati k stabilizaciji gospodarstva. Zdaj pa so nam jo še dodatno znižali.« - Kakšne pa so ta čas finančne razmere v zdravstvu? »V osnovnem zdravstvu so še kar dobre, medtem ko so v bolnišnicah še izgube. In to zato, ker so materialni stroški naraščali hitreje, kot smo jih skozi mehanizem vrednotenja drobnoprodajnih cen smeli plačevati. Zdaj bomo napravili poračun in skušali izgube sanirati.« Zavarovanih milijon ljudi - Koliko ljudi se je dozdaj že prostovoljno zavarovalo? »Do zdaj se je prostovoljno zavarovalo že več kot milijon ljudi. Lahko rečem, da je prostovoljno zavarovanje uspelo. Nadaljnji razvoj zavarovanja pa bo odvisen predvsem od gospodarskega razvoja. Mi bomo ponudili ustrezne pakete. Ker gre za prostovoljno zavarovanje, v prihodnosti na tem področju ne bi smelo biti sociale.« - V začetku januarja ste postregli s podatkom, da se še ni zavarovalo približno 400.000 ljudi. Koliko pa jih je ostalo zdaj? »Po zdajšnjih podatkih še ni prostovoljno zavarovanih približno 200.000 ljudi. Prostovoljno se še niso zavarovali Franc Košir, v. d. direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije jejo določen dohodkovni pogoj za pridobitev dajatev po predpisih O socialnem varstvu. Ugodnosti imajo na primer osebe, ki so na družinskega člana v minulem letu ustvarile dohodek med 100 in 150 odstotki tistega zneska, ki je dohodkovni pogoj za pridobitev dajatev s področja socialnega varstva. Zdravstvene pravice lahko uveljavljajo tudi tisti, ki se niso prostovoljno zavarovali in so stari nad 75 let, ljudje s stalnim bivališčem v Sloveniji, ki prejemajo nadomestilo po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih, invalidi z najmanj 70-odstotno telesno okvaro, pa invalidi, ki jim je priznana pomoč tretje osebe pri opravljanju večine ali vseh življenjskih funkcij.« - Koliko brezposelnih pa se ni prostovoljno zavarovalo? »Približno 30 do 40 tisoč. Zavod za zaposlovanje ni sklenil v njihovem imenu nobene krovne pogodbe. Adriatic jih je sicer skušal zavarovati s krovno pogodbo, vendar pa je le od posameznika odvisno, ali se bo zavaroval ali ne.« Marija Frančeškin I 1 1 r k J l ■'I -ojJ Vabilo bralcem Z novim sistemom zdravstvenega zavarovanja se spreminja tudi naš odnos do zdravja. Bolj ga moramo ceniti, ker postaja vse dražje. Zato postaja vsak nasvet v zvezi z našim zdravjem še toliko bolj dragocen. V našem časopisu odpiramo posebno rubriko, v kateri ho priznani zdravnik medicine dela z veliko izkušnjami, dr. Anton Prijatelj, odgovarjal na vprašanja bralcev o njihovih zdravstvenih težavah. Pišite nam na naslov: Uredništvo DE, rubrika Obratna ambulanta, Dalmatinova 4, Ljubljana. Vsi odgovori in nasveti, objavljeni v časopisu, bodo seveda brezplačni. kmetje, obrtniki, nekatere druge kategorije ljudi. Nezavarovanih je tudi veliko brezposelnih. Za kmete in obrtnike računamo, da se bodo še zavarovali. Zadružna zveza in kmečka zveza sta sicer sklenili krovno pogodbo, mislim pa, da je bilo premalo obveščenosti na tem področju. Zadruge še niso vsega opravile. Za obrtnike pa mislim, da se niso zadosti organizirali. Adriatic je sicer zanje sklenil nekakšno krovno pogodbo. Ocenjujem, da se bo velika večina ljudi zavarovala.« - Kaj pa tisti, ki se niso prostovoljno zavarovali, denimo brezposelni? Kaj bo z njimi, če zbolijo? »Za tiste, ki niso prostovoljno zavarovani, plačamo mi, iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, v skladu s sklepom skupščine zavoda o obsegu pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in njihovem uresničevanju. Zagotovljeno imajo zdravljenje in niso prav v ničemer prikrajšani, razen seveda, kar zadeva zdraviliško zdravljenje, protetiko, nenujne reševalne prevoze.« - Ali je določeno, kateri brezposelni ali socialno ogroženi se zdravijo zastonj? »Po sklepu skupščine zavoda so to osebe, ki izpolnju- Višje pokojnine Ker so se novembrske plače v primerjavi z oktobrskimi v povprečju zvišale za 4,2 odstotka, je upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije sklenil, da se od prvega novembra dalje ravno za toliko zvišajo tudi pokojnine in drugi prejemki s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tako usklajene pokojnine bodo upokojencem skupaj s poračunom razlike za dva meseca izplačali konec tega meseca. Po tej 4,2-odstotni uskladitvi je najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo 21.060 tolarjev, najnižja možna pokojnina za 15 let delovne dobe pa 8.671 tolarjev, najvišja pokojnina za polno pokojninsko dobo, uveljavljena od 1. aprila 1992, pa 102.000 tolarjev. Najvišja pokojninska osnova znaša od prvega novembra 1992 dalje 120.013 tolarjev. Višji dodatek za pomoč in postrežbo je 14.742 tolarjev, nižji pa-7.371 tolarjev. Kmečka starostna pokojnina je 10.530 tolarjev, kmečka borčevska pokojnina pa Ob tem kaže povedati, da se je v preteklih letih razmerje med povprečno plačo in povprečno pokojnino spreminjalo v korist pokojnin ob realnem upadanju obeh vrst osebnih prejemkov. Pa tudi odstotek pokojnine od povprečne plače za polno pokojninsko dobo je v Sloveniji med najvišjimi, če se primerjamo z drugimi državami. Kljub temu pa položaj slovenskih upokojencev ni rožnat. Zlasti starejša čisto upokojenska gospodinjstva s samo eno pokojnino so prizadeta, ker pri nas ne poznamo dodatkov k pokojnini za vzdrževanega sozakonca, kar pozna večina evropskih držav. Zato ne preseneča podatek, da je v letu 1988 kar 58 odstotkov teh gospodinjstev izjavilo,'da jim pokojnina ne zadošča za pokrivanje življenjskih stroškov. M. F, Pri naši založbi je pravkar Brošuro lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmati- • v_ _ v nova 4, ali po telefonu (061) 381-255. PrecLnaročniška cena ie izšla brošura z naslovom 4so tolarjev ZDRAVSTVENO naročilnica h Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) . ZAVAROVANJE PO NOVEM ™ Avtor brošure mag. Aleksej Cvetko bralcu na poljuden ............................. način razloži bistvene spremembe na področju zdrav- Ulica. poštna št., kraj..... stvenega varstva In še posebej natančno opisuje vse Naročeno bomo plačali v zakonitem roku oblike prostovoljnega zavarovanja občanov. Ker 2' Kot Individualni naročnik bom P|ačal P° povzetju pri razlaganju sledi zakonu, v brošuri objavljamo tudi Datum: Podois- tega. M Poklicno izobraževanje po novem Zadnji dve leti se pri nas znova bolj ukvarjamo z vprašanji možnosti in razvoja sistema poklicnega izobraževanja. Kljub temeljiti demontaži sistema usmerjenega izobraževanja očitno še ni dokončno jasno, kako naravnati poklicno izobraževanje kot najbolj celovit in razvejen del izobraževalnega sistema. To izobraževanje zajema celotno izobraževanje od osnovne šole do visokega izobraževanja, sega pa tudi preko šolske dobe, saj zajema tudi odrasle v vseh življenjskih obdobjih. Za sisteme poklicnega izobraževanja v svetu je danes značilno, da jih urejajo po načelu iskanja soglasja med različnimi socialnimi partnerji - delodajalci, delojemalci, šolami in državo. Pri nas smo pri reformiranju poklicnega izobraževanja doslej prevečkrat prisegali na zveličavno vlogo države, ki je kot domnevna nosilka »splošnih interesov« v imenu gospodarstva in drugih zainteresira- nih, brez široke strokovne podpore, usodno spreminjala sistem poklicnega izobraževanja. Na osnovi takšnih ugotovitev in potrebe, da pri nas razvijemo tržnemu gospodarstvu ustrezen sistem poklicnega izobraževanja, so v šolskem ministrstvu sestavili posebno projektno skupino, ki je na osnovi interdisciplinarnega pristopa - v njej so sodelovali tako predstavniki šolstva kot gospodarstva in obrti, pa ustreznih ministrstev, strokovnih društev in drugi - pripravila zasnovo sistemskega urejanja poklicnega izobraževanja. O tej zasnovi sedaj poteka intenzivna razprava, ki pa še ni ponudila celovitih odgovorov na dileme, ki se pojavljajo. Oglejmo si nekaj izhodišč nove zasnove sistemskega urejanja poklicnega izobraževanja. Na prvem mestu se zasnova zavzema za postopnost, na podlagi ustreznih priprav in evalvacije predlaganih rešitev. Marsikaj bo treba poskusno preveriti, marsikaj na os- Kratka poučna pravljica za otroke (in vse, ki se tako počutijo) Živel je pošten delavec. Vse življenje je samo garal. Nikoli ni nič imel in v bedi je umrl! (In kje je poanta pravljice, dragi otroci?!) Franjo F. Frankenstin Kam po osnovni šoli Učenci zadnjih razredov osnovnih šol . in njihovi starši imajo poleg običajnih problemov in težav, povezanih z rednim šolskim delom, še posebne dileme v zvezi z nadaljnjim šolanjem, z odločitvijo, kam po osnovni šoli. Pri reševanju teh stisk jim bo precej pomagala knjiga, ki je izšla pri Zavodu RS za šolstvo in šport »Srednješolski programi in poklici«. Knjigo so izdali v sodelovanju z Ministrstvom RS za šolstvo in šport in Republiškim zavodom za zaposlovanje. Knjiga je namenjena tako učencem kot staršem, pa tudi vsem drugim, ki se zanimajo za' srednje šolstvo, vpis v te programe, način in možnosti šolanja, obenem pa tudi možnosti za zaposlovanje in nadaljnje šolanje po srednji šoli. Bralec bo v knjigi našel veliko odgovorov in informacij o vseh vrstah srednjega šolanja v Sloveniji, o izbiri šole in poklicne odločitve, iskanju štipendij, preverjanju znanja ob koncu osemletnega šolanja. V knjigi bodo bralci našli tudi seznam in naslove vseh lokalnih zavodov za zaposlovanje v Sloveniji, kamor se lahko obračajo. Poleg tega knjiga omogoča odgovore še na marsikatero drugo vprašanje, s katerim se učenci in starši srečujejo ob tako pomembni otrokovi življenjski odločitvi. Letošnji natis knjige je dopolnjena izdaja prejšnje. Koristno bi bilo, da knjigo vzame v roke čim več učencev in njihovih staršev, saj jim bo pomagala pri odločanju. I. Ž. Nagrada za esejistiko, poimenovana po Marjanu Rožancu novi preizkušenih rešitev takoj uveljaviti, marsičesa pa zaradi pomanjkanja denarja ne bo mogoče takoj uveljaviti. Zasnova se zavzema za ustanovitev sveta za poklicno izobraževanje. Sestavljen naj bi bil paritetno, v njem naj bi bili zastopani predstavniki vseh zainteresiranih področij. Svet naj bi na državni ravni urejal poklicno izobraževanje, ob njem pa bi deloval tudi poseben republiški center ali in-štit za razvoj in urejanje poklicnega izobraževanja. Zagotovljena bi morala biti možnost za pridobivanje formalne poklicne izobrazbe z dokazovanjem znanja po izpitnem sistemu. Izdelati bi bilo potrebno standarde znanj in izpitni sistem za vse ravni in smeri poklicnega izobraževanja, kar bi bilo še posebej pomembno s stališča izobraževanja odraslih. Razvili naj bi tudi alternativne poti za dosego iste ravni in smeri poklicne izobrazbe. S tem v zvezi se znova pojavlja možnost dualnega sistema tako pri načrtovanju kot pri izvajanju in seveda financiranju poklicnega izobraževanja. Znova bi dobila pomen učna mesta v gospodarstvu in obratovalnicah obrtnikov, toda v zvezi s tem se ponuja cela vrsta dilem. Gospodarstvo je brez denarja, svoje izobraževalne centre ali oddelke je v veliki meri ukinilo, nekdanji vajenski sistem je osovražen, mreža šol je razdrobljena. Perspektiva bi bila v večjih regionalnih centrih ob šolah ali večjih podjetjih. Temelj uspeha vsega so izdelani pogoji, standardi za pripravo učnih delovnih mest in ustrezni predpisi. Razviti bi bilo potrebno celotno vertikalo poklicnega izobraževanja od najnižje do najvišjih ravni, vključno z mojstrsko stopnjo in višjimi ter visokimi poklicnimi šolami. Zasnova ugotavlja, da bi bilo najprimerneje, če izobraževanja na srednji stopnji ne bi več urejal enoten in en sam zakon, marveč naj bi celotno področje poklicnega izobraževanja urejal poseben zakon. Sistem poklicnega izobraževanja naj bi bil tudi skladen z evropskimi sistemi. Opiral naj se ne bi izključno na en, posamezen model, marveč naj bi upošteval specifičnost našega položaja in skupne evorpske smeri razvoja. Nova zasnova poklicnega izobraževanja omogoča ohranjanje tistih programov sedanjega sistema, ki so se izkazali za dobre. Sistem poklicnega izobraževanja naj bi o mogočil vsem, ki končajo osnovnošolsko obveznost, da si pridobijo prvi poklic, tako da se nihče ne bi vključeval v delo brez temeljne poklicne izobrazbe. V zvezi s tem je tudi predlog, da bi podobno kot drugod po Evropi šolsko obveznost podaljšali vsaj za eno leto. Brez dvoma bo poglobljena razprava v naslednjih mesecih razčistila še mnoge nejasnosti, dileme in različna mnenja o tem, za vse izredno pomembnem nacionalnem projektu. I. Ž. Založba Mihelač se je v kratkem času dodobra uveljavila v slovenskem kulturnem in založniškem prostoru in vedno znova preseneča s svojim premišljevanjem in kakovostnim izborom. Tokrat je zasebni založnik Jaro Mihelač segel na novo področje, ki pa nekako kar sodi v okvir založništva, kakršnega predstavlja. Založba Mihelač je namreč, skupaj s časopisom Dnevnik, sklenila ustanoviti novo slovensko nagrado za literaturo - nagrado za izvirno slovensko esejistko. Pobudo pripisujejo pesniku in uredniku Niku Grafenauerju. Ta je ugotovil, da imamo na Slovenskem sicer vrsto literarnih nagrad - za roman, za poezijo, za mlade avtorje in še vrsto drugih, da pa nobena ni namenjena enemu najbolj razvitih literarnih žanrov, ki je v minulem obdobju slovenski literaturi dajal in daje svojevrsten pečat. Pobuda je naletela na plodna tla in hitro tudi dozorela. Ustanovitelj in razpisnih nagrade Jaro Mihelač je sklenil nagrado poimenovati po pokojnem pisatelju Marjanu Rožancu. Prav Rožanc je bil, kot pravi Mihelač, idejni utemeljitelj nove slovenske založbe, njegovo literarno delo pa gotovo zasluži poimenovanje nagrade z njegovim imenom. Poleg nagrade se Rožancu v založbi oddol- Zvestoba lutkam in otrokom V atraktivnem art clubu v gradu Tivoli pripravlja ljubljanski mednarodni grafični likovni center najrazličnejše prireditve, koncerte in pogovore. To pot so pripravili pogovor o lutkovni umetnosti, sogovornik Edija Majarona pa je bil kajpak naš brez dvoma najbolj znan in priljubljen lutkar, Nace Simončič. V prijetnem pogovoru, v katerem seveda ti manjkal dobro znani Taček je ob svoji petinsedemdesetletnici spregovoril o svoji gledališki poti. Gledališču je Simončič zapisan že pd stoletja, lutkam pa le nekaj manj, zato pa toliko bolj intenzivno - kot igralec, pisec in režiser. Slika: Sašo Bernardi NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! JožeSmole: PRED USODNIMI ODLOČITVAMI Pri založbi ČZP Enotnost je konec oktobra izšla knjiga Jožeta Smoleta »Pred usodnimi odločitvami«. V njej Smole, nekdanji novinar, diplomat, predsednik SZDL Slovenije in sedanji poslanec Socialistične stranke v slovenskem parlamentu razgrinja svoj pogled na slovensko in jugoslovansko politično dogajanje pred razpadom Jugoslavije. Kaj med drugim trdi: • Večstrankarski sistem k nam ni prišel kot strela z jasnega neba. • Ob božiču 1986 so me mnogi napadli, drugi pa so mi nadeli vzdevek »Božiček«. • Nobenega urednika nismo imenovali, ne da bi predhodno dobili mnenje novinarskega aktiva. • Admiral Štok je zaradi mojih domislic na račun omejenosti nekaterih oficirjev takoj telefoniral v Beograd, general Hočevar pa sploh ni hotel sodelovati s predsedstvom Slovenije. • Teritorialna obramba ni bila od boga dana niti ni nastala šele v letu 1991. • Neposredne volitve v Sloveniji so bile že 2. aprila 1989. 9 Kateri beograjski Slovenci so najbolj vehementno napadali Slovenijo • Zakaj sem izjavil: »Če bomo popustili, me dajte na gavge!« ® Poslednji vlak »bratstva in enotnosti« in incidenti © Zakaj Srbom ni uspelo organizirati »mitinga resnice« v Ljubljani © Moja srečanja s Slobodanom Miloševičem in Borisavom Jovičem Knjigo Jožeta Smoleta lahko naročite pri ČZP Enotnost. Prednaročniiška cena je 980 tolarjev. In kaj razgrinja: NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam (o) ODLOČITVAMI. Naročeno mi (nam) pošljite na naslov:_ izvod(ov) knjige PRED USODNIMI ® Kako so mi »izmaknili« Kučanov stenogram s seje predsedstva CK ZKJ, ki ga je nekako Ulica, poštna št., kraj:--------------------- izvrtal igor Bavčar. © Kako so nastajale politične zveze (stranke) pod dežnikom SZDL Datum:----------------------- 9 Kako so mi Srbi očitali, da sem agent CIA in avtor gesla »Srbe na vrbe« 1. Naročeno bomo plačali v zakonitem roku žujejo za njegov literarni prispevek in prispevek k nastanku in zasnovi založbe tudi s knjižno zbirko, poimenovani po njegovi knjigi Brevir. Nagrado bodo prvič podelili že letos, konec junija, predloge za nagrajence na vseslovenskem razpisu - kar pomeni, da pridejo v poštev tudi dela, izšla v slovenščini izven Slovenije - pa bodo sprejemali do konca aprila. Rožančevo nagrado bodo podelili na dnevu založbe, ki bo v Volejem Gradu pri Komnu, na domačiji pokojnega slovenskega pisatelja in esejista Marjana Rožanca. Tam so se ljudje, povezani z literaturo, srečevali še za Rožance-vega življenja. Nagrado bo predlagala strokovna žirija uglednih literatov, znašala pa bo 8.000 nemških mark v dinarski protivrednosti. Zanimivo je, da so po Marjanu Rožancu v kratkem času poimenovali kar dve nagradi. Mesto Ljubljana je namreč razpisalo nagrade Marjana Rožanca za posebne dosežke na področju športa-Znano je, da se je Rožanc, ki so ga onemogočali zaradi njegovega pisanja, za zagotavljanje osnovne eksistence zatekel k drugi ljubezni - organiziranju športnega življenja. I. Ž- Podpis naročnika:. 2. Kot individualni naročnik bom plačal po povzetju Revizija (divjih) privatizacij Kot smo objavili že v prejšnji številki, lahko pooblaščeni predlagatelji samo še do 5. februarja tega leta predlagajo SDK izvedbo postopka revizije (divjih!!!) privatizacij, ki so se zgodile ®>ed 1. 1. 1990 in 5. 12. 1992. Ker smo v našem časniku, še zlasti v rubriki na tej strani precej pisali o teh rečeh, bomo tokrat še Zadnjič obudili nekatere zanimive primere »lastninjenja« in jih kajpak predlagali družbeni pravobranilki Republike Slovenije aiag. Anici Popovič v preverbo in oceno, ali ni šlo morebiti za divjo privatizacijo in s tem za potrebo po reviziji. Prvi primer, cfkaterem smo Pisali, je bil ljubljanski IMP, kjer so firmo razbili na več tanjših delov. Šele takšna je bila zrela za »privatizacijo«, saj bi bilo lastninjenje celotnega podjetja očitno preveč opazno dejanje. In v teh manjših delih, ki so zvečine nastopali kot mešana podjetja, so dobili zasebni lastniki na le-asing opremo, ki se je kajpak zelo hitro amortizirala. Bistvo te privatizacije je, da so delavci izgubili najprej »svojo« lastnino, potem pa še delovna mesta. Drug tak primer smo zabeležili v Državni založbi d.d., kjer so delničarji kmalu po tej Privatizaciji ustanovili zasebno podjetje Finmedio, ki Pa se je spustilo v tako imenovano »dokapitalizacijo« ljubljanskega podjetja DOM. Zgodilo pa se je naslednje: Finme-dia je z različnimi mahinacijami prišla do večinskega deleža podjetja DOM, v katerem je bilo družbeno premoženje nedvomno oškodovano že s tem, da je bilo precej podcenjeno. Ker so kasneje odgovorni pri Državni založbi d.d. najemali še kredite na rovaš Državne založbe d.d. in jih po bistveno ugodnejših pogojih Posojali naprej svojemu zasebnemu podjetju Finmedia, je na dlani, da bi moral družbeni pravobranilec samoupravljanja predlagati v postopek revizije tako Državno založbo kot tudi »dokapitalizacijo« podjetja DOM. Prepri-c&ni smo, da bi revizija v obeh Primerih dosegla svoj namen. Zanimiv primer privatizacije smo opazili tudi v nekdanjem podjetju Kompas, kjer so se odločili, da bodo družbeno premoženje olastninili po znanem Markovičevem zakonu o družbenem kapitalu. Resnici na ljubo je treba zapisati, da se nam je zdel model dokapitalizacije, za katerega so se odločili v Kompasu, sprva v redu in za delavce dokaj ugoden. Divja privatizacija pa se je po našem mnenju zgodila v samem procesu »lastninjenja«, v katerem je prišlo do grdih mahinacij (njihov cilj: posamezni direktorji so tako prišli do večinskih oziroma največjega števila delnic), TIMEOUT V Delu z datumom nesrečnega 13. januarja 1993 berem, da se čas za prijave za revizijo divjih privatizacij polagoma izteka. Zakon določa rok prijav teh dejanj do 5. februarja letos. Divji privatizerji so si zato zdaj vzeli malo odmora, pavze, počitka, skratka timeout. Bodo pa po tem roku veseleje nadaljevali. Z ravbanjem. Po tem datumu bo torej lov na družbeno lastnino spet odprt. To, da je naša oblast hecna, špasna ali nekoliko bedasta in stacionirana precej visoko v oblakih, ostaja na dlani. Nekdo bo za odneseni zavitek toaletnega papirja, če ga bodo zalotili pri tem hudodelstvu, ob delo, premnogi Slovenci pa bodo ob delo že samo zato, ker so DELAVCI... Jože Praprotnik v katerih so vodilni grdo zlorabljali opredeljene kriterije lastninjenja. Zdaj je stanje tako, da so v posmeznih podjetjih direktorji naj večji delničarji, kar je anahronizem, na katerega so nekateri že zdavnaj opozarjali. Za nameček pa so še upravni odbori delničarskih družb sestavljeni tako, da v njih vzajemno nastopajo spet isti direktorji. Da bi tudi v tem primeru revizija dosegla svoj namen, je v neki TV oddaji dokazal nekdanji Kompasov direktor in direk- tor ene od sedanjih njegovih družb Janez Pergar, ki je zagovarjal stališče, da bi bilo kakršno koli pravno posega- .J «,L. TMP i;„v, n! Sevnica, Kram.t.l Sež.nl.Utok Gat Meng.s... | nje za nazaj v primeru privatizacije s stališča pravne države nevzdržno. Grosist iz Nove Gorice _ je pred letom ustanovil vzporedno firmo Primorko d.d. Direktor Silvan Oblak (zdaj v suspenzu) je prevzel tudi vodenje te firme. Kljub temu, da v Primorki ni nihče delal, je ustvarjala promet in dohodek. Direktor in njegovi najožji sodelavci so postali večinski lastnik nove firme, delavci pa so lahko kupili le drobtinice. Na podoben način je tudi vodstvo Jutranjke iz Sevnice ustanovilo vzporedno firmo. Gre za recepte istega strokovnjaka iz Ljubljane, kot v primeru Grosista. DE je pred pol leta pisala, da sodišče v Novem mestu novega podjetja noče vpisati v register. Poseben primer je lastnina Krasmetala iz Sežane. Novo lepo tovarno je zaradi stečaja lahko kupil Finor iz Kopra, ki opravlja svetovalna dela za banko iz tega kraja. Za tovarno Finor ni plačal niti tolarja. Domnevamo, da je cilj te mahinacije divje lastninjenje premoženja, ki je še vedno družbeno. Šefinja obrata Utok-Gat iz Mengša je čez noč iz tovarne odpeljala material za že začeto proizvodnjo usnjenih sedežev. V svoj zasebni obrat je prepeljala tudi dokumentacijo ter nekaj inventarja. Za njo je odšla tudi polovica delavk. Obrat je ostal brez dela in je kasneje moral v stečaj. To je seveda le nekaj najbolj značilnih primerov, o katerih smo pisali in ki se nam zde zreli za poseg družbenega pravobranilca. Prepričani smo, da bo postopek revizije v večini od njih nujen. I.K., F. K. Vprašanje: Kdo je mandatar za sestavo nove slovenske vlade? Izžrebane tri pravilne odgovore bomo knjižno nagradili! žE=EEs EEEH-HS g’ s^nam^JoScaSuhar Te SS SaTsSko^f nSal nekam znano domače vzdušje isti. Namesto nekdanje (edine) MARIBORSKIM KRIMINALISTOM Maček. Povedal je, da je v po- »sprovaja« sindikat, namesto djetju (SCT, op,p.), kjer dela, nekdanjega botra (Mačka) pa FESZSt tSSi VFtSSF&ngZ Dušan Semolič kar zgrozil veško razumljivih razlogov. Na tej strani smo lani dosti pisali o »packarijah«, ki so si jih privoščili posamezni vodilni ljudje mariborskega podjetja MTT Melje. Med uinogimi dokumenti, ki o tem govore zelo prepričljivo, nam je prišla zdaj v roke tudi sicer anonimna prijava za enega od teh novodobnih junakov, ki naj bi v MTT za gradnjo svojega vikenda pokradel vse, kar mu je prišlo pod roke, od žage in lesa do cementa, apna, mivke itd. Ker je prijava naslovljena na Upravo za notranje zadeve v Mariboru, konkretno na ____________________________________________________: gospoda Kocmuta, nas zanima, ali je in kaj natančno je policija s tem v zvezi ukrenila. Ker smo že ravno pri tem, nas hkrati tudi zanima, ali so morebiti organi pregona v Mariboru pogledali, za kaj je Danilo Gregorič, odvetnik iz Zagreba, prejel več kot 11.000 DEM. Po fakturi sodeč naj bi raziskoval hrvaško tržišče, kar pa je glede na njegov poklic in izobrazbo praktično nemogoče. Prepričani smo, da bi stvar mariborske policiste morala zanimati že po uradni dolžnosti, kar pomeni, da bi morali reagirati takoj, ko smo omenjeno nečednost objavili v našem časopisu. In končno: zdaj nekateri odgovorni ugotavljajo, da je MTT zašel v velike škripce ne samo zaradi objektivnih razlogov, ampak tudi zavoljo slabo vodene poslovne politike nekdanjega direktorja Toneta Taksa in njegove ekipe. Kako je tekla ta poslovna politika, pričata tudi dokumenta, katerih faksimile objavljamo. Upamo, da s tem ne bomo prizadeli kakšne poslovne tajnosti podjetja MTT Melje... I. K. Pokrajinski tednik, ki poroč INTEFUIUA KUNSTSTOFF-CHEMIE HANDELS GmbH Hauptstri >6173)62' asse 189. D-6236 Eschborn/Ts 1 '084/5 + 62064/5; Fax (061 73)610 71 Telex 4 10 504. Teletext 61 739f MTT Maribor z.H. Frau Plavek Tovarna Tkanin Melje p. Kraljeviča Marka 19 62000 MARIBOR Slowenien GUTSCHRIFT 22.06.1992 r /Mco+tArfticč. laut Vereinbarung Dir. Zlamalik/Hr. Gustin/Frau Plaveč vom Mal 1992 sind wir bereit Ihnen ausnahmsvveise 2,64 Prozent d.h. den Betrag von DEM 11.297,17 gutzuschreiben, wegen auBergev/ohnlichem Kursgewinn. GUTSCHRIFTSBETRAG DEM 11.297,17 Interina GmbH 6236 Eschborn/Ts. Dir.M.Zlamalik 62000 Maribor. Kraljeviča Marka 19 - Tel 26-241 - Tetex 33117 - Tetefax062 212 667 TELEFAX MESSAGE Naslovnik INEX [JKUS / Beograd Številka telclaxa 011/ 671 285 Prejemnik direktor g. Miroslav Lalič Datum 2.9.1991 Pošiljatelj direktor marketinga/ Franc Jesertek,dipl.oec. Število strani ^ Gbaveštavam Vas, da Vaš dug prema XTT-TT Melje naznačite na žiro račun firme "SV IT "-Trgovina, in svetovanje .Slovenska B.istrica.Broj žiro računa: 61610-601-14653. Ako Vaš dug podmiri:e do .2,9.1991 spremni smo odstupiti od nap late kantata. Molim Vas, da me odmah obaves ti te o Vašem stava! Lep pozdrav! "»vegana Di '! krejm/, PC # c?yskem in d • piše preprost in kratko, * daje vsem svt možnost, da v 'ujejo, nudi nešteto i oglaševanje, e glede na , temi podobni a/renmVi 068/23-606 fax: 068/24-898 Stevo Stračkovski: PRAVA IZBIRA - Obrazložitev žirije: »Najprej so likvidirali podjetje, nekaj kasneje je izgubil pravice na zavodu za zaposlovanje...« Šef Šefu svoj čas še ne kraj pameti ni padlo, da bi kaj protestiral proti sprejemu famoznega zakona o poslancih, s katerim si je zdaj že bivši skupščinski sestav tako lepo postlal. Mirno je počakal, da so šle mimo še volitve in da smo dobili nove poslance, potem pa začel robantiti, da je bilo joj. Vsakomur, ki ga je le hotel poslušati, je pel milozvočne in nekam nostalgično sentimentalne melodije o »veliki svinjariji, ki si jo je privoščila prejšnja skupščina«, o tem, »da poslanci ne morejo imeti tako velikih plač, ko raja črkuje«, itd. Še prej pa je seveda prav na tiho upokojil nekaj svojih članov ali namerava to storiti prav v kratkem, tako da je volk sit in koza cela. Po eni strani se je rešil nekaj znanih »fac«, ki bi utegnile kompromitirati njegovo novo politično smer, a jih je hkrati tudi zelo lepo nagradil za njihovo dolgoletno zvestobo. Šefu je jasno, da je treba stvar tudi politično izkoristiti, zato je velel takoj sklicati novinarsko konferenco, na kateri bo javnosti predstavil osnutek zakona o spremembah zakona o poslancih in ga utemeljil z nevzdržno paradigmo svinj pri koritu. rffh Horoskop Glavni razlog Pruski kralj Friderich, imenovan Veliki (rojen 24. januarja 1712), je bil utemeljitelj pruske vojaške sile. Čeprav je bil v mladosti nasprotnik militarizma, je kasneje, ko je postal kralj, postavil na noge dobro organizirano vojsko in utemeljil sistem vojaškega urjenja, ki ga še dandanes poznamo kot »pruskega«. Uspešnost svojega vojaškega sistema je pokazal v vojni za avstrijsko dediščino in v sedemletni vojni. Marsikaka od evropskih držav je prevzela pruski sistem ter ga uvedla v svojo vojsko. Z uspešnimi vojaškimi pohodi je tudi povečal svoje kraljestvo, odvzel je namreč bogato Šlezijo Avstriji in sodeloval pri prvi delitvi Poljske. Niso pa pomembni samo njegovi uspehi na vojaškem področju in v organizaciji armade; bil je tudi razsvetljen, vladar, ki je zelo podpiral umetnost. Ukvarjal se je z reformacijo šolstva, pospeševal je kolonizacijo in poizkušal izboljšati položaj kmečkih zakupnikov, predvsem kar zadeva njihovo izganjanje z zemlje s strani veleposestnikov. Vpeljal je tudi svobodo veroizpovedi in pri sodnih in kaznovalnih postopkih ukinil mučenje, ki je do tedaj bilo obvezen del vsakega zasliševanja in kaznovanja. Kljub vsem tem dobrim lastnostim, ki so bile za tiste čase precej idealistične, pa je ostal absolutni monarh, ki mu je bil pred očmi predvsem interes države. Friderich Veliki je svojemu nasledniku zapustil povečano in dobro organizirano državo, ki je politično in predvsem vojaško v naslednjih stoletjih igrala veliko vlogo v evropskih in svetovnih dogodkih. Prusija je bila temelj močne Nemčije vse do katastrofalnega poraza v drugi svetovni vojni. Friderich Veliki je nekoč obiskal ljudsko šolo v bližini Potsdama. Želel se je prepričati, kako deluje šolski sistem, in nekemu učitelju je naročil, naj ima pouk v njegovi prisotnosti. Učitelj je pouk nadaljeval in se ni nič menil za vladarjevo prisotnost. Ves čas je učence tudi strahovito mlatil. Ko je bil pouk končan in so učenci odšli, je kralj učitelja nadrl, kaj se pravi v njegovi prisotnosti taka grobost z otroki. Učitelj je kralju takole pojasnil zadevo: »Oprostite, veličanstvo, vendar otroke že tako komaj krotim. Če pa bi ta drhal videla, da je na svetu nekdo, ki ima še večjo moč kot jaz, bi moral takoj pobegniti s šole.« V tem tednu so se rodili še angleški politik Francis Bacon, nemški dramatik Gotthold Lessing, francoski fizik Andre-Marie Ampere, angleški pesnik George lord Byron, angleški politik VVilliam Pitt mlajši, angleški državnik VVinston Churchill, avstrijski skladatelj VVolfgang Amadeus Mozart, nemški filozof Friderich Schelling, švedski kralj Karel XIV., škotski pesnik Robert Burns, nemški književnik Ernest Theodor Amadeus Hoffmann, francoski slikar Edu-ard Manet, ameriški general Douglas MacArthur in slovenski jezikoslovec Matija Čop. Deni Piše: Andrej Velkavrh Prehodne pooblačitve Šolske počitnice so že pred vrati, enega pa ni in ni. Zimske snežne radosti bodo letos očitno ostale pozabljene za večino slovenskih otrok. Roko na srce, tudi brez snega so počitnice lahko prav prijetne in pestre. Tu je led, če pa zaradi toplega vremena še tega ni, se spomnimo drugih iger. Bolj se bo suša poznala spomladi, ko bo našim večjim rekam manjkal taleči se sneg, od katerega so vse odvisne, če odštejemo Dravo in Muro. Turni smučarji bodo ostali brez prelepih zimskih užitkov v neokrnjeni, tihi naravi. Če verjamemo ljudskim vremenskim izrekom, se mora toplo vreme enkrat končati; če ne zdaj, pozimi, pa spomladi! Bolje bi bilo, če bi se končalo zdaj, kajne? »Če vidiš prosinca komarja igrati, moraš s senom varčno ravnati«, so, verjetno ne brez razloga včasih dejali kmetje. Pa ne samo to, tudi: »Prosinca gorkota - jeseni sirota.« Zima mora pokazati zobe, če ne... Ni še vse izgubljeno. Narava in ljudska modrost si vedno pustita možnost popravnega izpita: »Ako je Vinku (22. januar) vroče, pripravi kašče, nabijaj obroče.« Verjetno ne gre za vročino, temveč bolj za sončno vreme. Izreki, ki so vezani na Vincenca, to mnenje potrjujejo. Navedimo le enega od njih: »Če Vincenc ima sončno vreme, dobro je žito in vinske gorice.« Morda boste rekli, da je napovedovanje vremena v tako dolgih suhih obdobjih čisto lahko. Res, kar se padavin tiče, se nam skoraj ni treba ubijati glave. Res pa je tudi, da lahko že nekaj kapelj, ki padejo na zmrznjeno podlago, povzroči hudo poledico. Sicer simbolična količina padavin je v takih primerih še kako pomembna, napovedati pa jo je dosti težje kot izrazitejše padavine. Kot kaže, bo tudi za konec tedna večinoma suho vreme. Naše kraje bo ob severozahodnih višinskih vetrovih prešla oslabljena fronta. Povzročila bo le prehodne pooblačitve in padec temperature v višinah. Padavin skorajda ne bo, kar bo, bo le rahel dež. Mitja Gaspari, finančni minister, je glede (ne)poravnavanja neizplačanih deviznih vlog dejal, da se bo s sanacijo bank dejansko izboljšalo in ne bo razloga, da bi denar jemali iz bank. Našemu finančnemu ministru se očitno pozna, da je bil nekaj časa zdoma, sicer bi najbrž vedel, da kredibilnost domačih bank že zdavnaj ni več edini razlog za dvigovanje deviz. Bolj kot to ljudi v zadnjem času k dvigovanju denarja deviznega porekla sili preprosta nuja vsakdanjega preživetja. Za Gasparijem se še vleče balkanski rep! Koržetove pogodbe Uroš Korže, direktor Sklada za razvoj, se je pohvalil, da za zdaj še ni sklenil nobene prodajne pogodbe. Kako tudi, ko pa soli kupcem pamet, kot da bi on kupoval od njih podjetja in ne narobe. Ker jim Korže poleg vsega še grozi z nekakšnimi pavšalnimi kaznimi (npr. 250.000 DEM, če kupec ne bo ohranil takšne zaposlenosti (?!), kot jo bo določala pogodba o nakupu podjetja), je na dlani, da se Korže tudi v prihodnje ne bo mo- gel pohvaliti z uspešnimi posli. Dr. Drnovšek je že zdavnaj zamudil rok za njegovo zamenjavo. Grosov blagor Vitomir Gros, za zdaj še vedno le kranjski župan, se je odločil vrniti obrt in se upokojiti po razvpitem zakonu o poslancih. Gospod Gros je svojo življenjsko odločitev utemeljil s tem, da bo kot upokojenec lahko več naredil za blagor slovenskega ljudstva. Seveda tega ljudstva o tem in niti o zakonu, po katerem se je Gros upokojil, nihče nič ni vprašal. Vsekakor pa je kar nekaj utemeljenih znamenj, da bi se prav to ljudstvo Grosu že vnaprej utegnilo zahvaliti za njegove usluge. Konec koncev je o tem povedalo zelo jasno že na volitvah. Tomšičevo vprašanje France Tomšič, šef nekega sindikata, je ob gladovni stavki svojega sindikalnega zaupnika v podjetju Postenjska jama naslovil ministrici za delo in vladi tole vprašanje: »Kaj sta storila vlada in vaše ministrstvo doslej, da se brezpravje oziroma sistemska zmeda na tem področju odpravi?« Zanimivo je, da smo takšno vprašanje v našem uredništvu že pred več kot letom dni naslovili šefu takratnega Demosa in predsedniku SDSS Jožetu Pučniku. Pravo vprašanje bi se torej moralo glasiti: kaj je v dveh vladah več kot dve leti počela Tomšičeva SDSS? Kuli r ■Humoreska Plesala je eno samo poletje »Ali se spomnite filma z naslovom Plesala je eno samo poletje?• nas je vprašal tovariš Neposredni proizvajalec raznih strok, naslonjen na šank bifeja Bližnja srečanja posebne sorte in nežno gladeč kozarec piva pred seboj. - Da, spomnim se. Bil je to švedski film, ki je pred kakšnimi tridesetimi, štiridesetimi leti dvignil precej prahu, ne le pri nas, ampak menda tudi v tujini. Ampak zakaj ste me to vprašali? ••Zato, ker pravkar v Sloveniji gledamo slovensko verzijo tega filma.« - O tem prvič slišim. Kje pa jo vrtijo? _ »Vparlamentu seveda.«1 - Se vedno ne razumem. »No, če vam povem, da v glavni vlogi nastopa Zmago Jelinčič, vam bo nemara jasneje.« Mislite, da se je slovenska nacionalna stranka, dika slovenskega ljudstva že upehala? »Natančno tako. Dva izmed dvanajstih Jelinčičevih poslanskih mož sta se mu že uprla in enega je Jelinčič že vrgel iz svojega poslanskega kluba. In če se mu bo dokončno uprl še drugi, jih bo v parlamentu le še devet...« - Čakajte, deset! Dvanajst minus dva je deset, ne devet. »Ha, ha. Pozabljate, da je proti Jelinčiču sprožen kazenski pregon in da se on noče sklicevati na poslansko imuniteto. Lahko gre za mrežo, pa jih bo samo devet.« - Ampak mož že mora biti prepričan, da ni kriv, če se ne obeša na poslansko imuniteto... »Saj tudi jaz ne trdim, da je kriv. Ampak pred vsakim pomembnim glasovanjem v parlamentu, kjer bi Jelinčič glasoval narobe, ga javni tožilec lahko spravi v preiskovalni zapor. Pa bo en glas manj. Po glasovanju pa ga lahko spet spusti.« - No, to bi bilo strahotno nedemokratično. »Prav zares, ampak odvisno bo od tega, kdo bo pravosodni oziroma policijski minister.« - Pa mislite, da si bo takšen minister upal podrediti demokracijo ozkim strankarskim interesom? »Zakaj pa ne. Saj je tudi Jelinčič prišel gor tako, da se je predstavljal kot desnica. Potem pa je začel riniti proti levici in podpirati mandatarja. Ni čudno, da sta se mu uprla dva njegova poslanca. Pa še del njegove stranke se je odcepil in ustanovil nacionalsocialno stranko. Ni hudič, da si bo premislil še kakšen Jelinčičev poslanec...« - Torej vi mislite, da bo Jelinčič kmalu ostal brez takoimeno-vane baze? »Saj sem vam rekel, da nastopa v glavni vlogi slovenske inačice filma Plesala je eno samo poletje.« Bogo Sajovic Politik novega kova Skrbi predvsem za svojo rit! 3 AVTOR: BORUT LEVEC DESNI PRITOK GARONNE VJUŽNI FRANCIJI PISANA TROPSKA PAPIGA LITERARNA SMER V 19. STOLETJU ITALIJANSKA IGRALKA MIRANDA PROUČEVALEC NAVAD NEMŠKI FILOZOF (GEORG) DELAVSKA ENOTNOST ELEKTRIČNA MORSKA RIBA NEKDANJA TEMELJNA ORGANIZACIJ* ZDRUŽENEGA DELA ŠVEDSKO IME ZA LUKO TURKU NAIVNO SLIKARSTVO OSEBA IZ OTHELLA NEKDANJI SLOVENSKI IGRALEC JEKLENO SIVA KOVINA ITALIJANSKA PEVKA IN FILMSKA IGRALKA ODDELEK ARHAIKA SLOVENSKI IGRALEC (IVAN) TEKAČICA SMETANINA TOMAŽ DOMICELJ NEGOVANJE ROK NAKLONILO PREMOŽENJA NAGRADNA KRIŽANKA AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA AMERIŠKI GLASBENIK (ORNETTE) SRBSKO MOŠKO IME AMERIŠKA IGRALKA GARDNER KAMPUČIJ- SKI POLITIK NOL dALOPR ZENSI AMERIŠKA IGRALKA MACGRAW BODEČ PLEVEL S DEBELA PALICA PRITOK ORANJA ANGLEŠKI PISATELJ (KINGSLEV) KAZALNI ZAIMEK PEVSKI ZBOR NAJDALJ! TEKASK IKA SN J/ FRANCOSb' PISATELJ FRANCE MESTOV RUSIJI OB REKI DON KRILO RIMSKE KONJENICE JAPONSKI BOG FRANCOSKI ESEJIST (ANTONIN) MILIJON MILIJONOV VELIKA SKALA GLAVNO MESTO JORDANIJE PISATELJ VITTORINI GLAVNO MESTO RUANDE AŠKERČEVA SOCIALNA PESEM BERT SOTLAR REŽISER BRASS STADIONV BUDIMPEŠTI NEMŠKI PESNIK (ACHIM) PRIPRAVA NA VRATIH KRONIKA LETOPIS DESNI PRITOK DONAVENA SLOVAŠKEM IGRALKA EKEBERG KRAJ PRI REKI STARI DEL MARIBORA PISATELJICA PEROCI POLITIK MORO DELAVSKA ENOTNOST REPUBLIKA NA MALAJSKEM POLOTOKU MESTOV DALMACIJI OSEBNI ZAIMEK VULKANSKI KAMEN PRIPADNIK SASOV JAPONSKI DROBIŽ SLOVENSKI ZGODOVINAR (ALOJZIJ) SLOVENSKI SKLADATELJ (BOR) JOSIP IPAVEC DELAVSKA ZALOŽBA RIHARD JAKOPIČ GORSKE REŠEV iVALNE SANI IZUMRLI ROD DREVES IZ KARBONA AMERIŠKI REZir- USER PECKINPAH SMUČARSKO DISCE SRED .. V VZHODNI ŠVICI PRIPRAVIL SALOMONOV UGANKAR KOŠARKARICA VANGELOV- SKA Nagradna križanka št. 4 Rešeno križanko nam pošljite do 2. februarja 1993 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 4. Nagrade so: 1.000, 700 in 500 tolarjev Rešitev gesla velike nagradne križanke 1/2: Sindikat tega leta Za zaščito delavske lastnine Združena levica Izžrebani reševalci velike nagradne križanke št. 1/2 2. Anica Slatner, Runkova 1, 61000 Ljubljana 2. Štefka Rošer, Kozjak 17, 62382 Mislinja 3. Luka Medved, Srpenica 10, 65224 Srpenica Nagrade bomo poslali po pošti Križanko pripravil S A L O M O N O UGANKAH