= = Poštni urad 9020 Ceiovec E Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt E = = izha)a v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 3 šiiinge š mesečna naročnina 12 šiiingov š = ceioietna naročnina 120 šiiingov = P. b. b. = = šinmmmnmtmmmmuHmtmmnmmmmtmmtmmnnmME LETNiK XXXV CELOVEC, 1. AVGUST 1980 ŠTEV. 31 (1979) Sramotna kapitulacija pred si!ami nemškega naciona!izma „Zvezni kancier in tudi dežeini giavar pa se nista upata odiočati proti Heimatbundu, ki je bii že daijnosežno prepojen z nacionaisocia-iisti." Tako piše znani avstrijski strokovnjak za mednarodno in manj-šinsko pravo dr. Theodor Veiter v svoji najnovejši knjigi „Voiksgrup-penrecht 1918—1938", v kateri obravnava avstrijsko in še posebno izčrpno koroško manjšinsko poiitiko v dobi prve repubiike. Čeprav se njegove ugotovitve nanašajo na čas po prvi svetovni vojni, pa se zdi, kakor da bi Veiter opisovat današnje razmere, če si čiovek ogieda razvoj, ki ga na tem področju opažamo zadnja ieta in še posebno v najnovejšem času. _________________ Ko so nemški nacionalisti leta 1958 uprizorili protizakonite šolske stavke, jih pristojne oblasti niso klicale na odgovornost, marveč so njihovo kršenje veljavnih zakonov kronale s tem, da so s protiustavnim odlokom likvidirale dvojezično šolstvo. Ko so nemški nacionalisti teta 1972 z zloglasnim „tafe!stur-mom" vandalsko podrli uradne dvojezične krajevne napise, jih oo-lasti niso kaznovale, temveč njihovo zakonolomstvo nagradile s tem, da so protimanjšinsko politiko stopnjevale do viška najprej z ugotavljanjem manjšine in potem z diskriminacijsko sedmojulijsko zakonodajo. Le dva izmed številnih primerov, ki pa dovolj jasno dokazujeta, da se na Koroškem in v Avstriji nadaljuje stara protimanjšinska politika, ki jo slej ko prej narekujejo 'n usmerjajo nemški nacionalisti, Pristojne oblasti pa poslušno izvajajo. V okvir te ..kontinuitete" pa spada tudi druga stran iste medalje: Ko so slovenski mladinci in aktivisti demonstrativno opozorili na nerešena vprašanja ter zahtevali dosledno izpolnitev člena 7 državne Pogodbe, so jih iste oblasti, ki so se ob nemškonacionalističnem kršenju zakonov delale slepe in gluhe, tretirale kakor največje zločince in jih kot kriminalce postavile Pred sodišče. Zveznega predsed-hika Kirchschlagerja, ki je očitno v zavesti teh dvojnih meril vsaj del Protislovenskih procesov ukinil, pa so pri letošnjih predsedniških volitvah včerajšnji nacisti in današnji nacionalisti nedvoumno „opozo-dli", kdo je tisti in edini, ki lahko odloča v manjšinskem vprašanju ha Koroškem. Prosto po Remargueu bi torej lahko ugotovili: na Koroškem nič novega. Kar se je v manjšinskem vprašanju dogajalo v prvi republiki, 1o se nadaljuje danes - dosledno In morda celo okrepljeno, kajti vodilno vlogo, ki jo je včasih — vsaj navidezno — igral Heimatbund, je sedaj prevzela strankarska trojica, Ki se vedno bolj uveljavlja kot izvršni organ nemškega nacionalizma. Najnovejši primer — torpedirale regionalnega sporazuma o obmejnem sodelovanju med Avstrijo Ih Jugoslavijo — je v tem oziru Posebno zgovoren. Samo zato, ker je Heimatdienst spet enkrat videl ..domovino v nevarnosti", so stranke troedino pustile ob strani interese dežele in njenih prebivalcev ter preprečile nadaljevanje pogajanj o sporazumu, ki bi brez dvoma koristit nadaljnjemu razvoju doslej načrtno zapostavljenega in zato tudi močno zaostalega obmejnega območja. Izgovori in argumenti, s katerimi so strankarski veljaki skušali zagovarjati svoje ravnanje, so vse preveč prozorni, da bi jim lahko kdo nasedel, saj jim niti sami niso verjeli, FPO-jev-ski Ferrari je tudi prostodušno priznal, da ni šlo toliko za gospodarske vidike, marveč v prvi vrsti za narodnopolitične momente. Tako se je torej spet enkrat izkazalo, da so na Koroškem interesi nemških nacionalistov očitno važnejši kot pa koristi dežele in njenih prebivalcev. Kakor že tolikokrat v zgodovini in še posebej v zadnjih desetletjih, tako so odgovorni politični dejavniki ponovno kapitulirali pred tistimi silami, ki so že vedno imele pred očmi le svoje ozke narodno-šovinistične tež- nje in ki so predvsem v manjšinskem vprašanju uveljavljale svoj vpliv s ciljem, da potegnejo končno črto pod zgodovino tedaj, ko enega od obeh narodov v deželi ne bo več — ko bo Koroška resnično „nemška, svobodna in nedeljena". V tej luči je seveda razumljivo navdušenje, s katerim so na Koroškem slavili novo „zmago". Manj razumljiva pa je lahkomišljenost, s katero tej v okove nacionalizma in zlaganega patriotizma ujeti koroški deželni politiki popuščajo tudi na državni ravni. 2e v mnogih primerih, zlasti kar se tiče manjšinskega vprašanja, je „koroška pot" privedla Avstrijo v skrajno neprijeten položaj. Predvsem s strani nemških nacionalistov izsiljeno ugotavljanje manjšine in z iste strani spočeta sedmojr jska zakonodaja sta se izjalovili v sramoten polom avstrijske manjšinske politike ter bremenita mednarodni ugled države, ki bi se tako rada ponašala z „vzori" in ..zgledi". Najnovejša kapitulacija pred koroškimi „argu-menti" (beri: interesi nemškona-cionalističnihsil) pa grozi, da se bo Avstrija v mednarodni javnosti do kraja osmešila tudi na gospodarskem področju: medtem ko širom po svetu odpirajo meje in razvijajo vsestransko sodelovanje, na avstrijskih mejah spet postavljajo ..železne zavese" in se delajo krive neizpolnjevanja obveznosti iz mednarodnih dokumentov — ne le državne pogodbe, marveč tudi listine evropske konference o varnosti in sodelovanju. Področni odbor Zveze koroških partizanov Piiberk Siovensko prosvetno društvo ..Edinost" Piiberk vabita na !. spominski pohod na Komeij „Po poteh Domnove čete" ki bo v nedeijo 3. avgusta 1980. Zbiraiišče je v Čirkovčah pri LOMBAR - KOLENiKU od 8. do 8.30 ure. Odhod bo ob 8.30 uri iz Cirkovc pri Piiberku (Schiiterndorf bei Bieiburg) do spomenika na Komeijnu. Na pohodu bomo obujaii spomine na težke čase naše stavne osvobodiine borbe in se spominjati vseh tistih, ki so biii preganjani in ki so daii svoja živijenja za našo svobodo. Na ta spominski pohod vabimo vse, posebno pa še naš miadi rod, da se bo tako še boij seznani) z našo stavno pretekiostjo. Prisrčno tm^/jeni/ Skrb za delovna mesta ne opravičuje oboroževanja fašistov Spričo razmer, ki vladajo v Čitu in se uveljavljajo tudi še v drugih latinskoameriških državah, se je po vsem svetu razvila široka mednarodna akcija solidarnosti z narodi, ki se borijo za svobodo in pravico. Tej akciji solidarnosti se je - vsaj verbalno - pridružila tudi Avstrija, ki pa je na tem, da to mednarodno solidar-je na najboljši poti, da z brezobzir- nost sramotno izda in latinskoame-nim nasiljem v krvi zatre sleherno - — - Pod pretvezo, da gre za ohranitev delovnih mest, skušajo v avstrijskih vladnih krogih najti utemeljitev in opravičilo za nameravano dobavo tankov in avtomatskega orožja fašističnemu režimu v Čilu. In to v trenutku, ko je v drugi latinskoameriški državi — namreč v Boliviji — pravkar prevzeta oblast vojaška hunta, ki v demokracijo in državo spremeni v koncentracijsko taborišče, kakor je to pred leti napravil sedanji čilenski režim diktatorja Pinocheta. Svetovni kongres A!DLCM se je zavzel tudi za dosledno izpolnitev člena 7 Od 24. do 27. juiija 1980 je bii v Baiiieui/Beiie v Fian-driji v Severni Franciji 8. kongres Mednarodne zveze v za-žčito ogroženih jezikov in kuilur (AtDLCM). Kongresa se je udeiežiio okrog 120 deiegalov, ki so aii zastopati ptibiiž-no 20 raiiičnih narodnih skupnosti iz Francije, ttaiije, Španije, Avstrije, Beigije in drugih držav, aii pa se udeiežiii kongresa kot zasebni čiani organizacije. Po poročiiu generainega sekretarja Marčeta Taxierja, ki je obsegaio deto organizacije od zadnjega kongresa v Barceioni pred dvema ietoma do danes, so imeie tudi posamezne skupnosti možnost poročanja o njihovem trenutnem poioiaju ter za izmenjavo misii in izkuženj v borbi za uveijavitev pravic, ki jim grejo po nacionainih in mednarodnih predpisih, ziasti pa priiožnost za medsebojno informacijo. Jasno da je biio največ govora o fiamski narodnostni skupnosti v Franciji, na katere živijenjskem prostoru je bii kongres. Na kongresu so imeii referate tudi znani manjšinski strokovnjaki in poiitiki, kot so J. Le Drogou, ki je govorit o aspektih jezikovne in kuiturne psihoiogije; dr. Y. J. D. Peeters, podpredsednik CiFE v Beigiji, ki je podai izčrpno siiko o evropskih institucijah in zahtevah etničnih in narodnih manjSin; in končno dr. M. Coppieters, Fiamec iz Beigije in posianec v evropskem pariamentu, ki je iznaSai svoje pogiede na izgradnjo Evrope. Vsem predavanjem je siediia izredno zanimiva diskusija. O trenutni situaciji koroSkih Stovencev je na kongresu poroča) predsednik ZSO dr. Franci Zwitter, ki je udeie-žencem kongresa izroči) svoje poročiio tudi v francoskem jeziku. Na osnovi tega poročita je kongres na prediog generainega sekretarja sprejet tudi resoiucijo, nasiovije-no na države podpisnice avstrijske državne pogodbe, v kateri kongres spominja na svojo zadnjo resoiucijo na kongresu v Barceioni na avstrijsko zvezno viado; ugotovi ja, da na to resoiucijo ni biio odgovora niti se ni obravnavata; obžaiuje, da se situacija Sioven-cev na Korofkem in Hrvatov na GradiJčanskem ni občutno zboijžaia in da manjžini sovražne odredbe izkijuču-jejo uporabo sioveničine kot uradnega jezika na južnem Korožkem v veiikem obsegu, na Gradiščanskem pa praksa uporabo hrvaščine kot uradnega jezika v hrvaških okrajih in občinah Gradiščanske v ceioti; se obrača, ker pristojna mesta v Avstriji in ziasti v omenjenih zveznih deže-)ah aii niso voije aii pa niso v stanju, da bi izpoiniii čien 7 državne pogodbe iz ieta 19$š tako po njegovi pravni vsebini kakor po duhu, na Štiri države-podpisnice avstrijske državne pogodbe in jih n a p r o S a , da se na pri-jateijski način vendar s poudarkom zavzamejo za poino izpoinitev te državne pogodbe v interesu zaSčite miru. Pri voiifvah je bii generaini sekretar Marcei Tezier, čian bretonske narodne skupnosti, v tej funkciji ponovno potrjen, medtem ko je bii na mesto sedanjega predsednika Kataianca J. Triauduja izvoijen za novega predsednika Kataianec Jordi Costa i Boca, ki ga nameščajo Se Štirje podpredsedniki. Za pomočnika generainega sekretarja je bii izvoijen vodja kuiturnega oddeika za Fiamce pri bei-gijski viadi dr. J. D. Peeters. Dr. Franci Zwitter pa je bii ponovno potrjen kot pokrajinski sekretar AiDLCM za Avstrijo. riškim fašistom dobavi tanke in orožje, da bodo še lažje zatirali demokratična gibanja tamkajšnjih narodov. Zato je razumljivo, da se prod tistim hinavcem med avstrijskimi politiki, ki se na eni strani kar cedijo od človekoljubja, po drugi strani pa sedaj zagovarjajo dobavo orožja či-lenskim fašistom, v široki avstrijski javnosti dviga val kritike in obsodbe. To gibanje dobiva nadstrankarsko širino in sega od komunistov preko krščanskih demokratov do pristašev vladne ..socialistične" stranke in celo do svobodnjaške mladine. Prav med člani SPO je odpor posebno odločen, ker se zavedajo, da načel socializma in demokracije ni mogoče spraviti v sklad S kakršnimkoli podpiranjem fašističnih režimov — oboroževanje teh režimov pa brez dvoma pomeni vsaj posredno sodelovanje pri njihovih zločinih zoper človekove pravice in osnovne svoboščine. Ob tej zares široki ljudski fronti ostanejo zagovorniki prodaje orožja v izginjajoči manjšini. Imajo sicer oblast v rokah — v vladi, v stranki in v sindikatih, toda pri končni odločitvi bodo morali upoštevati tudi mnenje ljudstva, ki ima gotovo razumevanje za to, da se v korist polne zaposlitve zahtevana in prepotrebna davčna reforma preloži za kako leto, ne more pa imeti razumevanja za to, da bi se za ceno nekaj delovnih mest v Avstriji (in s pomočjo avstrijskega orožja) množilo število žrtev fašističnega režima v Čilu. Kajti takšna socialna politika bi bila res perverzna in bi zadala hud udarec ugledu Avstrije v svetovni javnosti. Zakonitosti gospodarstva so močnejše od nacionalističnih teženj Medtem ko so potitični dejavniki na zvezni in predvsem na dežeini ravni spet enkrat kapituiiraii pred nemškonacionatističnimi siiami ter v škodo prizadetega prebivaistva razbiti pogajanja o razširitvi regio-nainega gospodarskega sodeiovanja med obmejnimi območji Avstrije in Jugosiavije, razvoj na gospodarskem področju vedno znova kaže in dokazuje, da so zakonitosti gospodarstva močnejša od nacionatistič-nih teženj. Kajti ravno v dneh, ko nemški nacionaiisti in njihova tri-strankarsko podaijšana roka stavijo „zmago", ki so jo dosegii s svojim butaistvom, doživijamo vrsto konkretnih primerov, ki nedvoumno potrjujejo, da so potrebe dežeie in njenega prebivaistva bistveno drugačne, kot pa jih skušajo krojiti in vsiijevati krogi, ki jih je narodni šovinizem očitno že povsem zasiepii. Še vedno na stedi nacističnim vojnim ziočincem Vodja židovskega dokumentacijskega arhiva na Dunaju in znani „iovec" na nacistične vojne ziočince inž. Simon Wiesen-thai je sicer mnenja, da gre njegov boj proti koncu, ker bi „stari nacisti radi v miru umrii". Vendar pa siej ko prej budno zasieduje vse siedi, ki bi ga prej aii siej iahko privedie do skri-vaiišča enega aii drugega nacističnega veijaka, ki se je roki pravice izmaknit z begom in se zdaj že desetietja skriva kje v tujini, ne da bi prejei kazen za svoje ziočine. V prvi vrsti veija zanimanje VViesenthaia bivšemu ceiovške-mu kavarnarju Ernstu Lerchu, ki je bii med vojno najožji sode-iavec nacističnega krvnika Giobočnika ter mu Wiesenthai očita soodgovornost za umor dveh miiijonov nedoižnih žrtev. Kakor znano je bii pred nekaj ieti proti Lerchu proces pred ceiovškim sodiščem, ki pa kijub vsemu obremeniinemu gradivu in števii-nim pričam ni „naš)o" nobenega dokaza krivde in je bivšega SS-ovskega oficirja oprostiio. Takoj za Lerchom je na seznamu Wiesenthaiovih „izbrancev" nekdanji Eichmannov namestnik Gunter, njemu pa siedita ziogiasna „izvedenca" za množično ubijanje v nacističnih koncentracijskih taboriščih zdravnik Men-geie in vodja oddeika piinskih avtomobiiov Rauff. O zadnjem ve VViesenthai povedati, da se svobodno sprehaja po južnočiien-skem mestu Punta Arenas — ker je čiienski fašistični režim zavrni) zahtevo po njegovi izročitvi. Ravno temu fašističnemu režimu pa namerava Avstrija prodati večje števiio tankov, strojnic in drugega orožja! Pod pretvezo, da gre za ohranitev deiovnih mest, avstrijska viada spet enkrat skuša opravičevati dejanja, ki z demokracijo aii sociaino varnostjo res nimajo ničesar skupnega. Dobavijanje tankov in strojnic režimu, kakršen je sedanji v Čiiu, pa je predvsem v kričečem nasprotju z načeti poiitike, ki se rada skiicuje na čio-vekove pravice in ki ziasti drugim rada deii nauke, kako je te pravice treba spoštovati — kajti oboroževanje takega režima pomeni sodeiovanje in sokrivdo pri njegovem ziočinskem teptanju čiovekovih pravic. Družba Turske avtoceste objavila poročito za teto 1979 Lep primer v tem smislu je nedavno srečanje predstavnikov Gospodarske zbornice Slovenije s predstavniki celovškega sejma, ki ga uvrščajo v okvir že dosiej zeio dobrega sodelovanja obeh gospodarskih ustanov. Tudi tokrat so razgovori, ki so jih vodili predsednik celovškega sejma VValter Der-muth in direktor dr. Josef Klein-dienst oziroma predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič, veljali predvsem vprašanjem, ki so povezana s sejemskim dogajanjem. Pri tem so obravnavali možnosti povečane udeležbe jugo-siovanskih podjetij kot neposrednih razstavljalcev tudi pri obeh specialnih sejmih „Gast" in „Do- Izzivatno „gostovanje" OA TMVZOCMOSf: MfOT!<2ci$t;čne „Wi- U ;c woje ra^on- šče v vas: severno o J Ce/ovca, se je v ^oros^en? časoprsja razvi/a ^arna „razprava". OA fem primera se je ponono po^azaio, ^a^o Osfc siie, oA vsakršni s/ovens^i aktivnosti že vpijejo o nevarnosti sio-venizacije, rie/ovanje neonacističnega zJraženja oma/ovažajejo in ga preri-stav/jajo kot najnežnejso in neJoižno rec, za domovino in narori pa prepotrebno zatZevo. 5reJi meseca jaZija je skapina „Wi-king" začeZa taboriti ob jezerca v maZi vasi Ziveikircben v občini Z.ie-ben/eZs. PostaviZa je 24 šotorov in začeZa izpoZnjevati svojo „vzgojno na-Zogo", ki naj bi prinesZa čiste, vztrajne, rerZa vajene, teZesno izvežbane mZarZe nemške jante in JekZeta, vse to severia v veZenemškem Jaba in pori zastavo orZaZske rane, nacističnega znaka, ki je v Avstriji prepovedan. Posebno „zaveden" je biZ oči-vidno vodja skupine, ki je moraZ kar v prvib dneb na akaz državne poZi-cije zapastiti Avstrijo zaradi neonacistične dejavnosti, žčakor poročajo časopisi, je ta voditeZj kmaZa za-pastiZ taborišče, čeprav varnostni organi niso preveriZi, aZi je dejansko zapastiZ Avstrijo/ Aii se jim zdeZo vredno — očividno se taki osebi Zabko brez nadaZjnjega zaapa. GovoriZo se je, da bodo tadi dragi čZani skapine kmaZa zapastiZi /čo-rosko, toda začetek tedna se ni biZo tako daZeč. V steviZnib pismib braZcev so z vso vnemo zagovarjaZi skapino „Wi-king" in njene ciZje, zvedeti je ceZo biZo, da bodo te siZe znaZe zmobiZi-zirati prebivaZstvo v bZižnji okoZici, če bi moraZi mZadi Zjadje iz Zahodne Nemčije opastiti svoj tabor (*ravno v tej občini je dobiZ pri zadnjih voZit-vab Parger procentaaZno največ gZa-sov na Noroskemj. ZnačiZno pa je biZo tadi, kako nesramno so napad-Zi pisca čZanka v VoZkszeitang, ki je zeZo objektivno poročaZ o tej ska-pini in o njeni neonacistični asmerje-nosti. Gospa, ki je pisaZa čZanek, je moraZa napraviti izkasnjo, kaj se p^a- vi pisati na Noroškem proti vZadajo-čema nazadnjaškema in šovinistično asmerjenema „javnema mnenja", ki ga diktirajo nemškonacionaZni krogi. LZpamo, da zanjo „naak" ni biZ tako močan, da bi dragič moZčaZa. pust"; prav tako bo gospodarstvo Slovenije močneje zastopano na letošnjem lesnem sejmu, ki bo od 9. do 17. avgusta na celovškem razstavišču. Preko specifičnih sejemskih vprašanj pa so razgovori veljali tudi še drugim možnostim razširitve gospodarskega sodelovanja. Tako so med drugim proučili možnosti stafne razstave slovenskega gospodarstva v obliki posebnega paviljona ter možnosti ta-koimenovanih prodajnih tednov, ko bi slovenska podjetja ponudila svoje izdelke na Koroškem oziroma koroška podjetja v Sloveniji. Drug konkreten primer, ki razlaga zlaganost nacionalistično pobarvanih argumentacij, pa je novi blagovni program, ki so ga sklenile trgovinska zbornica Gradiščanske ter gospodarski zbornici Hrvaške in Slovenije. Ta sporazum predvideva blagovno menjavo v višini 40,5 milijona šilingov za vsako stran, kar pomeni zvišanje za 30 odstotkov v primerjavi s podobnim sporazumom iz teta 1979. Medtem ko se koroški nacionalisti še vedno grejo viteze železne zavese, na Gradiščanskem gospodarsko sodelovanje s sosedi močno razširjajo — to pa gotovo ne iz ljubezni do Hrvatov in Slovencev, marveč iz potrebe lastne dežele in njenih prebivalcev, predvsem pa iz nujnosti, ki jih narekujejo zakoni- tosti gospodarstva. Samo na Koroškem naj bi bile te zakonitosti drugačne, samo na Koroškem naj bi gospodarsko sodelovanje škodovalo namesto koristilo? Da pa na Koroškem res veljajo drugačna merila kot drugod, kaže tudi nova gonja okoli reberške tovarne celuloze, glede katere določeni krogi še vedno niso mogli preboleti, da jo je pred dobrim letom kupila in s tem zagotovila njen nadaljnji obstoj družba, v kateri ima večino slovenski kapital. Kleine Zeitung je v nedeljo vedela poročati o velikih težavah, v katerih se je baje znašla reberška tovarna; list je pisal, da je že pred ietom dni opozarjal in svaril pred posledicami prodaje tovarne. Toda „resnici" o sedanjih težavah tovarne Obir je bilo usojeno zelo kratko življenje, kajti že v torkovi številki je koroški tisk (vključno Kleine Zeitung) objavil stališče pristojnega predstavnika reberške tovarne. Le-ta je sicer priznal, da je bila prva doba po obnovitvi tovarne povezana z določenimi začetnimi težavami (tako se godi vsakemu novemu podjetju, je menil predstavnik tovarne), toda že za leto 1980 računajo v Reberci z aktivnim za-kijučkom, tako da ima tovarna Obir „danes in tudi v bodoče svojo življenjsko upravičenost". Da se ob takih dejstvih hujskanje proti gospodarskemu sodelovanju kaže v zelo značilni luči, res ni treba posebej poudarjati. To velja še posebno za tiste kroge, ki v tem sodelovanju spet vidijo „do-movino v nevarnosti" — naj bo to potem Heimatdienst ali pa predsednik koroške FPO. Obema lahko zastavimo vprašanja: Koliko je prispevala tovarna Obir k slovenizaciji južne Koroške? Koliko Nemcev je zgubilo delovna mesta in koliko Slovencev je bilo na novo zaposlenih? Ali pa pomeni slovenizacijo morda tovarniški napis, ki je tudi pod novim, slovenskim gospodarjem - samo nemški? Pred nedavnim smo na tej strani poročali o otvoritvi Turske avtoceste v predciu reke Lieser. Sedaj je predsedstvo akcijske družbe Turske avtoceste objavilo poslovno poročilo za leto 1979. Poročilo podaja v prvi vrsti pregled o delovanju celotne družbe ter impozantne številke v zvezi z gradnjo ter obratovanjem avtoceste preko Tur. Akcijska družba je bila leta 1979 zaposlena s številnimi projekti v zve- zi s Tursko avtocesto. Tako so po* skrbeli za zvišanje voznega komfor-ta v salzburškem Pongau-u, zgradil' so razne cestne priključke, zavarf vali ceste pred snežnimi plazovi ipd' Zadolžena pa je bila tudi s pripra* vami za gradnjo karavanškega predora v Podrožčici. Zaradi težkega dostopa je bilo potrebno zgraditi po* sebno cesto z dvema mostovoma '" enim podvozom pod železniško progo. Navedena dela, odkup zemljišč in izgradnja 20 kV električnega dovoda so stala 73 milijonov šilingov. Urez zaključka teh del v letu 1979 letos ne bi bilo mogoče začeti z delom za karavanški predor. Za delovanje v letu 1979 je akcijska družba Turske avtoceste potrebovala kapital v višini 3.067 milijonov šilingov, od tega je več kot % pr'* skrbela preko kreditov v Avstriji kakor tudi v inozemstvu. Najvišji stroški so nastali pri 12 km dolgem predelu skozi dolino Lieser. Zaposlenih je bilo na teim območju skoraj noč in dan 1000 delavcev, stroški pa so dnevno znašali do 3,9 milijona šil- Celotni stroški za avtocesto preko Tur od začetka gradnje do 31. decembra 1979 znašajo 16,2 milijarde šil. Do sedaj so le 1,3 milijarde šil-pokrili s cestnino, čeprav frekvenca na tej progi stalno narašča. Leta 1976 je vozilo 1,153.026 avtomobilov po Turski avtocesti, leta 1979 pa ze 2,133.970. Ugotavljajo, da je delež tovornih vozil in omnibusov v zadnjih letih nesorazmerno močno narasel. V primerjavi z letom 1978 je bilo lani 30 "/& več teh vozil, kar je verjetno znak za močnejšo gospodarsko povezanost med gospodarskimi enotami, ki jih Turska avtocesta povezuje. V prvi vrsti pa ostane Turska avtocesta še nadalje turistična avtocesta, kar je razvidno iz tega, da 82 odstotkov cestnine plačajo vozntk' osebnih avtomobilov in v glavnem ^ poletnih mesecih. Saj poberejo 68 /o cestnine v mesecih od junija do septembra, oz. 48 "/c v mesecih julij '" avgust. Zato si bo akcijska družba ^ bodoče prizadevala pridobiti več voznikov tudi v zimskih mesecih. Prejšnji teden so ob Turski avtocesti dokončali tudi spomenik v spO' min desetim delavcem, ki so zgubil) življenje pri gradnji mostu pri vas' Trebesing. Spomenik, ki ga je ustvaril koroški kipar Consueilo Mels-Col-loredo, pa gotovo ne bi bil potreben, če podjetja pri gradnji ne bi brezobzirno skušala doseči termine. v Kamnik, mestece z okrog 10.000 prebivalci, obkroža venec Kamniških Alp. Med z gozdovi poraslimi griči se je ob reki Kamniški Bistrici strnilo slikovito starodavno naselje okrog skalnate gmote Malega gradu. Tu, sredi mesta, ki je lani praznovalo 750-let-nico obstoja, so ohranjeni grajski okopi in romanska cerkev, zgrajena v 12. stoletju, katere posebnost so ena nad drugo tri kapele. Obdobje svojega razcveta je Kamnik doživljal v visokem srednjem veku, ko je skozenj vodila trgovska pot iz Podonavja proti jugu. Upadanje trgovine zaradi turške nevarnosti, požari, epidemija kuge in končno prestavitev cestne povezave mimo mesta so Kamniku prinesli neželjeni mir. Mesto je spet oživelo z industrijsko revoiucijo. Zrasla so številna podjetja. Leta 1891 je pripeljal v Kamnik prvi vlak. Delovati so začela slovenska kulturna društva. Izredna lepota mesta in okolice pa sta omogočila razvoj turizma. Po končani narodnoosvobodilni vojni - Kamničani so se okupatorju uprli med prvimi v Sloveniji — so občani posvetili veliko pozornost razvoju gospodarstva. Niso pa pozabili skrbeti za ohranitev starega mestnega jedra. Celo obogatili so ga z muzejem v renesančnem gradu Zaprice, galerijo Mihe Maleša v središču mesta, trgovinicami, kjer obiskovalci lahko kupijo znamenite kamniške majolike, enkratna usnjena in krznena oblačila in druge posebnosti. V okolici mesta si je moč ogledati vrsto kulturnozgodovinskih in naravnih znamenitosti — med njimi freske iz 16. stoletja v cerkvi pri Sv. Prmožu, knjižnico Petra Pavla Glavarja, Arboretum z eksotičnim drevjem in cvetjem v Volčjem otoku, naravni most v Kamniški Bistrici. Kamnik, ki je oddaljen od Ljubljane 21 kilometrov, je izhodišče za gorske ture v Kamniške planine. Na Veliko planino, kjer je poleg velikega naselja planinskih koč tudi penzion Šimnovec, je speljana osebna žičnica. Lovce pa seveda navdušujejo gamsi, kozorogi, mufloni in divji petelini, ki jih v kamniških loviščih ni malo. Prijazne gostilne, kjer ponudijo kamniške in lovske kuharske posebnosti, penzioni in hotel zagotavljajo, da obiskovalci Kamnika ne bodo zapustili iačni in zaspani. * Občina Kamnik je minulo nedeljo obhajala svoj občinski praznik, ki ga vsako leto praznujejo v spomin na 27. julij 1941 - na začetek oborožene vstaje in na prvi žrtvi spopada z nemškim okupatorjem. Gorenjska ijudska umetnost predstavijena na razstavi v Beijaku Z bogato razstavo, ki obsega več kot 200 eksponatov, je ijudska umetnost na Gorenjskem reprezentativno predstavijena koroški in še posebej beijaški javnosti. V dvorani betjaške mestne hiše je biia namreč minuio nedeijo odprta razstava, ki jo je pripravi) Gorenjski muzej v Kranju, prirediteija pa sta kuiturni urad mesta Beijaka ter Avstrijsko-jugosiovansko društvo. Otvoritvene siavnosti so se udeiežiii tudi števiini častni gostje, med katerimi so biii predsednik koroškega dežeinega zbora Josef Guttenbrunner, jugosiovanski konzui v Ceiovcu Alfonz Naberžnik in konzui Svetosiav Popovič, beijaški župan inž. Mortt, kustos Gorenjskega muzeja Cene Avguštin, predsednik Avstrijsko-jugosiovanskega društva Sereinigg in dežeini tajnik Press! ter mnogi drugi. Govorniki so ob tej priložnosti opozorili na sorodnost ljudske Umetnosti na Gorenjskem in Koroškem, kajti v obeh primerih gre 7a alpski deželi, katerih narode ljudska umetnost povezuje preko Vseh meja. V tem smislu je tudi razstava sama zamišljena kot prispevek k medsebojnemu spoznavanju in poglabljanju prijateljskih Vezi med sosednjima deželama (ravno zaradi tega pa koroško-do-movinsko-zvesta uniformiranost gotovo ni spadala v okvir te prireditve, zlasti ker jo določeni krogi v letošnjem koroškem ..jubilejnem" tetu spet hočejo zlorabljati za demonstracijo svoje protislovenske nastrojenosti). jo. Kot druge dežele je tudi Gorenjska obogatila mozaično podobo alpske umetnosti s številnimi izvirnimi lokalnimi različicami in zvrstmi." Predvsem pa je priča omenjene sorodnosti razstava sama, ki s smotrno ureditvijo in bogato izpovedno močjo res reprezentativno predstavlja ljudsko umetnost na Gorenjskem. Razstavo je pripravil kot že povedano Gorenjski muzej v Kranju, medtem ko z gradivom sodelujejo poleg Gorenjskega muzeja še Loški muzej v Škofji Loki, muzeji radovljiške občine, muzej v Kamniku in Slovenski etnografski muzej v Ljubljani. Zasnovali so jo Anka Novak, Gorazd Makarovič ter Maruša in Cene Avguštin, oblikovala pa jo je dipl. inž. arh. Lenka Molek. Poleg vaških znamenj in predmetov arhitekture zavzema dobršen del razstave oprema cerkva, kjer vidimo najrazličnejše kipe in svetniške podobe; glavni del pa je posvečen izdelkom in predmetom, ki so služili za opremo hiš, kot orodje pri kmečkem in gospodinjskem delu ter kot „okras" za praznike in druge svečane priložnosti. Tukaj bi podrobno naštevanje vodilo predaleč, kajti seznam eksponatov je izredno obširen ter sega od starih skrinj in omar do zibelke in Škarij za posteljo; od baročnega okovja za vrata do razpela in od klopi z rezljanim naslonjalom do škropivnika in svečnika; od modelov za maslo in žlic do kolovratov in preslic; od modelov za tiskanje blaga do moškega kožuha in od avbe ter peče do „kranjskega" cekarja ter pipe in čedre; od krstne zibelke preko poročnega šopka do mrliške rjuhe; od vevnice za žito do volovskega jarma in od pastirskega roga do pinje za izdelovanje masla; od putriha za vodo in dež-nice za zaseko pa do poslikanih otroških igrač ter panjskih končnic. Marsikateri predmet, ki ga vidimo na razstavi, se nam zdi povsem domač, kakor da bi bil iz katerekoli naše vasi — torej prepričljiv dokaz že omenjene sorodnosti in podobnosti. Sicer pa o razstavi nima smisla veliko govoriti - treba si jo je ogledati, ker je sama najbolj „zgovor-na". Odprta bo še do 14. avgusta, in sicer dnevno od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 14. do 18. ure ter ob sobotah od 8. do 12. ure. Levstikov jtnbiiej veHka vsenarodna manifestacija Tr/Tor/nje /ero v je$ew/ To m/nZ/o 730 /er or/ rojrtva znanega ^/ovenrTega jnTate/ja Zn petrnZTa, /Zterarnega TrZf/Ta jezZTos/ovca, carzzz^arja Zn zzaroz/zzega Zr/eo/oga Trava TevrtZTa, TZ je v 79. $to-/etjzr oir/Zgra/ or//očZ/no v/ogo v jzz-eoT/z^orzavjzz ^/oven^Tega /jarNfva v naror/. Rž/ je Zr/eo/ofTZ $teTer ..Tn/ar/o^/ovenstva",' razu// je /ZterarnZ prograzzz, TZ ro ga $/oven$T/ ^?e$nZTZ zzz ^^are/jZ zzresrz/eeva/ž vre z/o zzartopa zrzoz/erzze; Zn/ je rz.rfazzovžte/j 5/oven$Te zzzatžce, prve pozwezzz/z-zzejre za/ožTe /v r/ovezzr^ega Tnj/žnega rrez/zrča; zzrtvarž/ je r/ovezz-sTZ pržpovez/zzž jez/T, poriavz/ orzzove r/ovezzr^e jez/Tovne Ta/farne po/žtž^e žzr razvž/ čarrrž^arrfvo Tot ačZnTov/to Tojno rrez/rtvo po/žtžč-zzega žzz Ta/tarnega orverčazzja. Njegove zat/age to taTo ve/ZTe, z/a o/z zzjegovž o/z/erzzžcz zahtevajo or/r/o/zZtev, h/ te ve ho zzzog/a zaz/ovo/jžtž zgo/j s prž/ožviortvžzvž ZTzavžjerfacžjazvž, marveč ho prez/vrezv poTar/a za razZtTavo or/nota vare roz/ohvortž z/o Trava Tevtt/Ta ozžrozva za ohravvavo z/avarvje-ga ttanja neTaterZZ? poz/roč/j, va TaterZZ? re je TevttZT žžvo avgažžra/. TaTo je rečeno v nače/n/T rzrzervžcah, h/ jž/z je rpreje/ oz/hor za pro-r/avo 730-/etvz'ce rojrtva Trava TevttZTa. Ta oz/hor pa je tar/Z že žzz/e/a/ oTvZrnZ prograzv pror/av, TZ prez/vžz/eva var/ez/vje pržre-r/Ztve.* ^ p/evzzzv Ta/tarnZT z/e/aveev OT Tot orgavrhžh var/ez/vžhov ce/otnega Ta/tarnega hoja za nacZona/no razvohžtvort oz/ TevttZTa naprej zzaj hz pvžhoz/vje /eto prZrer/Z/Z v Ve/ZTZT Tarčah, ohravvava/z pa vaj hz' roz/ohvo TrZtZTo,- $ v oTvZra rezvzvarja r/ovevrhega jezZTa, TnjZževnottZ zv Ta/-tztrc vaj hz' v tor/e/ovanja r R/oventTo ahaz/ezvžjo znanottZ žv amet-vortz prZrer/Z/Z znanttvenZ ržzvpozžj o Trana TevttZTa; ^ orrez/vja pror/ava r tZroTo zarvovavžzv Ta/tarnZm rporez/ozv pa hz hž/a v vovezv Ta/tarnem z/ozvzz „7vava CanTarja" v Tjzzh/javž. Enakopravnost jezikov tudi v Švici še ni dosledna Čeprav vetja Švica za državo, v kateri je vprašanje enakopravnosti narodnosti in njihovih jezikov že razmeroma dobro rešeno, pa vendar tudi Švicarji niso brez jezikovnih probte-mov. Po ustavi so v Švici štirje „na-cionatni jeziki": nemški, francoski, italijanski in retoromanski. Uradni jeziki, se pravi tisti, ki jih uporabtja-jo državne ustanove, so vendar samo prvi trije, ker retoromanščino govori samo nekaj deset tisoč prebivalcev v štirih kantonih srednje in južne Švice, kjer pa je ta jezik razumljivo enakopraven tudi v javnem življenju. S prevajalskimi problemi se srečujejo predvseim tudi v švicarskem parlamentu, kjer prevladuje praksa, da objavljajo dokumente v glavnem samo v dveh jezikih — nemščini in francoščini. To pa Seveda ne gre v račun poslancem iz južnega dela države, kjer govorijo italijanščino, ker dobijo v parlamentu le tu in tam kak dokument v svojem jeziku. Prav tako tudi ..francoski" poslanci nikakor niso zadovoljni s praktičnim spoštovanjem jezikovne enakopravnosti: 90 odstotkov vseh parlamentarnih besedil je namreč napisanih v nemščini in le preostalih 10 odstotkov v francoščini in italijanščini. Na podobnost in sorodnost ljudske umetnosti vseh alpskih dežel opozarja tudi dvojezični razstavni katalog, ki poleg bogatega slikovnega gradiva vsebuje obširno razpravo dr. Gorazda Makaroviča o ljudski umetnosti na Gorenjskem. V tej razpravi, ki bo gotovo bistveno prispevala k boljšemu razumevanju razstavljenih eksponatov, je °b koncu namreč poudarjeno: „V ljudski umetnosti etnične meje ne Pomenijo razmejitev. Gorenjska tjudska umetnost sodi v skupino ljudskih umetnosti alpskih dežel. Podobni življenjski pogoji in kulturne zveze so dali podobne rezultate in podobno oblikovno tradici- Skupna pesem v 7 jezikih Že drugič so v SR Hrvaški prirediti srečanje učencev osnovnih šoi narodnostnih skupnosti na področju Hrvaške — iani so se zbraii v Daruvarju, ietošnje srečanje pa je biio v Poreču in Umagu v istri. Na tetošnjem srečanju je sodeiovaio okrog 600 otrok pripadnikov itaiijanske, češke, siovaške, madžarske, ukrajinske in rusinske narodnosti, ki so svojo dvodnevno prireditev zakijučiii s skupnim nastopom. Srečanje se je začeio v Poreču s športnimi srečanji in nadatjevaio z razstavo otroških risb in družabnostjo, potem pa so se udeieženci napotiti v Umag, kjer so biii gostje učencev hrvaške šoie „Ma-rija in Lina" ter itaiijanske šoie „Gaii)eo Gaiiiei", ki so nadvse prisrčno sprejeti svoje vrstnike češke, siovaške, ukrajinske, madžarske, rusinske in itaii- janske narodnosti, ki so prišii iz kraja Pioštine v Sia-voniji. Kakor pred dvemi teti v Daruvarju, tako je biia prireditev ietos v Poreču in Umagu bogata manifestacija etičnih, vzgojnih, učnih in narodnostnih vrednot, ki so se simboiično strniie pod skupnim imenovaicem „Bratstvo in enotnost". Stikovit je bi) nastop otrok s pesmimi, piesi, recitacijami in baieti v narodnih nošah. Posebno doživetje pa je bii brez dvoma zakijuč-ni nastop, ko je več kot 600 otrok hrvaškega, itaiijan-skega, češkega, siovaškega, madžarskega, ukrajinskega in rusinskega jezika v skupni pesmi manifesti-raio enotnost in bratstvo med najmiajšimi — med tistimi, ki bodo nadaijevaii deio in pot svojih očetov pri graditvi skupne domovine Jugosiavije. Zaradi tega poslanci vedno znova predlagajo, da je treba okrepiti prevajalsko službo in uvesti simultano prevajanje v obeh skupščinskih domovih in parlamentarnih komisijah. V zadnjem času se predvsem zavzemajo za uvedbo sistema „eurotra", to je prevajalskega stroja, ki pa je še vse premalo izpopolnjen in ne more zadovoljiti zahtevnih nalog, ki se mu postavljajo. Zato v Švici razmišljajo o tem, ali in kdaj naj bi se pridružili devetim državam Evropske skupnosti in skupaj z njimi poskrbeli za čim hitrejšo izpopolnitev tega učenega robota, ki bi gotovo precej izboljšal jezikovne probleme tudi v švicarskem parlamentu. Vendar se je bati, da bodo. morali na ta „čudež" moderne tehnike čakati še nekaj let. ^^OOO-OOOOOOOOOOOOOOOOOOOC-OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC OOOOOOOOOOOOO-OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO-OOCOOOOOOOOOOOOOO 'VAN DOLENC 8 Slovenska kulturna publicistika v Kanadi Med kulturne uspehe je prišteti tudi dej-stvo, da je bil ..Dnevnik" uvrščen v ontarijski vladni program ministrstva za kulturo «Half Back" 1978, in sicer kot edina periodika svoje vrste v vsej provinci Ontario, in Seveda tudi kot edina slovenska publikaci-ia. O tem, da je časopis dostojno afirmirat slovensko kulturno publicistiko med širšo kanadsko javnostjo in učinkovito opozoril ha slovensko kulturno dediščino, pa priča ^ ..Dnevniku" tiskani odgovor ministrskega Predsednika Pierra E. Trudeauja na vprašanje urednika. Ker je mesečnik izhajal delno tudi v an-Sješčini, so začeli pisati zanj tudi pripadniki drugih kanadskih etničnih skupin. Iz Ljubljane sta se oglasila kot sodelavca pesnik in pisatelj Žarko Petan (v angleščini in ^ slovenskem izvirniku) in pesnica Neža Maurer z angleškimi prevodi svojih pesmi. Vodarn naj še, da so objave iz ..Dnevnika" doživele vrsto ponatisov v ameriškem slovenskem tisku in v Sloveniji. Iz Anglije se oglasil znani poljski pesnik v izgnanstvu Wieslaw Strzalkowski in med drugim poslal za objavo svoj pesniški biser z naslovom „An Expatriate". Razume se, da je časopis spremljal vsa kulturna gostovanja iz Slovenije, pa čeprav tukajšnji prireditelji — kot skupina — „Dnev-niku" niso bili naklonjeni. Publikaciji pa je pomagala Slovenska izseljenska matica z brezplačnim pošiljanjem slovenskega tiska, prav tako z brezplačnimi objavami vabil za morebitne naročnike, in tudi s številnimi prijaznimi poročili urednika „Rodne grude" Jožeta Prešerna v tedenskem slovenskem tisku v Ljubljani. Končno je naš kanadski časopis izpolnil tudi svojo obljubo iz prve številke in sodeloval s Slovensko izseljensko matico pri posredovanju njene pomoči v obliki šolskih knjig in drugih učnih pripomočkov za slovenske kanadske šolarje, in sicer vsaj v primeru treh ali štirih sobotnih šol iz javnega šolskega sistema po kanadskem programu „Heritage Languages". Prav lahko bi prišlo še do drugačnega avtorskega sodelovanja med ustvarjalci te- ga časopisa in matično Slovenijo, vendar za kaj takega ni bilo pogojev. Če omenim samo eno zamujeno priložnost, bi navedel predlog T. Hočevarja iz New Orleansa, ki se je zavzel za nekakšen Reader's Digest slovenskega tiska za vse prekomorske države, kjer živijo Slovenci, ta pa bi bil mogoč tudi v okviru razširjenega in od Slovencev v svetu primerno podprtega ..Dnevnika". Teh in takih možnosti kulturnega sodelovanja s Slovenijo pa je bilo še več in prav gotovo ostajajo v veljavi še za bodočnost. Nasprotno pa urednik s svojo skrbjo za informiranost ..Dnevnika" ni prišel daleč pri jugoslovanskih predstavništvih v Kanadi. Komaj da je prišel do Tanjugovih poroči), sicer pa se za informacijske (kaj še za slikovne) potrebe te slovenske publikacije ni zmenil nobeden teh ljudi niti z vljudnim vprašanjem, ali bi ta časopis morda kaj potreboval iz stare domovine svojih bralcev in naročnikov. ..Dnevnik" je bil tesno povezan z radijsko oddajo ..Slovenska Kanada" v Torontu, za katero je urednik pisal besedila. Ta izrazito kulturni spored je dve leti vodila Sonja Luzar, mlajša priseljenka, na znani multikulturni radijski postaji CHIN-FM v Torontu. Ko je aprila 1979 končala oddajati, sem na- pisal članek o tej izgubi za slovensko kulturno občinstvo in ga začel s stavkom: ..Utihnil je še en slovenski glas v svetu".^ Tukaj ga omenjam, ker sem z njim začel svoje javno razmišljanje o kulturni sprejemljivosti slovenskih bralcev in poslušalcev v Torontu, ki je največje središče naših rojakov v Kanadi. Omenjena oddaja je bila namreč, kot sem zapisal, „primernejša za zahtevnejše domače uho kot tudi za .izvoz' med druge Kanadčane" in bi jo bilo mogoče predstaviti v Sloveniji. Imela je na razpolago nekaj kulturnih trakov ljubljanskih oddaj in je v svojem polurnem obsegu tedensko prinašala tudi žive interpretacije kanadskih slovenskih kulturnikov, pesnikov, gledališčnikov in glasbenikov. S svojimi teksti in s svojo glasbo je boljšala kulturni okus zvestih poslušalcev in se s tem nekje postavila po robu nekaterim drugim radijskim oddajam, ki ob praznem vrtenju najbolj majavih alpskih poskočnic ne nudijo drugega kot prodajo trgovske robe iz trgovine oddajinega lastnika. (Nar/a/jevanje v prZTor/njZ ttevZ/TZ) 14 Slovenska Kanada' se ne oglaša vei". Rodna gruda, Ljubljana, letnik 24, štev. 10, str. 34—55. 4. mednarodno folklorno srečanje ir Železni Kapli je bil spet velik uspeh V nedeljo 27. julija, zadnjo nedeljo v juliju, je Siovensko prosvetno društvo ,,Zarja" v Žeiezni Kapii vabiio, kakor že v zadnjih treh ietih, goste in domačine na mednarodno foikiorno srečanje. Ob po) dveh popoldne so se sodelujoče folklorne skupine in domača godba na pihala začeli zbirati pred glavno šolo v Železni Kapli. Šest folklornih skupin iz Avstrije, Jugoslavije in Italije se je odzvalo povabilu prireditelja. Skupina ..Graničarji" z Gradiščanskega pa je morala svoje sodelovanje zaradi nenadne smrti, v zadnjem trenutku odpovedati. Tako da so pri tej res na visokem nivoju stoječi kulturni prireditvi sodelovale sledeče skupine: pionir- ska folklorna skupina SPD ..Zarja" iz Železne Kaple, folklorna skupina ..Antona Štrafela" iz Ptuja, mladinska folklorna skupina SPD ..Zarja" iz Železne Kaple, osrednja folklorna skupina ..Travnik" od SPZ iz Gorice, Volkstanzgruppe Eisenkap-pel-Vellachtal, odrasla folklorna skupina SPD ..Zarja" iz Železne Kaple in ..Vellacher Trachtenka-pelle" iz Železne Kaple. V tem vrstnem redu so se pomikale skupine tudi izpred glavne šole po glavni cesti do hotela Obir. Naša društva so se predstavila tujini gostom Že nekaj )ct slovenska prosvetna društva širom južne Koroške v poletnih mesecih, ko so naša jezerska obrežja, gorski kraji in vasi polni tujih gostov, prirejajo kulturne prireditve z namenom, da tem gostom, ki prihajajo iz raznih delov Evrope prikažejo v pesmi in besedi prisotnost naše narodne skupnosti na Koroškem. Naši narodni nasprotniki in oblasti so kaj rade zamolčale, da na Koroškem prebivata dva naroda. Turistične organizacije in druge ustanove po občinah so striktno zamolčale to dejstvo, tako da so gostje dobili napačno sliko Koroške, kot da je samo nemška. Po zaslugi naših prosvetnih društev se je v zadnjih letih to bistveno spremenilo. Številni kulturni nastopi slovenskih prosvetnih društev so razpršili to megleno sliko, tako da so danes jasnejše predstave o naši narodni skupnosti, ki živi in dela in se kulturno izživlja. Samo koncem minulega tedna je bila cela vrsta kulturnih prireditev za goste — dve imamo posebej popisani v našem listu, ostale tri pa hočemo opisati v sledečih vrsticah. V gostišču Janeza Wutteja pd. pri Uranku v Veselah je bil pretekli petek kulturni večer, katerega je priredilo Slovensko prosvetno društvo „Danica" iz Šentvida v Podjuni. Velika množica ljudi sestavljena predvsem iz tujih gostov je z velikim zanimanjem sledila programu in ga nagradila z navdušenim aplavzom. V okviru te kulturne prireditve so nastopali mešani pevski zbor ,,Danice" in folklorna skupina (odrasla) SPD "Zarja" iz Železne Kaple. Publiko je pozdravi) in ime! povezavo skozi spored predsednik društva Stanko Wakounig. Za ples in prijetno zabavo je skrbel ,,Kvintet Obir". Naslednjega dne v Soboto je bil kulturni večer v farni dvorani v Škocijanu, katerega je priredilo SPD "Vinko Poljanec" iz Škocijana. Na tem večeru so sodelovali: Marjana in Stanko Polzer na citrah in harmoniki, ansambel ,,Drava" SPD Borovlje, ki ga vodi Roman Verdel in mešani oktet SPD ..Danica" iz Šentvida v Podjuni, pod vodstvom Hanzija Kežarja. Zbrano publiko je pozdravila v obeh deželnih jezikih učiteljica Helga Mlinar in imela tudi povezavo. Ker je bilo na prireditvi tudi mnogo nizozemskih gostov, je domače društvo posredovalo, da se je spregovorilo tudi v nizozemščini. Na žalost obisk ni bil takšen kot so ga pričakovali. Istega dne v soboto pa je imelo Slovensko prosvetno društvo ,,Rož" v Šentjakobu v Rožu ,,poletno noč" in sicer v šotoru poleg občinske hiše v Šentjakobu. Zbrano publiko je pozdravil predstavnik mešanega pevskega zbora ,,Rož" Karel Krautzer. To je bila predvsem zabavna prireditev s plesom. Igral je znani ansambel ,,Fantje treh dolin" iz Slovenije. V okviru prireditve je bil tudi srečolov. Za jedačo in pijačo je bilo dobro preskrbljeno. Kuharski ,,umetniki" so bili predvsem pevci in pevke pevskega zbora ,,Rož", ki so imeli glavno organizacijsko breme tega večera. Obisk je bil izredno dober, prevladovali pa so tuji gostje, ki so tako imeli priložnost seznaniti in poveseliti se z našim prebivalstvom, za katerega so ugotovili, da je zelo družabno in gostoljubno. Okoli 1000 gledalcev od blizu in daleč se je zbralo, da si ogleda noše in znanje živahnih plesalcev. Tudi vreme je bilo kot nalašč za take in podobne prireditve na prostem — brez dežja in tudi sonce ni bilo neusmiljeno. Po pozdravnih besedah predsednika ..Zarje" Petra Kucharja, ki je med drugim poudaril, da si društvo želi, da bi postalo to srečanje tradicija in da je namen tega srečanja tudi gostom, ki v vedno večjem številu iščejo oddih v Železni Kapli in bližnji okolici, olepšati bivanje in da jih seznani s kulturnim delom koroških Slovencev; je sodelavec nizozemske televizije prevedel predsednikove pozdravne besede številnim Nizozemcem v njihovem jeziku. Tajnik SPD ,,Zarja" Miha Travnik pa je nato v povezavi na kratko predstavil vsako posamezno skupino, ki je zaplesala po dva plesa iz svojega repertoarja. Po končani prireditvi, ki vsako leto pritegne vedno več gledalcev, je zaigral ansambel ,,Vellacher OBVESTILO Pisarna Zveze koroških partizanov v Spitaigasse 12 bo začasno odprta vsak po-nedeijek in četrtek od 8. do 12. ure, kjer dobite potrebne informacije. V nujnih primerih se iahko obrnete na pisarno Zveze siovenskih organizacij v Ce-iovcu, Gasometergasse 10 Oz/Zzor Zveze MrošZz/Z) pdrt/zdzzov Sextett" za ples. Plesišče so napolnili gosti in domačini, ki so se s podobno vnemo kot prej nastopajoči vrteli po že precej obrabljenih a zato tem bolj gladkih deskah. Tudi za jedačo in pijačo je bilo poskrbljeno in marsikateri obiskovalec je v poznih urah že tretjič ali četrtič naročil čevapčiče ali klobase, tako da so res pridni pomagači komaj dohajali naročilom. Vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je ta prireditev tako lepo uspela pa se Slovensko prosvetno društvo ,,Zarja" po tej poti prav prisrčno zahvaljuje. ZVEZA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ NA KOROŠKEM OSREDNJA PISARNA V CELOVCU deluje vsak dan od ponedeljka do petka, od 8. do 17. ure. Posebne uradne ure vsak četrtek od 9. do 12. ure pa so namenjene tistim, ki se želijo o raznih problemih pogovoriti s sekretarjem ZSO, tov. Feliksom Wieserjem OKRAJNA PISARNA PLIBERK posluje vsak torek od 9. do 12. ure. V pisarni bodo: 5. avgusta 1980 Sadolšek Franci tajnik SPZ OBIŠČITE Wemer Bergovo gaterijo V PLIBERKU Slovensko prosvetno društvo "Obir" na Oblrskem vabi na 5. vsakoletni pohodna Obir V SPOMIN HERMANU VELIKU ,,Petič letos na Obir pohitimo, spominu na prijatelja se poklonimo, med sabo skupnostne vezi okrepimo in se slovensko razživimo." Na vrhu Obirja zbirališče vseh prijateijev in ljubiteijev gora v nedeljo 3. avgusta 1980 med 13.30 in 14. uro. Pod vrhom piknik. Pohod bo ob vsakem vremenu! Prisrčno vabijeni iz Roža, Podjune in Ziie! Kako se lahko nedeljski izlet konča na žandarmerijski postaji? Nedelja dopoldne v znanem koroškem letovišču v Vrbi ob Vrbskem jezeru. Trgovine so odprte in kar mrgoli turistov in avtomobilov in zgodi se, da nekateri tudi napačno parkirajo. To se je zgodilo tudi bralcu Slovenskega vestnika minulo nedeljo. Toda bilo bi vse v redu, če se ta naš bralec pri kontroli ne bi drznil povprašati žandarja, inšpektorja VValterja Doma s službeno številko 17254 ali je možen uradni postopek tudi v slovenščini. In prav tukaj se začenja tisti del uradnega postopka, ki je našega bralca postavil v situacijo, da se je zgolj zaradi tega, ker se kot pripadnik slovenske manjšine prizadeva za dvojezičnost, piši in reci, za enakopravnost slovenskega jezika v javnosti, znašel skupaj z družino (tudi z malim otrokom) na žandarmerijski postaji v Vrbi in se vpraševal, ali je to sedaj aretacija, ali samo tipanje pulsa, ali pa svarilo, da si naj kaj takega v prihodnje ne dovoli več. Inšpektor Dom je trdil, da tisti, ki obvlada nemški jezik, v Avstriji nima nobenih manjšinskih pravic, in pri tej svoji trditvi je vztrajal. Zagrozil je seveda z aretacijo in drugimi sankcijami. Ko se je znašal nad nemočnim državljano-m je bil zelo glasen tako, da so nekateri turisti, ki so hodili ob cesti, za trenutek obstali in prisluhnili. Na žandarmerijski postaji pa je šef postaje s službeno številko 26 632 najprej vprašal zakaj naš bralec provocira, kajti v Vrbi Slovencev itak ni, da tudi dvojezičnega pouka menda v Vrbi ni in da je pač vsaka zahteva po dvojezičnosti provokacija. V nadaljevanju pa so gospodje uradniki morali le uvideti, da mimo dejstva, da tudi v Vrbi živijo Slovenci, ne morejo. Po uri in pol čakanja se je pripeljal nek gospod Mischkulnik, ki je za silo obvladal slovenščino. Medtem, ko je naš bralec čakal na svojo pravico, se je nekaj žandarjev pogovarjalo in eden izmed njih je ,,možato" pribil e a Gluck, daB i nit dabei wor, weil i mochat glei an kurzn ProzeB Kaj je ta junak s tem mislil ni znano! Omenjeni bralec našega lista je vložil pritožbo pri pristojnih deželnih in zveznih oblasteh. ŠENTJAKOB V ROŽU P/nfer 7Vney umr/ V poz!ez/e/je^ sz?!o sprezzz/jd// ^ zdz/-Z?jezZ!ZZ pOČttM ZZd SeHtjdM/zsM pO-Mpd/zšče T/zzejd P/zzterjd /z $et!tjd-MM v Kožzz, stdregd #1 (er. PoMjzz/Mvo ž/v/jez!je je Mo teszzo povezdtKo z /zojezz! z!dse tMroz/rze sMp-z:ostz' Zd moj o/zstoj. Že v zzrez/p/e-/z/sc/tzz/ z/o/z/ Mt zzr/dz/ JdZ!t je M z!d strdzz/ svojegd /jzzz/stvd zn tzzz/z pozzze-je — /dMo (zz rc/z/z z/o zdz/zzjegd z/z-M — je M poMjzzt' zvest svojezz!tA /jzzz/stvzz /z? /zročz/ozzz svojz/t prez/zz/-Mv. Klor gozz/ztt z/e/dvec, /z/ je z?!o-rd/ v žtv/jezzjtz trz/o z/e/dt/, se je Zd-vez/d/, z/d se je treM /zor/t/ zd prdvz-ce z/e/dvstvd, tdM z/d je M tzzz/z resrro povezdt! z /zojezz: z/e/ovz:egd (jzzzfsrvd zd svoj o/zstoj. T/zzzjd P/zzter pozzzdzno Mt č/ove-M, ^z je rdz/ pozndgd/ t/rttgtrM. /(er je M /zvrstezz sdzfjdr — zzzd/ je čzzz/ovz-to cepztz' sztz/je — so gd /jtzz/je M'cd/z,