г«*шоа ptactiu . »mm Leto V Ljubljani, v torek 6. marca 1934 Štev. 54 a Ceua 1.50 Din Naročnina mesečno .^flP^. ■■■ A МНН^ ^ ^^^^^^^ ček. račun: Ljnb- ШК m # Ijana >■ .ivo - ne- ^^^^ V ^^^ Ш ^ 10.344 ta г===? Vjr Ш љЖ W ДУ Ш аЈ ^f Ш _m ^ Uredništvo je v ^^^^ шШШШ^^ ^^^^ ШР^ ^ ^^^^^^ Uprava: Kopitar- Kopitarjevi al. 6/Ш jeva 6, telefon 299» Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2994, 2994 ia 2050 - Izhaja vsak dao zjutraj, razen ponedeljka ia dneva po praznika Pogajanja med sv. Stolico in Nemčijo so zastala Nemški katoličani pred težkimi Vprašanja, v katerih kompromis ni mogoč OCdOClfVClTUi m Old теггу England London, 1. marca. Anglija je k sreči še vedno dežela, kjer vlada političen mir in kolikor toliko še red. Kljub radikalnim besedam delavskih voditeljev, ki smejo svobodno dajati duška svojim čustvom v Hyde Parku, na revolucijo v Angliji slej ko prej ni misliti Pri nas se tudi najtežji problemi rešijo drugače. Je pn v našem političnem življenju v zadnjem času opažati neko nervoznost, ki bo, če kaj drugega ne, rodila prej ali slej novo vlado. Dejstvo je, da .je MacDonald postal nepriljubljen in da se luili drugi ministrski stolčki majejo, ker je naš sedanji kabinet vendarle žo predolgo nu vladi, dasi smo Angleži »starih« kabinetov vajeni. Angleški državljan bi lahko kljub gospodarski krizi tako mirno spal, kakor je spal pod našo slavno Viktorijo, če ne bi bilo vprašanja brezposelnih. Teh je danes 2 milijona, torej šo vedno zelo veliko za naš proračun. Ker ni mogoče čakati na to, da bi se kaj kmalu uresničili velikopotezni gospodarski načrti in socialni programi naših ideologov in političnih voditeljev od skrajne desne do skrajne leve, in ker ima Anglež sploh pravi smisel samo za najbližje in najlažje ustvar-ljive rešitve, naj bodo tudi začasneRa in kompromisnega značaja, zato jo sedaj glavni predmet našega parlamentarnega življenja novi predlog o zavarovanju in podporah brezposelnim. Vsak Anglež, naj bo bogat ali reven, stoji na stališču, dn mora lahno gospodarsko izboljšanje zadnjih mesecev priti v dobro brezposelnim vsaj v istem času, kakor ostalim plastem prebivalstva. Ker se zaenkrat to ne da rešiti drugače kakor z zvišanjem zavarovanja in podpor, je treba to kategorično potrebo spraviti v sklad s tendenco vlade, da zmanjša izdatke, pa tudi z zahtevo vsega angleškega prebivalstva, da se morajo znižati davki. Vlada bi sicer rada določila vsoto za preživljanje brezposelnega človeka po kriteriju, koliko je treba na dan človeku, da ne umrje gladu, toda angleška publika je po svoji vzgoji že tnko humansko nastrojena, da taka misel zadeva povsod na hud odpor. V nasprotju z ministrstvom narodnega zdravja, ki je nastavilo čim nižje vsote za eksistenčni minimum, je združenje zdravnikov oh splošnem ploskanju javnosti izdalo protest in ugotovilo, da je treba razločevati med eksistenčnim minimumom, ki človeka še obvaruje smrti, od eksistenčnega minimuma, ki je potreben, da ostane človek kolikor toliko zdrav in za delo sposoben. Spričo velikega števila otrok, ki so nezadostno hranjeni, pravijo zdravniki, da je vrhunec nesocialuega mišljenja, ako se eksistenčni minimum določa po kriterijih, kakršne ima ministrstvo. Vsak človek potrebuje najmanj en šiling nn teden več, nego mu ga priznava minister za narodno zdravje. MacDonald se je tudi hudo zameril večini publike, ker je v nekem voliv-nem govoru na Škotskem poudarjal, kako da so se podpore brezposelnim proeentualno veliko manj znižale nego njegova ministrska plača. Ta zelo neumestna opazka, ki ne priča bas o preveč pravilnem socialnem čustvovanju, seveda ni škodovala samo njemu, ampak vsemu kabinetu, ki se mu po pravici očita, da nima več stika z narodom, kakor ga mora imeti vsak angleški kabinet. Sploh se danes v Angliji tradicionalni sistem strank močno maje. Stara Labour Party, iz katere je MacDonald izšel, je stavba, ki bo kmalu izbirala na birokratizmu ju hierarhizmu boncev delavskih strokovnih zvez. Saj je to pojav, ki se ne opaža samo v naši konservativni Angliji, kjer taki procesi veliko pozneje dozore kakor na evropski ce.lini, ki jako naglo misli in dela.. Imamo seveda tudi komuniste in komunistom nadvse sorodno levičarje, bodisi da so v stranki ostali, bodisi da delajo na svoj lastni račun, toda taki ekstremisti v Angliji nimajo izgleda, da bi prišli do vlatle, kakor ga tudi dozdaj niso imeli. Pač pa smo dobili v zad-r em času neko veliko bolj praktično soei-ti istično skupino, ki .jo Vodi podjetni Sir Slafford Cripps, ki ga podpira tudi skupina mladih docentov oxfordskega vseučilišča. Na programu imajo predvsem socializacijo bank in velike industrije kakor tudi republiko in nekako diktaturo proletarijata, česar pa Angleži ne jemljemo preveč tragično. Ti vrli mladeniči so toliko pametni in v tem oziru pravi in pristni Angleži, da si ne belijo toliko las s socialnim programom, ampak z vprašanjem, kako čimprej priti do politične moči. Oni se že danes ozirajo na komantlirski most, s katerega se vodi angleška državna ladja. Čisto pravilno mislijo, da je nujen predpogoj za uveljavijenje socialističnih ciljev to, tla se zavojujejo mesta politične moči. Imajo pa ti takozvani novosocialisti hude nasprotnike tako v strokovnih zvezah samih kakor seveda v vseh ostalih strankah, katerim moramo v najnovejšem času prištevati tudi — fašistično. Fašisti, ki zaenkrat igrajo v naši javnosti le hol.i komično vlogo, imajo svojega fiihrerja v Sir Oswaldu Mosleyu. Tudi njihov socialni program jc približno tako meglen kakor program gospoda Crippsa in fašisti celo trdijo, dn so oni še boljši socialisti nego radikalni socialisti, ki korakajo pod intelektualnim vodstvom oxfordskih docentov. Oni baje tudi hočejo diktaturo, pa ne samo delavskega proletarijata, ampak vsega ljudstva v celoti, so proti lordski zbornici in za temeljito spremembo demokracije v smislu italijanskega ali nemškega avtoritarizma. S to točko sevetla v Angliji ne bodo imeli nobene sreče, nekaj vpliva na politiko pa bodo brez dvom« zadobili, saj smo Angleži v resnici demokratičen narod. Če pa je gospod M<>sley podoben Crotmvellu, kakor sam o *obi misli, to je pa veliko vprašanje. Toliko pu je le dosegel, da ga časopisje vsaj ne ignorira več s smrtnim molkom, kakor ga je do tlnnes. Pariz, 5. marca. /.. Rimski dopisnik tukajšnjega »Teinpsa« razodeva zelo poučna dejstva v oduošajih med Vatikanom in med Nemčijo. Tr»ko pravi, »da ni res, da je napetost polegla, kajti pogajanja med obema oblastima glede izvajanja konkordata sploh šc niso pričela, ker se dr. Buttmann šc ni vrnil iz Berlina, kamor je šel po navodila. Res je, da se vrše razgovori med nemško vlado in med nemškimi škofi, toda to napetosti, ki vlada med Nemčijo in meti Vatikanom, nikakor ne zmanjšuje. Ravno nasprotno. Vatikan je nezadovoljen. Neprestane aretacije, grožnje, uradna zbadanja, razne vrste nasilstva. ki jih morajo prenašati nemški katoličani, ustvarjajo neverjetno neprijeten položaj. V vatikanskih krogih pravijo, d« je sv. oče zelo v skrbeh zaradi položaja nemških katoličanov. Nekateri vatikanski krogi so zn to. da bi se poiskal kakšen kompromis z nemško vlado, toda v Vatikanu ni nobenega, ki bi nasvetoval popuščanje v načelnih zahtevali katoličanov. Kompromis jc izključen za vedno v vprašanju sterilizacijo iu v pogledu vprašanja enakopravnosti vseli plemen pred zakonom.« »Težave, ki so nastopile v izvajanju konkordata, so podobne težavam, ki so svoje tlni izbruhnile v Italiji: t. kaj naj postane i z. katoliških mladinskih društev in 2. kako nnj sc udej-stvujc v Nemčiji katoliška akcija? Znano je, tla so \ Italiji v pogledu mladinske vzgoje našli nekak kompromis in da je italijanska vlada pristala popolnoma na zahteve Vatikana glede katoliške akcije. Ali smemo pričakovati iste rešitve v Nemčiji? Tega ni mogoče verjeti, ker jc položaj sicer podoben, toda okolščinc so popolnoma druge. Italija je prvič katoliška dežela, nadalje itali janski fašizem dozdaj tudi še ni napadel naravnost krščanske kulture s tem, da bi bil proglasil kull krvi in plemena kot najvišjo pogansko vero novega rodu. V Italiji jc obstojul konflikt med cerkvijo iu državo le v razmejiivi oblasti med cerkvijo in državo, med tem, ko je konflikt v Nemčiji globlji, ker zatlira v osnove krščanstva. Nadalje se cerkev tudi boji. da bi v večinoma protestantski državi, kot je Nemčija, katolicizem nc trpel velike škode, če bi nc imel nobenega vpliva na vzgojo mladine in bi se odpovedal delovanju katoliške akcije.« »Konflikt med Nemčijo in Vatikanom jc torej mnogo bolj resen in v usodnih posledicah bolj dnljescžcn in poučeni krogi so mnenja, dn v sedanjem položaju ni misliti na sporazum, ako nemška vlada ne odneha v zahtevali, ki načelno nasprotujejo krščanskim kulturnim smernicam in stavijo zuprekc delovanju cerkve na duhovitem polju.« Dr. Doilfuss v Beljaku ^ЈГ^шГ Dunaj, 5. marca. AA. Korbiro poroča: Včeraj 1 vico razpolagati s taksnimi ustanovami. Toda v se je vršila v Beljaku impozantna patrijotska manifestacija, kakršne na Koroškem že dolgo ne pomnijo. Na zborovanju deset tisočev kmetov, delavcev in zasebnih nameščencev 6 Koroškega in vzhodnega Tirolskega je imel velik govor zvezni kancelar Doilfuss. Zborovalci so ga sprejeli z burnim vzklikanjem, ter so njegov govor često prekinili z navdušenim odobravanjem. V svojem govoru je g. Doilfuss med drugim dejal, da so Avstrijci lansko leto doživeli veliko duSevno preobrazbo. Občutili so, da je ponovno vstal v življenje pojem avstrijske domovine. Hočemo novega temelja za srečnejšo in lepšo Avstrijo, jc nadaljeval kancelar, hočemo urediti svojo narodno skupnost v resničnem krščanskem duhu, ker smo prepričani, da lahko le na ta način napravimo naS narod srečnejšega. DUSevna preobrazba naSega naroda je nalete'a na najgloblji odmev v vseh slojih resnično rodoljubnega prebivalstva. Hočemo Avstrijo s prebivalstvom, ki bo sestavljeno iz res med seboj složnih bratov. Reči smem, da spada ta duševna preobrazba med najlepše uspehe poslednjih let. Nismo ne sirovi, ne strašni, toda krepki smo in brezobzirni, kadar gre za to, da se našemu narodu zagotovita mir in red. Zaščita delavcev Nato se je kancler kratko dotaknil nedavnih dogodkov. »Leta in leta so voditelji socialno demokratske stranke zavestno pripravljali dogodke, ki so morali prej ali slej privesti do državljanske vojne. Toda velika večina delavstva od samega začetka o tem ni hotela ničesar vedeti. Naša obrambna borba ni bila nikdar naperjena zoper delavce, ne more biti naperjena proti njim, in nikdar ne bo proti njim naperjena. Ta borba je bila zmerom naperjena samo zoper ekstremno skupino marksističnih prvakov, zoper krive nauke, s katerimi se pri delavcih zbujajo prazne in pogrešne nade. Tisti, ki so s tem, da niso pristali na geslo sploSne stavke, skupno z ostalim rodoljubnim prebivalstvom preprečili sploSno katastrofo, ki bi mogla doleteti našo državo, so si — mirno lahko rečem — pridobili zasluge za ohranitev Avstrije še v daljno bodočnost. Reči smem, da so bolestni dogodki preteklih tednov doprinesli k razčiščenju duhov. Mislim, da smem ; reči ne samo v svojem imenu in v imenu vlade, ' ki ji načelujem, temveč tudi v imenu naših kme- ' tov in meščanskih slojev, da so nam zmerom dragi i in mili vsi pošteni delavci, v katerih gledamo ne- | obhodno potreben in koristen sestavni del svoje narodne skupnosti.« »Zagotovili smo zadostno zaščito interesov delavskega stanu. V kratkem izide uredba, ki bo ustanovila glavni strokovni svet avstrijskih delavcev in nameščencev. Razen delavskih zbornic bo ta ustanova pooblaščeni zastopnik delavskega stanu in njegovih koristi. Potrudil sem se, da delavskemu stanu ohranim vse gospodarske ustanove in organizacije, ki jih je doslej imel. Ne bomo pustili, da bi propadle delavske konsumne zadruge, ker smo globoko prepričani, da ima naš delavec pra- vseh teh ustanovah in organizacijah mora prenehati sleherna enostranska strankarska politika. Nova ustava Že prihodnje tedne dobimo v Avstriji novo ustavo, ki sicer ne bo mogla takoj v celoti stopiti v veljavo, ker potrebujemo Se dosti časa, da izvedemo organsko ureditev stanovskih zastopstev. Dotlej nam bo pa potrebna začasna ali prehodna Mussolini - Doilfuss - Gombos ustava. Naša ambicija je, da v naši domovini ustvarimo državno ureditev, ki bi lahko služila za zgled tudi drugim državam. Tudi to je eden izmed razlogov, radi katerih smo odločeni za vsako ceno ohraniti vso svobodo in nedvisnost Avstrije. V svojem boju za resnično svobodo te države smo deležni na vsem svetu mnogo simpatij in smo si pridobili mnogo prijateljev. Nikoli nismo dali s svoje strani povoda nevšečnim odnošajem, o katerih se še vedno nahajamo z Nemčijo. V tem pogledu sme bili vselej samo in edino v položaju obrambe. Hotel bi reči samo še eno. Vsem tistim, ki se še zmerom nadejajo, da morejo slepiti narod z nekimi varljivimi upi, povem: Pustite te blazne nade! Sestanek v Rimu Velika konferenca državnikov bo trajala od 14. do 16. marca Rim, 5. marca. b. Za sestanek mod Mussoli-n-iijem, dr. Dollfussom in Gombosem, ki bo od 14. do 16. marca v Rimu, se že delajo velike priprave. Program uradnega obiska avstrijskega kanclerja in predsednika madjarske vlade še ni objavljen, vendar pa že fašistični tisk poroča, da se bodo vršile svečane prireditve, ki se nc bodo omejile samo na uradne kroge, ampak bo v njih sodelovala tudi vsa javnost, da se tako pred vsem svetom maniie-stira neomahljivo avstrijsko-italijansko-madjarsko prijateljstvo. Gombosa bodo na poti v Rim spremljali zunanji minister Капуа, šel političnega oddelka minister baron Apor in najbrže tudi poljedelski minister Kallay. Tudi Doilfuss se bo pripeljal v Rim v spremstvu nekaterih ministrov. Ni izključeno, da pride z Dollfussom v Rim tudi podkancler major Fey in morda tudi minister Schuschnigg. Razen tega bo od strani madjarske in avstrijske vlade pri šlo v Rim še nekaj gospodarskih strokovnjakov. »Pojpolo d'Italia« naglaša, da je pomen tega obiska v tem, da se oba voditelja vrhovne državne uiprave pripeljeta istočasno na konferenco k Musesolinij'u. Sestanek v Rimu bo po mnenju glavnega fašističnega organa izredno važen tremo tek le politike. »H Resto del Carlino« poudarja, da je za Avstrijo priporočljivo, da se kot neodvisna država uredi in postavi na čvrste temelje, kar se lahko izvede le po avtoritativnih načelih, kajti le tako je mogoča notranja obnovitev Avstrije. Italija jc enako naglašala tudi pravice Madjarske, da se •• da oni minimum, ki je potreben, da ta miren in delovni narod, ki predstavlja sigurno jamstvo za mir, lahko mirno nadaljuje svoje kulturno delo. Po nedavnih dogodkih v Avstriji spremlja Italija z velikimi simpatijami napore avstrijskega naroda, da okrepi svojo politično moč za ohranitev državne nc odvisnosti. Avtoritativno načelo vladavine bi moglo obnoviti staro Avstrijo, ki jo je doslej nepretrgoma tlačil socializem. Nameni Italije Dunajska vremenska napoved: Nekoliko topleje. Spremenljiva oblačnost. Na vzhodnem robu Alp pa bo najbrže oblačnost manjša. Seveda mladina tudi pri nas sili čedalje bolj na dan v vseh taborili. Ettn sani a stranka je, ki ninm nobene mladine za seboj in .je zato zapisana z vso sigurnostjo smrti — to je angleški liberalizem. Izpolnil pu je važno politično nalogo: prešinil je zagrizene konservativne zemljiške aristokrate, da so se liberalizirali in da korakajo danes pod naprednimi in včasih še bolj socialnimi gosli, nego liberalno meščanstvo. Liberalizem pa je na drugi strani tudi demokratiziral socialiste od Labour Party, za katere jc razredni boj samo teoretična fikci.ia, izvzemši samo majo skupino Indenpendent Labour Party, ki jo vodi Maxton, kateri se veruje v razredno borbo kot vodilni princip politike in socint nega razvoja, ki pa je sam zase tako blagih in finih nianir, da je skrajno priljubljen v angleškem parlamentu, ki se njegovih borbenih idej očividno zelo malo boji. Razum ljivo je, da liberalna stranka nima nobenega naraščaja, ki ljubi jasne pozicije in je znto v onoziciji tako proti liberaliziranim konser- vativcem kakor proti demokrat izi ranim socialistom. Kaj pa bo iz tega končno nastalo, to sam Bog ve. Upamo, da ho ostal naklonjen naši ljubi stari in miroljubni Angliji. Zn čudu pa imajo tudi konservativci za ! seboj nekaj mladine. To je dokaz, da imajo konservativne ideje danes neprimerno večjo j privlačno silo ko liberalne. K sreči pa ima konservativna stranka neprecenljivega vodjo v Balthvinu, ki je tnko skromen in obenem prometen, da je mladi konservativni opoziciji odstopil v vlndi mesto poljedelskega ministrstva, v katerem sedi mladi Elliot, drugega 37 letnega opozicionalca konservativne mladine, Lord Privy Seal Edemi, zelo talentiranega človeka, pn jc postavil v urad zn zunanje zadeve. To je bilo zelo pametno, ni pa mladine seveda popolnoma potolažilo, ker bi ta seveda imela raje v rokah celo vlado, nego samo par mest. To je — vidite — kakor mislim, precej } i točna slikn našega sedanjega položn.in. (J. O. so čisti. Ona ima kot velika država zmagovalka pravico, da določi norme in navodila, po katerih bi se lahko organiziralo gospodarsko sodelovanje v Podonavju. „Temps" svari Rimski doipisnik »Ternpsa« piše o sikorajš-njem sestanku med Mussolinijcm, Dollfussom in Gombosem v Rimu in pravi, da Italiji pač ni treba sklepati z Avstrijo in Madjarsko kakšen politični blok de i u r c , ko taik blok de f a c t o že obstoi. Dopisnik nato navaja italijansko dokazovanje, da se Mali zvezi ni treba ničesar bati spričo ureditve gospodarskih odnošajev v Podonavju. kakor si to ureditev predstavlja Italija. Tcimpsov« dopisnik dodaja, da zbuja italijanska politika veliko nezadovoljstvo v Nemčiji, kjer mislijo, da se Italiji ne sme dovoliti, da bi napravila iz Avstrije nckakSno Mandžurijo. S to svojo politiko zbuja Italija nezadovoljstvo tudi v državah Male zveze. Dopisnik misli, da prihaja Italija do spoznanja, da Mala zveza res obstoji in da zato predstavlja dejansko silo. Zato je dopisnik prepričan, da Italija ne bo smela ponoviti svojih nekdanjih napadov na Jugoslavijo. Trst in Reka -- svobodni luki London, 5. marca. b. Agencija Reuter poroča, da se bo na sestanku med Mussolinijem in Gombosem ter dr. Dolliussom končnoveljavno odobril načrt o ustvaritvi svobodnih luških con za Avstriio in Madjarsko v Trstu in verjetno tudi na Reki. Kakor se čuje. so se s tem v zvezi že pričela pogajanja, ki sc tičejo izvoza britanskega premoga v Avstrijo. Z britanskim premogom bi se preskrbele avstrijske državne železnice, Avstrija pa bi ta premog plačala z izvozom svojega lesa v Anglijo. Najnovejša ugibanja Budimpešta, 5. marca. p. Glede pogajanj za gospodarsko sodelovanje med Italijo in AvsLrijo sc izve iiz ipolu.radmega poročila, da se bo to sodelovanje uredilo na podlagi Mussolinijevega memo-randa z dne 28. decembra lanskega leta. Novi gospodarski sporazumi ne bi temeljili na carinski zvezi treh držav, kot se je prvotno mislilo, ampak bi Italija dovolila tako Madjarski in Avstriji samo prednostne carine za uvoz vseh predmetov iz teh dveh držav Italija pa se obvezuje, da bo skušala doseči pri Franciji in Nemčiji iste ugodnosti z i madjarski in avstrijski izvoz v ti dve državi, kot jih daje Italija. Grčija-Češka Praga, 5. marca. p. Grški gospodarski minister Pazmnzoglu je dunes sprejel češke, in inozemske časnikarje ter jim je izjavil, dn je prišel v Prago, ila se porazgovori s češko vlado o glavnih ovirah češkogrške trgovine. Obe vladi skušnii na podlagi Leh razgovorov najti pol za povečanje medsebojnih gospodarskih stikov. Mnenja je. dn bo devalvacija češko krone imela ugodne posledice za češki izvoz, posebno v Grčijo. Pohvalil je nadalje češke socialne ustanove. Ulede balkanskega paktu je mnenja, da bo tudi Bolgarija v doslednem čnsu pristopila k paktu. Minister Puzmazoglu odnotuje v Puriz. Sinin iSIXJ VENEC-., dno G. marca Mi* Štev. 54. Stavijski in Iramasoni V strašnem vrtincu Aretacija za aretacijo - Nov zločin - Poštena Francija se vzbuja Proračunska debata v Narodni skupščini Proračun prosvetnega ministrstva C h e r o n Pari?., 5, marca. Danes ni več dvoma, da ho alera Stavijski podala za Francijo usodnega pomena bodisi v dobrem bodisi v slabem smislu. Govori ee že o prcdiStoječi demisiji predsednika republike Lebru-na, o razkolu do skrajnosti kompromitirane kocial-noradikalne stranke, o neizogibnosti, da bo moral iz vlade izginiti g. Herriot, ler o razpustu poslanske zbornice. Če dodamo k temu tajne in očitne priprave resničnih opozicionalnih slrank, ki so nezadovolpie z. režimom ali pa z republiko samo, potem si ni težko predstavljati, kakšen političen vrtinec jc povzročil veleslepar Stavijski, ki so ga .spravili d ssela njegovi najboljši prijatelji iz bloka tramasonerijc. Doumergue in Cheron ne prizanašata nikomur Predsednik Doumergue jc 3. marca, ko je sprejel sina umorjenega sodnika Princea, izjavil, da > jc bvnda Stevijskega obkoljena in da nihče ne bo ušel.« Justični minister Cheron pa, ki vodi preiskavo brez ozira, je izjavil: »Medtem ko z vsi odločnostjo nadaljujemo preiskavo glede goljufj Stavijskega, jc treba, Ca obenem tudi najdemo miril« nesrečnega sodnega svetnika Princea. Zakaj v tej zadevi vlada mislciij, ki ga moramo razkriti. To zahteva najelemcntariiejša pravilnost. Nc bomo sc strasiii nobenega truda, da morilce izsiedimo in nrimemo. Francija je postala plen zločinske bandc, l:i se ni ustrašila ničesar, da izvede svoje zločinske načrte. To bando je treba popolnoma razkrinkati in kaznovati.« Kdo je morilec sodnika ? Ljudski glas dolži Pressarda Tednik Aux Kcoules < prinaša dolg senzacionalni članek, o katerem pravijo, da je spisan na podlagi avtentičnih pndalkov, in kjer naravnost [rji, da jc Princea dal umorili bivši državni tožilec Panza in seinskega dcpailemenla Pressard. Piessard je bil neznaten lokalni uradnik, ko se je zaljubila vanj sestra Camillea Chautempsa, vdova po nekem podprefektu. Od tedaj je Pressard s pomočjo vladajoče stranke čudovito hitro avanzi-ral in dosegel eno najvišjih mest francoske republike. Zato je bil brezmejno vidan Chautempsu, pod kojega zaščito je zakrival sleparije Stavijskega. Doznalo se ie, da je zaklenil v miznico sodnijska poročila proti Stavijskemu že 1. 1926. Potem je zakril zadevo S avijskega I, 1929 in v tretjič I. 1920. V tej zadevi je bilo zaslišanih že veliko sodnih in policijskih uradnikov, ki so to brezdvom-nj potrdili. Sodnik Glad, kateremu je bila pover-leua preiskava v zadevi goljufivih ogrskih bonov I, 1931, je izjavil, da je to zadevo zasledoval na-prij, dasi mu je Pressard naročil, naj jo zaklene v miznico. Najbolj senzacionalno pa je, da se je ob tej priliki tudi odkrilo, da ima framasonska maiija na vesti še tretji atentat fii pa se je k sreči izjalovil. Advokat Jallu, ki jc v aicro Slavijskega podiobno posvečen, jc pred komisijo parlamenta izjavil, da je čudežno ušel smrti f.Tcd par dnevi. Ko sc je namreč z avtomobilom vrnil iz. Rouena ponoči, je zapazil tovorni Važna nemška izjava avlo, ki je vozil, zapirajoč ulico. Na avtu pa ni hilo nobenega tovora. Dasi je Jallujev šofer dajal neprestano signale in zmanjšal brzino, se tovorni avlo ni premaknil od svoje smeri, ampak je celo naenkrat zamanevriral tako, da se je zaletel v Jallujev avtomobil. Šofer in advokat sla bila vržena z voza, tovorni avto pa se je z največjo brzino oddaljil. Splošno prepričanje jc, da je bil nameravan atentat, ker je Jallu ena najvažnejših prič v umazani aleri Stavijskega. Ni dvoma, da bo Pressard kmalu aretiran, in mož, ki ve, da mu ta usoda ne uide, je izjavil, da ima mirno vest, da pa ve veliko zelo važnih stvari, katerih ne bo zamolčal .., Razdor v framasonskem bloku Razume se, da je vsled teh dogodkov poslanski klub radikalne stranke v palači Bourbon zelo vznemirjen. Sedaj poslanci nc govorijo več o svojem prihodnjem strankarskem kongresu, ki da bo »pomedcl vs1 reakcionarne elemente«. Narobe, pojavil se jc razkol v stranki sami, ki jc prišel do izbruha na zadnji seji parlamentarnega kluba, kateremu ludi itačcljiije Chaulemps. Mnogi poslanci so namreč Chautempsa ljulo napadli, zakaj je svojčas od njih zahteval, da naj glasujejo proti parlamclarni preiskovalni komisiji, za katero so polem morali glasovali, ko je prišel na vlado g. Domurrgue. »Vi ste nas prevarali* — so vpili poslanci — »in na kongresu v Clermont-Ferrandu bomo o tem govorili naprej!« V zelo težavnem položaju se nahaja tudi g. Edouard Herriot zakaj vsa javnost zahteva, da mora izstopiti iz vlade skupaj z g. Sarrautom, o katerem se sedaj govori, da je s počelka pospeševal preiskavo v zadevi Stavijskega samo navidez zalo, da prevara publiko in da za kulisami to preiskavo zadržuje. Se bolj pa je kompromitiran Herriot, ker listi sedaj gotovo na jiodlnci indiskrccijc iz tozadevne ministrske seje objavljajo, kako zelo sc je llerriol zavzemal za Pressarda in kako se jc zaradi lega spri z justičnim ministrom Cheronoui. Na predlog llerriota je namreč ministrski svet preje sklenil, da Pressarda ne odstavi, ampak da ga premesti na kasacijsko sodišče. Cheron je potem dosegel, da so Pressarda odstavili. Pravijo, da je ludi g. Doumergue mnenja, da morajo radikalnosocialni ministri kabinet zapustili in da je ludi nemogoče, da bi (Tiaulemps ostal predsednik radikalnosocialističnega kluba, ko je vendar dokazano, da je zastavil ves prestiž vlade za to, da se Stavijski in njegovi prijatelji zaščitijo in nemoteno nadaljujejo svoje ogromne sleparije, zalo ker so pripadali framasonski bratovščini. »Frama-sonski loži se ne sme dovolili, da bi po svojih članih v kabinetu nadaljevala svojo zločinsko akcijo« — lako pravi nek ugleden pariški dnevnik. Kaho je hotel Stavijski kompromitirati najvišjo osebo Francije Afera Stavijski pa ima še neko bolj mučno po sledico. Zn omenjeni tednik »Aux Ecoules« tnli namreč, da se tla čekovnih talonih nahaja tudi gospa Le brun. ki je dobila 25.000 frankov. Toda takoj se je ugotovilo, da je (a visoka gospa, znana po svoji dobrodelnosti iu požrtvovalni ljubezni do vseli potrebnih, dobila ta denar v dar od Slavijskega izrecno v dobrodelne namene za akcijo, ki jo vodi ona sama. Je pa (o dokaz, kakšnih rafiniranih sredstev se je Stavijski posluževal, da bi svojemu krogu približal najvišje osebe. Visoka gospa ostane torej tako čista, kakor je vedno bila. vendar pa je razumljivo. da je afera hudo polrla njo in predsednika republike samega. O. Lebrun jc silno pobit in je zapadel v nevarno melanholijo. Na zadnjih sejah mi-nislrskega sveta, katerim je predsedoval, ni spregovoril besede in je vse odredbe podpisal molče. Svojim največjim tovarišem loži. kako strašno ga teži teža odgovornosti, in sc z žalostjo spominja prejšnjih časov, ko je bival v svoji hišici v Мегсу le llaut. kjer je bil srečen, dokler ga niso poklicali na mesto predsednika republike. Iztrgani odrezki Action francaise« trdi, da jc policijski agent Bony, ki ie notranjemu ministru Sarraulu prinesel čekovne ialone Slavijskega, bil lajni agent Chautempsa. katerega je sedaj izdal. Вопуја jc vlada s?-daj res zopet sprejela v državno službo, iz katere jc bil svojcas spoden, Bony pa jc — (ako trdi »Ac-iion Francaise* — preden jc talonsko knjigo oddal juslićnemii ministru, iztrgal več talonov. ua katerih so bila imena nekaterih visokih osi-b. Imena vseh, katerim so bile izplačane na podlagi teli čekov podkupnine. ho vlada objavila v torek dne 0. t. m. Belgrad, 5. marca. m. Na današnji skupščinski seji, ki se je pričela ob 8, eo poslanci nadaljevali pretres proračunskega predloga za 1934-35 v podrobnostih za prosvetno ministrstvo. K proračunskemu predlogu je podal daljši ekspoze prosvetni minister dr. ilija Šuinenkovič. Kar tiče ijudskega šolstva jc navedel nekaj številk in podatkov. Tako je bilo 1. 1919 v naši državi 7465 šolskih poslopij, I. 1930 pa 8797. L. 1919 je obiskovalo ljudske šole 967.000 otrok. 1. 1934-35 pa jih obiskuje 1,262.000. L. 1919 smo imeli 17.719 učiteljev, danes pa jih je 24.612. Prosvetni minister navaja, da so krediti znižani tako pri srednjem kakor tudi pri visokem šolstvu. Za meščanske šole so se krediti zvišali za okoli 28 in pol milijona Din, Za osnovno šolstvo ic predlaganih 503 in pol milijona Din, to sc pravi, krediti so zvišani za 17 in pol milijona Din, Danes imamo okoli 1200 razredov, ki nimajo svojih učiteljev, so pa tudi cele občine, ki nimaio učiteljev, čeprav eo si povečini s svojimi lastnimi sredstvi zgradile šolska poslopja. Na drugi strani pa leži v prosvetnem ministrstvu okoli 1700 prošenj diplomiranih učiteljev, ki prosijo za službe. Letos se tem prosilcem pridruži še 1300 novih učiteljev, ki bodo dokončali učiteljske sludije. Tu naglasa prosvetni minister, da se bodo vsi prihranki, ki mu jih omogoča vlada s pooblastili, uporabili v glavnem za nastavitev novih učiteljev. Na la način se bo dobilo v resoru, ki šteje približno 34.000 nameščencev, pri ljudskih šolah kakih 200 do 300 praznih mest, na srednjih šolali pa kakih 30 do 40. Na to bo prosvetno ministrstvo zelo pazilo. Tukaj prosvetni minister že sedaj apelira na poslance, da bodo v slučaju, če bo polrebno, še v teku tega leta, pristali na nove napore. Nadalje navaja številne podatke: L. 1929-30 je končalo na belgrajski univerzi svoje študije 553 akademikov, i. 1930-31 713 akademikov, 1. 1931-32 811 akademikov, leta 1932-33 821 akademikov. Na univerzi v Zagrebu 1. 1930 337, I. 1930-31 477, 1. 1931-32 617, 1. 1932-33 572 akademikov. Na univerzi v Ljubljani pa je stanje stacionarno. Vsako 1'cto dovrši enako število akademikov svoje študije. Nastal je torej akuten problem, ki ga jc po mnenju prosvetnega ministra nerodno imenovati hiperprodukcijo intelektualcev. 'I a problem jc treba vzeti v metodičen in resen pretres, Problem se ne more rešiti naenkrat in hitro, ampak v etapah in z največjim razumevanjem. Predvsem je treba paziti na to, da se izobrazi čim več dijakov v strokah, ki odgovarjajo gospodarski strukluri naše države. Prosvetni minister tukaj opozarja na meščanske šole, ki naj bi se prilagodile popolnoma krajem, tako da bi se v kmetskih krajih vzgajalo dijaštvo v kmetskem duhu, v industrijskih pa v industrijskem. To je bila brez dvoma politika, ki je dominirala pri ustanovitvi teh šol. Tu govori prosvetni minister o problemu naše pro-svete ter izjavlja, da pričakujemo od naše pro-svete, da da jamstvo za zdravo moralno podlago ler da mladino s čistimi idejami in pravo resnico ohranijo pred pretresi, ki vodijo č&sto v ekslreme. Kar tiče učnega načrtu /j ljudske šole, obstoji splošen načrt žc od lota 1927, izdelal pu se je (udi nov, ki bo stopil I. septembru letos v veljavo. Kar tiče učnega načrta za srednje šole, v tem oziru še ni dovršeno drujro delo kakor izdelava navodil z.u delovanje ravnateljev in profesorjev. Tn navodilu pa bodo jiopoluoma gotova šele v toku dveh do treh nirsoccv. Kar tire univerz, izjavlja prosvetni minister, da še ui^o izdelano fakultetne uredbe, čeprav jc bil sprejet splošen zakon in splošna uredba o univerzah. Nato je govoril prosvetni minister, naj bi se unifikaciju izvršila po onem, kar je boljše in popolnejše. Kar Iiče učnih načrleov sploh, so ti v zvezi z. učnimi knjigami. štimenkovič govori nadalje o nalogah nči-teljslva in izjavlja, dn jo treba posvečati učiteljiščem največjo skrb glede Strokovne ii> nacionalne vzgoje. Če bodo tu potrebne še kake spremembo, se bodo izvršile. Po statistiki od I. marca li>4 imamo v vrbaski banovini 10 pra- znih šol in 50 razredov brez učiteljev, v \ardur-ski 9 praznih šol s 144 razredi lire/, učiteljev, v drinbanovini 9 praznih šol z. 01 razredi brez učiteljev, v dravski banovini H praznili šol s 174 razredi brez učiteljev, v niornvski banovini 17 praznih šol s 134 razredi brez učiteljev, v zrlski banovini 31 praznih šol /. 92 razredi brez učiteljev, v primorski banovini 35 prazniti Sni s 141 razredi brez učiteljev, v sav. ski buuoviui 8 šol z 152 razredi brez učiteljev. Kar tiče Belgradu, Zeniunn in Punčcvn, ni praznili šol, pač pa je 21 razredov brez učiteljev. Tu prosvetni minister ponovno naglaša, da bo temu vprašanju posvečal največjo pozornost. Treba jo torej reform. Jasno je tudi, ila bodo (o reforme imele za posicdico finančne izdatke. Za prosvetnim ministrom sla govorila Cjor-gje čirič in dr. Vidovič, ki je zagovarjal unifi-karijo učnih kujjg. Oba sta glasovala za proračun. Alojzij Pavlic je govoril o potrebi državljanske vzgoje. Na dopoldanski sc.ji so govorili še Millvoj leko-vič, Ignjat Stefanovič, Stepanovič, ki zahteva, da se znižajo za 25 odst. dotacije narodnim gledališčem. Bogomil Vošnjak je plcdiral za izvedbo ;ugo-slovanskega kulturnega programa. Sever Varga gr-vori o polrebi zgraditve novih šol. Vsi poslanci fo izjavili, da bodo glasovali za proračun. Dr. MetikoS govori za unifiikacijo učnih knjig. Ivan Petkovič ple-dira za povečanje kreditov za ljudske šole. Nato so govorili šc Arangijel Savič, dr. Kešeljevič, ki bo glasoval proti, in dr. Milan Stijič, ki bo glasoval za proračun. Scia je bila nato prekinjena in se je nadaljevala ob 4 popoldne. Na popoldanski seji so šj govorili Milutm Jclič. Todor Novakovič, Fra»ic Centov ič, Milutin Jevtič, vsi za. Proli proračunskemu predlogu je govoril Josip Stažič. Nadalje so g>vo-rili še Josip Šega, Alojz Dermelj, Matijevič, Jovan Dovezenski, Vckoslav Spindler, Milenko Milutinc-vič, ki bodo vsi glasovali za proračun. K proračunu prosvetnega ministrstva sta še govorila poslanca Vckoslav Spindler in Omer Kaima-kovič, ki je govoril proti levičarski literaturi. Vsem poslancem je v kratkem govoru odgovoril prosvetni minister dr, Ilija Šumenkovič, nakar je bil proračun prosvetnega ministrstva sprejet: tudi v podrobnostih. Notranje ministrstvo Takoj nato so začeli s podrobno debato o рггм Tačunu notranjega ministrstva. Olvoril je debato notranji minister Žika Lazič, ki je rekel, da je njegov proračun letos za 7 milj. Din manjši od lanskega. Izvršil je večjo redukcijo orožništva, :n sicer je bilo reduciranib 233 orožniškah častnikov, narednikov in proetakov. Notranje ministrstvo je izvršilo tudi zelo veliko zakonodajno delo. Ошсша novi občinski zakon in zakon o strankah. Notranji minister omenja nato tudi, da se v notranjem ministrstvu pripravlja nov zakon o volitvah narodnih poslancev, nadalje nov zakon o mestnih občinah, zakon o državni statistiki in zakon o prestopkih. Nadalje omenja minister, da jc uredništvu uspelo onemogočiti delo raznih ilegalnih organizacij. Razkrinkali so komunistične centrale v Ljubljani, Zagrebu, Vršcu, Banjaluki, Mostarju in Cetinjn. Onemogočeno jc tudi delovanje macedonske organizacije VMRO. Ta organizacija je letos poskusila" 25 vpadov v nošo državo, od katerih sp samo trite uspeli in še pri teh treh vpadih je bilo 15 ubitih, od teh 9 voditeljev. Tudi emigrantske teroristične akcije se niso posrečile in naše uredništvo je pravočasno odkrilo družbo »Peter Оте1« v Zagreba. (Narodni poslanci kličejo: »Živel kralji«! H koncu naglaša, da notranje ministrstvo sedaj spro.ema v službo samo kvalificirano osebje, in to predvsem abrolviranc pravnike. Skupščino prosi, da «pre;ma njegov proračun. Ob 10 sc je seja zaključila in sc nadaljuje iutri ob 8 zjutraj. Debata bo zelo burna, ker govori ludi dr, Niktč. „Med Francijo !n Nemčijo ni spornih meja, ko se uredi saarsko vprašanie" Pariz. 5. marca. p. Nemški propagandni minister ur. Gobbcls je dal zastopniku pariškega »Malina« dal.šo izjavo, v kateri pravi: Nemčija jc pokazala najboljšo voljo, da sc konča večsloletni kivavi boj med obema narodoma. Ko bo urcjiao si>trsko vprašanje, potem ni več nobenih sporuih meja med Francijo in Nemčijo, kakor jc to izjj".l »am Hitler. Ostanejo le šc gospodarska vprašan a, katerih pa bo z oziiom na živl,enjsko važnost go-•pcdrrskih stikov med obema državama lahko ic-šifi zadovoljivo. Na vprašanje urednika »Malina- , zr-kaj se Nemčija oborožujc, jc dejal Gobbcls, da vidi nemške sosede, kako sc pri njih veča nurod.ia z.ivest in se pripravljajo z vsemi silami na afirma- Položaj brodolomcev „ Čeljuskina" brezupen ? Berlin, 5. marca. c. Tukaj so danes ujeli radio-vest od poveljnika posadke Icdolomilca »Čaljuskl-ra., ki je ulonil v Severnem morju. Po tej vesti jc položaj posadke brezupen. Plasl ledu, na katerem se nahaja posadka, se jc odcepila in sedaj pluje proti Bcringovemu zalivu gnana od toplih lokov. Vsled teh toplih lokov je ledena plast začela po-*ati in je samo še vprašanje nekaj ur, da se plast razbije in utone v toplejših vodah BerintSovega zaliva. Iedolomilec Molensk s polno paro pluje cijo svojega naroda. Nemci razumejo in vedo, da sc moia Iranci,a pripravljali, da svojo varnost ubrani proti vsakomur. Priznati pa mora isto pravico tudi Nemčiji, ki si želi glede oboroževanja rav-nnpravnosti s svojimi sosedi. Nemčija pa slremi tudi za pomiritvijo, za kar je najboljši dokaz sedenje sodelovanje med Poljsko in Nemčijo. Povpra-šdn od »Matinovega« urednika, če je nemški narod za tako politiko, je odgovoril dr. Gobbcls, da je o tem že jasno izpregovoril nemški narod, ho je pri lanskem plebiscitu dal popolno pooblastilo nemški vladi in režimu, O nesoglasjih v /Udi jc dejal dr. Gobbels, da jih ni in da je v nemški vladi popolno soglasje. posadki na pomoč, vendar bo najbrž prišel pre-kasno, ker sc mora boriti z velikimi plastmi ledu, ki plujejo proti jugu. Moskva, 5. tnarca p. Znanemu ruskemu letalcu Japideskeinii ae je posrečilo doseči brodolonice Čeljuskina. Njegovo letalo jo srečno pristalo na lelu ter sprejelo 1(1 žensk in dva otroka, ki jih je potem odpeljal na jug do stalnih človeških bivališč. Ta njegov polet jo poseliti o vreden omembe, ker je vladal izredno hud mraz. hilo jc 10 stopinj pod ničlo. Pričakovali je torej, da se bodo izvršili tako srečno (udi ilrtlgi poleti in da bodo rešeni vsi brudolouiei. Sestanek med našim in bolgarskim kraljem I Belgrad, 5. marca. Ko se ie bolgarski kralj Boris peljal skozi našo državo 4. I. m. na povratku v Bolgarijo, jc prišel Nj. Vel. kralj Aleksander, ki se mudi na Oplencu, z avtomobilom ob 8.58 na železniško postajo Mladmovac, da se sestane s kraljem Borisom in ga (»ozdravi. Oba vladarja sta sc nato peljala do prihodnje postaje simplon-orientskega ekspresa. Nj. Vel. kralj Aleksander se jc z avtomobilom vrnil na Oplenac. Sestanek jc bil čislo zasebnega značaja. Reševanje ponesrečenih ribičev Moskva. 5. marca AA. Tas poroča: Pred dn?vi jc odneslo na ledeni plošči v Kaspišketn morju 100 ribičev in ICO konj. Po zaslugi združenih naporov ladij in letal sc je posrečilo velik del ribičev rešiti, vendar jih je pa še zmerom 80 ostalo na ledu. 7daj so žc 10 dni odrezani od sveta. Vzlic temu jc pa upad, da jih bo moči v kratkem rešili. Incident na bolgarski meji Belgrad, 5. marca. 2. t. m. ob 10 so štiri neznane osebe prišle iz Bolgarije nn naše ozemlje pri vasi Strezimirovci, okraj Bosiljgradski. Ko so že bile kakih '200 metrov od državne meje, so jih opazili naši obmejni stražniki in jim veleli Stoj!« Vsi štirje pa tega niso hoteli storiti, temveč so sc naglo obrnili proli meji in streljali s puškami na naše gratiičarje. Pri tej priliki ic padlo 5 do 0 strelov, a tudi naši granicarji so odgovorili s slreli. Naši grantčarji so ubili dve len neznanih oseb, drugi dve osebi sta se pa rešili čez mejo. / ogledom na licu mesta s strani mešane jugoslovansko-bclgnrske komisije jc bili ugotovljena identiteta obeli ubitih oseb. Lna teh je Siojadin Jakovič. druga pa Mitar Sol nov, oba iz obmejne vasi Džinlrovci ua bolgarskem ozemlju iu oba bolgarska državljana. Pri pregledu obleke sj pri enem našli revolver parabellum z S naboji. Drugi dve,osebi, ki sla so rešili na bolgarska tla, sta bili oboroženi i iiiatmlichcrcauia. ker so ua mestu ua našem ozemlju, osi koder sla streljali ua naše g ranica rje, našli naboje teli nttšk. Iz vsega lega sledi, da gre za alenlatorsko skupino, ki uaj bi ji bili obe ustreljeni osebi, rodom iz neposredne bližine bolgarsko-jiigoslovaiiskc meje, za vodnika. Trupli so izročili bolgarskim oblast v om v pokop. Zamenjava bankovcev Belgrad, 5. marca. m. Rok zn zamenja' anjc bankovcev. |xilcgujcnih iz prometa iu siccr: jio 50 Din z datumom I. avgusta 1014, po 20 Din i datumom r>. januar 1005. iu po 10 Din z datumom 2. januar P413, jc podaljšan do 31. marca 1031. Dalje sc rok nc bo iMidaljševal. ' t Mala zveza in Rusija Bukarešt, 5. marca. p. »Cuvcntul« poroča, da bo turški zunanji minister Tevlik Ruždi bej 15. marca prispel v Bukarešt, prej pa se bo ustavil v Sofiji, kjer bo ostal dalej časa. V tukajšnjih političnih krogih trdijo, da bosta romunski zunanji minister Titulescu in turški zunanji minister Ruždi bej določila skupen odhod v Moskvo zaradi pogajanj s Sovjetsko Rusijo za obnovitev diplomatskih odnosov med Sovjetsko Rusijo in Malo zvezo. Dimitrov • poslanik v Španiji ? Soiija, 5. marca. b. Sofijski tisk poroča, da b} sovjetska vlada imenovala Bolgara Dimitrova v kratkem za svojega diplomatskega predstavnika v Madrid«. Dimitrov bo dobil naslov izrednega poslanika v Španiji, Grafiki pri lin. ministru Belgrad, 5. marca. AA. Predstavniki zveze gt a-fičnih podjetij, zastopniki društva faktorjev in predstavniki grafičnega delavstva Jugoslavije so d*nes obiskali finančnega ministra, Odpodanslvo je pojasnilo g. ministru, v kako težavnih razmerah je danes grafična industrija v naši državi zato, ker je z zakonom o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah uveden monopol za razne tisKovinc iu obrazce. Odposlanstvo je prosilo, naj bi tudi v bodoče prepustil tiskanje obrazcev privatnemu tisku. Taksiranje lakih obrazcev bi bilo mogoče, tudi čc bi jih tiskala privatna industrija, nc da H bili prizadeti interesi državne blagajne. V par tirslicoh Ameriški parnik City of Montgomery je začel na sredi pola med Šavannah in Newyorkora goreti. O u.sodi potnikov in tovora še ni poročil. (P) Predarlski deželni zbor je danes izglasoval po-oblastilni zakon za deželnega glavarja, po katerem lahko deželni glavar menja vse deželne zakone, če deželni zbor ne more priti skupaj. Obenem so bi'i izvoljeni tudi drugi člani deželne vlade iz vrst večine deželnega zbora. (P) V bližini Kutaisa v Kavkazu je zgorela cela vas s 180 hišami. Število mrtvih in ranjenih je znatno. (P) P. Število brezposelnih na Češkoslovaškem je konec meseca februarja t. 1. znašalo S1S.OOO, kur pomeni, da so je v teku enega leta t. .i. od februarju lani brezposelnost zmanjšala za 272.000 oseb. Španska policija je presenetila skriven monarhi-stični scstaucK. -II udeležencev jc aretirala, med njimi tudi |xislaiica Albinano. Iz Sangaja poročajo, da so tibetanske čete prekoračile reko Tnng-Sia in prišle na kitajska tla. Med * bctanci iit četami Sc-Cvana sc vrše Ijuti boji. Maribor se je poslovil od dr. Jankoviča List in evangelij se bosta pri maši pela v slovenskem jeziku Zadnji -Škofijski list« prinaša odločbo prevzvi-šenega g. knezoškofa dr. Gregorija Rozmana te-le vsebine: Z reskriptoin od 17 aprila 1021 je papež Benedikt XV dovolil rabo v slovenščino prevedenega rimskega obrednika. Z istim reskriptoin pa je bilo tudi dovoljeno list in evangelij pri svcli maši peti v jeziku I j u d s t v a. G. škof dr. Rozman sedaj razglaša, da se tega papeževega dovoljenja duhovščina ljubljanske škofije sme posluževati od letošnje Velike n o -č i naprej. Vaška tragedija Letošnji novomašmki KJERKOLI BOD V nedeljo popoldne so pokopali na mariborskem pokopulišču pokojnega ministru dr. Jankoviča Franceta. Predstavniki oblasti in več-tisočglava množica ljudstva gn je spremljala na zadnji poti. Pogrebne obrede je opravil mariborski stolni prošt dr. Maks Vraner. Pevsko društvo »Maribor« mu je zapelo pretresljive žalostinke. Ob odprtem grobu so se poslovili od rajnkega dr. Vilko Marin v imenu zdravniške zbornice, dr. Josip Leskovar v imenu Slov. kat. akad. starešinstva in dr. Santl, zdravnik kaznilnice v Lepoglavi. »Danica« je položila svojemu prvemu predsedniku na grob lep venec, ki gu je prinesel njen zastopnik akademik Schart. Podrobnejše poročilo o pogrebnih svečanostih je prinesel »Ponedeljski Slovenec«. Pri delu v gozdu ga je zadela smrt Dne 3. marca 1934 sc je dogodila ta-le huda nesreča: Matija Turk, posestnik iz Hriba pri Minjah je šel omenjenega dne s svojo hčerjo v gozd sekat drva. Na hrast, katerega sta žagala, je bila naslonjena že suha bukev. Ko pa je hrast padel, jc sprožil tudi bukev. Turk se je sicer takoj umaknil, se je pa spotaknil in, padel, nanj pa bukev. Suha veja se mu je zasadila v levo sence in povzročila takojšno smrt. Hči Kristina, ki je bila poleg, je z grozo sklicala ljudi iz bližnje vasi Lazine. Ti so ponesrečenega moža odnesli na dom prestrašeni ženi. Pokojnik je bil star 00 let ter vnet katoliški mož. V svoji mladosti je bil v Ameriki in si prislužil nekaj denarja, da si je lahko razširil svoj gruntec. Sedaj pa ga je doletela tako nesrečna smrt. Zapušča tri hčere, izmed katerih je doma samo še ena. Najstarejša hči je tukajšna poštarica. V večnost je oćlšef zopet priden in pošten ter zaveden krščanski mož. Rokoj njegovi duši! Letos bodo posvečeni v mašnike ti-le bogo-slovci ljubijanske škofije: Iz V. 1 e t n i k a : 1. Ivan Dolšina, roj. 21. avgusta 1909 v župniji Velike Lašče; 2. Janez Jenko. roj. 5. maja 1010 v župniji Mavčiče; 3. Jožef Kota It, rojen 20. aprila 1909 v župniji Semič; 4. Janez Oblak, rojen dne 7. tnaja 1010 v župniji Horjul; 5. Anton Oreha r, rojen 13. junija 1010 v Predosljih; 0. Janez Pregeljc, rojen 29. avgusta 1900 v Be- ro i en Alojzij Prečna. gunjah pri Cerknici; 7. Jožef Prem rov b. februarja 1900 v župniji Cerknica; S. Turk, rojen 21. novembra 1909 v župniji Iz IV. I e 1 n i k a : 9. Karel B a b n i k , rojen 10. novembra 1909 v Mekinjah; 10. Ludvik Cepou, rojen 28. avgusta 1908 v Horjulu; II. Milan Kopušar, roj. dne 30. oktobra v Školji Loki; 12. Anton Slopar, roj. 4. maja 1910 v Boštanju; 13. Avguštin 2avbi, rojen 10. avgusla 1909 v Zg. Tuhinju. Ptuj, 5. marca. Preteklo noč se je odigravala pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju tragedija, ki je zahtevala smrtno žrtev mladega dekleta. V pozni noči se je pojavil pod oknom 24 letne posestniške hčere M. Ž. pri Sv. Lovrencu vasovalec, ki je zahteval, da mu odpre vrata. Da se otrese nadležneža, je dekle vstalo iz postelje, se oborožilo z vrčem vode z namenom, da polije nasilneža z vodo. Dekle je odprlo hišna vrata in svoj naklep tudi izvršilo. To je pa vasovalca tako razkačilo, da se je zagnal v deklino, ki je vsled njegovega nasilnega sunka paJla v znak ter udarila z glavo ob trda vežna tla s tako silo, da je obležala nepremična. Radi nastalega ropota so prihiteli domači, ki so ležečo spravili v posteljo. Z grozo so opazili, da je že mrtva. Pri padcu se ji je razbila lobanja, kar je povzročilo takojšnjo smrt. Ker je bila pokojnica znana kot mirno in pridno dekle, je njena smrt ' razburila ondotno prebiva'stvo in to tembolj, ker je reva lako tragično končala svoje mlado življen e. Tuhinjska žrtev zavratnega umora Kdo je umorjeni vedo, kdo je morilec pa še ne Kamnik, 5 marca. V »Ponedeljskem Slovencu« smo že jx>ročali iz Tuhinjske doline o skrivnostnem umoru v gozdu nad vasjo Buč, v bližini Šmartina. Zjutraj so našli na samotni gozdni jx)ti truplo mladega moškega, ki je ležal na obrazu z rokami v hlačnih žepih in je bil od zadaj ustreljen v glavo. Vse je kazalo, da se je jx>noči vračal nič hudega sluteč domov, v gozdu pa ga je nekdo počakal in ga ustrelil. Dolgo niso mogli ugotoviti, kdo je ustreljeni mladenič, končno pa se je dognalo, da je lo Filip Gerbec, posestnikov sin iz majhnega kmečkega naselja Pšajnovice. občina Zlato polje. Pšajnovice leže visoko na gozd- natem hribu, kake tričerl ure [ješboje od Šmartina. Ustreljeni Filip Gcrbec jc bil star 29 let iu je bil i>ri ljudeh bolj slabo zapisan. Tudi z oblastmi ni imel čistih računov. Prav verjetno je, da se je hotel nekdo maščevati nad njim in mu j>ošteno po-svetiti. Gotovo ga je bil opazil v vasi in ker je vedel, |x> kateri poti se vrača domov, ga je jx>-čakal v zasedi. Dobro merjeni strel iz stare lovske puške iz daljave kakih 15 korakov je nesrečnežu prestreiil glavo, da je bil fant na mestu mrtev. Kdo bi bil zavralni morilec, še niso mogli ugotoviti, ker ni pustil za seboj nili najmanjšega sledu. Za uspešno elektrifikacijo spretne rokovalee i G. Tone Poljšak, predsednik Združenja elektrotehn. obrti za Dravsko banovino in predsednik Organizacije diplomiranih tehnikov Ko se je svet obogatil z elektrotehniški mi pridobitvami, je vzjx>redno z njimi zahteval spretne rokovalee elektrotehnike, ki so vredne laboratorijske iznajdbe prenesli v življenjske detajle, v potrebe po človeških domovih. Razvito strokovno šolstvo in izvežbani strokovni delavci pa so narodom vršili dvojno delo. Z vsakim strojem so čez mejo po-slali strokovnjaka-rokovalca, ki je bil slej ko prej tudi namenjen, a spretno maskiran pridigar njihovih želj in njihove zemlje. Pri nas na Slovenskem smo pozno uvideli možnost osamosvojitve, kajti ljudje, ki so odločevali v strokovnem šolstvu, niso imeli interesa, da bi vzgojili domač elektrotehniški naraščaj in tako nadomestili tihe a|>ostole. ki so prihajali z vsakim naročilom. To vrzel pa so izpolnili elektrotehniški obrtniki sami. ko so |ired 11 leti ustanovili Strokovno zadrugo koncesioniranih elektrotehnikov, današnje Združenje elektrotehničnih obrti za Dravsko bano-j vino. Združenje je v kratki dobi 11 let doseglo I znalne uspehe. Poleg strokovno zaščitnega dela vrši Združenje elektrotehničnih obrti važno vzgojno misijo elektrotehniškega naraščajo. V dolgo pričakovani edini strokovni reviji v »Elektrotehniškem vest-nikti« nudi prvo slovensko |x>ljudno pisano knjigo za elektrotehniško stroko. Najvidnejše njeno del o |)a so sftecialni elektrotehniški tečaji za vajence IV. letnika, ki jih prireja vsako lelo pred |xitnoč-niškimi izpiti. Letošnjega tečaja, ki se je vršil pod vodstvom g. ing. Novaka od K. D. E.. se je udeležilo 51 kandidatov iz vseh krajev Dravske banovine. Na tečaju so predavali gg. ing. Novak. ing. Bedjanič, ing. Matlanovich, ing. Zajec in A. Kuhar. Zaključek tečaja je pokazal, da prihajamo iz leta v leio do boljših moči. in uspeh, ki je bil dosežen. bo najboljši jx>rok. da bodo udeleženci apostoli svoje vede in vredni nadomestilelji »nenadomestljivih«. Ob razdelitvi izpričeval pomočnikom j je predsednik Združenja elektrotehničnih obrti g. Poljšak čestital vsem kandidatom, se zahvalil predavateljem in ajieliral na udeležence, naj ostanejo vredni služitelji svoji stroki in. domovini. 154 kg težka zeha Te dni so ribiči pri otoku livarn imeli veliko srečo. V svoje mreže so vjeli veliko morsko želvo, ki je tehtala 154 kg. Veliko žival so ribiči prejie- Ijali v Split, da jo tam razstavijo in s tem zaslužijo nekaj jjar. Želvo so privezali za ladjo z dolgo vrvjo. Ponoči pa je želva pregrizla vrv in ušla. Ce ji ni kdo drugi pomagal... POVSOD ČOKOLADO? SEVEDA ZOPET SAMO Olnioiu Birmovan je v ljubljanski škofiji se bo vršilo letos po temle redu: Dekaniju Kranj. 1. Cerklje v nedeljo 15. aprilu; 2. Št. Urška gora v poned. Iti. aprila; 3. Zupoge v torek 17. aprila; 4. Smlednik v sredo 18. aprila; Г>. Mavčiče v četrtek lil. aprilu; ti. Trliojo v petek 20. aprila; 7. Velosovo v soboto 21. aprilu; 8. Šenčur v nedeljo 22. aprila; 9. Naklo v ponedeljek 23. aprila; 10. Podbrezje v torek 24. aprilu; 11. Duplje v sredo 25. aprila: 12. Križe v četrtek 26. aprilu; 13. Lom v petek 27. aprila; 14. Tržič v nedeljo 29. aprila; 15. Gorice v ponedeljek 30. aprila; lli. Trslenik v torek 1. maja; 17. Preddvor v sredo 2. maja; 18. Jezersko v četrtek 3. maja; 19. Kokra v petek 4. maja; 20. Predoslje v soboto 5. maja: 21. Šmurtin v nedeljo ti. maju; 22. Besnica v nedeljo 21. oktobru; 23. Kovor, ua jesen, dan se lio še določil; 24. Kranj, na jesen, dan se bo še določil; 25. Sv. Jošt, tlun se bo še določil. II. Dekuuiju Radovljica. 26. Ovsiše v ponedeljek 7. maja; 27. Dobrava v torek 8. maja; 28. Kamna gorica v sredo 9. maja: 29. Kropa v četrtek 10. maja: 80. Zasip v petek 11. maja: 31. Gorje v soboto 12. maja; 32. Bled v nedeljo 13. ninjii: 33. Bohinjska Bela v ponedeljek 14. maju; 34. Hib-no v torek 15. maju; 35. Bohinjska Bistrica v sredo 16. maja; 3(1. Srednja vas v čolrtek 17. maja; 37. Koprivnik v petek 18. maja. III. Dekanija Novo mesto. 38. Novo mesto v nedeljo 3. junija; 39. Št. Peter v ponedeljek 4. junija; 40. Šmarjetu v torek 5. junija; 41. Bela cerkev v sredo 6. junija; 42. Brusnice v četrtek 7. junija: 43. Stopiče v petek 8. juniju; 44. Podgrad v soboto 9. junija; 45. Šinihel v nedeljo 10. junija; 46. Vavta vas v ponedeljek 11. junija: 47. Toplice v torek 12. junija; 48. Poljane v sredo 13. junija; 49. ('rinošnjice v četrtek 14. juniju; 50. Soteska v petek 15. junija; 51. Prečna v soboto 16. junija: 52. Mirim peč v nedeljo 17. junija. IV. Dekaui.ia Trebnje. 53. Trebnje v nedeljo 27. maja: 54. Mirna v torek 19. junija; 55. Št. Ruperl v sredo 20. junija; 56. Št. Janž v četrtek 21. junija: 57. Sv. Trojica v petek 22. junija; 58. Tre belno v soboto 23. juniju; 59. Mokronog v ne deljo 24. junija; (iti. Sv. Križ v ponedeljek 25. juniju; 61. Čatež v torek 26. junija; 62. Št. Lovrenc v sredo 27. junija. Dva otroka zgorela na njivi V vasi Cetcrež pri Žabarju v Vojvodini se je zgodila ta-le huda nesreča: Kmet Vojislav Stanko-vič je šel na jx)lje orat. Seboj je vzel 5 lel starega sinčka Radiša in 8 letno hčerko Veroslavo. Otroka je spravil v jx>lisko kolibo, da ju je skril pred mrzlim vetrom. Ker pa je otroka vendar le zeblo, sta v kolibi zakurila, da bi se ogrela; oče pa je med lem daleč na njivi oral. Vsled hudega vetra so se švigajoči plameni prijeli lesene kolibe, ki je naenkrat s plamenom zagorela. Otroka sta se kajpada prestrašila in sla začela vpiti na pomoč očeta. Nista se pa menda zaveda, kam naj bežita. Ko je namreč na njuno vpitje prihitel oče. jc sinčka našel že mrtvega, hčerko pa vso v plamenih. Naglo jo je odnesel k zdravniku, a otrok je čez dve uri umrl „Na tleh Velike madjarske drrave" (Konec) VOLITVE V SENICI V tem fioglavju |5opisuje, kaj se je godilo z g. Milanom Hodžo. slovaškim kandidatom v tem okraju, tudi 011 je hotel imeti shod v nedeljo 8. maja. Bil pa mu je pre|xivedan s tole odločitvijo: »iega naznanila ne sprejmemo na znanje, ker je volivni govor določen za nedeljo ob 12 opoldne, z drugimi besedami, ravno ob času, ko mirno ljudstvo od božje službe odhaja domov in bi se zaradi tega bilo bati, da bi bila ogrožena javni red in varnost oseb ter imetja, za kar oblasti ue mor.:;o prevzeti odgovornosti.« , redsednik slovaške narodne stranke dr. Lu-dovik Šiinko je tudi dobil obvestilo, da nikakor niso dovoljeni v njegovem okraju javni shodi ob nedeljah in praznikih, ker je ljudstvo ob takih dneh posebno dovzetno za sovraštva jx>lne volivne govore brezvestnih hujskačev in brezdomovinskih |:otepuhov, ter ker oblast nima dovolj žandarjev, da bi preprečila izgrede. Dr. Ilodža je moral govoriti ob delavnikih [>o vaseh. Okrajni načelnik je računal, da bo Hodža na ta način imel le malo jx>slušalcev. ker so kmetje ob delavnikih seveda na jx>liu. Višji okrajni načelnik dr. Szale je hotel biti posebno zvijačen in je vsakemu kandidatu (slovaškemu in vladnemu) dal za spremstvo jx> 7—12 orožnikov. Naloga teh je bila pa |>ri vladnem kandidatu drugačna kakor pri slovaškem. Orožniki, ki so spremljali vladnega kandidata Vagyona. so morali skrbeti za poslušalstvo, ker bi sicer nikogar ne bilo na shode, izvzemši župana in vaških ju-dov. Orožniki so morali tudi preprečiti neumestne opazke volivcev in jih takoj ua mestu kaznovati. Ce so pa spremljali slovaškega kandidata dr. Hodžo, so imeli več opraviti in jih je navadno bilo cel ducat. Najprej so morali skrbeli za to. da je med kandidatom in njegovimi poslušalci bilo veliko j>raznega prostora vmes, tako da je bilo težko vsako besedico razumeti Kdor pa je hotel priti bliže, temu se je slabo godilo. Prav nasproti kandidatu ie stal načelnik, kadil, zdehal, govornika prodiral z jeznimi f>ogledi ler ga včasih tudi prekinjal. Značilen vzgled za lo se je zgodil v Šle-panjem. Hodža je v svojem govoru jxuidaril. da tudi kralj želi uvedbo s|ilošne volivne |>ravice na Ogrskem, »in če naš kralj želi...« — »Kandidatu ne morem dovoliti, da bi v svojem govoru omenil kralja!« ga je prekinil načelnik. Govornik pa je nadaljeval: »In če bi bili tudi vsi, ki so na oblasti i proti nam, nam bo Bog jx>magal do naših pravic ...« — »Prepovedujem vam,« je zaklical na-I čelnik, »da bi izgovarjali v svojem govoru božje ime!« V takih razmerah, nadaljuje Seton Walson, so t Slovaki v tem okraiju sklenili, da se volitev ne udeleže. »Na volivni dan zjutraj so vojaiki in žandarju zaprli vse dohode v mesto. Slovaški voditelji so čutili, da jim je nemogoče uspeti proli taki ,-ili oboroienc moči in so skrbeli le za to, da bi svoje pristaše obvarovali nevarnih spopadov. Po volitvah so morali pristaši slovaške stranke prestajati neprestana nadlegovanja. Več ko tisoč ljudi je bilo klicanih k načelniku in kaznovanih. Da bi člove.k vse navajal, je nemogoče; zato hočem omenjati le nok a j zgledov, V več primerih so orožniki, ki so menda imeli za to posebna navodila, načelniku naznanili, da gnojišča na kil cliijah malih posestnikov niso v redu, ali da so tam preveliki kupi gnoija, alii pn, cla i jc ta in ta kmet prenaglo vozil. Kazen za taike pregrešite je bila od 2 do 200 kron in menda ni 10 i volivcev dovaš.ke stranke v vsem rokraju, bi bi ne bili povabljeni k načelniku. Mnogi so dokazovali svojo nedolžnost, a zaman. Štefan .Jurovatv i- Kor-Iatka na pr., ki so k njemu prišli orožniki, ie bil dovolj previden, da jc poklical šc župana in Se i enega člana občinskega odbora ler jima notkazil, , da jc njegovo gnojišče očiščeno rn popolnoma v i redu. Oha ta dva sta to pred načelnikom tudi potrdila. Načelnik pa je odločil, da jc pričevanje j orožnikov bob' verodostono kakor pa županovo ;n I odbornikovo. Tako je posioipa.1 tudii v mnogih drugih primerih. Tisti, ki so v svo'o obrambo navajali deistva, so slabo opravili. Florian Hrica iz Štefanova na jir. jc bil poMican k načelniku, češ, da nima stranišča pri hiši Ril ie kaznovan s 50 kronami samo zato, ker je, kakor načelnik sam naglaša. opozarjal, da njegov sosed, ki jc volil proti Hodži, tudi nima stranišča. Drugi pa so bili obsojeni samo po 4 K. Klemen Haba iz Dojča je bil klican na načelstvo, češ, da je na njegovem gnojišču preveč gnoia. Ta je bil celo talko »nesramen«, da je načelniku rekel, da ima Sodarjevo posestvo v Senici stokrat več gnoja na dvorišču, kakor pa ga ima on. Zato je bil kaznovan s 40 kronami, med-tem ko je drugih 60 vaščanov moralo plačati le po dve kroni. Ker so kandnd al a 16. maja slovesno sprejeli, jc bilo klicanih sto kmetov, kateri so bili kaznovani r.o 20 kron globe, češ, da so prenaglo vozili. Več obsojenih kmetov je dokazalo, da jih ob navedenem času ni bilo niti tam, amipaik v cerkvi, Drugi so dokazali, da niti konj nimajo, ampak samo krave. Toda žandarji so jih naznanili in to je bilo dovolj. Nekaj mladih fantov iz Smolinska so Hodži na časi napravili slavolok z napisom »Nech žijc slo-venčina!« — »Naj živi slovaščina!« Za ta pregre-šek so klicali na načelstvo prav vse fante iz vasi in vse kaznovali po 20 kron, čerprav fco fttirje izjavili, da so samo oni »krivi«. Pozneje jc načelnik klical predse še očete teh fantov in še te kaznoval. Najhujše žrtve pa so bili vaščani iz Hloboka. Po volitvah leta 1906 je višji načelnik vaškemu krčmariu samo zato vzel koncesijo, češ, da je njegova krčma središče »panslovamske« propagande. V resnici jo je pa vzel zato. ker so vaščani volili slovaškega kandidata Vesclovskega. Pred J e m i leti je občinski beležnik tri kmečke volivce iz Hlo-bokega prisilil, da so pred načelnikom podpisali izjavo, da bodo pri prihodnjih volitvah glasovali za njegovo stranko. V zahvalo za to je krčmar zopet dobil koncesita. Pri volitvi leta 1910 pa so vsi držali s svoi'm župnikom, ki je bil vnet pristaš Hodže To pa je bilo preveč za načelnika. Sam |C šel k finančni oblasti v Nilro, kjer so ukrenili, da se krčmaru vizamc koncesija; krčmar se pa lahko pritoži. Načelnik pa sc ni zmenil za pravice pritožbe in jc krčmo takoj dal s silo zapreti. Ko je Hodža zalo v Budimpešti posredoval, je finančno ministrstvo poslalo župniku v Hlcbokem brzojavko, v kateri ga obvešča, da imata krajevne )h-lasti nalogo, naj krčmo takoj zopet odipro. Ker pa ni bno nikogar, ki bi to storil, je duhovnik n-o '' načelnika, ko ga jc slučajno srečal, naj vendar da krčmo odpreti. Načelnik je odgovoril, da nima časa in da ho naiboliiše. ako jo duhovnik sam odpre Ko je duhovnik le še dregal, je načelnik v navzočnosti več prič odgovoril: »Krčmo odprite kar sami! Saj jo bomo itak takoj zopet zaprli. Potem se pa lahko pritožite pri vsemogočem Bogu!« Duhovnik je bil pozneje klican k načelniku, češ, da je brez dovoljenja od.prl krčmo. Pri zash-šaniju so vse priče pod prisego potrdile, da jc načelnik duhovnika vsaj pooblastil, naj krčmo zopet odpre. Načelnik je pa pod prisego tajil. Sodišče ie duhovnika obsodila na 40 kron globe. En teden pred volitvami so bile odvzete koncesije vsem gostilnam — izvzemši judovskih. Krč-marji, ki so na ta način izguibili svoje koncesije, so dobili roik za pritožbo 15 dni ter so v tem roku smeli še točiti. Z drugimi besedami se to pravi: Kdor nc bo volil vladnega kandidata, bo svo-jo koncesijo po volitvi končnovclfavno izgubil. Tujec, ki vse lo sliši, bo vprašal :»Kako jc pa to mogoče, da Ljudije vse to tr,j>e? Ali nc .noreic uveljaviti svojih pravic?« Odgovor na to vprašanj sc glasi, da jc bilo leta 1906 proti upravnim oblastem vloženih nad 280 pritožb in da so bile vse v vseh instancah odbite. Kaiko naj bo tudi drugače mogoče, čc pa jc obtoženi uradnik obenem preiskovalni sodnik v svoji zadevi? V nekaterih pritožbah na pr. je bil obtožen višji načelnik iz Senicc. in vendar je bil on tisti, kateri je le primere preiskoval in potem o njih poročal drž, pravdniku. V nadaljnih poglavjih pisatelj popisuje volitve v Rožunbcrku, kjer jc doma slovaški voditelj p. Hlinika, kateri je prav tedaj edel več let v ječi, in kijcr jc kandidiral leta 1910 p. Ludovik Bojer. le volitve so bile zelo krvave. 15 je bilo mrtvih, mnogo ranjenih, 39 pa obsojenih v ječo. Nato pisatelj popisuje volitve v posameznih romunskih, nemških, srbskih in hrvatskih okrajih. Podatki iz vseh teh krajev »dežele »vete ogrske krone« pa so skoro do pičice enaki. Sila, nasilic, korupcija, goljufija, podkupovanje — to so znaki, v znamenju katerih je bila upravljana in vladana »velika madjarska dežela«. Ali naij se ta sramota, ki je bila sramota vsega kulturnega sveta, zopet vrne nad nekdaj toliko preganjane in trpeče Slovake, Romune in Slovane? Ne! Revizija ogrskih meja v smislu želja madjarske aristokracije in judovstva jc nemogoča, če F.vrooa hoče poslušati glas vesti in pa vnebovpijoče ugotovitve angleškega pisatelja Setona Watsona! Liublianshe vesti: občinskih uslužbencev Ljubljana, 5. marca. Po mestu in meil mestnimi uslužbenci se trdovratno širijo vesti, da je občinska uprava že sklenila občutno redukcijo plač mestnih nastavljenem-. O tem smo poročali tudi prejšnji teden. Dunos smo se obrnili na g. župana dr. Pucn, kaj jo s to stvarjo, in g. župan nam je odgovoril: »O kakšnem končnem sklepu za znižanje plač mi ui šo nič znanega. V načrtu je sicer nokolikšno znižanje, vendar pu lo stvar pretresa sedaj finančni odsek. V finančnem oziru so pa mnenju deljena in so razni predlogi o obsegu redukcije. Končno veljavno bo o tem sklepal občinski svet nu svoji proračunski seji, ki bo 14. in morda tudi 15. t. m. Prejšnji teden jo bila pri meni deputacija občinskih naslavljenccv, ki me .ie prosila, naj sc zavzamem za njihove interese. Mariborske vesti t Samopomoč Ne zavrnite jih! Te dni pobirajo uslužbenci, ozirom« uradniki mestnega načclstvn v Ljubljani 7. nabiralnimi polarni prispevke zu dobrodelno prireditev mestno občilu; ljubljansko, ki se bo vršila dne 10. marca v dvorani hotelu 1'nion. Skoro nemogočo so nam zrli. ko smo slišali. da celo nekateri stalni dobavitelji mestne občine ničesar ne prispevajo. Naj pomislijo, dn jim jo mestno občina dala večkrat zaslužka in da bo denar prišel v roko siromakom in brezposelnim. Prosimo iu apeliramo, naj so nihče ne odtegne splošni dolžnosti, lajšati bedo in gorje revežem in siromakom. 1'pamo, da bodo Ljubljančani kakor vedno pokazali svoje /lato srce, po katerem je Ljubljana slovela. Udeleženci mednarodno foto-razstave v Ljubljani — bodo našli v novem priložnostnem ioto-ceniku DROGERIJE GREGORIC posebno ugodne ponudbe. Nov reševalni avto potreben O nezadostni opremljenosti ljubljanske reševalne postajo smo že večkrat pisali. Reševalna postaja ima sicer moderno magirus lestev, ima pa premalo cevi in v primeru, da izbruhne lak požar, pri katerem bi bila magirus lestev potrebna, ta sploh ne bo uporabna, ker zanjo gasilci nc bodo imeli dovolj cevi. Pojavile pil so se med tem šo druge nove težave. Sedanje stanje reševalnih avtomobilov jo nezadostno in za mesto, kakor je Ljubljana, neprimerno. Reševalna postaja ima tri reševalne avtomobile, to. .ic znamke »Stcjrr , Fiat in Internntionnk. Vse te tri avtomobile ima že lela in leta in so vsi že odplačani in z neštetimi vožnjami že tudi amortizirani. Sedaj pa so že vsi (rije avtomobili temeljito obrabljeni in bodo kmalu vsi trije neuporabni. Nle.vr. je bil tako in tako kol najstarejši avto vsa lela samo v rezervi in Ic za najhujšo silo. »Fiat« pa jo zaradi im-šletili voženj že tako izrabljen, da ne bo več dolgo vozil, če ga šc lako popravljajo. Za silo dober je le še najnovejši avto »International-., toda ker bostu vsak čas prva dva neuporabna, se bo hitro izrabil t udi »International«. Včeraj opoldne .ie hitel »Fiat« po neko bolnico v Druvlje. Kar na lepem, sredi ceste, pa se mu jc nekaj pokvarilo in avto ni mogel nc naprej, m; nazaj. Morali so ga z drugim avtom zavleči v garažo Mestnega doma. Po bolnico je šel »Steyrc. Lc sreča je bila, da sc je to pripetilo blizu Ljubljane in da stanje bolnice ni bilo nevarno. Kaj bi hi lo, če bi so reševalci s »Fiutom« peljali kani daleč na deželo posredovat v kakšni nujni nesreči? Ako .jc avto dober in vsaj ne popolnoma izrabljen, more na odprti eesti vsak šofer za silo popraviti večino defektov, kar pu. je seveda izključeno pri izrabljenih avtomobilih. Reševalni avtomobili, posebno pa taki. ki vozijo ua deželo, morajo biti /vrsti. Mestna občina, bo morala najbrže šc letos naročiti vsaj en nov reševalni avto. Narodno gledališče v Ljubljani RAZPIS POLETNEGA ABONMANA Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje polclni abonma, ki sc bo odigral v času od 10. marca do 28. junija. РоЛе-lni abonma velja za osem dramskih in 8 opernih predstav. Uvrsti se v že obstoječi celoletni abonma erda C. Priglasc sprejema od danes da-lie blagajna gledališke uprave v poslopju dram-.vkega gledališča ob delavnikih od 9 do 12 in od 15 do 17. Repertoar bo obsegal dela: V drami: Tavčar-Marija Vera: »Vtsoška kroni-Kaln Kabanova«, Smetana: »Li-buša«, Borodiiin: »Knez Igor«, Rossini: »Viljem Teli«, Verdi: »Traviata«, Bizct: »Carnicn«, Ncdbal: »Poljska kri«, Abraham: »Ples v Savoyu«, Slolz: »Dvoje src«. Poletni abonma sc bo pla-čeval v štirih zaporednih mesečnih obrokih: prvi obrok pri vpisu, drugi obrok I. aprila, tretji obrok 1. maja In četrti obrok 1. junija. Obroki so: za ložo v p.urterfu in I. redu št. 1—5 po 213 Din, 7Л ložo v I. redu št. '9 po 256 Din; za parterni sedež I. vrste 64 Din, 11. in 111. vrste 58 Din, IV. do VI. vrste 52 Din. VII. do IX. vrs'.c ■18 Din, X. m XI. vrste 40 Din; za balkonski sedež L vrste 39 Din, II. vrste 32 Din, III. vrste 27 Din; za galerijski sedež 1. vrste 24 Din, II. in III. vrste 20 Din IV. in V. vrste 16 Dim. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani opo-zaria na izredno nizko ceno in pUičillno ugodnost poletnega abonmana, ki omogoča pač vsakomur vtalni obi«k gledaliških predstav. Zalo vabi k mnogoštevilnemu podpisu. Ilnrava Narodnega gledališča v Ljubljeni. Odgovoril som jim, da na gotovo redukcijo že morajo biti pripravljeni, vendar pa sem jim obljubil, du jih bom branil pred čezmernimi redukcijami. Imamo namreč mnogo brezposelnih intelektualcev in zu to se morajo nekoliko žrtvovati tudi mestni uradniki. Najbrže bo redukcija prejemkov urejena tako, da bomo določili nekak eksistenčni mili imuni, pod katerega ne bomo šli v nobenem primeru, potom pa bomo odtrgali pri višjih prejemkih gotov odstotek, ki bo progresivno naraščal, čim večje so plače. Govorico o rc- j dukeiji 2(1% prejemkov pa so pretirane. Tudi i sam se bom zavzel za to, da redukcije ne 1 bodo šle tako daleč. Kakor rečeno, pa sklopa I o toni sedaj finančni odsek, ki redno zaseda in od njegovih sklepov zavisi obseg redukcij.« KINO KODELJEVO Tel. 31-62 Danes in jutri ob 20: ŽENSKA TEMNICA SILVI J A SIDNEY II Cene: 4, 3 in 2, balkon 5 Din 0 120 jih ima delo. Mostni socialni urad je do sedaj ob začetku pomladi nakazal pri mestni vrtnariji skupno 120 brezposelnim delavcem delo. Na gradu jili dela od teh skupno okoli 100, v mestni drevesnici pa okoli 20. Delavci delajo po i) ur ua dau in dobe po <1 Diu na uro. Sredstvu za ta dela prejema mestnu občina iz bednostnegu fonda. Potrebe pa so seveda še večje, saj je v Ljubljani, če računamo samo tu stalno prebivajoče delavec, okoli 1000 odraslih moških brezposelnih in sicer lakih, ki radi primejo zu vsako težaško delo. <_• Na pročelju Florjanskc cerkve jc dobil -spomenik sv. Janeza Nepomučana, ki je, kakor znano, eno najlepših Ko-bbovih del. te dni umetniško, pozlačeno ograjo, ki ga loči in varuje proli cesti. S tem so obnovitvena dela ob cerkvi sv. Florjana dovršena. Dvodelna ograja jc narejena na vsaki strauii iz osinero kvadratno križajočih se palic, ki so na vrhu zakrivljene navzdol v ostro konico. Na sredi ograje je pelerožarna zvezda, ki nosi na koncih zoipet majhne zvezdice. O Gradaška ulica se po načrtih arh. Plečnika uravnava v zgornjem delu proti novemu trnovske-niu mostu. Svet so odtod do Tenentcjeve hiše dvignili z materijaloim, pridobi,enim pri gradnji krožne tramvajske proge. Brežinc na levem bregu Grada-ščice se uravnavajo na sličen način, kakor se je Jo lani zgodilo ob Dobrilovi ulici. Od trnovskega mostu in od betonske brvi pri ТспепЛе^и vodijo vzporedne stezice c-b brežini do betoniranih obrežnih zidov. Podobno sc bo uredilo des-no obrežje. Pre-gosto drevje, ki jc zastiralo pogled na trnovsko cerkev in braniio solncu dostop v hiše ob Grada-ski ulici, so deloma posekali, deloma pa okles-tili. Le nekaj lepo raslih kostanjev ie ostalo nedolan-njenih. V obč c že sedaj kaže, da bo Gradaška ulica z za-početo regulacijo n nogo pridobila in da bo,nje celotna podoba prijaznejša, ko', je bila doslej. —S Tudi Emomsko Cesto bodo v spodnjem delu dvignili na višino trnovskega mostu. Že sedaj se viJi, da je priillična hiša na desni, gledano od mostu, glavna ovira končne regulacije ter jo bo treba prej ali s.lej odkupili. Šele takrat bo spodnja Eiroiiska cesta tako urejena, kakor treba. <•) Kdo je neznana utopljenka. »Ponedelj-ski Slovence jc poročal, du jc gospa Našla Lastlnova, stanujoča na Ambroževem trgu, čula v soboto okoli pol 12 ponoči, kako neka ženska izpod šentpeterskegu mosta kliče na pomoč. Pogledala .ic čez most in opazila v vodi neko žensko, ki so jo valovi Ljubljanice naglo odnašali. Včeraj zjutraj pa jc gospa Dejakovu z Vidovdanske ceste 22 prijavila policiji, da pogreša svo.io služkinjo, 21 letno Marijo Sintlerjevo, doma iz Bošto-nju pri Krškem. Mlada služkinja jo pustila svoji gospodinji dva listka; ua enem jc sjjo-voČila, da gre ob 4 zjutraj k maši, na drugem pa jc bilo zapisano: »Nc -žalujte za menoj. Grem k svoji dragi mamici in se jio-sluvljam od tega sveta, ker mi ui več živeti. Pozdravljam vse domače. Šintler Mimica.« Policija domneva, da jo neznana utopljenka, ki ji' skočila v soboto zvečer v Ljubljanico, Marija Šlntlcrjcva. O utopljenki sami dosedaj ni sledu, kam bi jo voda zanesla. Na Fužinah je jez namreč toliko spuščen, da teče voda čez in je prav verjetno, da je voda zanesla truplo že čez jez in v Savo ter ga bo vrgla na breg šele kje nižjo. O Velik pretep v gostilni. V neki nio-ščanski gostilni so se v nedeljo zvečer gostje nu vso moč udarili, bliskali so sc tudi noži. Dva ranjencu sta morala iskati pomoči v bolnišnici, namreč 33 letni krošnjnr Tomaž Stubiear. ki jc bil ranjen ua glavi, in pa 28 letni delavec Pavel Tišina, ki je bil ranjen z nožem na levi roki. Red jc v gostilni napravila šele policija, ki jc uvedla preiskavo o pretepu. O Vsnkii dama. katera rabi eleganten klobuček nizke cene, naj obišče Snlon Anita, Krekov trg 10, Ljubljana. V nedeljo dopoldne se je vršilo v krče-vinski šoli važno zborovanje, nn katerem sc je obravnaval pereč gospodarski problem sožitja mod mestom in njegovo kmečko okolico, V ospredju jo bilo predvsem vprašanje oskrbe mesta z mlekom neposredno po produ-centih z izključitvijo škodljivih posredoval; cev in prekupčovalcev, ki so imeli doslej oskrbo mariborskega mesta s tem važnim živilom izključno v rokah. Na sestanku se jo zbralo izredno veliko število kmotovalccv iz mestne okolico, razveseljiva pa jc bila tudi udeležba meščanov: mariborsko mestno občino jc zastopal podžupan Golouh. Otvoril jc sestanek veleposestnik dr. Kovučič, ki jc podal nazorno sliko položaju, v katerem. se kmetje nahajajo rudi padanja cen kmečkih pridelkov. Oskrba mestu so vrši skoro izključno preko prekupčevalstvu, kar so posebno kaže pri mleku: ua deželi ga i>lučujo jX) 40 par, v mestu prodajajo po 2 Din in čez. Večina prekupčevalcev liinra obrtnega lista, vrši posel brez nadzorstva, mleko se potvarja na vse načine. Kmet ne dobi za pridelek nič, meščan pa plačuje nezdravo,mleko j)o prekomerni ceni. — Posestnik Junžekovič jc orisal razmerje podeželja in mesta ter nu-glaša nujnost sožitju. — Mariborski podžupan Rudolf Golouh je osvetlil probleme gospodarske krize, ki jc postala nerešljiva v trenutku, ko je zajela agrarno gospodarstvo. Povdarjal je potrebo samopomoči, ki obstoja predvsem v organizaciji prodajo. Kor Slovenija nc pozna živilske nudprodukeije ter živež celo uvaža, bi sc dalo prt nas to vprašanje šc najlažjo rešiti; pri tem jc nuglašul, da jc mariborsko meščanstvo popolnoma- solidarno z okoliškim kmetskim prebivalstvom ter s simpatijami spremlja sedanji pokret okolico. Zagotavljal je, da bo nudila mestna občina okolici vso možno pomoč v njenih tež-njuh ter bo tnkoj začela z energičnimi morami na trgu in v živilski trgovini. Predlagal jo končno, da sc v svrho kompetizacijo pre-dlogov vrši ožje sodelovanje mesta in okolico ler sc naj v lo svrho skliče ožja seja predstavnikov kmetov in meščanov. Akcijo, ki so ju znpočela v Mariboru, pa bo treba po realizaciji tudi razširiti na vsu naša slovenska mesta in industrijska področja. — Predsednik gremija Welxl jo prinesel pozdrave mariborskih trgovcev, ki so tesno navezani na gospodarski dvig kmečkega prebivalstva. — V imenu vrtnarjev jc govoril Peternol iz Kamilico, v imenu kmetov pa Verttč od Sv. Petra. — Elun, s katerim so jo mariborska okolica oprijela dela za rešitev iz sedanjo gospodarske stiske, je porok, da to pot akcija nc bo zaspala. Potrebna pa jc tu absolutna solidarnost vseli slojev, šc bolj pa nesebičnost vodstva, ki no sine poznati nikakih razlik. Prihodnje dni se bo vršil v Mariboru ožji sestanek, nu katerem bo zadobil način izvedbo le sumopomožne akcije konkretnejše oblike. П Miha Male.š bo \ nedeljo, dne 18 marca ob II dopoldne odprl v Mariboru v dvorani kazine veliko retrospektivno grafično razstavo. Razstava bo razvojno vsa njegova karakteristična grafika lesoreza, biografije, linorezu, ra-dirunke, monotipije, akvatinte, risbe, akvarela i ki. in sicer \su dela, ki jih bo nad 400 primerov od 1920 clo ll)i4. Na to velezaniinivo in pomembno razstavo našega priznanega grafiku žc danes opozarjamo vse Mariborčune, ki ljubijo lepo umetnost. □ Uspešna intervencija v prid avtobusnemu podjetju. — Zastopniki mariborske mestne občine so intervenirali v Belgradu pri finančnem niinist. skupno z zastopniki Celja, Zagreba in Novega Sada., ki imajo tudi mostna avtobusna podjetja. V spomenici so liaglašali potrebo znižanja obdavčenja pre-voznine, ki znaša sedaj z državno in bano-vinsko takso 25% prevozno cene. Opozarjali so, da bodo mesta primorana ulični avtobusni promet, ki ga vzdržujejo zgolj iz komunikacijskih razlogov ter nimajo od njega nikakih denarnih koristi, ukiniti. Država bo s tem mnogo bolj oškodovana, ker prejema sedaj na trošarini na bencin, pnevmatiko, olje mnogo več, kakor znaša donos vozovne takse. Finančni minister je mariborski deputaeiji obljubil, da bo upošteval želje mestnih avtobusnih podjetij. Hkrati sc je na iniciativo mariborskih zastopnikov sklenilo, da bodo ustanovila mestna avtobusna podjetja svojo posebno zvezo, ker se njihovi interesi razlikujejo od zasebnih podjetnikov. Obenem bodo jm še nadalje ostala včlanjena v dosedanji Zvezi avtobusnih podjetnikov.— Če bo posredovanje imelo res uspeh, potem je obstoj.mariborskega občinskega avtobusnega podjetja zasiguran ter bo možno tudi misliti na že obljubljeno znižanje prevoznine na tako-zvnno dinarsko tarifo. □ Proračunska razprava mariborskega okrajnega cestnega odbora bo v četrtek, rine t. m. v posvetovalnici na Koroški cesti. Proračunski načrt, ki pride v razpravo, predvideva na izdatkih skupno 4,lfil.9Sl Din, na rednih dohodkih pa 2,578.511 Din. Primanjkljaj v iznosu 2,038.470 Diu se bo kril z okrajno cestno doklado na neposredne dr-avne davke, ki je predvidena na dosedunjf višini. □ Obrtni) gibanje. Seznam izdanih in izbrisanih obrtnih pravic v mesecu februarju jc zopet zrcalo splošne krizo, ki zajema obrtniški stan: izdanih 8 novih obrtnih pravic, izbrisanih pa 24! Med novimi obrtniki sta tudi Nabavijalna zadruga in mestna občina, mod izpadlimi pa srečujemo zopet celo vralo imen, ki so bila svoj čas visoko v čislili kot solidne in dobroidoče tvrdko. □ Umrl jc v splošni bolnišnici v starosti 53 lel bančni ravnulelj g. Rihnrd Pisch, rodom Čehoslovak iz Brna. Naj počiva v mirni П Odmev, ki jc segel s Pohorja do sodišča. Zanimiva razprava se je vršila včeraj pred okrajnim sodnikom Gnnovškom. Ozadje so tvorili pohorski vrhovi, kjer jc ob večerih po postojankah včasih malo preveč živahno, pa so nekateri turisti, ki imajo zu seboj na-pornn turo ter si želijo počitka, včasih upravičeno pritožujejo. Tako jc bilo tudi nn pred« sil-vostrovi noči na Pohorskem domu, ko je vesela družba pričela z nekakim predsilve-strovunjem ter je razburila s tem inženjerja R. Š. iz Ljubljane, ki se je izmučen vlegel k počitku. Ko je družba šla po hodniku do svojih sob, jo vzkipela v inženjer,ju kri, segel ,ie z desnico skozi vrata ter v jezi zamahnil. V polmraku pa ni razločil smučarja od smučarke ter sta dva udarca zadela damo, kateri se je vlila iz nosa kri. Radi teh d^cb udarcev je. bil sedaj razburjeni inženjer obso'jen na 300 Din ali 5 dni, toda lo pogojno za dobo 1 lota. Pač pa mora plačati za bolečine 100 Diu ler povrnili si roško. □ Zlobni jeziki —■ vzrok smrti. V splošni bolnišnici jo podlegla kisovi kislini jedva 16-letnu tekstilna delavka Elizabeta.Gupflelter iz Pobrežja. V soboto je domov grede iz tovarne kupila stokleničico kisove kisline ter jo doma pred hišo izpila. Prevoz v bolnišnico .ii ni rešil mladega življenja. V žepu so našli listek, na katerem so bile napisane samo naslednje besede »Zaradi zlobnih jezikov grem v smrt!« Celje Ptuj Ptujsko občinsko gospodarstvo. Naše tozadevno poročilo, ki se glasi, da jc dr. Vinko Brenčič kupil mitnico pri glavnem moslu za 120.000 Din, popravljamo v toliko, da sc je pogodba z mestno občino razveljavila v zadnjem trenutku s tem, da je prevzel vse obveznosti pogodbe pekovski mojster Jože! Lašič iz Ptuja. Vsled tega kupec ni več dr. Brenčič, ampak Jožef Lašič. Smrtna kosa. Nagle smrti jc umrl občinski delavec Jožef Šmigoc. Star je bil 57 let. V bolnišnici pa je umrla 8 letna Jožefa Levanič, hčerka posestnika iz Zavrča. Naj v miru počivala! Nezgoda z orožjem. Posestniški sin Franc Janžekovič iz Zabovcev jc čistil revolver in ni vedel, da je orožje nabito. Nenadoma pa se jc revolver sprožil in krogla je zadela Janžekoviča v levo nogo in ga nevarno ranila. Ranjenca so prepeljali v ptujsko bolnišnico. Vlom v trafiko. Na Bregu pri Ptuju so neznanci vlomili v trafiko, ki stoji tik ob mostu čez potok Studenčnica in je last Jožefa Kneza. Odnesli so cigarete in tobak raznih vrst ter 165 Din gotovine. Škoda znaša 2500 Din. V to trafiko je bilo vlomljeno že lansko leto, ne da bi bili vlomilci izsledeni. Zdi sc. da so vlomilci eni in isti. & Smrtna kosa. V Zavodni št. 14 je umrl nagle smrti g. Košič Franc, 37 letni trg. zastopnik. V nedelio zvečer je bil še v kavarni, kjer mu je postalo slabo, ob pol 1 ponoči je že izdihnil. — V bolnišnici sta umrla Weinzerl Leopold, 45 letni dninar z Brega pri Polzeli in Ulaga Peter, 71 letni dninar iz Kresnik pri Teharju. N. v m. p.l 0 Razdelitev semenskega fižola. Kr. banska uprava v Ljubljani bo razdelila večjo količino standartiziranega semenskega fižola koksa. Cena mu je 2.75 Din franko Celje. Interesenti, ki žele nabaviti lo novo vrsto fižola, naj javijo svoje potrebne količine najpozneje do petka 9. marca t. 1. pri Kmetiiski podružnici Celje v občinskem uradu na Bregu, kjer se mora obenem z naročilom založiti tudi kupnina za naročeno množino. & Tatvine koles na dnevnem redu. Dne 25. februarja jc bilo ukradeno iz neke gostilne v Zavodni mizarskemu mojstru g. Zupančiču 1100 Din vredno rdeče pleskano kolo znamke *Steyr« z evid. št. 2-11775-3. — V pelek dne 2. t. m. je bilo pa kmalu po 8 zvečer iz neke veže v Aškerčevi ulici hčerki posestnika Tomšiča z Ostrožnega ukradeno kolo znamke »Puch«, vredno okrog 800 Din, z evid. št. 2-87741-5. Na kolesu je imela Tomšičeva usnjeno torbico, v kateri je bila prometna knjižica, dalje bel pleteni jerbas, in litersko steklenico. — V soboto je bilo dimnikarskemu mojstru Kosenini Antonu s Sp. Hudinje ukradeno izpred neke gostilne v Gaberju kolo brez znamke, rdeče pleskano, vredno 800 Din, evid. št. 2-87654-5. — V noči od 28. na 1. marca je bilo pa vlomljeno v svinjsko kuhinjo pri gostilničarju Bergerju v Tre-merju in je bilo ukradeno 800 Din vredno gospodarjevo kolo. & Žrtve nesreč. 3-1 letnega rudarja Čaterja Jožefa iz Iludejame je dne 4. t. m. pri delu v rudniku zasula zemlja. Čatcr je dobil hude notranje poškodbe, zlomljeno ima tudi levo nogo. — Drago i Kučiš, 9 letni posestnikov sin iz Huma ob Sotli, je 2. t. m. doma padel na dvorišču pri igranju in si zlomil levo roko. Vič Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega dru-Stvn nn Viču jc priredila preteklo nedeljo na naših vrtovih praktično predavanje o obrezovanju in prccepljunju sadnega drevja. Predavatelj g. prof. Verbič nam jc pokazal, kako naj sc pravilno vrši obrezovanje in vzgajajo krone in razložil, koliko škode se lahko napravi z nepravilnim obrezovanjem. Članom priporočamo, da dobe urborin /a pomladno škropljenje po S Din kilogram pri odbornikih g. Cervanu in Zavašnikn, kjer se ludi prijavijo /u škropljenje sadnega drevju. Pevska zveza Odbor, ki je bil izvoljen na zadnjem občne.n zboru, se je konstituiral pri zadnji seji takole: predsednik Vinko Lavrič, podpredsednik Ivan Primožič, tajnik, pevovodja in upravnik prof, Marko Bajuk, blagajnik Ludovik Puš, odborniki brez mandata so: Bartol Mirko (Preserje), Bricelj Franc (Št. Vid nad Ljubljano), Ccnčič Viktor, dr. Gotfrid Ploj (Vič), megr. Stanko Premrl, Ivan Zdešar. — Artistični odsek tvorijo: prof. Marko Bajuk (predsednik), dr. G. Ploj, msgr. St. Premrl, Ivan Primožič, Ludovik Puš, Matija Tome in Ivan Zdešar. — Pregledovale,-) računov sta Fr. Mihelčič (Radovljica) in Pavel Žagar (Št. Vid pri Stični). »Pevec« razpošljemo vsem novim naročnikom in onim starim, ki so plačali list vsaj za leto 1932. Če kdo izmed starih naročnikov lista ne bi hotel naročiti, naj nam ga, prosimo, takoj vrne. Starim zamudnikom bomo poslali položnice in prosimo, da nam čimprej nakažejo zaostalo naročnino. Letos bomo pošiljali list le onim, ki ga bodo vsaj po 2. številki (v aprilu) plačali. Ta številka je šla v ponedeljek na pošto. Kdor bi reflektiral na »Pevec«, a ne bi dobil številke, naj nam sporoči, da mu jo takoj pošljemo. Zbori, naročajte priloge, celoletno po 10 Din! Pevskim zborom sporočamo, da so naši koncerti tudi v bodoče prosti veseličnih taks. Domžale Disk : Domžale 1 : 0 (1 : 0). V Domžalah se je v nedeljo popoldne odigrala izločilna tekma v tekmovanju za zimski pokal med obema lokalnima rivaloma, kateri jc prisostvovalo nad 500 gledalcev. Obe enajstorici sta igrali požrtvovalno, vendar pa je Disk prekašal svojega nasprotnika v igri na polju in je bil tudi dosti boljši v napadu, kjer se je posebno uveljavljal Jože Kuralt z mirno in preudarno igro. Odlični sta bili obrambi obeh moštev, zlasti pa oba vVatarja. Čeprav je Diskova zmaga pičlo izražena, je bila vendar zaslužena. Mini gol je zabil Kuralt proti koncu prvega polčasa. Nekalei igralci na obeh straneh se le preveč spuščajo v ostro igro, česar ra je v precejšnji meri krivo tudi pretemperamentno občinstvo. Sodil je domačin go«p. Gottvvald. V predtekmi je rez. Domžal zmagala nad rez. Diska s 3 : 1 (1 : 0). Naše dijaštvo J. a. d. »Danica« je včeraj pričela svoja predavanja v društvenem lokalu Vegova 8 ob številni udeležbi članstva. Danes predava ob 4 u. prof. dr. Ehrlich: »Poslanstvo katoliške cerkve v naši dobi«. Ob 4 prof. šolar: »Glavne kulturne smeri v naši dobi«. Štev. 54. .SLOVEMCCr, dne б. rrmrea lfflt. Stran 5. Smrten dogodek na madjarski meji Slov. Krajina, 3. marca. O incidentu na državni meji nismo takoj poročali, ker se nam je lani v tern oziru nekaj^ očitalo. Ker so pa o sedanjem incidentu poročali že nekateri drugi časopisi, Vam pošiljam tudi jaz poročilo o tem. V ponedeljek 26. februarja sta prestopila našo mejo dva oborožena niadjanka mejaša. Okrog 501) metrov daleč sla že prišla. V bližini občine Centiba so ju opozorili naši mejaši, da sta na jugoslovanskih tleh. Naš mejaš ju je pozval, nai obsta-neta. Tujca se pa za tak poziv niti zmenila nista. Naša straža je poklicala pomoč. ^^^^ Če le nekolik" dni redno pijete Radensko Blatom (Zdrav mi ali Kra-МШИ jev vrelec), opažate iu sebi velike ^ШШШ^ sprem- mbe Na barvi iu količini stc> ^faSr pa spoznale, da se organizem Upira in čisti Ona tudi nevtralizira vinske kisline, zato rlela vino okus o in pitno. Radi ogromne količine zdravilnih nnnora'ov normalizira vse notranje žle'.o. Poskusite le enkrat Radensko slatino, da vidiie kaj zuači prvovr.-tna mineralna vola. Pšne nam po bre«idačno brošuro za domače zdravljenje in pitje Radenskih vod. Zdravilišče in kopališče Slatina Radenci. Kaj pravite? Nu, naj bo, pred vojno sem bil naročen na >Dom in st e/- in nn Ljubljanski zvon*, po vojni sem se naročil še na »Mladiko*, ne maram, da bi mi kdo vrgel pred nos, da sem kulturni nasadnjak in ignorant, čeprav sem tiste sorte človek, lci nerad. prcreiem lepo revijo, tako je bolje spravljena in se da pozneje bolje rezati. Mi je pa prav vseeno ali to ali onn novelo kakšnega naših nadebudnih preberem lelo dni preje ali pozneje. Ampak, če bi se hotel sedaj naročiti prav na rse revije, kolikor jih izhaja na slovenski zemlji, bi. moji mesečni dohodki komaj ie zadoščali. In čudno, vse so prave, vse imajo pravilne ideje, rse naznanjajo in oznanjajo pravo, edino moino umetnost, in leposlovje. To pa trdi vsaka revija samo o sebi, o drugih seveda ni tega mnenja. Pn je oni literat zadnjič grdo pogledal tovariša, menda sta se sprla zaradi črne kave, kdo io bo plačal ali za kaj podobnega, sloj, brale, ne poznaš me še, kdo sem in kaj zmorem, si misli, uialjenec. In gre in osnuje — novo revijo, ti, pa bralec, če nočeš bili nepoučen o najnovejšem slovenskem književnem in umetnostnem pojavu, pojdi in si nnroči še to revijo s tako zvenečim imenom. ■/ji imena, revij izdajatelji res niso v zadregi. Pa se ti v tem ali v onem gibanju spreta dva, ker eden trdi, da rastejo iulodi na smreki, drugi pa. da na kostanju in takoj imamo tu idejno ločino, seveda z lastno revijo -Želod na kostanju*, ki strastno pobija revijo »Želod na smreki*. Pa se ti spre združenje zbiralcev kodrov poveljnika Te-gethofa in ie imamo vsaj dva nova tednika, ki sta glasili društev »TegelhoU in »Tcgelhof št. t... Pa U\ pride odnekod reformator in izboljše-vtilcc sveta in uničevalec krize in korupcije. Ta-rMj osnuje revijo, recimo z naslovom: >■Pošast v škotske ni, jezeru Pride drugi, zastopnik čiste in nepokvarjene generacije, kakor je ie nismo imeli, zastopnik novih genijev in ie imaš tu vsaj almanah *Um nad prepadu. In talco dalje, in tako dalje. Da, nočem zaostajali in naročil se bom na. vse, va revije in časopise z desne in z leve, na one z bali.no in na. one z invalidsko palico. Ampak poprej si kupim še oddajni aparat, tak, kakršnega imajo na ladjah, da bom takrat, ko bom tonil sredi revij in časopisja, oddajal svoj j.SO.S , Kje je France Bevk konliniran Gorica, 3. marca. Pisatelj France Bevk ie konfiniran v kraju V e n t o t e u e pri S t. S t e f a n o na otoku pri Neaplju. Bo smel pisati in je dobil tudi pisalni stroj. Žrtev je domače maščevalnosti. Vlomite c v trgovini Kamnik, 5. marca. Trgovino џ. Jožka Klemenčiča st. na Sutni je V noči od nedelje na ponedeljek obiskal neznan vlomilec. Ko je služkinja zjutraj hotela pomesti trgovino, je začudena ugotovila, da so vrata na dvorišče in v trgovino s silo odprta. Na tleh je našla zlomljen ključ od vodovoda, v trgovini pa je bila s silo odprta blagajna. lat ie naibrž prišel v hišo od zapriške strani. Prc|ilezal je zid in dvoriščno ograjo, odprl vežna vrata in stikal po veži, kako bi na najpripravnejši Obkolili so madjarska vojaka in ju pozvali, da odložita orožje. Eden se je pozivu res pokoril, drugi je pa naperil puško proti našim mejašem. Ko je naša straža videla, da ne lio šale, je oddala strel in madjarski vojak jc padel, zadet v glavo. Drugega so pa prijeli. Padlega so pokopali v torek. Naša komisija je ugotovila, da jc padli madjarski rojak že sprožil, kar se pozna na patrotii,' le patrona je odpovedala. Ujeli vojak ni vedel ničesar povedati. Madiara sta bila pijana. Čudno se nam zdi, kaj neki vleče madjarske mejaše na našo stran. Lansko lelo (o čemer je »Slovenec« takrat poročal), sta hodila dva madjarska mejaša po eni naših vasi oborožena — seveda tudi pijana. način prišel v trgovino. S ključem, ki ga je našel ob vodovodu, je |K>skušnl odpreti vrata v trgovino, kar se mu je |>o daljšem trudu ludi posrečilo. V trgovini je imel na razpolago, da si izbere zaže-ljeno. Najprej si je pripravil na mizo volneno jopico, šal in polhovko, |xitem pa se je lolil blagajne, katero je s silo odprl. K sreči pa so jo že domači v nedeljo izpraznili in vlomilcu je ostalo morda samo okrog 100 Din drobiža. Nenavadni šum v trgovini je zbudil pozornost domačega psička, ki je pričel na ves glas lajati. Domači, ki niso vedeli, nad čim se pes vznemirja, so ga mirili. Ko je vlomilec že zaslišal pasje lajanje in glasove, je pustil vse, kar si je pripravil, ia naglo pobegnil odkoder je prišel. Najbrž je imel tudi kakega poinagača. Koledar Torek, 6. marca: Perpetua in Folicila, inučenici. Osebne vesti — Poročil se je v nedeljo, dne 4. t. m. v cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani gosp. kand. ing. Župec Franck, banov, uradnik z gospodično Peternel Anico iz Ljubljane. Mlademu paru obilo sreče! Os tale vesti „ — Žaloigra užitkarja. V ljubljansko bolnišnico so z Iga pripeljali 61 letnega užitkarja Jerneja Urušiea. Urušič je pred časom prodal svoje posestvo, peklo pa ga je, da jc nu posestvu toliko dolga. V nedeljo si je hotel v obupu vzeti življenje. Prereza! si jo z dvema zarezama vrat. Njegovo stanjo jo precej resno. — Ponesrečenci. V nedeljo je prevrnila nase lonec vrele kave 4 letna delavčeva hči Milka Brezigarjeva iz Ljubljane. Dobila je opekline po vsem telesu. — S strehe .e padel in dobil poškodbe po vsem telesu posestnik in gostilničar France Valant iz Sevnice ob Savi. — V Trbovljah je pri telovadbi padel z bradlje 28 letni rudar Alojzij Žlak. Dobil je poškodbe na glavi in vratu. — Vlom v kaplanijo v Komendi. V nedelio 4. marca ob 1.30 zjutraj jc nekdo hotel vlomiti v kaplanijo. Pri kuhinjskem oknu je odrezal šipo, da je okno odprl in vzel 1 kg presnega masla, ki ic bilo znotraj nn oknu. Preden je mo»?l železno mrežo na oknu s silo odstranili, je zbežal. Zaslišal ;e namreč služkinjo, ki je v sebi poleg kuhinje 'ežala in hitela v prvo nadstropje klicat pomoč. Kako predrzni so postali novodobni rokovnjači, sledi tudi iz lega, ker so pred kratkim bili v farni cerkvi pokradeni trije nabiralniki. S silo so bile raz-lomljene močne ključavnice. Istočasno jc bil a'cra-den nabiralnik pri luršikeun znamenju. V kratkem času že drugič. Naši predniki so- rokovnjaško zalego ugonobili. Sodobniki se nc moreo že več otre-sali novodobnih rokovnjačev. Cela povodenj j'h ic. $krofulo>n* rane enačijo človeka ker mu celo po ozdravljeniu custe vidne neiepe brazgotine. »F.ito-1141« hitro p zdravi rane in to tako da ne ostanejo nikaki ne'epi znaki. Steklen ca 20 D n v lekarnah Po povzet iu ? steklenici 50 Dni. Poučno knjižico št 15 pošlje brezplačno »Fitonin« dr. s. o. j.. Zagreb 1-73 _Odobreno od min. r>ort Sp. hr. mi od il I V. 19.43 — Šoferja vrgli iz avtomobila. Preteklo soboto se je neki šofer peljal z avtomobilom iz Dolnje Lendave v Mursko Soboto. Ko se je hotel vrniti, sa -e mu približali mladi fantje in ga vprašali, če bi jih hotel peljati v Dolnijo Lendavo. Šofer je nristal na to in fantje so sedli v avtomobil. Nedaleč od Murske Sobote, kjer je šofer zaradi oslrega ovinka vozil počasi, so fantje navalili na šoferja. Eden izmed njih je sedel za volah, drugi pa so vrgli šoferja iz avtomobila na cesto. Nato fo se z avtomobilom odpeljali naprej. K sreči so kmalu nato prišli tam mimo neki ljudje, ki so spravili šoferja v bolnišnico v Murski Soboti. Oblasti zasledujejo drzne napadalce. — Afera z begluškimi obveznicami. Iz Sarajeva poročajo: Preiskovalni sodnik okrožnega sodišča dr. Poljnnii zaslišuje narodnega poslanca Huseina Kadiča, ki ga je poslanska zbornica izročila sodišču. Šele po končanem zasliševanju bo okrožno .sodišče odločilo, čc bo poslanec Kadič ostal v preiskovalnem zaporu c!o glavne razprave o a,grami aferi, Iz državne službe sta odpuščena Konstantin Grigorov in Mihajlo Liapovski, nameščenca .sarajevskega okrajnega načelstva, ki sla tudi zapletena v agrarno afero, — Dobitek v loteriji ga je rešil pred konkur-zom. Poročali srno že, kakšne ncprilike so imeli v Osicku s četrtino srečke šl. 19.068. Tudi druga četrtina iste srečke jc imela zanimivo vlogo, saj je rešila človeka pred propadom. Trgovec Lajos Ka-sas jc bil v silnih zadregah iu je stal pred konkur-zoill zaradi dolgov. Niti toliko ni imel, da si plačal svoji hčerki šolnino. Ko jc bil ravno v največjem obupu, sla ga obiskala uradnika državne loterije in mu povedala veselo vest, da je njegova srečka zadela četrt milijon*, ki sta mu jih takoi na licu mesta izplačata. Veselje uboge družine si pač lahko predstavljamo. — Pet kozličkov jc vrgla koza kmeta Dimitrija Stevanoviča v Čoki v Banslu, Ta koza jc že prej dvakrat imela po štiri mladiče. — Vsi mladiči so zdravi in normalno razviti. Ba-ie vseli pet koza sama hrani. — Pri poapnenju arterij v možganih io srcu dosežem« pri vsakdanji uporabi uiale množine iFranz Joseiovc« vode iztrebljenje črevesa brez hudega nritiska — Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva ali kako in kdaj uporabljaj naravna in najcenejša zdravilna sredstva — zdravilna zelišča. Knjiga obsega 296 strani in stane nevezana 50 Din, vezana 75 Din. (Vezani izdaji je priložena tudi knjižica: Zelišča v podobah.) Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1!)26 Sestavil Fr. Magister. — Življenje je dar božji, enako zdravje. Če valujemo zdravje, kar jo naša dolžnost, varujemo tudi življenje. Človek, ki še ni bil nikoli resno bolan, ne zna ceniti ljubega zdravja in zato se tudi premalo briga, da si ohrani lo neprecenljivo dobroto. Solnce, vodu, zrak, zdravilna zelišču in zmerno življenje so zdravila iz božje lekarne, kamor so vrata vsakomur odprta zastonj. V knjigi najdeš naštete vse bolezni in zdravila, vse grmičke in rože, ki imajo zdravilno moč in jili lahko sani nabereš iu pripraviš. Bolezni in rože so na vodene v knjigi v abecednem redu. Zalo mora ta koristna knjiga, ki jo lahko imenu, emo Domači zdravnik«, v vsako hišo, in kjer jo eden prebere, jo bo vzel v roke gotovo drugi in trot ji. Samo po sebi jo umevno, da kličemo ob resnih obolenjih na pomoč izkušenega zdravnika in se ravnamo po njegovih navodilih. Knjigo toplo priporočamo. _ — Osebe, ki so krvno, kožno ali živčno bolne, dosežejo z naravno »Kranz-Josef« j grenčico redno prebavo. Specialisti z visokim slovesom potrjujejo, da eo v vsakem oziru zadovoljni z učinkom staroznanei »Fraiiz-Jose!« vode. Nogavice z varstveno znamko „Z" se izdelujejo iz diskretne polmi t svilo ia so osvojile ve^ oamski svet v Parizu, Dunaiti in Londonu. :Sf№tt — Odkrit zločin. V Novem Selu pri Bosanskem Brodu so pred mesecem dni našli v vodnjaku truplo Mare Kojiič. Njen mož Nedo je izjavil, da jc Mara po nesrečnem slučaju padla v vodivak, ker jc bila ograja zelo nizka, tla so pa bila ledena. Nesrečno ! ženo so potegnili iz vodn aka in pokopali. Kmalu | so pa ljudje začeli govoriti, da Mara mi padla po 1 nesrečnem slučaju v vodnjak, marveč je bila vrže- ; na vanj. Za le govorice so zvedele oblasti in začele I p oizvedovali. Nedo je hil znan kot sirov človek, ki ' je tudi svojo prvo ženo pretepal in preganjal. Od , prve žene mu je ostalo Šest otrok. Ko mu ie umrla i prva žena, se jc Nedo po-očil z Maro, Ob'asti so izkopale truplo poko ne Mare. Pri raztelesenju so zdravniki ugotovili, da je bila Mara na prej zadušena in nato vržena v vodnjak. Neda ;0 areiirali, vendar pa ne prizna zločina. — Smrtna žrtev mazaštva. Čebelar Franc Kol-ler in kmet Štefan Šarkič iz Borova pri Vukovaru sta se dolgo pečala s lem, da bi sestavila univerzalno zdravilo, ki bi zdravilo vre bolezni. Končno sta ga le »iznašla, in kmalu našla velik krog odjemalcev. Prodajala sta ga v steklenicah pr 2C0 g in sta za to zahtevala 200 Din. Med drugimi je kupil »zdravilo« tudii Blagoje Živanovič iz Starega Hočejo. Mesto da bi ozdravel, pa je mož umrl. Oba ma/.aia so na.lo zaprli. Preiskava proti njjma je ugotovila, da sta z razpečevanjem svojega zdravila dobro zaslužila. Pri Kollerju so našli hranilno knjižico za 70.000 Din. — Po Vaši elastični hoji sc vidi, da nosile Palma gumi podpetnikc. Vi sc ne utrudite tnko hitro in varujete svoje živce kakor tudi svojega bližnjega. Palma gumi podpetniki so izvan-redno trpežni in poceni. — Na plesu uporabljajo razgreti pari okusne dr. Wandcrjeve Anacot pustile, da se obvarujejo prehlada, nahoda in influence. Tc paslile nc potrebujejo nobenega posebnega priporočila, ker so znane po celem svetu rodi svojega zanesljivega delovanja. — Za svoj denar kupujte prvorazredno bldgo! Vedno in povsod zahtevajte Radensko j Slatino! — Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Fran* Joscfova- grenčica do urejenega želodca in črevesja. No^noiiilo Liubliana I Sveta vojskam ima občni zbor jutri, v /«redo, 7. marca ob 20 v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12. Pridite vsi, abstinenti, trezniki in pevci! Pridite jia tudi žene in dekleta — gospe in gospodične, pridite vsi, prijatelji in sovražniki treznosti! — Sveta vojska. 1 Od Konstantina do Karla Velikega je naslov predavanju, ki ga bo imel vseuč. prof. dr. Josip Tu.rk v sredo 7. marca ob 20 v verandni dvorani hotela Union. Kakor nas jc vpeljal vseuč. nrof. dr. F. Lukman v prvo dobo krščanstva, tako bo naslednje predavanje nadaljevalo zgodovino krščanstva. Predavanje je opremljeno s skiopličnimi slikami. Predproda.ja vstopnic v Ljudski knjižnici, Miklošičeva cesta 7. I Kino Kodeljcvo. Drevi ob 8: Ženska temnica«. A' glavni vlogi Silvijn Sidnev. Cene znižane. I Marij Šimenc jc pevec najodličneišrh kvalitet. N:egiiv glas je srebrnočist, blagozveneč junaški tenor, s katerim se je vselej in povsod najčastneje uveljavi!. Kjerkoli nastopi Marij Šimenc, povsod je dobrodošel gost bodisi gledališki ali pa koncertni publiki. Tako tudi nam v petek 9. marca, ko priredi samostojen koncert v veliki unionski dvorani oh sprcmljevanju prol. Srečka Kumarja, Sedeži se dobe od 10 do 30 Din v knjigarni Glasbene Matice. I Poučno predavanje za ioto-amaterje. Vse ljubitelje fotografske umetnosti opozarjamo na zani- mivo predavanje znanega fotoamaterja g. Karla Koraneka z Dunaja, ki bo pod okrlijem TK Skale v sredo 7. marca ob 20 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti, Brezplačne vstopnice dobe amaterji pri vseh ljubljanskih foto-trgovcih. 1 Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli na Tvršcvi cesti št. 0 in mr. Bakarčič, na Sv. Jakoba trgu št. 0. Maribor ni Rimsko cesarstvo in prvi krisljani. Narodna knjiga priredi v četrtek zvečer ob 20 v dvorani na Aleksandrovi 6 tretje javno predavanje. Govori odlični poznavalec zgodovine prnkršennske dobe. vscnčiliški profesor g. dr. Fran Luk man iz Ljubljane, o »Rimskem cesarstvu iu prvih kristjanih«. Predavanje bodo ponazorjale številne skioptično slike. Vstopnina stojišče t, sedeži po 5 Din. m Četrti zgodovinski večer bo v sredo, 7. t. m. ob 20 v Studijski knjižnici. Poroča prelat dr. Fran Kovačič o vprašanju »Sv. Ciril in Metod v bizantinskih virih«. Vsi Člani zgodovinskega društva sc vljudno vabijo. m Tečaj o cepljenju vinske trte na ban. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, ki bi sc naj vršil dne ln. marca t. I., se je radi nepričakovanih ovir preložil na poznejši čas. m Upokojeno učitcljstvo ima svoj tomese-čm sestanek v četrtek, 8. marca ob 15 v gostilni Kostomaj. m Društvo Jug. upokojencev v Mariboru ima v petek. 0. marca ob П orlborovo sejo v gostilni Kostomaj v Mlinski ulici, občni zbor pa v nedeljo, dne 18. marcu ob ') v muli dvorani v II. nadstropju Narodnega domu. Celie c ?Žrtcv spovedne molčečnosti., sliko iz življenja v 5 dejanjih, bo vprizorila Jugoslovanska strokovna zveza v Celju v nedeljo, dne II. marca v veliki dvorani Ljudske posojilnice. c Dijaška predstava v mestnem gledališču. Osmošolci celjske gimnazije bodo v proslavo 90 letnice rojstva Josipa Jurčiča vprizorili v petek, dne 9. t. ni. ob H zvečer v mestnem gledališču narodno igro »Deseti brat«. c Občni zbori: Podporno društvo za revne otroke v Gaberju bo imelo r. 1. občni zbor dne II. t. ni. ob- 3 popoldne v gostilni Pcrmozer v Gaberju. — Trgovsko društvo v Celju bo imelo občni zbor 21. marca ob pol 8 zvečer v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici. — Zveza obrtnih društev dravske banovine bo imela prihodn ji občni zbor dne 23. I. m. v Obrtnem domu v Celju. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Drama Začetek ob 20. Torek, 6. marca: GOSPODIČNA. Red A. Sreda, 7. marca: VISOŠKA KRONIKA. Izven. Četrtek, 8. marca: KONEC POTI. Red Četrtek. Opora Začetek ob 20 Torek, 6. marca: CARMEN. Red B. Sreda, 7. marca: JENUFA. Red Sreda Propagandni juniorshi cross-country teh - Propozicije SK Ilirija priredi v nedeljo, dne 18. marca ob 10.30 dopoldne propagandni juniorski crosscountry tek na progi 2X00 m za moštvo in poedince Pra->ico tekmovanja imajo verificirani in neverificirani juniorji razreda B. in C. t. j. rojstni letniki 1916 do 1919. Moštvo šteje najmanj 6 oseb, od katerih šteje za klasifikacijo najboljša četvorica. Tekmovanje se bo vrfilo pod Cekinovim gradom s startom in ciljem pri drsališču Ilirije. Prijave je poslati najkasneje do U. marca opoldno na naslov: SK Iliiija, lahkoatletska sekcija, kavarna »Evropa«, Ljubljana, Prijavnina 15 Din za moštvo, 5 Din za poedinca. Naknadne prijave se sprejemajo pol ure pred startom v garderobi na drsališču. Nagrade po pravilih JLAZ-e. Tekmuje so po pravilih JLAZ-c. Propagandni trening za teniške igralce SK Ilirija bo, če bo vreme ugodno, v najkrajšem času oivorila svojih 8 teniških igrišč pod Cekinovim gradom, Prvotna namera sekcije, da bi se vso zimo igralo v zaprlem prostoru, se je izjalovila, ker tli bilo dobiti pripravne telovadnice. Da pa nudi družabnim igralcem in tekmovalcem možnost, da se pred začetkom sezone čimbolj usposobjjo za ta šport, bo priredil klub celo vrsto gimnastičnih treningov za teniške igralce, ki jih bo vodil klubov poklicni trener g. Ilaftl. Treningi se bodo vršili dvakrat tedensko; trikrat tedensko sc bo pa igralo tenis v paviljonu na velesejmu in to v glavnem v večernih urah. Za tekmovalce in tekmovalke jc udeležba pri treningih obvezna in neobhodno potrebna. Prvi trening se bo vršil jutri ob pol 7 zvečer na velesejmu v paviljonu, v katerem so ee doslej vršili nogometni treningi. Trening ie namenjen vsem damam in gospodom, družabnim igralcem in tekmovalcem. Strokovni teniški treningi so izredno ve! .e važnosti, od katerih bodo imeli veliko korist vsi udeleženci, ki bodo na ta način z lahkoto prešli dolgi zimski odmor. G. ilaftl se bo za trening posebno zavzel in nam vse potrebno pokazal. Članstvo — prijatelji »Ilirije«, se prosijo, da obvestijo o tem vsakogar, ki se za ta lepi eport zanima. Veak naj prinese e seboj na trening tenišk* čevlje, gospodje po možnosti kratke športne hlač« in irajce, dume pa lahke obleke. Na prvem treningu se "bo tudi razpravljalo o bodoči sezoni. Tekme prolesionalnih rokoborcev V nedeljo zvečer so nastopili 4 pari in sicer: 1. Hercog (Jugoslavija) : Jandera (Čeboslo-vaška). Hercog burno pozdravljen in tudi Jandera. Na prvi pogled je videti, da bo po moči Jandera boljši, leiinično je Hercog mnogo boljši. Premagal ga je z izvanredno lahkoto v 2 min. 4 sek. z dvojnim nelsonom. 2. Marunke (Nemčija) : Bognar (Ogrska). Ab-solvirala sta vse tri runde, ki so bile vse skozi zanimive, posebno je imponiral liognar kot kralj tehnike. Borba je bila zelo živahna. Končala j» neodločeno. 3. Abramoif (Rusija) : Czaja (Ogrska). Ta borba ni bila borba, temveč pretep. Večkratni iz-žvižgani Czaja si je dovolil nedovoljene prijeme, ter zato bil kaznovan z globo 500 Din in z opominom izključitve pri nadaljni borbi. Celo igro ju izvajal samo brutalno. Zmagal je Czaja po 18 min. Njegovega nasprotnika Rusa Abramoffa pa je občinstvo burno pozdravljalo, zmagovalca pa zaslužno izžvižgalo. 4._ Kavvau (Avstrija) i Marko (Avstrija — evropski prvak). Ta par se je pokazal vse skozi tehnično jako zanimiv. Zmagal je Kavvan v 16 min. z dvojnim krasnim nelsonom. 5. Mrna (Češkoslovaška) : Bachraty (Avstrija). Nasprotnika sta si enakovredna po tehniki in moči. Zmagal je Mrna v času 6 min. 30 sek. Sodil je g. Saunig precej ležerno. Drevi nastopijo do odločitve sledeči paril t. Marko (Avstrija) : Ilerzog (Jugoslavija). 2. Sotler (Ljubljana) : Jandera (Češkoslovaška). 3. Bognar (Ogrska) : Kavvan (Avstrija). 4. Marunke (Nemčija) : Abramoff (Rusija). 5. Mrna (Češkoslov.) : Czaja (Ogrska). * . SK Ilirija (hazenska sekcija). Girnnastirni trening: v telov adnici so z današnjim dnem nkrn oui. Današnji trening sc vrši ob 17.30 na prostem. Garderoba na drsališču. Tiste, ki so ob 17.30 zadržane, imajo trening ob 18.30 islolam. Vodstvo 5 ikcije opozarja na točnost. Prihodnji treningi v tem tednu so v četrtek in soboto, odnos.no nedeljo dopoldne. SK Ilirija. Plenarna seja upravnega odbora se vrši drevi ob 20 v damski sobi kavarne lili ona r. običajnim dnevnim redom. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Drevi oh ,iol 19 bo v telovadnici osnovne šole na Grabnu gim-nastični trening in country tek. Radi prcd«to.eč:h nastopov — udeležba obvezna. Tekme za poškodbeni fond v Celju. V nedeljo sta se vršili na Glaziji dve nogometni tekmi zi poškodbeni fond LNP. Nastopili so vsi celjski športni klubi. Ob 14 sta nastopila SK Alletik in SK Olimp. Zmagal je po izenačeni igri SK Olimp v razmerju 2:1 (1:1). Sodil jc g. Oberlindtnjr. Kot drugi par sta nastopila SK Celje «n SK Jugoslavija. Zmagal je SK Celje v razmerju 8:2 (2 : 0J. Kot kaže že rezultat, sc jc izčrpala SK Jugoslavija v drugem polčasu v»lcd poman kanja treninga. SK Celje je zaigralo zlasti v drugi treiiini drugega polčasa iti je tedni tudi padla večina golov. Sodil je dobro f. Oclis. Publike približno 350. Lochneški zmaj pred sodiščem Advokat, ki ima bodočnost V Dublinu sc bodo te dni pravdali rudi loch-neškega zmaja. Kdo hi si bil mislil, da jo bodo mirni Angleži tako daleč pritirali. Že mesece je zverina v Loch Nessu strašila vso angleško javnost. Resni in neresni listi so bili polni njenih popisov. Končno jc seveda prišla tudi na filmski trak. Ta film je v Londonu imel tak uspeh, kakršnega ne pomnijo od časov, ko je pričel Cha-plin prvič nastopati. Končno se je oglasil v parlamentu konservativec in je zahteval, nnj da vlada preiskati vso zadevo, da bi sc enkrat zaključila. Loch Ness je prišel tudi v pregovor in v živo besedo. Ko je Mac Donald nekje govoril, so mu nasprotniki /.ugnali v obraz: »Vi ste zmaj i/. Loch Nessa.c Manjkalo je samo še nekaj, du bo senzacijo popolna. Treba je bilo še procesa, pri katerem bi lochneška zverina igrala glavno vlogo. No. zdaj bo tudi s tem v najkrajšem času ustreženo angleški javnosti. Upamo, da bo tedaj vsa angleška javnost opustila vsakdanje skrbi in koncentrirala vse svoje misli na Loch Ness, ko bo stal pred sodniki na zatožni klopi. Treba je bilo seveda precej spretnosti in tokavosti, dn so to zverino privlekli nn zatožno klop. Našel se je advokat Kcanly, ki je v svoji poklicni iznajdljivosti sestavil ogrodje /a ta proces. Mister Keanly ima pisarno v Dublinu. Pravijo tudi, da mu precej nese. V začetku januarja jc šel na kratek dopust. Svojo pisarno jc izročil namestniku ter se odpeljal v Loch Ness. Dopust jc hotel porabiti v koristne namene. 13 dni jc ostul ob slavnem škotskem jezeru. Vsak dan sc je S ur trudil, du bi zagledal zverino. Nobene priložnosti ni zamudil. Najel jc motorni čoln in se z njim vozil ure in ure po velikem jezeru, dn bi kje ugledal zmaja. Vse zaman. Nuto jc najel avto in se z njim vozil okoli jezera, saj so mnoge priče izpovedale, da se je zmaj večkrat privlekel tudi na obal v zeleno travo. Vse zaman. Končno je najel hidro-plan in se dva dni vozil nad jezerom ter z letala kukal z daljnogledom na površino jezera. Zopet vse zaman. To jc advokata razjezilo. Vrnil se je v Dn-blin in sklenil, da se maščuje nad zverjo oziroma nad Loch Nessoin. Vložil je tožbo proti županstvu Loch Nessa, v kateri zahteva odškodnino, češ, du je bil ogoljufan. Občinsko up/avo Loch Nessa dolži, da je ona kriva, da so se raznesle neresnične vesti o zmaju v Loch Nessu. On jc v Loch Nessu zapravil 13 ti ni. Zaradi tega zahteva povračilo stroškov. Kako bo sodnik razsodil? Pri Chcrbourgu je morje vrglo na obal velikansko morsko žival. Učenjaki so si pričeli takoj beliti glave, v katero živalsko vrsto bi jo uvrstili; kajti doslej take živali še niso videli. Dolga jc H metrov in ima na dolgem vratu majhno glavo, ki jc z daljave podobna velblodovi. Ob straneh ima dve veliki plavuti. Nekateri učenjaki trdijo, da je to neke vrste bastard kita. Ta pojav je zbudil toliko večjo pozornost, ker sc zunanjost živali precej ujema s popisi Morske kače«, kakor so jih podali zanesljivi mor-narji. Morda je tudi v sorodu z zmajem v Loch Nessu? „Hudičeva morska kača" Saj smo že pisali, da hoče vsaka dežela svojo morsko kačo! Tako poročajo iz Durbana v južni Afriki, da so v Sambesiju opazili podobno zverino. Ko je stotnik J. J. Reynard, ki nadzira naprave ob slapu Victoria, prispel v Durban, se ni prav nič začudil, ko so mu pričeli pripovedovati o zmaju v Loch Nessu. Izjavil je, da podobna žival živi tudi v Sambesiju in da so jo večkrat videli v bližini »Hudičevega slapa«, po tem se tudi zmaj imenuje. Stotnik Reynard je dejal, da je žival najmanj 15 metrov dolga, da ima razmeroma majhno glavo in črno telo. Videlo so jo najmanj že štirje j Evropci. Mr. Victor Pare, ki živi že 13 let v Sambesiju, je žival že dvakrat videl in z začudenjem opazoval, kako velika je. V ostalem domači prebivalci prisegajo, da ta žival v resnici živi. Oni jo celo častijo po božje. Miinch. Mediz. VVoehcnschrift« poroča o izumu vodje dermatološke klinike v Tiibingnu, prof. I.iesnerju, ki odkriva nove vidike serote-rapiji (zdravljenju nalezljivih bolezni s sirot-kami). Povzročitelji bolezni, ki okužijo človeško kri ali telo, naletijo na odpor »antitok-sinovc, snovi, ki jih izloča kri, da bi oslabila (nevralizirala) strup. Če je ta (xlpor iz katerihkoli vzrokov premalo izdaten, premaga bolezen organizem. Seroterapija ima nalogo organizmu v tem boju priskočiti na pomoč. To stori na aktiven ali pasiven način. V prvem primoru dovaja organizmu snovi, ki pospešijo proizvajanje protistrupov. To so kulture istih, toda razkuženih ali oslabljenih (razredčenih) mikrobov, ki so napadli organizem ter izzvali bolezen. Pri pasivnem načinu ni treba obolelemu organizmu izdelovati antitoksinov. V tem primeru cepimo z mikrobi katerokoli žival (ovco, konja in si.) Njena kri izdeluje potem proti-strup in ta se dovaja obolelemu človeku. Na žalost ne dobimo redno pri živali za naše bolezni primerno sirotko Marsikateri mikrobi ogrožajo samo človeka, dočim nc povzročijo nobene reakcije v organizmu živali. Profesor Liesner je sklenil izpopolniti to vrzel s posredovanjem zdravega človeka, ki bi dodajal potrebne protistrupc. Ta pogumna domneva jc obrodila sijajne uspehe. Učinkovitost človeške sirotke je od daleč prekosila konjsko in ovčjo. Profesor Liesner je rešil na ta način več žrtev splošnega zastrupljenja krvi. bi bi bile sicer izgubljene. Seveda obstoji potreba po ljudeh, ki bi dovolili, du se jim vcepijo vsaj razredčeni mikrobi, da bi na ta način rešili bližnjega. To jc predpogoj za možnost novega zdravljenja. Prof. Liesner se je po večini posluževal uslug sorodnikov bolnikov: žen, staršev, otrok in sorodnikov. A večkrat je moral klicati tudi ljudi, ki so bili pripravljeni na cepljenje proti posebni odškodnini. Ker nc. pomeni to cepljenje nobene nevarnosti za zdravje, bodo gotovo kmalu imele vse velike klinike listo svojih dobaviteljev sirotke«, kakor imajo zdaj zabeležene stalne »dobavitelje krvi«. Zaklad je našel Ko so izkopavali zemljo oh vhodu v mesto Kottbus v Nemčiji, jc neki delavec našel 5 zapestnic iz masivnega zlata. Skupno tehtajo 856 gramov. Najkrasnejša je zapestnica s kačjo glavo. Sodijo, da je bila skovana na južnem Švedskem. Mnenje strokovnjakov je, da so zapestnice stare 1600 let. Stari zaklad jc kupil državni muzej v Berlinu. Pevka - častna doktorica Ti si zame mrtva!" Protistrup tudi iz človeške krvi V neki tovarni amonijaka so prišli na misel, ki bo velikega praktičnega pomena zn gospodinjstvo v krajih, kjer ni navadnega plina. Pri hi-hidriranju premoga v bencin sc proizvaja plin propan. ki popolnoma nadomestujc svetilni plin in ima poleg tega šc to lastnost, dn ni strupen. Ta plin se dn lahko zgostiti in spremeniti v tekočega ter spraviti v jeklene steklenico. En kilogram tekočine razvije 0.55 m' plina, ki da toliko toplote, kakor 2.8 m5 svetilnega plina. Nn sliki vidimo dv<» taki steklenici, ki sla spravljeni v hišni kleti. To je prnvznprav domača plinarna. Žena, ki se h iče ločiti od možu, pokliče dve ptiči in vpričo njih reče svojemu možu: »Hir talach, iki talach, ucli talach!«, kar se pravi po naeš: »Pojdi od mene enkrat, dvakrat, trikrat!« In razporoka je izvršena, ker po zakonu pra-dedov je greh, živeti z dolgočasnim možem ... Če zve. da ga žena vara, se ne dotakne svoje žene, temveč samo izjavi, da je ona zanj mrtva! Žena sc zgrudi nato na tla in obleži kakor mrtva. Služkinje pridejo ter jo oblečejo v mrliško obleko, nakar pristopijo druge in jokajo 24 ur. Žena leži med tem časom nepremično z zaprtimi očmi. Todn ko poteče 24 ur, naglo vstane in se predstavi svojemu možu kot čisto druga žena, nadene si tudi drugo ime. Ako se jc prej imenovala Stifira (jabolčni cvet), sc zdaj imenuje Sedilah (trnuljčin cvet). To se hihko večkrat ponovi. — (Po »Ileroldo de T.spe-ranto«). Носкеу na ledu jc postal zadnja leta silno priljubljen spori. Ves športni svet je sletlil zgledu Kanade in Amerike. Neprestano menjavanje pozicij in slik vzbuja v gledalcu silno zanimanje. Pravijo pu, da bi ta šport ne smel biti za žensko. Preveč se igralci razvnamejo in pri lem trpi »gracija«. Toda vsi ti protestni glasovi niso nič pomagali in v Franciji in na Angleškem so se ženske lotile z največjo vnemo tudi tega športa. Naša slika nam kaže načelnico angleške čete, ki bo nastopila te dni v Londonu proti francoskim igralkam. Svetovno znana mez^osopranistinja Sigrid Onegin je bila po zelo uspelem koncertu v Filadelfiji imenovana za častno doktorico tamkajšnjega vseučilišča. ★ Prva prijateljica: »Izobrazba našega sina nas jc stala nad sto tisoč dinarjev.* Druga prijateljica: »Neverjetno, kako malo se dandanes dobi za denar.« Stavishi tudi v Hitlerjevi službi »Pragcr Presse« priobčuje naslednje pismo nekega političnegu sotrudnika: »Na presenetljiv način sc je te dni pojasnilo, zakaj so nekateri francoski listi nenadoma tako simpatično pisali o Hitlerju. Gre za list »Volonte«, ki ga jc urejeval Duburry, ki so ga zdaj vtaknili pod ključ radi afere Stavijskega.Nadalje gre za list »Midi«, ki so gu šele nedavno ustanovili in ki ga jc vodil Darius, tudi nedavno aretiran, in pri katerem jc sodeloval Louis Thomas. Oba listu jc podpiral Staviski, oba lista sta tako pisala za Nemčijo, da je njihovo ravnanje zbudilo povsod pozornost. Tudi list »Liberle«, ki sicer piše za fašizem, je imel urednika Aymarda, ki je tudi zapleten v afero Staviskega. Že januarja I. 1932, ko je »Volonte« priobčila razgovor z Groner-jetn, jc nemški republikanski tisk trdil, da je »Volonte« glasilo nemške vlade. Jasno, da se po 30 januarju ni prav nič spremenilo. Takrat je prišlo tudi v javnost, da je ta list prejel od nemškega zunanjega ministrstva 800.000 murk. Sedanji nemški tisk torej nima nikakega vzroka, da bi afero Staviskega prikazoval kot tipičen pojav korupcije v demokraciji. Louis Thomas, ki jc prej deloval v Alzaciji, je ob neki priložnosti grdo opsoval Ilerriota. Pozneje je skušal svoje članke, s katerimi je zagovarjal Hitlerja, objavljati v listu »Notre Tentps«. To se mu je v začetku tudi posrečilo. Končno pa je list zavrnil njegove članke s potovanja po Nemčiji. Louis Thomas se je obrnil potem na »Midi«. Vsi ti članki, ki so zagovarjali več ali manj Hitlerjevo politiko in so bili priobčeni v listih »Midi«, »Volonte« in tudi v »Notre Temps«, so bili kakor na ukaz priobčeni v nemških listih. Po vsem tem ni Staviski delal samo za Madjarsko, temveč tudi za Nemčijo. Sodba kitajskega mandarina o krščanstvu Dne 26. novembra 1933. so uprizorili gojenci jezuitskega kolegija v Sienhsienu (provinca llopei) igro iz časov katakomb za oiulot-ne pogane in katehumcnc. Pod vtisom predstave je ob koncu spregovoril novi mandarin kratke a pomenljive besede: »Naša dežela potrebuje ljudi, ki vedo, kaj zahteva pravičnost in ki so obenem tudi močne volje, da se morejo držati teh načelnih stavkov. Imamo take ljudi, ki tega nc uvidijo, imamo pu tudi take, ki kljub spoznanju nimajo energije, da bi sc ravnali po teh načelih. Energija se pridobi z vero. Čc sem se jaz pred nastopom tneni določene naloge po-mišljal iu vznemirjal, sem pn sedaj pomirjen, ker vem. dn jc v mestu mnogo kristjanov«. Vse moderno — še šolska naloga. Neki učenec osnovne šole jc v šolski nalogi o smučkanju zapisal tudi takole stavke: »Mcslni ljudje se peljejo na smučkah v hribe, od tam pa zdrče navzdol v prepad. Polomijo si noge. včasih so pa še celo mrtvi. Ta šport je zelo zabaven in zdrav,.. Avtomobilska vožnin /. ovirami. Vdovo po Stavijskem peljejo v ječo. ★ »Gospod kolega, kako je z vašim sinom?« »Hvala, izvrstno! To vam je tako potrpežljiv in vztrajen, da sedi v vsakem razredu po dve leti.« Angleška armada v Indiji, ki sestoji iz domačinov, priredi vsako leto med velikimi vajami tudi takole dvoboj na konju, Kateri izmed jezdece* l«> vrgel svojega nasprotniku s konja? Slov. ✓SLOVENEC., dne G. murca 19."L Stnui 7. KJJLTVRNI OBZORNIK мамимн^■мпннвшшашмммшмммама Knjige Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu »Zbornik za narodni život i običaje Južnih Slavena«. Knjiga 29., zv, 2. Urednik dr. D. Bo-ranič. Zagreb, 1934. — Jugosl. akademija znanosti in umetnosti, ki opravlja odlično vlogo v hrvatskem znanstvenem »svetu (saj izdaja vprav ona dela, kt so prepotrebna za napredek narodne znanosti, a jih nobena književna založnica ne bi mogla izdajati), je pravkar izdala novo knjigo domače etnografske znanosti in folklornih prispevkov, ki so jih posamezni hrvatski folklori sli med ljudstvom nabrali. S takim delom se gradi podlaga za sistematičen študij hrvatske etnografske znanosti med domačimi in tujimi etnologi, ln lo je nedvomno velikega pomena, zlasti danes, ko na eni strani etnologija ni več pastorka geografije, marveč je samostojna veda, na drugi slrani pa sc da ravno z etnografskimi izsledki dokazati (podobno kol z zgodovinskimi in jezikoslovnimi) prava podoba narodove preteklosti. (Narodnemu poreklu Belili Kranjcev na pr. ne more dali zgodovina sama pravega odgovora, ker je v izventni dobi dokaj zatemnjena; etnografska dognanja v zvezi i jezikoslovnimi bodo pa utegnila razčistiti to vprašanje.) Ni lo nikakina romantika, ki je prebujala prve folkloriste. l'-> ;<; dejstvo, mimo katerega danes ne moremo več iti. Le po podrobnem šLudiju folalorne svojskosli kakega naroda sc dajo za trdno postaviti narodnostne moje. Kljub vplivom okelnih sosedov ostane namreč jedro, po katerem je viden pečat lega ali onega naroda, še zmerom očitno. Končno pa ie pomembno tako izdajanje »Zbornika« tudi zategadelj, ker narodne folklorne oslaline bodisi duhovnega ali materialnega značaja, imeroMi bolj izginjata in narod, ki jih ne bo pravočasno zbral, ne bo mogel govoriti o duhovnem bogastvu svojih prednikov ,;a-kor tudi nc o nekaterih tujih elementih ki so jih posredovali sosedje. Tudi mi Slovenci smo mali dokaj folkloristov (ki so zajemali zlasti v belokranjsko zakladnico narodnega blaga), med drugim imamo epohalno delo v Štrekljcvih Slovenskih narodnih pesmih; kesneje smo dobili v prezgodaj umrlem Vurniku nadarjenega in marljivega etnografa, ki tc široko zasnoval načrt, odkrivali slovensko folklorno bogastvo, zlasti z melodijskega »odrceja slovenskih pesmi. Zdaj ta zamisel spi. Nedvomno bi ravnatelj slovenskega etnografskega muzeja dr. Z u p a n i č , ki je v svetu priznan etnolog (saj citirajo njegova dela svetovni etnologi in prinaša v svoji strokovni reviji »Etnologu« zanimiva razkritja iz malo znanih zgodovinskih in etnoloških področii, prav tako Gospodarstvo Povišanje železniških tarif V celem za 10%, od lega 5% radi povišanja tahse kot Hrvatje in Srbi, posvetil vso pažnjo tudi domači etnografski znanosti, ko bi imel za seboj — slovensko akademijo znanosti in umetnosti! Tako pa kljub njegovi izjredni sposobnosti ne more priti slovenska etnografska znanost do pravega razmaha. Pa smo predaleč zašli. V pričujočem Zborniku« sodelujejo znani srbohrvatski etnografi in kulturni delavci, kakor Stojkovič, Šimčik, Reše-lar, Širola, Pavičevič, Nainelak i '-ti. Delno izpolnjujejo knjigo razprave, delno sestavki nabranega narodnega blaga. »Rad Jugoslavcnske akademije znanosti i umjetp.osti«, knjiga 248, prinaša temeljito študijo dr. Mirka D e a n o v i č a i Odrazi italjanske akademije »degli Arcadi« preko Jadrana. — Tu poudarja avtor misel, kako so se Začele po vzoru italijanske akademije »degli Arcadi« ustanavljati podobne akademije po vsej Evropi z namenom, da bi gojile zlasti književnost in jezik. Med Hrvati je opravljala to poslanstvo dubrovniška »Akademija Ispraznib*, med Slovenci pa »Aea^emia Operosorum«, ki je bila ustanovljena tri leta po rimski matici Arcadije (1693) in »Academia )\mo-nia« (1709), Razprava je izčrpna; zgrajena je na podlagi bogatih virov. — Druga študija v -Hadu« je Rešetarjeva: Jezik Marina Držiča. Rjcčnik hrvatskoga ili srpskoga jezika. Ohra-djuje T, M a r e t i č. Svezak 48. — Znani hrvatski jezikoslovec, ki je napisa! med drugim obsežno delo »Gramatiko in stilistiko hrvatskega književnega jezika.-, do danes najboljšo hrvatsko slovnico, urejuje že od leta 1907 ogromni »Bcsedn;ak« čigar 48. zvezek je te dni izdala Jugosl. akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu. Tako obširno delo (na 240 straneh vel. formata so obravnavane besede od poutjecati — predivastl), ki je kr.jpada izredno solidno in znanstveno fuudirano, more izdajati le akademija znanosti. Kaj takega (mislim tudi prej imenovane knjige, ki izhajajo periodične) ne bi zmogla nobena zasebna institucija, ker je za tako delo pač premalo inlcresentov, da bi jih pokupili. Zasebnik pa mora nujno računati tudi na korist. Zatorej moramo še zmerom ponavljati: Dokler ne bomo dobili tudi mi Slovenci svoje las-l-dokler ne bomo dobili tudi mi Slovenci svoje lastne Akademije znanosti in umetnesti, je nemogoč popolen razmah naših znanstvenikov, pa najsi bo '.o na kateremkoli področju. L. G. Carmen Gostovanje tenorista Adriana V ljubljanski operi smo dobili novo vprizo-ritev Bizel-jeve opere »Carmen« in sicer sedaj zopet v scenični skladnosti z osnovno stilno črto v celoti z glasbo zlite prvotne koncepcije, kar deluje estetsko vsekakor pozitivneje. Delo je izšlo v smiselni režiji g. Primožiča, čeprav oprli na tradicijj-nalna izkustva, in v i'las-^ beni izdelavi dirigenta dr. Švare, ki se je potrudil vliti v stvar marsikaj zahtevane vroče-krvnosli, V tej operi jc tc dni naslopil tenorist dr. Mak so Adrian in siccr v glavni vlogi narednika Don Jo-seja. Gost se je izkazal kot odrsko lepo izoblikovan pevec, v igri dosti lopel in prijetno oglajen, čeprav nehote bolj poudarjajoč odrsko rutino, ko,t. prvinsko silo notranje vibracije, rastoče iz pristnega doživljanja. V svojem petju pa je izdal re sicer preobsežen, a prikupen glas, ki pa ne zmore utajiti svoje poti že preko vrha razvojne črte, kar se javlja v popuščanju popolnega obvladovanja registrskih funkcij. Vendar pa je pri občins'vu dosegel kar lepo priznanje. Poudarjam pa veliko pozitivnost z ozirom na njegovo podajanje v slovenskem jeziku, kar si velja zapomnili glede na daj-stvo, da imamo že dolgoletne člane v naši operi, ki še danes ne zmorejo vseh svojih vlog peti slovensko; in vendar stoji med glavnimi zapovedmi gledališča dolžnost prave gojitve domače govorice. Omeniti moram šc občuten uspeh, ki ga je v tej predstavi dosegel g. Marjan Rus, ki je prvič nastopil v obsežni vlogi Escamitlla. Iz vsega opazovanja njegovega umetniškega dela pri operi -e da ugotoviti, da se vzpenja, njegova pot v lepi smeri navVgor. Kar predvsem privlačuje, jc rjegov mlad, sočen in še neizkvarjen glas, združen s prirojeno muzikalnosljo. Igralska stran pa postopoma l delom pridobiva na svoji vrednosti, dasi ji primanjkuje še do polne izdelanosti (žal, da je ori nas vsled pomanjkanja ali neprave vporabe vodstvenih moči vsak pomembnejši pojav tako zelo edvisen le od samega sebe, kar v rasli občutno ovira) pa še do polne prepričevalnosli, kar pa je zavisno od individualnega oblikovanja njegovih notranje človeških snovi. Vendar pa je pojav Esci-milla pognal že do višine, ki vsekakor glodalca pri-kie.pa nase z vzbujanjem ugodja. Poleg Klingsorja v »Parsifalu« je to druga njegova pomembna stvaritev in kaže, da mu jc polje nadaljnjega ustvarjanja odiprto na široko, zlasti, ker se glasovno bolj bliža baritonu kot basu. Treba bo le previdnosti, da s: tudi on ne ubije. Prvič je na odru vidno nastopil v te-i predstavi g. Petrovčič, ki je majhno vlogo lepo rešil. Da ie nje-gova glasovna osnova zelo ugodna, že vemo. Mikavno vprašanje pa je, kako se bo raizvil igralsko. Iz tega naslopu sklepali je še nemogoče. V. U. i5 tet Slovenske dijaške zadruge »Vdova Rošlinka« v Pragi Dasiravno bo petnajstletnica Slovenske di aike zadruge šele v jeseni, so meroda.jni činilci smatrali za primerneiše, da se praznuje ta obletnica v marcu in lako je Slovenska dijaška zadruga I. marca na slovesen način praznovala petnajstletnico obstoa in socialnokulturncga dela med slovenskimi visoko-šolci v Pragi. Slovenska dijaška zadruga je nepolitična, ekonomska in prosvetna organizacija, katere glavni namen jc podpiranje revnih in marljivih slovenskih akademikov. Že petnajst let opravlja lo svoje poslanstvo Zbira okrog sebe mlade ljudi in jih podpira gmotno in moralno. Nedvomno jc bil začetek težak, doseženo, da je društvo dobilo današnjo obliko in ugled, saj lo je eno izmed naijbolj uglednih društev jugoslovanskih študenlov v Pragi. — K tako lepemu razvoju Slovenske dijaške zadruge je tudi veliko pripomogla slovenska javnost, katera jc po svojih darovalcih in dobrotnikih gmotno podprla lo bumano-kultUrno ustanovo. Ta proslava se je vršila pod pokroviteljstvom ! dr Grisogona, jugoslovanskega poslanika v Pragi, Goste je pozdravil predsednik Slovenske dijaške j zadruge inž. Starko Murko, nato je akademski Tev-ski zbor pod vodstvom L. Pfeiferja zapel »Slovenec sem«, »Še ena« in »Juhei juliej«. Zbor se vidno razvija, le škoda, da je tako maloštevilen. Dr. O, Ber-kopec j« z jedrnatimi besedami označil Cv. Golarj-i in razložil vsebino »Vdove Rošlinke« v češkem |e-ziku. Sledila je veseloigra »Vdova Rošlinka«, ka- j tero jc režiral Zvonimir Rogoz, scene-riral pa K. Putrich. Režiser je svojo nalogo rešil dobro, le da je premalo važnosti polagal na jezik. Zdi se mi. da j bilo malo preveč samovoljno črtanega in izpuščenega, sicer je pa igra odlično potekla in je občinstvo, zlasti slovensko, ki je komaj učakalo domače delo v domačem jeziku, sprejelo predstavo z velikim navdušenjem. Tokrat ic igrala skoraj polovica rulmiramiih igralce,v, ki so veliko pripomogli k lepemu uspehu. Vdovo je podajala gospa Rogozo-va, bivša članica ljubljanske drame, ki je svoqo vlogo rešila izvrstno; Škoda le, da ne obvlada dobro slovenščine. Tudi ostale vloge so igravke in igravci pr ili dno prav dobro rešili, lako da je v ccloti slo-venski večer prav prisrčno potekel. II. ¥ »Ti si skala«, Izda'a in založila Akademska zveza, — Naši akademiki so nas presenetili s 6i-jano papeževo proslavo, ki so jo priredili 18. februarja v Ljubljani, prav tako pa tudi s prikupno knjižico »Ti si skala«, ki so jo izdali ob tej priliki. Za naše razburkane čase. ki se potapljajo v zmedi razkrajajočih socialnih, narodnih, naturalističnih in materialističnih idej, je ta kratka, a jedrnata brošura nad vse primerna. Kako blagodejno vpliva mladostni zanos in zmagoviti optimizem, ki veje iz člankov naših mladih prosvetite-ljev! Brali smo v »Besedi", v »Mladem Plamenu-' in drugod dosti destruktivnih člankov, ki razkrajajo prav to, kar mora biti nam Slovencem in katolikom najsvetejše in najdražje, avktoriteta pape-štva. — Tu najdemo krepko afirmacijo one ustanove, ki je absolutno edinstvena, ker ie božja. Velikanski zgodovinski in sedanji pomen božie učiteljske oblasti papeštva nam preJoflio članki A. K.: Papeštvo božje znamenje med narodi«; J. Lož ar: »Oče vseh narodov«; C. 2 e -b o t : Postavil je pastirja«. — V kratkih potezah nam rišejo ti članki papeštvo kot ognjišče krščanskega univerzalizma, in pod-črtavajo velike smernice, ki jih je dal sedanji papež za mir, za misijonstvo, za krščansko edinstvo, .socialno vprašanje in za notranjo obnovo (Kal. akcija, krščanska vzgaja, krščanski zakon). — Uvodni članek je napisal naš priznani filozof in videč dr. Franc Veber, ki z njemu lastno bietrosljo opredeli osnovno bistvo cerkvene občestvenosti v razmerje človeka do Boga od katerekoli zgolj človeške občestvenosti ter v razmerju človeka do človeka; med obema ne more biti nasprotja. — Priporočamo prikupno brošuro slehernemu inleli-gentu, ludi onemu, ki ni izTazito cerkvenega mišljenja. Saj ri5e la knjižica papeštvo kot mogočno zaslombo vseh pozitivnih, občečloveSkih vrednot in kot pravo skalo med viharji sodobnih trenj in tokov. — Knjižica obsega 51 strani in stane 5 Din, Dobi sc v Jugoslovanski knjigarni in Novi založbi. Dr. L. Glasovi o »Slovenski sodobni liriki«. Kakor beremo po raznih jugoslovanskih in tujih listih, |e vzbudila »Slovenska sodobna lirika«, ki jo je uredil Tone Vodnik, uvod napisal Rajko Ložar, a izdala Jugoslovanska knjigarna, izredno pozornost. Splošno mnenje recenzentov jc, cia predstavlja ta izbor slovenske lirike celotno podobo vsega slovenskega liričnega duha in oblikovanja lega stoletja. V vseli ocenah gre poseben poudarek na Lo-žarjev uvod, o kalercn kljub različnim mnenjem . sotflaša o kritiki v tem, da je to močan preludij v dobro voljo in neumornim delom je bilo ' laikrt obsežen in časovno-razvojno kompliciran iz- Z novim taksnim zakonom jc bila vozarinska taksa po poslali 101. taksnega zakona za prevoz blaga zvišana za 5%. Tako zvišana taksa se l>o l>obirala kot taksa do vključno 15. marca t. I. S 16. marcem pa stopi v veljavo zvišanje tarif za 10%, lorej za 5% takso iu še za 5%. Tozaih.ni odlok prometnega ministrstva se glasi: 1. V zvezku št. 3 tarile za prevoz blaga z dne 1. julija 1033 se zvišajo za 10% vse vozarinske postavke, le nove postavke pa se zaokrožijo na 10 par navzgor. 2. V Aneksu k tarifam za prevoz blaga se povišajo postavke vseh pozicij za 10.'<, in zaokrožijo na 10 j>ar navzgor. Ne povečajo pa se vozarinske postavke odseka C II., C III. in C IV. (tranzitne tarife), pa tudi ne sledeče pozicije: V odseku A (lokalni promet in uvoz): 1. (amonijev nitrat), 2. (asfaltni kamen, sirov), S. (cement). 14. (elektrode), 16. (gradbeni material in orodje, inventar, potrošiti material in živila za delavce pri gradbj železnic), 20. kaolin). '24 (kopra), 40. (roba vsake vrste), 43. (steklo v tablah poz. 1310 k. p.). 48 (tkanine, predivo, sukanec iz bombaža ali jute), 57. železniški pragovi, specialni stavbni les in brzojavni drogovi), nadalje 63, 6f>, 70, 82 in 85. Kontingenti za uvoz lesa v Francijo so v letu 1934. zmanjšani za 5%. Rusija dobi kontiugent 160 tisoč ton, Avstrija pa 152.000 ton. Skupni kontingent za prvo polovico pa znaša 506.000 ton. Jugoslavija bi dobila |>o poročilu Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine za vsako polovico leta 1934. 12.963 ton. Alžir je dal doslej samo 25% uvoznih dovoljenj cd kontingentov (torej 25.000 ton, od česar dobi naša država 11.030 ton. Ostanek 75'' kontingenta bodo dobile one države, ki se bodo ugodno pogodile s I rancijo. Ker je francoska vlada naši državi zagotovila vseh 100% kontingenta iz leta 1933., jc račuuati, da bomo tudi v Aižiru dobili isti kontingent kot leta 1033. Naša trgovinska pogodba z Nemčijo. Pričakovati je, da se bodo v kratkem začela |x>gajania med našo državo m Nemčijo za obnovo trgovinske pogodbe. V ta namen j>ride nemška delegacija pod vodslvom ministerialnega ravnatelja bamovva v Belgrad. Oddaja začasnega kolodvorskega bifeja na jkj-stajj Maribor, gl. kolodvor, ua licitaciji 17. marca se bo oddal v zakup del restavracijskih prostorov dosedanje restavracije za dobo 0 mesecev. Zakup bi se začel 1. aprila, podrobnejši jx)goji se zvedo pri žel. ravn. v Ljubljani. Likvidacija: Splošna gospodarska poslovalnica, r. z. i o. z. v Ljubljani. Vpis v zadružni register: Uosjx>darska zadru- fa pooblaščenih graditeljev dravske banovine v jubljani. r. z. z o. z. Poravnalno posiopanje je uvedeno o imovini Smerkarja Ferda, posestnika iu izdelovalca pletenin v Mengšu, narok za sklepanje jviravnave 26. marca, oglasiti se je do 20. marca. Odprava konkurza: Slane Anton, trgovcc v Gradcu (sklenjena prisilna poravnava). Potrjena poravnava izven konkurza: Oberžau Ivan, fick v Zavodni št. 8 pri Celju. Končana poravnava: Ncrat Vinko, trgovec z niešaniin blagom v Vitanju. Vpisi v trgovski register: Rudisk, rudarska I komanditna dr. ing Doinladiš, Ljubljana; Meinel iu tlerold, zakiga tovarne glasbil, Maribor (210 tisoč Din, poslov. Oolee Franjo), Rozman Lovro, trgovina i lesom, Sp. Lipnica; Barvarna in apre-f in a, dr. z o. z. Zbelovo pri Poljčanah (120.000 Din; poslov, ing. Baader Alired iu ing. dr. Bregar Emil, oba iz Maribora). Srbska banka v Zagrebu (»opravlja, da je odpisala ua dvomljivih tcr,atvah 14.8 milij. Din, svojih nepremičnin pa ni valorizirala. Povišanje vrednosti nepremičnin je pripisovati nakuj^u novih za 3.4 milijona Din. Delniška glavnica in rezerve ostanejo ueizprcinenjene: 40.5, oz. 3i,6 milij. Din. Ureditev obrestne mere v Italiji. Vse italijanske banke so po sporazumu vezane na tale obresti (s 1. marcem): 3 do 6 mes. vezane hranilne vloge in vloge v tekočem računu 2-5%, nad 6 mesecev vezane 3%, proste vloge v tekočem računu 1.5%, navadne hranilne vloge 2%, male hranilne vloge do 20.000 lir 2.5%. Koliko zlata je uvozila Unija. Po podatkih federalnih rezarvnili bank ie znašal uvoz zlata v februarju, torej v prvem mesecu novega valutnega režima v USA, skoro 400 milij. dolarjev. Romunija ima premalo pšenice. Iz Bukarešte jioročajo, da letos Romunija ne bo izvozila doslt pšenice, ker bo prodtikcija komaj krila domačo potrošnjo. Zalo tudi ne bo mogla izkoristiti odobrenih kontingentov. Ker ne pritiska noben izvoziti presežek na cene, je vlada prenehala s podporo in so ccne pšenice padle od 44.000 ua 36.000 lejev za vagon. Ceškoiicvaška Narodna banka je izvedla v svojem najnovejšem i/kazu za 2S. februar valorizacijo zlale podlage z ozirom ua novo pariteto češkoslovaške krone. Dobiček znn-a 432 milij. Kč in sc bo porabil za zmanjšanje drž. dolga pri banki na 2150 milij. Kč. Skupno kritje v zlatu zi;aša 44.7%. Borza Dne 5. marca №1. Denn i- Neizpremenjeni so ostali tečaji Curiha in Prage. Popustili so Bruselj. London, Nevvvork, Pariz iu Praga. Narasla sla |in lc Amsterdam Iu Berlin Avstrijski šiling je bil ua ljubljanski borzi za ključen po 8.У0, ua zagrebški po 8.84 in belgrajski ix> S.&5. Grški boni so notirali v Zagrebu 34.50 36, v Belgradu 34.75 -33.50 (35.50. 35). ' Ljubljana. Amsterdam 2308.74—2320.10, Berlin 1359.03—1369.83. Bruselj 799.63 -803.62, Curih 1108.35—1113.85, London 173.80—175.40, Nevvvork 3405.50-3433.76. Pariz 225.85-226.97, Praga 142.17 -1-13.03, Trst 294.35— 246.75. Promet ua zagrebški b >r?i 47.007 Din. Curih. Pariz 20.375, London 15.725, Nevvvork 309.75, Bruselj 72.15, Milan 26.60, Madrid 42.10, Amsterdam 208.275, Berlin 122.8, Dunaj 73.3 (56.45), V odseku B (izvoz): 1. (aluminijev hidrat), 2. (sirov baker), 9. deli stolov za ležanje), 10. (A. les pozicije 297 k. r., B. les pozicije 295 k. r ), U. (A. les pozicije 297 k. r.. B. les pozicije 20У in 295 k. r., telegrafski drogovi, jia tudi iinjtregnirani) tu (C. les pozicije 197, 19S, 208 in 303: pragovi, sodne de vice itd.). V odseku Č II. (velja /a promet med Bolgarijo na eni strani in Avstrijo, Italijo, jugoslovanskimi pristanišči ali dalje na drugi strun i) razen postavk 1, 2, 8, 11, 13, 15, 26, 27, 28 iu 24 3. V zvezku 1. Tarile za prevoz blaga od 1. julija 1933 sc poviša vozariua za prevoz praznih zasebnih voz v čl. 26/a cd 30 na 40 par. 4. V tarifi za izvoz koruze, pšenice, ječmena, rži, soržice, ovsa in mlinskih proizvodov poz. 917 k. r. od 1. decembra 1933. sc povišajo vse vozu i ne za 10%, nove postavke pa se zaokrožijo za 10 par navzgor. Ta določiia veljajo za tovorni promet. Za osebni promet pa stopijo v veljavo nove tabele cen za osebni promet, ki vsebujejo jiovečane vozarinske takse po postavki 101 taksnega zakona. Nadalje sto pijo v veljavo dne 19. marca tarifne tabple ra delav ske karte, s I. aprilem pa nove tarife za abonentske karte. Slockhohn 81.05, Oslo 7», Kopenhagen 70.20, Praga 12.835, Varšava 56.325, Atene 2.93, Carigrad 2.51, Bukarešta 3.05. Vi-odnosfni papirji Tendenca za državne papirje je bila danes neenotna iu so nekateri papirjj narasli, med njimi vojna škoda, drugi so zopet bili nekoliko slabši kot v |X!tek. Promet je znašal: vojna škoda 300 kom., bc-gluške obv. 65.000, 8% Bler. pos. 2000 dol. Ln 7':,, Bler. |x>s. 1000 dol. Ljubljana. 7% inv. pos. 70—72. agrarji 37 den . vojna škoda 312 den., begi. obv. 52.50 den., 8Ve Bler. T>os 53 den., 1% Bler. pis. 50Л0 den., 7% pos. DHB 64 den., Kranj. ind. 250 bi. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 71 -77, agrarji 37.50 den., vojna škoda 312 -315.50 (312), 3)3—315, 4. 314—316 (311), 6% begi. obv. 52-53.50 (52), 8% Bler. |xjs. 33--55 (54). 1% Bler. pos. 50 . 50.50 (51.75, 50.50). — Delnice: Priv. agr. banka 257 hI.. Trboveljska 107—110, I.npex 50 den, Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 75—76 (75). agrarji 3O.50—37 (36 50), vojna škoda 313—311 (314.50, 313), 3. 313-314 (313), 4. 313-414 (313 50), 6% begi. obv. 52.75—53.25 (53.25. 52.75), 8% Bler. J Kis. 54 bl„ 7% Bler. jx>s. 50—50.50 bi. (51. 50.50), 7% |Xis. DIIB 64 bi. — Delnice: Narodna banka 4200-4300 (4300), Priv. agr. banka '257- -260. Dunaj. Donavsko-savsko-jadrn. prioritete 62.10, delnice 13.10. Uinderbank 15.85. Narodna banki 158, Steg 10, Stevveag 10.25, Alpine 12.25. Rima 23.95, T rboveljska 12.93. Magnesit 31.80. Žilni trg Tendenca za pšenico je čvrsta. Za izvoz ni kuiw čije, pač |>a je živahno zanimanje iz notranjosti države, ki obeta postati še večje. Vendar se opaža nlv solutno pomanjkanje dovozov in ni nobene jionudh". Cene so čvrste. Koruza ip moka sla c stali lako v tendenci "kot Leni neizpremenjeni. Živina Dunajski goveji sejem 5. marca. Prignanih je bilo 823 volov. 405 bikov iu 606 krav, skupno 1831 glav, od tega iz Avstrije 1384, 450 pa iz inozemstvu.. — Cene so bile naslednje (v šilingih za 1 kg žive teze): voli 0.90 1.50, biki 0.42—1.10, krave 0.8a d) 1.05 in klavna živina 0.63—0.85. Promet je miren iu so cene volov in dobrih krav ostale iteizprenienjene, čeprav ie bila pri kravah tendenca navzdol. Odjem bikov iu klavne živine jc bil slab iu so cene bikov popustile г a 5, klavne živine pa za 3—5 g rok v pri kilogramu. H mrl j Novi Sad. Cene hmelja so nenaJrr.i narasle. Javilo sc je večje (»vpraševanje iz Nentčije in CSR in so pretekli teden ccne narasle cd 45 na 52 Din pri kilogramu za prvovrstno blago. Produčenfi pa se še vedno vzdržujejo večjih prodaj, ker računajo na še višje cene. Žalec (CSR), 1. marca. Promet jc nadalje ze!o živahen, ker trgovci mnogo kupujejo, pa tudi pivovarne. Lanski hmelj notira !.$.0-|.?5O Ke. izbrano blago pa stane cclo 1.800 Kč. Radio bor slovenske lirike, na drugi strani pa da ie Vodnikova ureditev kljub nekakim nedoslatkom (n. pr. da v tako reprezentativen in kritičen izbor nc spadajo nekatera manj pomembna dela) odlično :e-sena. Zadnje dni sla prinesla obširni oceni vi I piccolo della sera (Umbcrlo Urbani) in »Hrvatska straža« (lile). Prvi kakor drugi se obširno baVila z uvodom, ureditvijo izbora in posameznimi predstavniki slovenske lirike. Zlasti Urbani karaklerizira s kratkimi obrisi nekatere pj-meinbnci.sc lirik o in poudarja Ložartcvo točfto opredelitev posameznikov. Urbani,jeva ocena ni le ocena, marveč hkrati zgoščena študija slovenskih Klikov. Programi Radio Ljubljana: Torek, ft. marca: 11.00 Šolska ura: Čclioslri-vaška (Viljem Kus). 12.15 Rcproducirani odlomki iz »Prodane neveste«. 12.47 Poročila. IV00 Čas, Slovenska narodna rcprorlucirana glasba. 14.00 Otroški kotiček (Mnnca Komu nova I. 18.30 llepioducirana Inliku glasim, lo.im Iraneoščirfa (prof. Prezcl j). 19.30 O državl janski vzgoji (prof. Marinko). 20.00 Prenos akademije slepili iz Kočevja. 20.45 Kadio orkester. 22.00 Čus, poročila. 22ЛО Angleške plošče. Sreda, 7. marca: 12.15 Narodne pesmi in pl-esi raznih narodov (plošče) 12.45 Poročila 13.00 Čas, pevski ja«z-ansambli v reproducirani glasbi 18.00 O vnetju ušesa (dr. Janko Hafner) 18 30 Radio o'-kesler 18.55 O socialni skrbi (Drago Kosem) 10.05 Vzgoja v družini (dr. Stanko Gogala) 19.30 Literarna tira: Letošnji knjižni pregled (Podbevšek) 20.000 Prenos iz ljubljanske opere, v odmoru in poročila. Drugi programi: Torek. 6. marca: Zagreb: 20.13 Klav. kon-eert, 21.15 Vok. koncert (•skandinavske pesmi). Dunaj: 17.20 Koncertna ura. I9.V) Koncert dun. simfonikov. — Budimpešta: lO.'u Ana Korenina, opera (Ilubnv). — Milan-Trsl: 20.4.5 Umetnost in kultura, 22.00 Komorna glasba. — Rim: 20.45 Prenos opere. — Piagn: 20.00 Predavanje o Smetani. Dvorakit in Fibiclm, 21.00 Bolg. pla«ba. — Varšava: 20.00 Manon I.escaut. opera (Puecinf). Vsa Nemčija: 19.00 1)40 (reportaža iz želczni-čarskega življenja). Sreda, 7. marca: Zagreb: 20.00 Prenos iz l-;iiK-Ijanske opere — Dunaj: 17.10 Moderni kom-pom* ti 19.30 Lehairjev koneort dunajskih fiilharmoiiikov (dirigira Le-har, .sodelujeta Novolna in R. Tauh< r) — Budimpešta, 19.50 Vokalni koncert 20.25 t'-a 21.25 Ciganska glasba 22.15 Orkestralni koncert — Milan-Trst: 20.40 Veseloigra — Rim: 20.45 Orke-stralni konccrt — Praga: 19.30 Smetanova ope r i »Dve vdovi« — Varisvn: 19.30 Prenos opncc u Prage — Neniči|a; 19 00 IX. simfonija v d-m«-lu (A. Brucknerl MALI OGLASI V malih oglasih velja »sakn beseda Din t'—, ienltovanjski oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek la mali ogla« Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo lako) pri naročilu. — Prt oglasih reklamnega inataja se računa enokolonska S mm visoke pelitna vrstica po Din 2'SO. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloiili znamko. ilužbodobe Služkinjo vajeno vseh hišnih del, šivanja in kuhanja, pridno in pošteno, sprejme trgovina na Gorenjskem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 2248. (b) Sedlar, pomočnika takoj sprejmem. Rupar Janez, Suha 66, p. Škofja Loka._(b) Gaterista dobro izvežbanega, sprejmem za svojo vodno žago z dvema venecijanskima jarmenikoma, ki zna izvrševati vsa popravila na žagi in je že deloval na vodnih žagah z venecijan-skimi jarmeniki. Intere-sentje naj se pismeno javijo na naslov: Vlado H. Vukovič, lesna industrija, Foča, Bosna. (b) Slaščičar, pomočnika s triletno pomočniško dobo - sprejmem. Pismene ponudbe na upr. »Slov.« pod »Kompanjon« 2488. b Gospodična katera bi bila zmožna samostojno voditi prikroje-▼alni atelje za damska oblačila, se išče. Ponudbe s prepisi spričeval poslati na upravo »Slov.« Maribor pod št. »189« 2475. b Pouk Gospodične se sprejmejo za dnevni in večerni pouk v šivanju perila. Ponudbe pod »15. marec« na upr. »Slov.«. ИТЕТДмТ ODDAJO; Dvoriščni lokal 8x5.10 vel., ob Gospo-svetski cesti št. 12 — se takoj odda. Poizve se istotam I. ali II. nadstr. n IC Trgovska agentura bančnih posojilnih poslov Augustin, Ljubljana, Aleksandrova 4, posreduje posojila in bančne vloge. Družabnika z dežele z 20 do 40.000 Din gotovine iščem za nabavo tovornega avtomobila. Dopise podružnici »Slov«. Celje pod »Zanesljiv« št. 2474. (d) Poizvedbe Našla se je zlata zapestnica na prelazu na Dunajski cesti. Lastnik zve naslov pri »Slovenca« pod Več stavbnih parcel v skupni meri 3300 m- -se ugodno proda. Poizve se pri Jože Rožancu, mizarskemu mojstru, Trata, Št. Vid nad Ljubljano, (p) 1 IH IIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIHIII Ce avto s v o/ stan pruOa/ai aT motorja bi znebil se rad hri kuncev ti тпнцо priiene <\ln»rnfsv naimanif inserat tllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIllllIIIIIIIIH Pozor kmetovalci! Mavec (gips) za gnojenje po ceni 25 Din za 100 kg dobavlja, dokler traja zaloga — Rudolf Dergan, trgovec. Laško. Kupi pa večjo množino hrastovih in bukovih pragov raznih dimenzij in prosi za tozadevne ponudbe. (1) Orehe kg po 7.50 Din, krompir kg po 75 par, in sadna drevesa dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljani. upravi št. 2464. (e) II Objave Izjava! Podpisani Bitenc Ivan, mizar v Ljubljani, Gosposka ulica št. 10, obžalujem in preklicujem vse, kar sem govoril o firmi »Mizarstvo Sava«, družbi z o. z. v Ljubljani ter izjavljam, da so vsi izdelki te firme solidno in stro-kovniaško izgotovljeni, da se radi tega lahko vsakomur priporočajo ter da nimam tej firmi v nobenem oziru ničesar očitati. Obenem se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega pregona. Bitenc Ivan. stanovanja ODDAJO: Enosobno stanovanje se odda s 1. aprilom. — Rožna dolina cesta XVIII. št. 24. (č) Posestva IIIHIIIIIIIIIIinilllMIlllllllllllllllllllllll Droben oglas r •.l&rrenai. oosestvo ti Hitro proda; ie ie ne t gotovim denarjem oai kupca ti s kniiiim dn IIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIII Stavbne parcele 600 m' in večje, pri postaji Vižmarie — ugodno naprodaj Naslov: Vižmarie št 100. (p) Stanovanja prodamo v solastnini, proti plačilu v gotovini. »Stavbna zadruga«, Ljubljana, pp. 307 Izredna prilika! Z aprilom ali majem se odda ozir. proda trgovina z mešanim blagom na deželi, poleg farne cerkve in šole, z vsem inventarjem ter brez konkurence. Poleg enonadstropne hiše so še ostali potrebni objekti ter vrt. Oddaljeno 1 uro od žet. postaje in največjega rudnika v državi. Proda se zaradi družinskih razmer. Ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »Zagotovljena eksistenca« št. 2486. (p) Fotografski aparat Rodenstock, za poklicne fotografe, razno pohištvo, šivalni stroj, električne potrebščine, stroji za rezanje salame, manufaktu-ra, razne deske in Hlodi, poceni naprodaj. Vprašati v skladišču »Figovec« — Ljubljana, Tyrševa 13. (1) Industrijalci, obrtniki! Ce še niste moji odjemalci, poskusite pri meni, kadar rabite orodje, železo, pločevino, železne in lesene jermenice, gonilne in šivalne jermene, jermenski vosek in vse ostalo v mojo stroko spadajoče blago. Poštena postrežba in nizke cene Vas bodo zadovoljile. - Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska 1. (1) Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri * vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po nainižjib cenah pri tvrdki Kari Prelog. Liubliana — Razno Hranilne knjižice in prepise prvovrstnih tukajšnjih denarnih zavodov jemljemo do preklica zopet v račun. A. & Б. Skaberne, Ljubljana. (r) 1 Pohištvo Naprodaj 1 Svetli premog 37 Din Mejovšek, Maribor, Tat-tenbachova 13. Tel. 2457. Karbopaket. Pokrit voz dvovprežen (brongham), moderen, dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 2465. (1) Šivalni stroj malo rabljen, z okroglim čolničkom - naprodaj za 1400 Din. Kladezna ulica št. 26. (1) še nerabljena spalnica iz trdega lesa — 7 kosov. Cena 1800 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2466. (š) Kupimo Vsakovrstno zlato feaonte oo naivišiib cenab CERNE luveltr Liubliana Wolfova ulica It 3. Glasba Klavirji prvovrstni instrumenti • različnih tvrdk kakor tudi lastnih izdelkov že od 11 000 dalie dobite pri R W ARBINEK Ljubliana. Gregorčičeva 5 Dolgoletna garancija — Prodaia na obroke tudi proti bančnim kntižicam Strokovniaška popravila in uglaševanje izvršuiem točno in ceno — Naice- oeiša izposojevalnica Židovska ul. in Stan trg. Obrt Specijalna mehanična delavnica za popravo vseh pisarniških stroi v in kontrolnih blagain. Za vsako delo pismeno jamčim Cene solidne. Ludo-vik Žitnik Kolodvorska št. 26 Tel 34-23. (t) Mlinarji! Ki prosu, ajdo 10 jermen K opite najceneje prt A VOLK LJIB1JANA VeleiiKovioa žita ta moke Re«l|eva cesta 24 iko ne ci SI.OVENCA ■■ w .......„iiiiiiimillllll Industrije! Obrtniki! Svetovno znani Krautzbergerovi lipski aparati za brizganje lakov in barv se dobe v jugoslovanskem skladišču FR0M3O FORGAC, Zagreb Masarvkova 18 - Telefon 26-20 Zahtevajte specije ne ponudbe. NOVA SKRIVNOST PUDRA ZA LICE olepša tudi najbolj mastno kožo MAT ODRAZOM" i* To novo odkritje Vam da svežino in dekliško dražest. Ves dan pa ne bo niti sledu kakega bleska na licu, pa naj delate kakorkoli. Bistvo te skrivnosti ie nov način proizvoda, patentiranega za puder Tokalon, pri katerem je smetanova pena zmešana z najfinejšim pudrom in trikrat presejana skozi svileno sito. Zaradi tega se puder Tokalon drži na licu petkrat dalje, kakor navadni pudri. Tudi po najdaljšem večernem plesu v razgreti dvorani bo Vaša polt tako sveža in dražestna, kakor ie bila v začetku. Smetanova pena v pudru Tokilon prepreči, da bi puder sam osušil prirodno mast kože, kakor storijo to navadne vi-ste pudra, zaradi česar postane koža raskava in suha. Ostane na licu 5 krat dalje Ce želite imeti čudovito, čarobno polt, ki povzroči divljenie ' in tudi zavist Vaših tovarišic, potem si nabavite še danes škatlico pudra Tokalon. Prepričajte se sami, kako se on razlikuje od navadnih pudrov, ker |e smetanova pena izključno skrivnost Tokalona. 25% popusta dobi kdor naroči ozir. kupi od 15. II. 1934 do 15. III. 1934 knjigo: Dr. Potočnik: Dobri pastir. Premišljevanja o življenju našega gospoda Jezusa Kristusa in njegovih svetnikov. Knjiga obsega tri dele. 1. del 359 strani, nevez. Din 38'—. vez Din 50'—. II. del 381 strani, nevez Din 40*—, vez. Din 52 —. III. del 290 strani nevez. Din 40'—. vez-Din 52 —. Ni je lepše in primernejše slovenske knjige o premišljevanju življenja, delovanja in trpljenja na* šega Zveličarja, kot je ravno Dobri pastir. V prvem ivezku nam opisuje dobo pred rojstvom Jezusovim njegovo mladost, mladeniško dobo do njegovih čudežev in ustanovitve kraLestva božjega na zemlji. V drugem zve/ku nam opisuje njegovo delovanje na svetu V tretjem pa opisuje Zveličarjevo trpljenje, njegovo smrt in častitljivo vstaienje. Knjiga je pisana v krasnem slogu, tiskana na finem papirju ter lepo opremljena. Naroča se pri H. Niiman, L'ubliana, Kopitarieva ul. 2. krompir „ONEIDA" in „ROŽNIK", gorenjski dobavlja Kmetijska okrajna zadruga - Kranj Sposobnega zastopnika iščemo za prodajo naše poznane 100% čiste, naravne cikoriie in kavnih surogatov V obzir pridejo samo zastopniki, ki so dobro vpeljani v ko-lonitalni stroki in razjiolagajo z garancijo. Zastopstvo bi obsegalo: Ljubljano. Dolenjsko, Gorenjsko in Notranjsko. Ponudbe poslati na tvrdko Frank i drugo v, centrala za prodajo, Beograd, ulica Kralja Petra 54. Uprava graščine Zg. Ptuj prodaja iz svojih drevesnic Ptuj in Vurberg prvovrstna sadna drevesca vseh dobrih jabolčnih vrst ter nekaj hrušk moštnic za pomladansko sajenje. Vprašanja: Graščina Zg. Ptuj. Največja izbira in najnižje cene kompletnih potrebščin za šivilje in krojače. Istotam bogata izbira damskega perila, žepnih robcev, kravat, vsakovrstnega modnega blaga, itd. Josip Peteline, Ljubljana za vodo (blizu Prešernovega spomenika) Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«. »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informaciie. — Poslovne ure od pol 8 eia-trai do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska številka 3030. Življenje sv. Gobriela od žalostne Matere Božje Letos prvič obhajamo Slovenci god sv. Gabriela od žalostne Matere. Zato je prav, da bi vsi spoznali tudi njegov življenjepis. Prevod so oskrbeli ljubljanski bogoslovci po italijanskem izvirniku. — Cena tej knjigi je tako majhna, da jo bode prav vsak lahko kupil. Knjiga obsega 129 strani, in velja nevezana Din 10-—. Naroča se pri H. Hičman, Ljubljana, Kopitarieva ulica Z Ludvik Ganghofer: 32 Samostanski lovec »Užival si vse prelepo veselje življenja, dokler •e li sreča ni sprevrgla v eno bolest, kakor lep pomladni dan v noč z mrzlo slano. Moje življenje pa je bilo trnjeva pot, korak za korakom; čisto veselje mi ni nikdar vzcvetelo in vsak sad, po katerem sem segel, je kril v sebi črva ali gnilobo. Več sem trpel ko ti, ker sem zapadel samo bolestim, ne da bi bil užil veselje. Imel sem brata, ki me je sovražil, ker sem bil starejši; imel sem mater, ki je ljubila samo svojo ničemurnost in svoje sokole; imel sem očeta, ki me je zavrgel, ker se nisem znal laskati; žena, ki me je vzela brez ljubezni, mi je prelomila zvestobo; zapeljal jo je moj prijatelj, edini, ki sem vanj zaupal; zvesto sem služil svojemu vladarju, a so me vendar osumili izdajstva in me vkovali v sjxine. Iz ječe sem ubežal v samostan. Mrzil setn ljudi in sem se znal Boga samo bati. Ne vdano., drgetajoč v strahu sem molil in skušal jarost svojega srca utopiti v težki pokori. Toda srd in strali sta me tesno oklepala! Ce sem stopil iz samostana doli v dolino, sem videl samo stisko in človeško bridkost; če sem se vzpel na gore, sem videl vso strahoto narave, puetošenje in uničevanje — Boga v njegovem srdu I S trepetom v duši sem zbežal spet domov v svojo celico, pel in molil in vihtel bič.« »In kako vam je došlo odrešenje?« »Dan je bil v pozni jeseni. Ležal sem na postelji. onemogel, krvaveč iz ran, ki mi jih je zadel bič, žgoče oči uprte v golo steno. Nakazne podobe mojega mrzlega, brezplodnega življenja so se mi v omotici vrstile pred dušo in vsaka misel je bila krik k Bogu: usmrti me, usmrti me, čemu naj še živim I Tedaj sem opazil viseti na steni metulja; povesil je krila in se ni ganil. Segel sem po njem, pustil se je prijeti. Njegove nožice so bile odrevenele, kriki ohromela, zmrznil je v moji zimni celici. »Tvoja usoda je moja!« sem dejal in ga spustil, da je padel na tla. Tedaj se je dvignilo solnce nad goro in skozi odprto okno moje celice je posijal topel, zlat žarek prav nn mesto, kjer je ležal metulj; ni trajalo dolgo, ko je živalca postrani ležeč začela gibati z nožicami. Tako se je mezil nektij časa, ni se mu jiosrečilo. da bi se spravil pokonci. Podržal sem predenj ročaj svojega korobača, oprijel se je lesa in zravnal krilca; dolgo je miroval, potem je iznenada razprostrl perotničice, jih spet zaprl, zlezel z biča na tla, dalje in dalje vedno za solncem in po zidu navzgor na desko prod oknom. Tam se je še za trenotek ustavil, kakor da si mora odpočili... in neprestano je poigraval s krilci... in potem je mahoma začel prhutati. sprva težko in okorno, toda vedno lažji je bil njegov polet in splaval je proč od okna in zaokrožil pod sinje nebo.« Gospod Henrik je premolknil in se smehljaje zazrl v brezkončno sinjino. »Tedaj je prišlo nadme.. . sam nisem vedel kako. Bilo mi je, kakor da bi mi ukazal božji glas: Vstani in živi! Dvignil sem se, si iz.mil rane in si jih natrl s hladiloni. Ko v sanjah sem stopil iz. samostana in se napotil po prelepi dolini. Solnce je predlo |>o zraku srebrne nitke, listnati gozd jc žarel v pestrih jesenskih barvah. Otroci so me srečevali in mi poljubljali roke; ah, kako zaupno so se s svojimi ljubkimi očmi ozirali k meni. Vsa polja so živela, od povsod sem čul petje in smeh. Ljudje so sejali in breinali oziinino, ne da bi vedeli, ali bodo tudi užili kruh te setve. In ko «etn se vrnil domov v samostan, sem stopil pred go- spoda Konrada Altentannskega, mojega prošta, in mu dejal: »Dajti mi delal« Ah, dnevi, ki so sledili. Garal sem ko konj, ki se je utrudil od samega stanja v hlevu. Prijel sem za vse in povsod. Urejeval sem in množil imovino svojega samostana, dvignil sem kop soli, bil sem ribičar, kletar, lovičar, vse obenem ... kjerkoli se je drugi utrudil, s>em stopil na njegovo inesto; in vse se mi je sprevračalo v veselje! Blažil sem strogost mojih predstojnikov, spravljal sem razprte sosede, pomagal, kjer je bila pomoč potrebna ... in čim več sem smel ljudem pomagati, tembolj sem jih začel ljubiti. In nikogar nisem izključeval... svojemu bratu sem pomagal v hudi stiski, otroke one ženske sem dvignil iz siroščine v prijazno življenje, in svojemu knezu, ki je postal cesar, služim z vso zvestobo svojega srca. Povej mi, Dietvvald... mar ni bil božji nauk, ki mi ga je dal metulj, ko je zletel pod nebo? Če hočeš najti nebo, liojdi na solnce.« To delam, Dietwald ... iščem solnce v življenju in vnašam v neizogibno senco svetlobo, kolikor morem In mi je sleherni dan prelep dar liožji. Veseli me vsaka cvetka, ki cvete na mojem skoro dovršenem potu ... |xi naj jo utrga kdo drugi! ln če mi poleg vsega veselja pošlje Bog kdaj pa kdaj tudi gorje, ga prenašam in na skušam obvladati, ne sprašujem pa: zeikaj trpini.« Položil je roko patru na ramo in smehljaje še dodal: Da trpim, mi zadošča. Homo sum, Diehvald, homo sum 1« Pater Dezert je bil naslonil glavo na zid svoje samotarne, sklenil roke v naročju in dočim se je zazrl proti sinjemu nebu skozi rahlo se gugajoče veje bukev, ki st) poganjale svoje prve skromne lističe, so polzele solze po njegovih bledih licih — prve solze pn dolgih letih. Gosnod Henrik je malo pomolčal. Potem je dejal: »Ne zdvajaj, Dietvvald ... tudi tvoj metulj bo še zaplul. Ako ni vzletel petnajst let, pomni, vzletel bo v prihodnjem!« »Petnajst let!« je zdrknilo tiho s patrovib ustnic. »In meni se zdi, kot bi bilo včeraj, kakor da bi prešla medtem ena sama noč, dolga, bridka, strahotna noč, ki ji noče slediti noben dan več.« ln iznenada se oklenivši proštovih rok, je zaklical vročo prošnjo: »Ah, gospod Henrik, pustite ni i svoje roke, dvignite me k sebi... tja, kjer sveti solnce! Poglejte me... saj sem se vendar bil n boril, dokler mi niso sesahnile zadnje moči... in doživel se tudi ure mirne vdanosti. In ko ste spoznali, da me ozka celica duši in ko ste me poslali sem v to prečudovito cerkev božjo, je v meni vse potihnilo, dočim je bučal okoli mene jug in se je moj čolnič tam v jezeru boril z valovi. In zdaj spet vse, vse izgubljeno!« Oči so mu žarele in glas se mu je zgubljal v zamolklem mrmranju. »Zgubljeno... že četrti dan! In muka je, kar čutim! — Hrepenenje, kar mislimi Želja, kar snujem! Duh se mi je prikazal...« Gospod Henrik se je ustrašil. »Diet\vald!« >Duh, kakor bi se dvignil iz pepela — in vendar meso in kri, z lasmi moje zakonske družice, s preljubkimi otroškimi usti, ki so se mi smehljala v ljubezni ...« »I)ietwald!« Gospod Henrik je skočil pokonci in stresel patra za ramo. »Pamet te zapušča, bolat-. si na duhu. Česar ti je srce zvrhano, se ti kaže v prividih. Tako se je pričelo pri premnogih — eden je postni svetec, in drugih sto grešniki, verolomni zločestnikil Zgrabi za o|ioro, ali si pa izgubljen' Dali ti moram delo. Odira, s katero mamiš ščuko in klena, zate ne velja!« »Gospod!« je zaječal pater Dezerf. »Odtod da bom moral?« Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel C et. Urednik Lojze Golobič