LETO XXX., ŠT. 43 Ptuj, 3. novembra 1977 CENA 3 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUD8TVA Ob koncu letošnje trgatve (stran 2) V »kcijo za dvojni referendum (stran 3) Kmetje in zakon o združenem deiu (stran 5) Intervju z Bracom Korenom (stran 7) Dušan Gsmanagič - o namiznem tenisu (stran 9) v PONEDEUEK JE vso JUGOSLOVAN- SKO JAVNOST PRE- TRESLA TUROBNA VEST, DA JE V NOVI GORICI NENADOMA PREMINIL MITJA GORJUP, AKTIVEN ČLAN PREDSED- STVA RK SZDL, ČLAN CK ZKS, GLAVNI UREDNIK DELA IN DO NEDAV- NEGA PREDSEDNIK ZVEZE NOVINARJEV JUGOSLAVUE. MIT- JA GORJUP JE UMRL V 34. LETU. Vlado Janžič in novinarji dopisniki v Ptuju ENOTEN TDK USTVARJANJA DRUŽBENE ZAVESTI v petek in v soboto je bil v Ptuju delovni dogovor novii^ev dopisnikov Radia Ljubljana iz vse Slovence, ki ga je vodil Silvo Mate lic, urednik uredništva za dopisništvo RTV Ljubljana. Orga- nizacijo konference in skrb, da so se slovenski radijski novinaiji v Ptujskih toplicah. Iger so se sestali, dobro počutili pa je imel Franci Golob, ki je dolžnost do svojih kolegov nadvse uspešno opravil. Najprg je bil pogovor s predstavTuki ptujdce občine. Branko Goijup, predsednik SO Ptuj in Dimče Stojčevski, sekretar komiteja ZKS sta radijskim novinagem predstavila ptujsko občino, njen gospodarski in družbeni razvoj, s posebnim poudarkom na nerazvita obmoqa Haloz in Slovenskih goric. Franc Tetičkovič je predstavil ptujsko kmetgstvo in delovno organizacijo KK Ptuj, Janko Mlakar pa nastanek in rast Ptujskih toplic. Predstavniki so se znašli tudi v navzkrižnem ognju novinarskih vprašanj ... Za tem pa so se novinaiji dopisniki poglobili v naloge pri svojem prihodnjem delu, zlasti v zvezi z zakonom o združenem delu, kongresi ZK in volitvami O tem je tekla poglobljena razprava tudi pozno popoldne, ko je novinarje-dopisnike obiskal VLADO JANZIC, namestnik sekretarja IK predsedstva CK ZKS. Vlado Janžič je uvodoma poudaril, da priprave na kongres ZK morajo biti akcgske, v naši praksi moramo narediti odloč- nejše premike. Pri tem je zlasti pomembna študija E. Kardelja »Smeri razvoja političnega sistema socialističn(^a samoupravljaiya", ki jo je predsedstvo CK ZKJ na svoji 30. seji sprejelo kot podlago za dejavnost članstva, organizacij in vodstev ZK v precUcongresnem obdobju. Slovenska družbena misel ni bila sposobna dati tega, kar je nakazal tov. Kardelj v svoji študiji, ki pomeni smisel in smer v neposredno akcijo, obenem pa nakazuje elemente za izhod iz mnogih stisk našega in tudi svetovnega socialističnega razvoja, je med drugim povedal Vlado Janžič in podrobneje nakazal naloge v predkongresnem ob- dobju, zlasti še naloge novinaijev in sploh sredstev obveščanja javnosti. Njihovo delo mora biti usmerjeno v enoten tok vsega tistega, kar ustvarja družbeno zavest. Za tem je Viado Janžič odgovagai še na številna vprašanja novinaijev. Ves sobotni dopoldan so radijski novinaijina preobrazba ni enkraten proces..." Koto: R 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 3. november 1977 — TEDNIK USPEŠNO IZVAJANJE PLANSKIH NALOG Na pobudo osnovne organizacije ZK krajevne skupnosti Slovenska Bistrica in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij je Adam Kalizan, p-edsednik krajevne konference SZDL Slovenska Bistrica, sklical v torek, 25. oktobra, sestanek z novinarji. Beseda je tekla o izvajanju planskih nalog iz sredstev samoprispevka. Krajevna skupnost Slovenska Bistrica je januarja letos z referendumom uvedla krajevni samoprispevek za obdobje 1977-1982. Na osnovi izračunanih ekonomskih moči po krajih in naseljih, je bil izdelan program koriščenja sredstev, ki bodo v tem obdobju zbrana iz prispevkov občanov. Iz tega programa je razvidno. da je za rekonstrukcijo in asfaltiranje cest, kateriih mvesti- tor sta republiška sicupnost za ceste in komunalna cestna skup- nost, namenjenih 14,941.000 dnarjev. Za rekonstrukcijo nizko- napetostnega omrežja, gradnjo novih trafo postaj in javne razsvetljave 6,005.000 dinarjev, za objekte otroškega varstva 2,450.00.— dinarjev ter za druge komunalne objekte, kot so kan^Lracija, popravilo mostov, razširitev pokopališča in drugo 6,120.000. dinarjev. Tako je krajevna skupnost Slov. Bistrica do konca oktobra realizirala, s pomočjo kreditov Ljubljanske banke in izvajalcev del, kar 80 % tistega dela programa, ki se nanaša na rekonstrukcijo in asfaltiranje cest. Doslej je asfaltiranih že 12,4 km cest, ter 4,9 km mestnih ulic, v skupni vrednosti 9,870.000 dinarjev. Vsa gradbena dela so do sedaj tekla točno po programu, iz sredstev samoprispevka pa so bile izvedene le tiste postavke, ki jih proOTam zajema. V nekaterih krajih je bilo izvedeno celo več, kot je bilo namenjeno, za to pa gre priznanje predvsem krajanom v Sp. Novi vasi, v Vrliolah in Fretorah, pu tudi v Novi gori in KK Slovenska Bistrica, ki je še dodatno prispeval sredstva, da se je laliko zgradilo na njihovem območju več, kot je bilo planirano. Krajevna skupnost Slovenska Bistrica pa je posebno pozornost nimenila vprašanju otro3cega varstva. Da bi zagotovili čim boljše pogoje za start v življenje njihovih otrok, je bilo nujno čnnprej pričeti z gradnjo predvi- denega 12-oddelčnega vrtca s tremi oddelki jasli. Ker je skupnost otroškega varstva izpad- la iz sedstev zbranih po prispevni stopnji za investicije vzgojnovarstvenih ustanov, je ta za gradnjo novega vrtca lahko namenila le 4,800.000 din lastnih sredstev. Predračunska vrednost gradbenih del pa znaša 12,000.000 din. Glede na tako stanje so samoupravni organi pnovno obravnavali program investicij za otroško varstvo ter sklenili, da KS Slov. Bistrica sodeluje pri gradnji vrtca kot soinvestitor s sredstvi iz krajevne- ga samoprispevka v znesku 4,000.000 din. Ostala manjkajoča sredstva bodo zbrali iz prispevkov delovnih organizacij na območju te krajevne skupnosti, za kar se je večina že odločila. Gradnja novega 12-oddelčn^a vrtca je že stekla, dela pa bodo predvidoma končana septembra i^ihodnje leto. Za izvedbo programa javne razsvetljave, gradnje trafo postaj hi nizkonapetostnega omrega, združuje sredstva skupnost za elektrogospodarstvo v višini 2,675.000 dinarjev. Krajevna skimnost pa iz samoprispevka občanov 3,530.000 dinarjev. Javna razsvetljava in semafori- zacija mesta Sloveaiska Bistrica pa bo realizirana obenem z rekon- strukcgo Titove ceste, ta pa bo v najbolj šili pogojih šele spomladi priliodnje leto. Doslg je bila zgrajena trafo postaja Na Jožefu, za ostale trafo postaje pa so vezani "na program .skupnosti elektrogospodarstva. Iz programa kanaliziranja in drugih komunalnih objektov je bil , do sedaj že ^ajen novi most pri kopališču, ki je veljal 500.000 dinarjev. V,teku pa je postopek za odmero in odkup zemljišča, ki bo namenjeno novemu delu pokopa- lišča, ta bo ve^al 420.000 dinarjev. Nova kanaUzacga skozi Slovensko Bistrico pa bo urejena obenem z rekonstrukcijo Titove ceste in Trga Svobode. M. Ozmec Adam Kalizan Foto: M. Ozmec Ptuj, 26. oktobra 1977. Delav- ski dom Franca Krambergerja je bil prizorišče regijskega posveta o samoupravnem sporazumu o os- novah in merilih za ugotavljanje Celotnega prihodka, razporejanju dohodka in čistega dohodka ter za delitev sredstev za osebne dohodke v dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Predstavniki vzgoj- noizobraževalnih zavodov iz ob- čin Ptuj, Ormož in Slovenska Bistrica so se skupaj s predstavni- ki republiškega odbora delavcev vzgoje in izobraževanja v glavnem dogovarjali o nakazanih merilih, na osnovi katerih bodo morali po 1. januarju prihodnje leto zago- tavljati in razporejati dohodek ter nagrajevati po delu in rezultatih dela v izobraževalnih in vzgojnih organiz^ijah. V uvodnem razmišljanju o posameznih poglavjih je bilo posebej poudarjeno, da je izdela- ni osnutek meril samo osnova za razpravo, ki ga bo lahko vsaka skupina zase dopolnila s svojimi, morda še boljšimi predlogi. Zakon o združenem delu postav- lja vse delavce v popolnoma enakopraven položaj in to ome- njeni samoupravni sporazum želi predvsem nakazati. Sleherni de- lovni kolektiv bo moral temeljito preštudirati nakazana merila, delo pa mora biti edina osnova za delitev osebnega dohodka, spre- mljanje dela po količini in kvaliteti pa stalna skrb tistih, ki ga bodo merili in ocenjevali. Zanimiva je bila tudi razprava o tako imenovani PMS metodi (pismenost, matematika in stro- kovnost), po kateri bi lahko v prihodnje ocenili slehernega de- lavca v vzgoji in izobraževanju saj stopnje znanja ne bi izkazovali le z diplomo temveč samo s tistim lar v resnici znamo. In to pomeni — koliko smo pismeni, koliko matematike poznamo in kako strokovno opravljamo delo, ki nam je zaupano. Na tem regijskem posvetu so se dotaknili tudi tez za delitev dohodka po delu in rezultatih (fela, ki jih je pripravila komisija skupnosti osnovnih šol v občini Ljubljana Vič-Rudnik ter gradi- va o pripravi samoupravnih aktov o deli tvi dohodka in osebnih dohodkov, ki ga je pripravil Republiški komite za vzgojo in izobraževanje o delovni in učni ter vzgojni obveznosti. ftičakoval sem, da bo razprava nekoliko živahnejša kot je bila po skoraj dve-urnem uvodu, ko so bili prisotni že nekoliko utrujeni od vsega tega obširnega gradiva in nalog, ki jih na tem področju še čakajo. Eno glavnili vprašanj, ki ga v šolskili kolektivih že dalj časa obravnavajo, je seveda izobrazbena struktura posamez- nih delavcev, ker nagrajevanje po (felu in rezultatih dela povsem izključuje naCTajevanje po »oseb- ni izkaznici' , kot je nekdo pripomnil. Tako je torej profesor enak predmetnemu učitelju, uči- telju ali še komu, ki opravlja enako delo .. . Mnenj in vprašanj je o tem seveda veliko, pa tudi o tem KDO, KDAJ in KAKO bo lahko objektivno ocenil delo vsakega posameznika, delo za katerega je tudi težko izdelati neka merila. Slišati je bUo mnenje, da se delo meriti ne da, lahko ga samo ocenimo in tisti, ki ga lahko oceni je samo učitelj sam. Sistem ocenjevanja pa mora biti jasen in tak, ki ga bo razumel vsak in ne bo zaliteval prevelikih dodatnih obremenitev in administrativnili posegov. Vprašanje delitve po delu in rezultatih dela gotovo ni lahko niti tam, kjer se da točno ugotoviti koliko si česa napravil in kakšne kvalitete je tvoj izdelek, v vzgojno izobraževalnem procesu ^ je to brez dvoma še tege, težje tudi zato, ker ima šola za organizacijo dela v Kranju to področje prijavljeno kot posebno raziskovalno nalogo s katero so se začeli ukvaijati že v mesecu aprilu in verjetno še ne bo tako kmalu realizirana. Lotiti se ga bomo morali temeljito in objektivno ne pa samo zaradi tega, ker do predpisanega roka mora biti naloga opravljena. Nekega vzorč- nega modela ne sme biti, ampak je lahko le pomoč pri analizi vzgojnoizobraževalnega dela, ki mora poleg okvirnih razmerij ipoštevati tudi stopnjo razvitosti in posebnosti dela v vsaki vzgojno izobraževalni ustanovi posebej. mš Ocena dela na področju telesne kulture Razen kadrovskih problemov imajo še nekatere. Med njimi velja omeniti samoupravno orga- niziranost, ker so temu nameni premalo pozornosti in se v veliki meri pojavljajo klubski interesi tudi v vodstvu telesnokulturne skupnosti. Za vrhunski šport nimajo želja, temveč za množičnost, kjer so v preteklem letu pripravili nekaj uspelih množičnih akcij. V letošnjem letu bo nekaj teh prireditev odpadlo zaradi pomanjkanja delavcev za področje telesne kulture. Na razpolago imajo precej več sredstev kot prejšnja leta, vendar veqega napredka pri razvoju še niso dosegli. Stvari so krenile na bolje na področju izgradnje športnih objektov v krajevnih skupnostih, saj ima sedaj kar šest krajevnih skupnosti asfaltirana i^išča. V Ormožu pa bodo postavili novo telovadnico. Sredstva, ki so jih letos namenili za šolanje kadrov, bodo verjetno ostala neizkoriščena. To je vsekakor posebnost v mariborski regiji. Na področju idejnega dela bi se morala bolj zavzeti ZSMS. SLOVENSKA BISTRICA Iz razprave smo lahko razbrali, da so v tej občini najbolje zastavili delo z mladimi. V organizirano telesno vadbo so uspeli vključiti več kot 80 odstotkov vseh šolskih otrok v občini. To je zelo vzpodbudno. Več dela jih čaka na področju vključevanja predšolskih otrok, mladine in odraslih, čeprav so tudi na tem področju že dosegli viden napredek. Šolska športna društva so delovala že prej, sedaj so njihovo delovanje še izboljšali. Veliko zanimanje je za tekmovanje v občinskih ligah, tako med mladimi v krajevnih d^upnostih kot tudi v organizacijali združenega dela in JLA. Množičnih akcij ni bilo malo in tako je v občini v organizirano vadbo vključeno okrog 30 odstotkov občanov, kljub izrednemu pomanjkanju kadrov, čeprav imajo za njDiovo izobraževanje zagotovljena sredstva. Načelo selekcioniranja šolske mladine so že pričeli izvajati, saj potekajo meritve za usmerjanje mladih v določene športne panoge. Težave nastopajo pri vključevanju ženske mladine v telesno kulturo po končani osnovni šoli. Zavzemajo se in tudi izvajajo zastavljeni program izgradnje športnih objektov v krajevnih skupnostih. Načrt predvideva, da bo do leta 1980 vsaka krajevna skupnost imela igrišče, zgradili pa bodo tudi nekaj telovadnic. Z delom d;legatov in delegacij ne morejo biti zadovoljni. Dostikrat je vprašanje skletjčnosti na zasedanju skupščine telesnokulturne skupnostL PTUJ Predsedstva občinskih koitferenc SZDL vmariborski regiji so pripravila oceno delovaiga telesnokulturnih skupnosti v posameznih občinah. O teh ocenah je tekla beseda za zadnji razšiijeni seji predsedstva medobčinskega sveta SZDL Maribor. , Izmed enotnih ugotovitev lahko izdvojimo zlasti pa-eče kadrovske težave, ki so prisotne v vsaki občini Napredek na podroqu telesne kulture je očiten v zadnjih treh letih, ko so pričele z delom telesnokulturne skupnosti. Zapisali bomo kratke ocene za posamezne občine. MARIBOR Na|več so dosegli pri razvoju množičnosti in vk^učevanju vseh starostnih kategorij občanov v organizirano telesno vadbo. Zavzemajo se tako za kvalitetni - vrhunski kot tudi za rekreadj^i ^rt. Veliko pozornost posvečajo razvoju telesne kulture v krajevnih skupnostih. Tpžave nastopajo pri delegatskem sistemu, ki ni zaživel popolnoma, in pri idejnem delu, prav tako pa so še veliki meri prisotni klubski interesi. Opozorili so, da delo strokovnih delavcev ni pravilno ovrednoteno niti družbeno priznano. Oiganiziranost šepa oziroma zaostaja za sodobnimi možnostmi. Veliko več bodo morali delati na področju šolskih športnih društev. LENART V zadnjih štirih letih so naredili več kot prej v dvajsetih. Pred tem namreč v Lenartu niso imeli tetovadnice, sedaj imjgo dve ob no v^ eni in novi strelski dom. V krajevnih skupnostih ni bilo nobenega športnega objekta, sedaj imjyo dvoje asfaltiranih igrišč. K^ub temu v treh krajevnih skupnostih še nimajo športnih objektov. Sredstva za telesno kulturo še vedno ne zadoščajo. Kot zanimivost naj omenimo, da so edina občina v Sloveniji z rokoborbo kot prk)ritetno športno panogo. To izhaja iz dolgoletne tradicp. , Znatne premike do dosegli na podroqu razvoja množičnosti, zlasti delavsko-športnih igrah. Seveda jih pestijo kadrovski problemi, saj delajo kot popohii amateiji, zanesenjaki, brez družbenega priznanja. ORMOŽ Oceno dela telesnokulturne skupnosti smo zapisali v naši prejsiiji številki. V občini se srečujemo s podobnimi problemi in ^ težavami kot v ostalih občinah. Posebnost pri nas je ta, da imamo med prednostnimi več športnili panog kot imajo to v ostalih občinah. Po kvaliteti izstopajo predvsem takoimenovani tehnični Sponi, Iger o množičnosti ne moremo govoriti. Delo delegatov in delegacij tudi v ptujski občini ni zaživelo tako kot smo pičakovali. Poseben problem pa predstavljajo odnosi med občinsko in republiško telesnokulturne skupnostjo. Predstavniki ptujske občine so zato predlagali, da je potrebno o tem spregovoriti tudi na seji predsedstva republiške konference SZDL. Atletiiu - prednostna športna panoga v naši republiki Svet varčevalcev KB Maribor podružnice Ptuj V teku druga faza bančne preobrazbe Z opravljenim delom na področju preobrazbe poslovnega bančništva v Jugoslaviji je člane sveta varčevalcev pri KB Maribor, podružnica Ptuj na 4. seji sveta varčevalcev, podrobno seznanil direktor podružnice Anton Purg. Povedal je, da se je v mese- cu oktobru zaključila prva faza bančne preobrazbe in da bodo v tekočem mesecu temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije na področju ptujske občine prejele v obravnavo in sprejem predlog samoupravnega sporazuma o združevanju v temeljno Kreditno banko Maribor. S sprejemom sporazuma bodo omenjene sredine sprejele tudi ,,obvezo" združevanja dela in sredstev v temeljno KB Maribor — združeno v Ljubljansko združeno banko. Vse poslovne" banke v Sloveniji se bodo združile v eno združeno banko. Temeljne banke se bodo organizirale po teritoralnem načelu in ne po panogah, ker za to še ne obstajajo trdni temelji. Razmere pa tudi Se ne dovoljujejo ustanovitev poseb- nih temeljnih bank za posamezne reprocelote ali za področje širših dohodkovnih spletov. V vsej Sloveniji bomo ustanovili največ 14 temeljnih bank, vključno s temeljno banko za kreditiranje stanovanjske izgrad- nje v Ljubljani. Dosedanja podružnica KB Maribor v Ptuju bo po bančni preobrazbi dobila vlogo poslovne enote temeljne KB Maribor. Takšna odločitev je pogojena z vrsto razlogov; predvsem pa podružnica nima dovolj trdnih temeljev za ustanovitev temeljne banke, kot edine poslovne banke v prihodnje. Tako tudi interne banke, ki se bodo v prihodnjem letu organizirale v TOZD, OZD, SOZD in drugod niso popolne banke. Delni odgovor najdemo tudi v enostavni gospodarski strukturi, ki je temelj ..ptujskega bančništva". Ta ima za posledico, da •xxiružnica razpolaga z ,,dragimi sredstvi", ki bi jih morala „poceni" plasirati. V bančnem potencialu ptujske podružnice je zastopanih precej sredstev varčevalcev, ki se obrestujejo po dokaj visoki obrest- ni meri. Popolnoma jasno je, da takih sredstev ni moč, na primer dajati v obliki kreditov za razna prednostna področja, prav tako ne porabiti za selektivno kreditiranje. Sklep se glasi, da tudi značaj dohodkovne situacije ne pogojuje ustanovitve samostojne temeljne banke v Ptuju. Podobno so ugotovili še upravljalci podružnice LB v Slovenski Bistrici in upravljalci podružnice LB v Mariboru. V podravski regiji bo v bodoče ena sama temeljna banka. Temeljna banka bo na združeno banko prenašala le tiste posle, finančnega ali kadrovskega značaja, ki jih sama ne bo zmogla urediti. Tu misli- mo predvsem na zadeve širšega pomena. Enak odnos bo veljal tudi na poti: poslovna enota temeljna ban- ka. Poslovne enote bodo tudi v prihodnje obdržale vse optimalne pristojnosti s področja bančnih poslov in upravljalskih pravic. Čeprav poslovna enota v prihod- nje ne bo več pravna oseba, pa bo samostojno razpo- lagala z vsemi sredstvi, ki jih bo s svojim poslovanjem zbrala. Sedanja podružnica bo kot poslovna enota po- slovala v sedanjih organizacijskih enotah. Člani sveta varčevalcev pa so se seznanili tudi s svojo bodočo vlogo kot odbora varčevalcev. Delavci podružnice so jih seznanili še s pravilnikom o krediti- ranju občanov za nakup rabljenih osebnih vozil in pravilnikom o kreditiranju občanov za popravila osebnih vozil. Za prvi pravilnik velja poudariti, da banka v okviru tega pravilnika daje kredite za nakup rabljenih osebnih vozil od družbenih pravnih oseb, ki so za to registrirane. Bolj zanimiv je drugi pravilnik, ki omogoča kreditiranje za popravilo osebnih vozil na podlagi namenskega varčevanja. V okviru aktivnosti ob praznovanju mednarodnega dneva varčevanja so se člani sveta fK)- drobno seznanili tudi z uspehi na področju poslovanja z občani in uspehi varčevanja v pionirskih hranilnicah- Ob tem naj povemo, da je v letošnje praznovanje mednarodnega dneva varčevanja podružnica vnesla tudi širšo aktivnost na področju organiziranega mla- dinskega varčevanja. MO Temeljna delegacija Krajevne skupnosti Ptuj je na zadnji seji, ko je obravnavala gradivo za 35. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ptuj, pripravila tudi naslednje Delegatsko vprašanje Splošno je znana široka družbena akcija za uresničevanje določil zakona o združenem delu, zlasti še samoupravni sporazumi o ugotavljanju celotnega dohodka oziroma prihodka, o razporejanju dohodka in čistega dohodka ter o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev, katerim zakon določa veljavnost od 1/1-1978, neizvajanje teh določil pa tudi sankcionira. Pri tem zakon v vrsti členov, zlasti v četrtem odstavku 115. člena, v tretjem odstavku 127. člena in delno v členih od 152. do 160. ter od 620. do 644. člena ZZD, pooblašča ali celo zadolžuje organe družbeno-politične skupnosti, da podvzamejo določene ukrepe, bodisi za varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine ali nudi pomoč v družbenem interesu ali kako drugače ukrepa v skladu z zakonom. Delegaciji je znano tudi, da je v pripravi zvezni zakon o temeljih sistema državne uprave in prav tako tudi republiški zakon o državni upravi, ki bo postavil temeljna načela tudi za organizacijo občinskih upravnih organov. Znano nam je tudi, da se pripravlja bistvena reorganizacija upravnih organov skupščine občine Ptuj. Toda delegacija ugotavlja, da stvari na tem področju teko razmeroma počasi in izraža zaskrbljenost, če bodo do konca leta 1977 upravni organi družbeno-politične skupnosti, to je občine Ptuj organizirani tako, da bodo lahko učinkovito ukrepali. V nekaterih primerih, zlasti 329. člen, pa bi pobude za organiziranje temeljne organizacije morali dajati od zunaj že sedaj, ker je organiziranost tudi glavni temelj za urejanje dohodkovnih odnosov. Zaradi tegi temeljna delegacija krajevne skupnosti Ptw zastavlja vprašanje: Kaj je doslej v upravnih organih skupščine občine Ptuj že bilo podvzeto in kakšna so zagotovila, da bodo organi skupščine občine Ptuj lahko sproti podvzemali ukrepe, ki jim jih nalaga v posameznih kjr.kietnih primerih zakona o združenem delu? TEDNIK ~ "ovember 1977 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Kaditi prepovedano Varujmo okolje in naše zdravje Kajenje znižuje nataliteto, dim uničvqe in obremenjuje koncentracijo ter vpliva na liitrejši razvoj raka, vsaj tako zatqujejo vsi svetovno znani zdravniki Kajeige je torej škod^ivo! V občini Ptig smo o prepovedi kajenja že razmišljali. O, tem so razpra\^ali člani izvršnega sveta skupščine občine, ki so predlagali, da bi se na sejah ne kadilo. Nekateri so za to, da bi se uredili posebni prostori za kadilce, drugi temu nasprotigejo itd. V tednu boja proti kajenju, ki je bil v začetku oktobra, smo o škodljivosti cigaret tudi govorili. V^dar kljub vsemu še obstaja tisti ZAKAJ kadimo, ZAKAJ se borimo proti kajenju itd. N,ekaj misli smo zvedeli na cesti in na delovnih mestih. In kaj menijo občani? Ela Ivanjšič iz Ptiqa: V družini nihče ne kadi in to je tudi vzrok, da nisem kadilec. Dim mi zelo Scodi, sploh pa mojemu grlu. Dim in cigareta vplivata na zdravje. Tisti, ki kadgo, naj bodo skupaj m ne motijo drugih. Že v šoU bi morali vzgajati otroke in jim preprečevati kajenje. Ce bi imeb otroke, bi jim kajenje odsvetovala. Rado Čeh iz Spuhlje: V družini kadi samo oČe. Cigareta je nepotrebno pomirjevalno sredstvo in predstavna za delavčev žep precgšen izdatek. V, kajenju ne vidim nič koristnega. V zvezi s koncentracgo pa mislim, da cigareta vpliva na pomitjenost, toda zdravju škodi Pod nobenini pogojem svojim otrokom ne bi dovolil kajeige. Reklama za cigMete mora biti, kajti tovarna svoje izdelke mora prodati. , Mar g a Voelkner iz Stojncev: Ne kadim. Kajenje je zdravju Scod^ivo in bi ga morali na javnili mestih in shodih prepovedati. Dim se 'vpga v obleko ter škoduje p^učam in živčevju. Poskusila sem kaditi, vendar mi ni bilo všeč in ne bom kadila. Tiidi otrokom bom prepovedala. Vlado Hanzel iz Kidričevega. Kadilec sem že 35 let. Kiuenje je grda navada in razvada, nrijetno ni, vendar drugače sedaj ne ^e. Cigareto si moram prižgati. Svojim otrokom sem rekel naj ne kadijo, pa me niso poslušali. Na sestankih bi morali prepovedati kajenje. Pripraviti bi se moral kakšen odlok o tem. Dim je huda reč za p^uča in oči, Jože Jakolič iz Ptuja: Kadim že dolgo let. Zelo mlad sem začel in sedaj je prepozno, da bi se odviliL Cimeta ni prijetna reč. Nagrado bi dal tistemu, ki bi se odrekel kajenju. Kadilci nimamo vo^e in smo v tem oziru veliki slabiči. Cigareta vpbva nzdravje. Imel sem težave z želodcem, prepričan sem, da je cigareta bila vzrok bolečin. besedilo in slika: zk Ha Ivanjšič Rado Ceh Marija Voelkner Vlado Hanzel Jože Jakolič Sodelovanje železniškega in cestnega potniškega prometa v prvi polovici prejšnjega meseca so se predstavni- ki Železniškega gospodarstva Ljubljana sestali s predstavniki slovenskih avtobusnih podjetij oziroma delovnih organizacij. Na sestanku so se pogovorili o izvajanju ,,Programa dela na področju železniškega prometa in sodelovanje s cestnim potniškim prome- tom na območju Železniškega gospodarstva Ljublja- na" ki so ga slovenski železničarji že spomladi posre- dovali Gospodarski zbornici. Na sestankih so ugoto- vili, da izvedba programa teče normalno tam, kjer gre za nekajminutne razlike med prihodi in odhodi vlakov in avtobusov. Kjer pa nastopajo večje razlike, bo potrebno prilagoditi vozne rede v obdobju, ko bo začel veljati novi vozni red. Zraven navedenih neposrednih rešitev so se dogovorili tudi o nekaterih drugih skupnih vprašanjih železniškega in avtobusnega potniškega prometa. Tako bodo posebno pozornost namenili organizaciji kombiniranih prevozov, prodaji kombiniranih me- sečnih in priložnostnih vozovnic, prodaji avtobusnih kart na železniških blagajnah in železniških na avto- busnih blagajnah, prizadevali si bodo, da bi dosegli povezavo nekaterih železniških postaj z mestnim pro- metom, dalje o skupnih vlaganjih v potniške termi- nale, enotni vozni redi in še nekatere druge ,,malen- kosti", ki pa, vsaka zase in skupaj, le tvorijo boljšo in kvalitetnejšo uslugo potniku tako v železniškem kot tudi avtobusnem prometu. Potnikom se torej obetajo boljši časi. Spomnite se samo, kolikokrat ste na železniški ali avtobusni po- staji čakali naslednji vlak ali avtobus, da o prestopa- nju z avtobusa na vlak in obratno ne govorimo. Vsi, ki ste že velikokrat potovali kot turisti, ste to ,,uskla- jenost" voznih redov še kako občutili, kajne? Sedaj pa, vsaj po tem, kar smo zapisali, se stvari spremi- njajo na bolje seveda. i. kotar KDAJ V PTUJU - KLUB SAMOUPRAVUALCEV? Koga srečati z odgovornostjo? Zajetne mape sklepov, ki so jih narekovali pogovori, delovna sre- čanja itd., bi veljalo včasih tudi pregledati in ob tem ugotoviti, kako se v praksi uresničujejo. Ne pišemo jih za to, da z njimi polni- mo mape ali za to, da dajemo dolo- čeni delovni obliki tudi sklep in po- dobno. Pišemo jih za to, da naši usmeritvi začrtamo najustreznejšo pot; pot ki jo narekuje razvoj. Sposodili si bomo stavke iz pri- poročila o ustanovitvi in delovanju klubov samoupravljalcev, ki ga je 12. septembra 1975 sprejelo na svo- ji seji predsedstvo republiškega sve- ta Zveze sindikatov Slovenije. Tam je med drugim zapisano . . ." ,,V " sklepih 8. kongresa Zveze sindika- tov Slovenije je v skladu s sklepi 7. kongresa Zveze sindikatov Jugosla- vije med drugim rečeno, da se bodo sindikati zavzeli za ustanavljanje klubov samoupravljalcev kot pose- bnih skupnosti delavcev za načrtno usmerjanje družbene dejavnosti pri razvijanju samoupravljanja, pri ve- čjem uveljavljanju neposrednih interesov delavcev na področju izo- braževanja, obveščanja, svetovanja in izmenjavanja izkušenj samo- upravne prakse itd. Ustanovitev klubov samoupravljalcev je uteme- ljena zlasti z dejstvom, da imamo velike praznine na področju izme- njave praktičnih in konkretnih izkušenj samoupravljalske prakse, na področju obveščanja in na po- dročju svetovanja o reševanju kon- kretne samoupravne problematike. Se posebej pa je ustanovitev klubov samoupravljalcev potrebna in ute- meljena zaradi bolj učinkovite družbene akcije na področju druž- beno-političnega izobraževanja in usposabljanja delavcev — samo- upravljalcev, od katerega je v veliki meri odvisna uspešnost pri uresni- čevanju ustavne vsebine samo- upravljanja v združenem delu in na vseh drugih področjih našega živ- ljenja." Iz tega priporočila izhaja, da naj bi klubi samoupravljalcev zaživeli že v letu 1976. Naloga iniciativnih odborov je bila pripraviti samo- upravni sporazum o ustanovitvi in delovanju klubov samoupravljal- cev; o katerem se naj izrečejo de- lavci v organizacijah združenega dela in drugi podpisniki. Zadolžili pa so jih tudi za pripravo organiza- cijskih, kadrovskih, finančnih in drugih rešitev za nemoteno delova- nje klubov samoupravljalcev. Zakaj klubi samoupravljalcev? V prvi vrsti jih ustanavljamo za to, da delavcem ,,zagotovimo" neposre- den pripomoček za izmenjavanje izkušenj samoupravne prakse. Z ustanovitvijo klubov samouprav- ljalcev želimo poenotiti sistem pro- gram in akcije izobraževanja in raz- širiti obseg družbenega izobraževa- nja, kateremu smo doslej namenili vse premalo prostora in sredstev. Osnovni namen klubov samoupravljavcev opredeljuje na- čelo: iz prakse samoupravljanja za prakso samoupravljanja; njihov temeljni namen je zboljševati prakso samoupravljanja. Omeniti moramo tudi drugo pomembno nalogo klubov samoupravljalcev: aktivnost na področju družbe- nopolitičnega izobraževanja in usposabljanja samoupravljalcev za samoupravljalske funkcije. Naloge klubov samoupravljalcev pa so Se med ostalim tudi izobraiževalne, obveščevalne ali kulturne narave. Toliko torej o vlogi in namenu klubov samoupravljalcev. Poglejmo v konkretno okolje! Akcija za ustanovitev kluba samo- upravljalcev je v ptujski občini stekla dokaj zgodaj, vendar se je v njenem nadaljevanju zataknilo. Željenih odgovorov na vpraSanje, zakaj Se do danes v Ptuju ni kluba samoupravljalcev nismo dobili. Odgovor, ker ni bilo zadostnega števila podpisnikov samoupravne- ga sporazuma o ustanovitvi in delovanju kluba samoupravljalcev (še posebej zato, ker je bil v ob- ravnavi v široki samoupravljalski bazi), ne more zadovoljiti. Vso grajo si zaslužijo nekatere velike delovne sredine, ki v začetku akci- je niso dale potrebne podpore ustanovitvi. Obšle so družbena prizadevanja, češ za nas klub samoupravljavcev ne pomeni niče- sar", saj imamo ,,lastne izobraže- valne centre"! Ko smo soočali mnenja o tem: zakaj klub samoupravljalcev še ni zaživel, smo lahko ugotovili, da nekateri „odgovorni" za ustanovi- tev kluba, niso v ix>lni meri sode- lovali v samem poteku akcije; čeprav je bil osnovni nosilec akcije sindikat. To najbrže pomeni, da se v celoti še ne zavedamo pomemb- nosti družbenega izobraževanja. Takoj pa moramo povedati, da klubi samoupravljalcev ne morejo prezreti vse odgovornosti za celot- no družbenopolitično izobraževa- nje; odgovornost v tej smeri bodo Se vedno imele tudi družbenopoli- tične organizacije in drugi. Se največkrat smo se v zadnjem času srečali s ,,klubi samouprav- ljalcev", ko smo v konkretnih sre- dinah pregledovali praktično ure- sničevanje vsebine zakona o zdru- ženem delu. List, ki bi naj vsebo- val poročilo o tem, kako se je klub samoupravljalcev občine Ptuj vključil v uresničevanje zakona, bo ostal prazen. Zakaj temu, pa kljub prizadevanju do podrobnosti nismo uspeli ugotoviti. Slišali smo, da bo klub samoupravljalcev naposled zaživel tudi v ptujski ob- čini. Do konca tega leta, tako so nam zatrdili na občinskem svetu ZSS. Trditev utemeljujejo s tem, da im je naposled le uspelo „prepričati" o nujnosti ustanovit- ve kluba samoupravljalcev tudi ti- ste, ki v začetku akcije akcije niso pristopali k samoupravnemu spo- razumu. Ustanovitev kluba samouprav- ljalcev pa pomeni nov korak v družbenem izobraževanju. Pripravila: MG Kritično in ustvarjalno?! Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov občine Ptuj je bila na zadnji seji komajda sklepčna, kljub temu, da so razpravljali o osnutku predloga sprememb in dopolnitev družbe- nega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji. Člani komisije so se po eno- urnem čakanju le zbrali v tolikem številu, da so lahko pričeli s sejo. Delovna skupina je pripravila predloge pripomb k osnutku in tako olajšala delo članom komi- sije. Kljub temu, da je bilo vabilu za sejo priloženo gradivo, ki ga je potrebno obravnavati, mnogi od članov gradiva niso niti pregledali, kar je bilo moč sklepati po tem, da so nekateri ,,razrezali" osnutek predloga družbenega dogovora šele na seji sami. Zato se lahko res vprašamo, koliko je bila seja kritična in ustvarjalna. Vendar je potrebno resnici na ljubo povedati, da so člani komisije po začetnem ogrevanju nekako le sprejeli dejstvo, da se z družbenim dogovorom oblikujejo temelji štipendijske in kadrovske politike v republiki in s tem tudi v naši občini. In so zato poskušali res temeljito obravnavati predloge pripomb in jih nekaj tudi sami izoblikovali. Ob tem se lahko vprašamo, kako je bila organizirana javna razprava v občini Ptuj. Kako so razpravljali delavci v združenem delu — najbrže malo, slabo, formalno ali pa Se to ne. Tudi mladina se je, razen študentov, bolj slabo vklju- čila v razpravo, ki je bila zaklju- čena 30. oktobra. Glede na dosedanjo prakso lahko mirno pričakujemo, da bo po sprejetju družbenega dogovora, kot osnovnega akta in samouprav- nega sporazuma marsikdo dejal, zakaj je to tako urejeno in ne drugače, zakaj se štipendije podeljujejo na takšni osnovi in nen na kakšni drugi in Se in Se bo takšnih vprašanj. To vemo iz prakse! Kje pa so tisti ,.nergači" sedaj, ko bi lahko ustvarjalno vplivali na vsebino družbenega dogovora? Javna razprava je zaključena. Ostaja nam le še zelo, zelo rahlo upanje, da so vsi člani komisije, ne glede na to, koliko jih je bilo na seji, vsaj bežno pregledali osnutek predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o štipendira- nju in ugotovili, da je takšen kot je, ne glede na to, da ponuja variante, sprejemljiv! N.D. Kmetje in zakon o združenem delu V okviru socialistične zveze je že v začetku letošnjega leta stekla akcija o novem in boljšem aganiziranju kmetov in sicer je v spomladanskem obdobju beseda tekla o povezovanju samostojnega osebnega dela v sistemu samo- ipravne^ združenega dela in o z^uževanju v kmetijske zadruge, v obrate za kooperacijo in v druge oblike organizacij združe- nega dela. Treba je reči, da je bila akcga dobro zastavljena in je temeljila na določilih, ki jih prinaša med drugim tudi zakon o združenem delu. Kaj pravi zakon? Kmet in član njegovega gospodinjstva, ki se ukvarja s kmetovanjem, imata na podlagi svoje^ dela v načelu enak položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti, kot jih imajo delavci v združenem delu in družbenimi sredstvi. Za vsake- ^ kmeta je pri tem naj- pomembnejše to, da lahko svobodno odloča o združevanju v kmetijsko zadrugo in druge oblike organiziranosti. Kmet ob- drži lastnindco pravico do zemlje, do delovnih sredstev, ki jih bo družil v kmetijski zadrugi ali drugod. Naj se nekoliko pomudimo pri pfvih oblikah sodelovanja med kmeti. V javnih razpravah je bilo večkrat poudarjeno, da je prva oblika sodelovanja med kmeti v strojnih skupnostih, ki jih je v občini Ptuj ze kar precej. Strojne skupnosti so obhkovane v KS Cirkovce, Markovci, Majšperk in ponekod. Danes lahko takšna sodetovanja pozitivno ocerqu- jemo. Strojne skupnosti so se oblikovale pri izkopu krompirja, pri žetvi, setvi itd. Prezgodaj je še govoriti o konkretnih združevanjih kmetov že jutri, kajti takšno združevanje je daljši časovni pa tudi družbe- noekonomski proces, ki teija od vseh kmetov pa tudi od dnižbe- nopolitične skupnosti veliko pri- zadevanj in pogojev za novo ter boljšo obliko organiziranja našega kmetijstva. Zakon o združenem delu j)a je hvaležen pripomoček m lazje m kvahtetnejM organizi- ranje kmetijstva, kmetov, zadrug in drugih organizacij združene^ dela. W novem, boljšem organi- ziranju ne smemo prezreti dejst- va, da je dobra organiziranost predpogoj za nadaljnje uresniče- vanje nekaterih določil iz zakona o združenem delu. Namreč, ustrezna org^iziranost je temelj vseh dobrih in trdnih doho^ov- nih odnosov. Sele na osnovi tega bodo kmetje združeni v ustrezno organizacijo združenega dela lah- ka ustvarjali dohodek, zadružniki in kooperanti pa si bodo iz dela čisteg3 dohodka lahko rezali debelo rezino kruha, kar pomeni, da bo del čiste^ dohodka pripadal združenim kmetom na podlagi že omenjene lastninske pravice do zemlje in delovnih sredstev. Kopica odprtih in nerešenih vprašanj je še v dobri in kvalitetni org^iziranosti kmetij- stva. Ob mislih na ustrezno obliko organiziranja pa moramo v naši družbenopoUtični skupnosti razmišljati predvsem o kmetu, misliti na njegov interes in na zadovoljevanje njegovih ekonom- dcih in socialnih teženj in potreb. V ta sklop vprašanj pa so zajeti vsi kmetje, tudi tisti, ki so že dosegli svoje ekonomske cilje v sedanjem organiziranju, tisti, ki te cilje želijo doseči in tisti, ki o tem le ne razmišljajo. zk posnetek: R Tudi na hribovitih kmetijah bo potrebno razmišljati o prihodnosti kmeta. 6-IZ NAŠIH KRAJEV 3. november 1977 - TBP|CT1C Telefoni in telefonske povezave Tako kot v ptujski občini se tudi v občini Ormož srečujejo s problemi telefonskih povezav. V Ormožu je telefonska mreža že precej razSirjena. Tako so pred kratkim zgradili telefonsko napeljavo iz Ormoža do Litmerka, kjer so občani prispevali precej denarja. Omeniti velja, da telefone sofinancirajo naročniki, krajevne skupnosti in občinska skupšči- na. Novo telefonsko mrežo bi bilo potrebno razplesti še v krajevne skup- nosti Tomaž in Podgorci. 13 kilometrov kabelskega voda bi bilo dovolj, da bi z Ormožem povezali Tomaž, z odcepi pa Se Runče in vasi ob reki LeSnici. Ce bodo krajani pripravljeni sofinancirati telefonsko mrežo in centrale, bi lahko bili v kratkem času s telefonom povezani skoraj vsi kraji v ormoSki občini. zk Ure pravljic in knjižnih ugank za najmlajše Tudi letoSnje šolsko leto najmlajši Bistričani ne bodo prikrajšani za svoj del razvedrila. Pionirska knjižnica v okviru Mati- čne knjižnice v Slov. Bistrici deluje že tretje leto. V svoj krog vsako leto pritegnejo večje Število najmlajših, tako predšolskih kot tudi Šolskih otrok. Pionirska knjiž- nica organizira tudi druge dejavno- sti, med katerimi so postale priljub- ljene ure pravljic pa tudi knjižne uganke. Prav pri teh urah se naj- mlajši ljubitelji pisane besede in bo- gato ilustriranih pravljic ali slikanic srečujejo z ustvarjalci njihove do- mišljije. Srečujejo se s pisatelji in ilustratorji knjig za najmlajše. Pionirska knjižnica v Slov. Bistrici je tako tudi za letošnje šol- sko leto pipravila bogat program dejavnosti, posamezne dele tega programa v praksi že izvajajo. Tako je v okviru Tedna otroka go- stoval med najmlajšimi Bistričani znani pisatelj in humorist Miha Mate. Srečanja se je udeležilo 33 malčkov pa tudi večjih otrok. V pionirski knjižnici pripravljajo ure pravljic vsak teden ob sredah popoldne, najprej za otroke do 5 let in nato Se za starejše. Enkrat mesečno pripravijo tudi knjižne uganke. Prek leta pa organizirajo Se razstave in druge oblike aktivno- sti za katere pokažejo otroci največ zanimanja. Med njimi zavzemajo pomembno mesto tudi razstave del najmlajših spretnežev. Viktor Horvat Obrambni dan mladih kovinarjev in lesarjev Komisija za SLO in družbeno samozaščito pri OO ZSMS poklicne ko- vinarske in lesne šole v Slovenski Bistrici je, v sodelovanju z krožkom obrambe in zaščite, pripravila prvi obrambni dan. Pričeli so ga že med prvo uro pouka, ko je šolo presenetil,,letalski na- pad". Ta je tako učence, učitelje kot tudi vse ostale, ki so bili takrat v šoli, dobil na delovnih mestih. V najkrajšem času je bilo potrebno ukrepati. Napadeni so pokazali veliko mero usposobljenosti in so se v najkrajšem času organizirali na prostoru izven šolske zgradbe. IzvidniSka skupina, ki so jo sestavljaU predvsem učenci, je takoj izde- lala poročilo o posledicah ,,napada", medtem ko so pričele z delom tudi ekipe za reševanje izpod ruševin. Nudili so jim prvo pomoč in jih nato usmerjali na zdravljenja. V akciji so sodelovali tudi gasilci in kurirska služ- ba. Ob tem je pomembno povdariti, da so se v akcijo obrambnega dne šole uspešno vključili tudi občani iz okolice, svojo nalogo pa je ^elo uspešno opravila mladinska organizacija v tesni povezanosti s šolsko in razrednimi skupnostmi. Viktor Horvat Ob tednu požarne varnosti: Gasilska vaja v Podlehniku v tednu požarne varnosti se je zvrstilo več vaj oziroma preskusov pripravljenosti gasilskih društev. Ena takšnih vaj je bila 26. oktobra v Podlehniku. Ob 16. uri se je ogla- sila sirena v Podlehniku, okoliška društva pa so dobila obvestilo, da gori osnovna šola Martina Koresa. Ze čez nekaj minut so se oglasile sirene gasilskih avtomobilov. Pri- hiteli so gasilci iz Tržca, Vidma, Leskovca in Sel, sodelovala pa je tudi desetina domačega gasilskega društva. Zgradba osnovne šole je bila zavita v dim. Nemudoma so gasilci ..iztovorili" svojo opremo in že čez kratek čas so proti šolski zgradbi brizgnili vodni curki. Po končani vaji je zbranim gasil- cem spregovoril ravnatelj osnovne Sole Martina Koresa, Radovan Verk. Povdaril je pomen takšnih vaj, saj prispevajo k boljSi izurje- nosti gasilcev, kar se pozneje ugod- no izraža pri morebitnih požarih in drugih elementarnih nesrečah. Tudi poveljnik gasilskega centra Videm, Stanko Vaupotič, ki je v sodelova- nju z gasilci iz Podlehnika vajo pri- pravil in izpeljal, je pohvalil vse so- delujoče gasilske desetine in menil, da je vaja v celoti uspela. JB Člani petih gasilskih društev na zbornem niestu po vaji Foto: J. Bračič Dober no lepi den van ielin. Ne ven koSno de te vremen gdo te vi Tednik v roke dobli, ven pa da tak lepe jeseni kak je letoSr\ja ie duga leta nesmo meli. Prav no pošteno je. da mamo tudi kmetijci v naši fabriki brez strehe dobre vremenske no druge pogoje, da smo lehko koruzo potrgali, krušno letino vsejali, grozdje obrali no še drugih tauint stvari naredli. Zdaj smo se na našen suhen bregi v šumo preselili. Listje za steljo grablomo no drva podiramo. Tak po malen mo se zcu v zimo zabuhli. Provijo, ke Martin, ki ma II. novembra godovno — belega kuja prijezdi. Tistin, ki ne vete kaj to pomeni moren razložiti, da beli kuj pomeni sneg. Za nami je tudi 1. november praznik vseh mrtvih. Prav je, da se vsaj enkrat v leti spunimo vseh tistih, ki jih nega več med nami, ki so vmrli v mirnen cajti ali pa so med vojno s puškami v rokah vmrli zato, da mi gnes Živimo lepšo no mimo živleje. Praznik je zato spomin na mrtve in v opo- min živin. Zagorelo je na taužnte sveč no zacvelo na milijune rot Pa glih pri rožah no živih bi se rad vstava. Doba sen pismo v keren mi ena oseba piše, da je v dneh pred praznikom mrtvih vidla na rogoznišken pokopali- šči v večernih vurah, žensko, ki je doj z grobov pobirala rože no jih s peciklon odpelala proti Ptuji. Najbrž jih je drugi den na ptujski tržnici odo vala ali pa jih odnesla na kokšni drugi grob. To je prova sramota. Če bi jaz veda za ime in priimek tiste smrtne tatice, bi ga z vejkimi črkami napisa na toten mesti. Ali še neje zadosti, da se živi med seboj grizemo no krodnemo? Vsaj mrtve pustimo pri miri no jim počostimo spomin z malo cvetja no s svečo. Pravzaprav tudi sveča no cvetje ne pomenijo dosti, glovno je tisto kaj človik čuti notri v sebi. Da gre človik doj z groba rože no sveče krost, to pa je ie višek barbarstva, kije vreden jovne obsodbe. Tejko o ten, vi drogi brolci pa si sami ostvorite sodbo, mon prav aH ne. Lepo vas pozdrovlan no vas vobin, da mi pišete. Vsoko vašo pismo, seveda podpisano no z resnično vsebino mo z veseljon objava. VašLujz Priprave za dober prijem v eni prejšnjih številk smo vam predstavili ribiča iz Kidričevega, Ki je ponosno požiral fotografu z izrednim ulovom. Spet smo našli vnetega ribiča, ki je zraven tega tudi aktiven družbenopolitičen delavec. To je Stanko KOVACEC iz Kidričevega 3, ki ima v svojih izredno lepo urejenih kletnih prostorih celo zbirko razno- vrstnih ribiških pripomočkov, od palic do trnkov vseh vrst in kdo bi vedel kaj še vse. Del njegove zbirke, ki jo seveda tudi ljubosumno čuva, lahko vidite na fotografgi, saj smo ga ujeli v objektiv prav v času, ko je (kot že neštetokrat dosedaj) pripravljal svoje „rekvizite" za predstoječo „akcijo". Ko smo si podrobno o^edali njegovo zbirko, smo seveda takoj ^mislili na vložena sredstva. Dejal nam je, da so to res velika sredstva. Vendar njegova volja in ljubezen do nbištva prenese tudi taka breme- na, ki pomagajo prazniti družin- sko blagajno. Vendar je v kuhinji vedno dovolj mesa, čeprav ribjega. Pa dober pnjem! Tekst: F. Meško Foto: K. Zoreč Po ravnini in po jarkih Čuden naslov, toda kdo bo bolj pozorno posedal posnetek bo ugotovil za k£y pravzaprav gre! Ob obisku v sosednji lepubliki Hrvatski, smo na cesti v Podravini — nekje pri Koprivnici - posneli tudi posebno kosilnico za košnjo trave ob cestah. Posebnost je vsekakor v tem, da kosilnica s posebnim mehaniz- mom kosi travo tako po ravnem kot tudi ob oz. v jarkih. Morda si bo marsikateri naš cestar zaželel, da bi kaj kmalu videl podobno kosilnico tudi ob svoji cesti, ki jo uicja in za njo skrbi. Zares posebnost, ki jo je vredno videti! Besedilo: F. Me3co Posnetek: K. Zoreč STRELIŠČE, VODOVOD, KRMIŠČA IN VARSTVO OKOLJA Lovska družina Orkovce deluje že vrsto let. Aktivnosti in uspešnosti je precej. Prav gotovo so lovd krajevne skupnosti Orkovce med dobro organiziranimi in delovnimi. Po letu 1974 se je lovska družina organizirala tako, da je konkretneje in piodneje začela sodelovati s krajevno skupnostjo in družbenopolitičnimi or^izacijami v Cirkovcah. Ta^Krat so sestavili tudi program dela in aktivnosti ter ustanovili aktiv ZK. Med aktivnosti prav jotovo sodi varstvo okolja, trmljenje divjih živali, preprečevanje divjega lova, razvijali so tudi turizem, kajti v goste so včasih povabili lovce iz Italije, zgradili so lovski dom, ga opremili, zgradili vodovod, nameravajo pa še zgraditi visoke in nizke preže, postaviti še več krmilnic m še bolje obdelovati lastna zemljišča, kjer bodo pridelovali krmo za divje živali. Starešina LD Cirkovce, Peter Kajne, je o delu lovcev povedal: „Dela in aktivnosti je veliko, še posebej, če hočemo iti vzporedno s časom in našo družbeno ureditvijo. Naše delo je gojiti živali, čuvati naravo, okolje in tako ohraniti ravnotežje, ki ga zahteva zakon narave. V obdobju, odkar sem starešina, smo razvili lovski prapor. Uredili smo si tudi strelišče na glinaste golobe, kjer imamo tri avtomate, da se lahko lovci urijo v streljanju in hitrosti refleksov. Ko bo strelišče urejeno, bomo lahko priredili tudi tekmovanja na najvigi ravni. Strelišče smo napravili s j^ostovo^nim delom in smo zanj potrebovali 2700 prostovoljnih ur in zanj prispevali okoli 30.200 dinarjev. Obnovili smo tudi lovski dom in vanj napeljali vodovodno omrežje. Tudi' pri teh akcijah srno sodelovali s prostovoljnim delom in denarnimi prispe\ici. Za adaptacgo in vodovod smo vložili 40.900 dinarjev. Omeniti pa moram, da smo prispevali denar za asfaltne ceste v kr^evni skupnosti. Udeležili smo se prostovoljnih delovnih akcij pri gradnji doma in drugo." Kje' so vaša lovišča? »Območje, kjer so naša lovišča, ^ada v krajevno skupnost Cirkovce. Tako imamo lovišča v katastrskih območjih po vaseh Mihovce, I>ragonja vas, Cirkovce, Pongerce, Sp. m Zg. Jablane, Sikole ter Starošince. Lovišča so predvsem na polju, nekaj revirjev pa je tudi v gozdu in sicer v Starošincah." Kakšno delo je v loviščih? »Največ i»zomosti posvečamo krmljenju diviUi živali in varstvu narave. Naša lovišča ne slovqo po velikem številu divjadi, kajti 3aopiva, smeti in drugi odpadki nam zelo uničujejo divjad in je tako prirastek iz leta v leto manjši. Osnovna naloga lovcev je torej krmljenje živali in pridelovanje krme. Prizadevamo si tudi, da preprečujemo preveliko onesnaževanje naSh gozdov in skrbimo za krmišča. V prihodnosti nameravamo v loviščih postaviti še več takšnih objektov. Tudi več obdelovalne zemlje bi potrebovali." Vsa dela opravljate sami. Ali vam to v celoti uspeva? »Skor^ vsa dela opra\djamo lovci in sicer so dela prostovoljna in potrebno je poudariti, da doslej še ni bilo težav. Nekatera strojna opravila pa nam opravijo kme^e." Starešina lovske družine ste. Kikšno je sodelovanje s krajevno skupnostjo in drugimi društvi ter organizacijami? »V zadnjem času smo navezali več stikov s predstavniki KS Cirkovce, z društvi in tudi s sosednjimi lovskimi družinami. Tako sodelujemo z odborom splošne^ ljudskega odpora, socialistično zvezo, z vsemi ^ilskimi društvi ter z LD Starše in Rače. Z lovskimi družinami sodelujemo in skupno razprav^amo o nekaterih problemih pri varstvu okolja in divjadi. Letošnje leto smo aganizirali tudi srečanje med lovci iz Starš in Rač. Srečanje je uspelo i n takrat smo se d)govorili, da bo podobnih srečanj še več. Omeniti velja, da sodelujemo tudi s prosvetnim društvom in osnovno šok)." Omenili ste že sodelovanje s krajevno skupnostjo, kako sode- lujete z odborom splošne^ ljudskega odpora? »Lovci so oboroženi ljudje in so del narodne zaščite in tako sestavni del družbene samozašči- te. Skoraj vsi lovd sodelujemo pri ljudski obrambi v krajevni skupnosti. Res pa je, da konkretnih načrtov v zvezi z obrambnimi pripravami v krajevni skupnosti nimamo in bo zato tudi temu nerešenemu problemu v prihodnje najti odgovor in rešitev." Lovska družina ima znotraj svoje organiziranosti na- črt obhodov po loviščih. Tako vsak dan pre^ejujemo lovišča, preprečujemo žvji lov in pazimo na prekr3ce in izgrede. V najkrajšem času pa si moramo ob sodetovanju s laajevno skupno- stjo oblikovati obrambni načrt." In vaši načrti za prihodnje leto? »Večjih načrtov nimamo. V mislih imam novogradnje in podobno. Veliki načrti pa so pri varstu okolja in divjadi. Zagramti moramo veliko novih krmišč, visoke in nizke preže ter dcupno s krajevno skupnos^o rešiti gordgski vozel opuščenih gramoz- nic, ki so smrt za divjad. V naših revirjih je gramoznic veliko, smeti in odparki, ki tam razpadajo, pa uničujejo divjad, njen prirastek. Lovci nimamo te pravice, da bi koga kaznovali, naša naloga je, da opozarjamo ljudi ter s tem ireprečujemo onesnaževanje oko- lja in pogin živali." zk Peter Kranjc: Starešina lov- ske družine Sedaj tudi v dom tekoča voda foto: zk Obisk predstavnikov jugoslovanskih potovalnih agencij Predstavniki turističnega društva Ptuj, Kmetij- skega kombinata teme^ne organizacije ztfružene^ dela HaloSci biser in Petrola - Motel Podlehnik, so se v četrtek, 27. oktobra, sestali s predstavniki jugoslovanskih potovalnih agencij. Predstavnike jugoslovanskih potovalnih agencg je med njihovim livanjem v Ptuju vodil predstavnik Turistične zveze Sk)venqe, Bruno Thaler. Med pogovorom, ki je stekel v prostorih hotela Poetovio, so se gos^e zanimali predvsem za možnosti orginiziranega obiska skupin v Ptuju in njegovi bližnji okolici. Skupno so ugotovili, da je Ptuj in njegova okolica zelo zanimiv turistični motiv v jugoslovanskem turističnem prostoru. V sklepnem delu pogovora pa so predlagali, da je za uspekio turistično ponucfe ptujskega območja potrebno le-to združiti in ji najti ustrezno mesto na trgu široke turistične ponudbe. Tako so ptujski dejavniki gostinske ui turistične smeri sprejeli obvezo enotnega nastopa v turistični mreži. MG TEDNIK — 3. november 1977 IZ NAŠIH KRAJEV-7 v DRUŠTVU OKROG 300 SLOVENCEV I-ranklurt na Maini. Lanskolet- no srečanje z začasno zaposleni- mi delavci v tujini se je tudi letos nadaljevalo. Po obisku v VVeissen- burgu se je občina Ptuj letos predstavila še v Frankfurtu in sicer v kulturno prosvetnem društvu SAVA. Frankfurt je veliko mesto. V njem je najbogatejši in največji trgovski center zahodne Nemčne, tu so velike banke in velike trgovine. Mesto ima tudi nekaj velikih tovarn in koncemov. Mednje prav gotovo sodi tovarna barv in zdravil ter kemičnih izdelkov HOECHST, potem je v Frankfurtu še veliko rečno pristanišče, zlatarne, največje letališče v Evropi. Za vsak polminutni vzlet in pristanek letala je potrebno na letališču 20 tisoč delavcev. Mesto je veliko, moderno, v njem se razvija povsem velemestni utrip življenja in prav sredi betona, pločevine in stekla je nastalo življenje sloven- skega kultumo-prosvetnega društ- va SAVA. Marljiva šoferja Edi in Lojze sta folklorno skupino iz Cirkovc ter Dobre znance in ansambel Toneta Celana srečno pripeljala v Frankfurt. Pot nas je vo&a prek Ijubelja, Salzburga, Muenchna, Mssenburga v Frankfurt. Avtocesta in mi. Prijetno vzdu^"e in pesem »Najlepše je doma" ... je pot krajšala. Naj- prej smo se Oglasih v jugoslovan- skem klubu »Edvina Zdovca" v VVeissenburgu, pozdravih smo se, in odhiteli po inienitnil-. cestah v l"rankfurt. V soboto zvečer je skupina iz Qrkovc ob zvokih ansambla „roneta Celana" in „Dobrih znancev" s pevcem Bracom Korenom nastopila v kulturno zabavnem programu. Ob tej priložnosti smo se srečali s tajnico društva Danijelo Marijo Žula in z njo pokramljah: Kdo je bil pobudnik ustano- vitve društva in koliko časa društvo že obstaja? »Najprej se je začelo s sestajanjem po gostilnah in kavarnicah in sicer je bilo to v letih 1970/71. I^ruštvo se je ustanovilo na pobudo konzula Edvina Zdovca in peščice Sloven- cev. Med prizadevnimi delavci za ustanovitev društva so bili Janko Zemljič, Robert Rožaj, Ciril Podmilšak, Stane Kotnik, Evgen Potočnik in drugi. Že takrat se je rodilo tudi ime za društvo. Ime SAVA smo izbrali zato, ker reka SAVA izvira v Sloveniji in teče skozi dve republiki in je tako res jugoslovanska reka. Leta 1972 smo se tako prvič resno sestali in pripravili statut društva in bili registrirani pri mestnih oblasteh. Sama sem v društvo prišla 1973. Prve stike z društvom sem napravila, ko so Frankfurt obi- skali člani Slovendcega okteta. V mesecu aprilu 1973 sem že aktivno sodelovala pri društvu. Vsak človek, ki živi zunaj domovine, išče stike s sorodnimi „dušami" in tako sem ga tudi jaz iskala, uspelo mi je." Dejavnosti društva? „PlYi naši sestanki so bili v prostorih Ljubljanske banke. Ustanovili smo sekcijo in sicer rekreacijsko in kulturno zabavno. Vletu 1974 smo sekcije razširili. Tako sedaj v društvu delujejo damska skupina, pevska, šahov- ska in rekreacijska. Najmočnejša je kulturno zabavna sekcija. V društvu deluje tudi 12 članski pevski zbor. Razvija se še namiznoteniška sekcija. Mislim, da delavci, ki so na začasnem delu v tujini, najdejo v društvu razvedrilo, kar je najvažnejše. Seznanijo se s političnim trenut- kom doma. v društvu na lahko slišijo slovensko besedo.' Gonilna sila SAVE? „(k)nilna sila kulturno prosvet- nega društva SAVA je upravni odbor. Med njimi so Janko Zemljič, ki je podpredsednik društva, bhrajničarka Silva Fen- ke, Janez Subic, Jožica Grilc, seveda tudi predsednik društva Jože Gašperšič in dru^. Upravni odbor je v letošnjem letu organiziral tudi razstavo. Takšne manifcstacge v Frankfurtu še ni bilo. Razstavljamo pa ročna dela, sUke, gobeline, rezbarije in drugo." Kako Slovenci ^edajo na društvo? „Med slovenskimi delavci o društvu prevladuje pozitivno mnenje. Zal pa vsem našim rojakom še ni znano, da društvo obstaja. Nekateri pa so fffepri- čani, da je društvo samo politično telo in jKjIitično tudi usmerjeno. Nam je osnovni mmen ohraniti dovendci jezik, besedo in pesem in prav to nas združuje. Moramo oluaniti lepo Slovenko besedo, glasbo, melos in f)esem. In uspeva nam." Prihodnje leto pripravljate sre- čanje Slovencev, za kakšno obliko organiziranja gre? „10. junija prinodnje leto bomo v Frankfurtu or^nizirali srečanje Slovencev. To to velika kulturna in športna manifestacija Slovencev, ki so na začasnem delu v zahodni Nemčiji in drugod pa zahodni Evropi. V dopoldan- skem času se bodo zvrstila športna tekmovanja, popoldne pa tH3 stekel kulturni program. V tem programu bodo nastopila vsa slovenska društva, ki so organizi- rana in registrirana v Zahodni hfemčiji in v zahodni Evropi. Priprave na to prireditev so že stekle. Oblikovali smo sekretariat in komisije za izvedbo programa. Prireditev bo v dvorani „Jalu:- hundert Halle" v Hoechstu. Že sedaj vabimo vse Slovence, da se udeležijo tega srečanja. Potrebno je sporočiti prihod in število udeležencev. Program mora uspe- ti, kajti Slovenci smo in zato uspeh ne bo izostal." IQe delate in kako se počutite v Frankfurtu? »Delam v zvezni gospodarski zbornici in reči moram, da sem z delom zelo zadovoljna. Tudi drugače se dobro počutim. Dela imam čez glavo, tako da privatnega življenja skorajda ni- mam. Nisem p>oročena, vendar ob delu in ob umetniškem izpovedo- vanju tudi pozabim na zakon in vse obveze okrog njega. Dela imam zelo vehko, venmr kljub temu še najdem toliko časa, da se napotim v društvo in s člani po kramljam kakšno reč o Slove- niji, delu in umetnosti." E)angela Marija Žula je sim- patična ženska. Njeno poslanstvo med Slovenci je konkretno. Temu dokaz je tudi oljna slika ter druge reči, kijih razstavlja. zk Posnetka: zk Feliks Bagar se je v imenu vseh delovnih ljudi in občanov občine Ptuj zahv^il za povabilo in prijeten sprejem. Danijela Marija Žula: „Tudi v tujini je lahko življenje lepo, toda imeti moraš prijatelje." Ob priložnosti, ko je Braco K)ren, slovenski pevec domače in zabavne glasbe, skupaj z ansamblom „Dobri znanci" spremljal folklorno skupino „Vinko Korže iz Cirkovc, je na poti iz Frankfurta, kjer je bilo srečanje Slovencev, nastd tudi tale »droben" intervju. Braco, bolj si znan kot pevec zabavne, zaka^ si se odločil za petje domače glasbe, boš zamenjal očeta? ,,0:em po očetovih stopinjah. Oče mi je nošo že posodil... Povedati moram, da bom pel oboje, domačo in zabavno glasbo. Vzrokov za petje domače zabavne glasbe je več. Veže me družinska tradicija, glas, slovenska beseda itd." Koliko časa že poješ pri ansamblu »Dobri znanci"? ,,Z Marjano Derž^" sva pri tem ansamblu pela približno tri leta. Sedaj sem ostal sam in že lep čas sam pojem pri njih." Kakšna je razlika med zabavno in domačo glasbo? »Lahko rečem, da obstaja razlika. Za dovršeno petje je pjtrebno peti tudi narodno pesem, ki je zelo zahtevna, bolj kot pri popevki. Zakaj? Zaradi čistega petja, k^ti vzorov tukaj ni, tudi posnemanja ni. Znano pa je, da veliko popevkarjev ne zna zapeti lepe slovenske narodne pesmi." K^ raje poješ, zabavno ali domačo? »Oboje rad pojem in ne delam nobenih razlik.' Prav gotovo poznaš tradicionalni festival domače zabavne glasbe v Ptuju. Kaj meniš o tert festivalu in o glasbenem trenutku v Sloveniji nasploh? »Letos sem v Ptuju spremljal očeta. Lepa prireditev je to. V prihodnje bi morala postati nekohko drugačna. Potrebo bi bilo ločiti profesionalne in amaterske glasbenike. Fertival bo moral spremeniti vsebino, sicer je obsojen na propad. Med amate^i ponovno iščejo priznanje in vlogo, ki so JO včasih imeli v domači zabavni ^sbi. To bo potrebno izkoristiti. Festival bi moral biti razdeljen v dva dela in sicer v revijalnega in tekmovalne- ga. V prvem bi naj nastopili znani in renomirani ansambh, v dru^m pa še neznana imena. Ptuj ima velike možnosti, da postane osrednja pregledna slo- venska glasbena prireditev. Kaj ti pomeni biti pevec? »Biti pevec pomeni mnogo. Pomeni življenje, kruh skratka vse. Brez petja ne bi mogel biti to kar sem. Pelje je del imetnosti.. Kaj meniš o slovenskih pevcih? »Drugi pevci mi pomenijo konkurenco in prijateqstvo. Z veliko večino pevcev sem dober prijatelj. Največji prijatelj sem z Francem Koroarjem, troben- tačem in pevcem pri ansamblu „Dobri znanci". In »Dobri znanci"? ,Je ansambel, ki je na visoki kvalitetni ravni. Veliko osvežitev je ansambel doživel s prihodom Franca Korbaija, ki je odličen glasbenik, komponist in pevec. »Dobri znanci" so ansambel, ki liD še veliko naredil. In fante, ki jim bo to uspelo, moram imenovati: kitarist je Janez Lužar, trobento igra Franc Korbar, harmonikar je Janez Goršič, basist Branko Skribar, klarinet pa igra Rado Rijavec." Vso srečo fantje! In nasvidenje na desetem festivalu domače zabavne glasbe v PTUJU! Besedilo in slike: zk „Veš kaj, pel bom oboje: domače in zabavne pesmi!" »Vstopnico za deseti festival domače zabavne glasbe v Ptuju že imam v tem žepu . .." „Mhm, tekne tale domača kk)basa . . Razstava knjig v gimnaziji v počastitev meseca knjige in z namenom, da bi privabili čimveč dijakov v dijaško knjižnico na gimnaziji Dušana Kvedra v Ptuju, so pripravili bogato razstavo knjig. Razstava je precej obsežna, saj ob- sega okoli 10.000 književnih enot. Na razstavi si lahko obiskovalec ogleda nekaj primerkov iz strokovne literature, zbirko 100 romanov od Kondorja ter sploh veliko primerkov iz domače in Sve- tovne literature. V okviru te razstave pa razstav- lja tudi Mladinska knjiga nekaj svojih novejših izdaj, ki jih lahko dijaki in obiskovalci tudi naročijo. Razveseljivo je dejstvo, da so mla- di pokazali veliko zanimanje do te razstave, s tem so pokazali interes, da se tudi notranje obogatijo. Razstavo pa so si z zanimanjem ogledali tudi dijaki drugih ptujskih srednjih in poklicnih Sol. Mladih je precej in različni so njihovi okusi. Najraje pač segajo po pustolovskih romanih, potopi- sih, nič manj pa jih ne privlači liri- ka. Prav je, da si razstavo ogledate morda boste našli tudi zase kaj zanimivega. Cas do 8. novembra, ko bodo razstavo zaprli, bo kmalu minil. -OM . VIDA ROJIC . UPORNE SLOVENSKE GORICE (21. nadaljevanje) INDUSTRIJA IN OBRT Industrija je v Slovenskih goricah predstavljala le neznaten dohodek v primerjavi z vinogradništvom in sadjarstvom, saj je bila slabo razvita, kakor tudi obrt. Le redki kraji so premogli industrijske obrate in razvito obrt. Med najpomembnejšimi podjetji je bilo slatinsko podjetje v Radencih. Zdravilni vrelec je odkril leta 1833 študent medicine Kerel F. Henn, pozneje lastnik zdravilišča. Zdravilišče je delovalo že od leta 1855, od 1882 pa kopališče. Med obema vojnama so bili lastniki Wiehschnigi. Podjetje je med obema vojnama izvai^lo letno 2,500.000 steklenic slatine po vsej Jugoslaviji in v tujino. V predvojni občini Šentilj je delovala v Ceršaku tovarna rjave lepenke, ustanovljena leta 1891. V tovarni je delalo okrog 120 delavcev. V predvojni občini Velka pa je v kraju Sladki vrh delovala od leta 1871 tovarna lepenke ob Muri. Ustanovil jo je grof Luchesi-Palli, da bi izkoristil svojo gozdno posest. Leta 1920 je prešla tovarna v slovenske roke in čez dve leti so dozidali ob njej še tovarno papirja. Sladkogorska tovarna papirja je med obema vojna pridelala letno 6000 ton papirja in lepenke in je zaposlila okrog 250 delavcev. V Slovenskih goricah je delovalo tudi nekaj usnjarn. Pri Lenartu Pirichova, manjša usnjarna je bila v Gradišču. V Ljutomeru je bila usnjarna Ignaca Sinigoja z okrog 25 delavci ter usnjarna Ivana MartinuSiča z okrog 29 delavkami. Manjšo usnjarno je imel v Gornji Radgoni Vidmu ob Sčavnici (Sv. Jurij) je zaposlil lastnik , Mihael Dermota, le dva do tri delavce. Usnjarne v Slovenskih goricah so predelovale v glavnem svinjske kože za domača tržišča, v Martinušičevi usnjarni pa so predelovali tudi goveje usnje in pozneje Se semiS. Zaradi ilovnatih tal se je razvilo v Slovenskih goricah več opekarn. Bile so v Janežovcih pri Destrniku, Žabjaku in Rogoznici pri Ptuju, v Središču, Ljutomeru, Lorecih (last graščine v Gornji Radgoni), Ključarovcih, Lukavcih pri Gornji Radgoni. Opekarne so zaposlile le po 10 do 30 delavcev. Večja opekarna je bila v Košakih. V rudnikih premoga v Podgorcih in Presiki pri Ljutomeru je delalo le okrog 30 do 60 delavcev. Na dan so nakopali po 10 do 15 ton premoga za gospodinjstva in železnico. Lesna industrija je bila tudi slabo razvita. Delovalo je le nekaj žag. V Ljutomeru je imel lesno podjetje Leopold Pečar. V njem je zaposlil okrog 18 delavcev. Žage so bile Se v drugih krajih: v Ormožu, Ptuju, Očeslavcih pri Radencih, Mali Nedelji. V Gornji Radgoni je bila pomembna tovarna sektov v nemških ro- kah. Zaposlovala je največ deset delavcev. Od obrti je bila močna mlinarska. Na Apaškem polju je obratovalo enajst valjčnih mlinov. V Sratovcih pri Radencih so bili mlini na Muri, parni in vodni mlin je bil v Očeslavcih. V kraju Mele pri Gornji Radgoni so bili mlini na čolnih. Parni mlin je bil v Bučecovcih, v Ljutomeru. Mlini so bili v Hrastju-Mota, v Grajeni, Janežovcih in drugod. Revni sloji so hodili iz Slovenskih goric na delo v Maribor, kjer je bi- la razvita tekstilna industrija in je bila velika državna železniška delavnica za popravilo voz, tovarna metalnih izdelkov in druge. Največ delavcev je prihajalo na delo v Maribor iz tedanje občine Košaki. Iz bližnjih . slovenskogoriških krajev blizu Ptuja so odhajali na delo tudi v Ptuj v obrtne delavnice in industrijske obrate, ki pa so bili maloštevilni. V industrijskih obratih je delalo le okrog 300 do 600 delavcev. Razdrobljenost kmečke posesti in zaostalost v kmetijski proizvodnji ter gospodarska kriza v leti 1929 do 1933, so privedli do hud^a gospodarskega položaja kmeta. Malc^tevilni veleposestniki, ki so premogli nekateri tudi nad 200 ha zemlje, so posledice gospodarske krize le delno občutili. Ker pa je bila skoraj polovica kmečkih prebivalcev kočarjev, najemnikov in delavcev ter vinkiarjev, so bili ti najbolj prizade- ti. Da bi si izboljšali svoj gmotni položaj, so odhajali na sezonsko delo v Francijo, po letu 1938 pa v Nemčijo. Leta 1938 je odšlo iz ljutomerskega sreza na delo v druge kraje Jugoslavije 164 ljudi, v Nemčijo 305, v Francijo pa 44, skupaj 518. Iz ptujskega okraja pa je odšlo v zadnjih letih na delu v tujino letno 200 do 300 ijudi. Ker so kmetje svoje pridelke težko vnovCUi in so bile njihove cene v primerjavi z industrijskim blagom — prenizke, so se zadolževali. Vlada je aprila 1932 izdala zakon o zaSčiti kmetov in razglasila kratkotrajni moratorij za odplačevanje dolgov, kar pa je le trenutno oblažilo kmečko stisko. Tudi odredba o likvidaciji kmečkih dolgov leta 1936 ni rešila kmečkega vprašanja v Slovenskih goricah. Nekateri so bili tako zadolženi, da so morali prodati svoje imetje, če so hoteli plačati vsaj del davkov. Viri: Novak: Priekija v NOB; V. Rojic: Ptuj v boju za lepše dni; Krajevni leksikon dravske banovine, Ljubljana 1937 POLITIČNE RAZMERE OD 1920 DO 1929 Volilni izidi na prvih volitvah v konstituantno 28. novembra 1920 kažejo, da so prebivalci Slovenskih goric oddali največ glasov za Slovensko ljudsko stranko, ki je obljubljala avtonomijo Slovencev. Stranko je vodila duhovščina. Slovenska kmečka stranka je obljubljala pravično odmero davkov. Na volitvah je bila po oddanih glasovih na drugem mestu. Tudi pri poznejših volitvah: leta 1923, 1925 in 1927 je dobila SLS v Slovenskih goricah največ glasov. V Prlekiji so se leta 1925 ogreli nekateri za hrvaško kmečko stranko Stjepana Radiča, ki se je julija 1925 preimenovala v Hrvatsko seljačko stranko (HSS). Radič je imel celo shod v Ljutomeru. Leta 1927 je dobila v ptujskem delu Slovenskih goric precej glasov dekalistična lista, to je lista delavsko-kmečkega republikanskega bloka, ki so jo podprli komunisti. Jože Potrč iz Janežovec v Slovenskih goricah, tedaj medicinec v Zagrebu in od leta 1924 član Komunistične partije, je za listo agitiral na shodih, kakor tudi študent prava Janko Segula iz Ptuja. Vendar je na volitvah v Slovenskih goricah spet zmagala SLS. Pred volitvami 11. septembra 1927 je govoril v Ljutomeru za SLS dr. A. Korošec. Od 8300 volilnih upravičencev je v ljutomerskem srezu volilo leta 1927 le 5612 volilcev. SLS pa je dobila 3.801 glas, Samostojna kmečka stranka, ki jo je vodil Pucelj, je dobila 617 glasov, 1194 glasov pa je odpadlo na Samostojno demokratsko stranko s PribiCevičem na čelu (ki sta jo v Sloveniji vodila dr. Žerjav in Kramer), ter Se na Hrvatsko seljačko stranko in dekalistično. Slovenska ljudska stranka je imela med obema vojnama na kmečke prebivalce v Slovenskih goricah največji vpliv. Za svojo propagando je uporabljala vero, verske in druge organizache ter tisk. Jugoslovanska demokratska stranka (JDS), ki sta jo vodila Žerjav in Davidovič in se je preimenovala v Samostojno demokratsko stranko (SDS) s Pribičevičem na čelu, je imela pristaše med slovensko liberalno buržoazijo in inteligenco po mestih, med vaškimi mogotci in med učiteljstvom. Pucljeva samostojna kmečka stranka (SKS) je imela pristaše tam, kjer so delovale sokolske organizacije, tako pri Lenartu, v Destrniku, Vitomardh, Ivanjkovcih, Ormožu, Ljutomeru. Središču in Se ponekod. (sledi nadaljevanje) 8- naši dopisniki 3. november 1977 — TEHNIK Uspehičlanov fotokino kluba Kljub razmeroma kratkemu času delovanja kluba (ustanovljen je bil letos), so člani v zadnjem času dosegli zavidljive uspehe. Maja letos so v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju pripravili klubsko razstavo, na kateri je z 42 fotografijami sodelovalo sedem članov. Svoja dela tudi redno pošiljajo na razstave v domovini in tudi v tujini. Med večjimi uspehi vefja omeniti pet fotografij sprejetUi na eno izmed najkvalitetnejših mednarodnih razstav fotografije v Jugoslaviji, na 18. Salon Fotografije v Zagrebu. Avtorja fotografij sta bila Slavko Erlač in Srdan Mchorič. Kot eden uspešnejših klubov v Sloveniji, se je FKK pri DPD Svoboda Ptuj predstavil na republiški razstavi umetniške fotogralije v Slovenj Gradcu. Zraven kvalitete so se predstavili tudi z množičnostjo, saj so razstavili 15 fotografg avtorjev Franca Korparja, Milana Korena, Nfiša Koltaka in Srdana Mohoriča. Uspeh na tej razstavi je priznanje tako članom kluba kot mentorju Stojanu Kerbleiju, mojstru umetniške fotograf^ e. V me^ — Srdan Mohorič Srdan Mohorič, ki je zaposlen v TGA Boris Kidrič, je pred kratkim dosegel do sedaj največji uspeh razmeroma kratke poti na področju fotografskega ustvarjanja. Na razstavi fotografij kovinaqev v Zagrebu, ki je bila posvečena dnevu kovinaijev — spominskemu dnevu, ko je tovariš Tito postal član sindikata kovinarskili delavcev Hrvatske in Slavonge — je dobil prvo nagrado. To je dobil za fotografijo „V megli". Na razstavi je sodelovalo 37 avtoijev, sprejetih pa je bilo 94 del. Zraven nagrajene fotografije je žirija spreje a se tri njegova dela, prav tako je s štirimi fotografijami sodeloval tudi Stojan Kerbler. Dosedanji uspehi članov kluba pričajo o zavzetem pristopu k ustvarjanju na pootočju fotografije in da je pot pravilno izbrana. FKK Svečanost ob 30 letnici TOZD pekarne „Vinko Reš" Ptuj v soboto je bila v dvorani Narodnega doma svečanost v počastitev 30 let obstoja in uspešnega dela TOZD Pekarne „Vinko Reš". Poleg delav- cev so se svečanosti udeležili tudi predsednik IS SO Ptuj Franjo Gnilšek, predsednik občinskega sindikalnega sveta Janko Bezjak, predsednik ZZB NOV Janko Vogrinec, generalni direktor DO Intes Vlado Steblovnik in ostali gostje. O 30-letni razvojni poti, o uspehih in težavah omenjenega delovnega kolektiva, je govoril direktor TOZD Jože Sotlar. Poudaril je, da so delovni ljudje še posebno ponosni, ker praznujejo svoj jubilej prav v tem letu, ki je v znamenju pomembnih Titovih in partijskih jubilejev. Delovnemu kolektivu TOZD so nato čestitali in zaželeli tudi v bodoče mnogo delovnih uspehov predsednik IS SO Ptuj, generalni direktor Intes Maribor in ravnatelj osnovne šole Bratov Reš iz Desternika. Sledila je podelitev jubilejnih in knjižnih nagrad delavcem, upokojen- cem, DPO TOZD in osnovni šoli bratov Reš iz Desternika. Z izredno prisrčnim kulturnim programom so sodelovali še učenci omenjene osnov- ne šole, ob koncu pa so poslali brzojavko tovarišu Titu, v kateri se mu delovni ljudje zahvaljujejo /a vse, kar je storil za naše narode z željo, da nas še dolgo vodi po poti nenehnega in vsestranskega napredka. J. Bračič Delovno predsedstvo na svečani seji Foto: J. Bračič KONFERENCA 29. septembra je bil pionirski praznik. Tudi pionigi osnovne šole Toneta Žnidarica smo ga primerno proslavili. Zjutraj ob osmih smo imeU konferenco. Udeležili so se je po trije učenci iz vsakep razreda. Iz našega razreda so bili: Andrej, Alenka in jaz. Najprej nas je pozdravila tov. mentorica in nam čestitala za praznik. Predsednica pionirske skupnosti je prebrala sklepe: 1. Vedno si bomo popravili slabe ocene. 2. Tudi na okna ne bomo pozabiti. Nanje bomo dali cvetje. 3. Kp pride novo leto bomo postavili smreko in okrasili razred. 4. Za osmi marec bomo mamicam naredili čestitke. 5. 25. nmja bomo čestitali tov. Titu, , 6. Tudi med počitnicami ne bomo pozabili na učenje. Nato so posameziuki peli in deklamirali pesmi; Po končam konferenci sem odšla na dvorišče. Tam so bili zbrani vsi učenci naše šole. Najboljši so se pomaili v krosu. Maja Botolin, 4/a, OŠ Toneta Žnidariča, Ptuj VARČEVANJE Ob besedi varčevanje takoj pomislim na denar. Kaj pa je denar? Denar je enota, iz papirja ali iz kovine, rdeče, modre ali gave barve. Denarja si ne moreš narediti sam temveč moraš zanj ddati. Nekateri si denar zaslužijo s tegim, drugi z lažjim delom, s fizičnint ali umskim. Ozrem se okrog sebe in vidim različne predmete. „Kje, in zakaj ano vse to dobili? " se vprašam. Seveda smo kupili v trgovini in za vse to smo morali odšteti denar. Torej je denar tisti, s katerim si lahko kupiš, kar si zaželiš. Nekega dne sem se peljala v trgovino. Med potjo sem na cesti opazila dinar Ker pa se mi ni ljubilo ustaviti kolesa, sem odpeljala mimo in dinaria nisem pobrala. V trgovini sem kupila, kar mi je bilo naročeno in ko sem hotela plačati, sem vidda, da mi mama ni dala dovolj denarja. Manjkalo mi je petdeset par. „Ko li prej pobrala dinar, mi sedaj ne bi nič manjkalo," sem si mislila. Z denaijem moraino vedeti tudi dobro ravnati. Večkrat dobim kak dinar. Včasih ga porabim korist- no, včasih tudi nekoristno. Spominjam se, da sem pred leti dobila luanilnik. Mama mi je dala nekaj denaija in rekla: „Na, daj v hraninik". Jaz pa denarja nisem dala v liranilnik, temveč sem ga naslednjega dne porabila za slaščice. Tako sem naredila \ečkrat. Nekega dne pa je prišla na obisk teta. ,frinesi liranilnik. da ti nekaj primaknem," mi je rekla. Šla sem v sobo, a hranilnika nisem našla, ,>Iama, kje je hranilnik?" sem vprašala. Mama me je začudeno pogledala in rekla: „Ali naj jaz vem za tvoj liranilnik"? Pozneje sem hranilnik vendarle našla. Prineda sem ga v kuhinjo. „Ali je prazen?" me je vprašia teta. Da prazen je, sem počasi odgovorila. ,,Torej denaija nisi dajala v hranilnik, zapravila si ga," se je razhudila mama. Takrat sem slišala še nekaj neprijetnih besed. Denar lahko varčujemo tako, da ga vlagamo v hranilno knjižico, ali pa v ManUnik. Jaz varčujem pri sdski pionirski hranilnici, ki deluje pod pokroviteljstvom KBM, podjmznica Ptuj, Sem vesela, ker so me starši že v otroškili letih naučili štediti, kajti varčevanje je dobra lastnost Sonja Brodnjak, 8/c, OŠ Franca Belšaka, Gorišnica MOJA MUCA NAŠI PRIJATELJI SO ŠLI NA MORJE, PRI NAS SO PUSTILI MALE MUCE. KO SO PRIŠLI DOMOV, SEM DOBILA ENO MALO MUCO. IME SEM JI DALA aCA. TA MOJA MUCA JE SIJAMSKA MUCA. SAŠKA PEHARDA, l/D, OŠ TONETA ŽNIDARICA NABIRALA SEM KOSTANJ Bilo je lepo, sončno sobotno jutro. I^j bi počeli doma „med štirimi stenami'? Z dedkom in babico smo se odločiU, da pojedmo nabirat kostanj, ker je tako lep dan. Po kosilu smo se odpravili v Mestni vrh. V začetku je izgledalo, da ne bomo nič več našli, saj so ljudje hodili domov s polnimi košarami Hodila sem pod drevjem in vdihovala sveži gozdni zrak. Babka, ki je navdušen gobar, je bolj kot kostanje, iskala gobe, a jo je dedek začel dražiti, tako, da je pustila gobaijenje in nabrala kar vrečo in pol kostanjev. V višjem predelu Mestnega vrha smo jih našli toliko, da smo jUi puščali za seboj. Vreme je bilo ugodno, saj je veter kostanje stresel na tla. Včasih mi je kak kostanj priletel na glavo. Ko sem jih nabrala že veliko, se je sestrica pošalila: „Saj jih laliko ima veliko, če pa ji kar z drevesa padajo v vrečko." In vsi ano se zasmgalL Takrat je nekaj zašumelo v listju in zadedaU smo veverico. Vendar nas plašna živalca ni hotela čakati in je unio zbežala na prvo drevo. Dolgo smo pedali za njo, a je nismo več videli. Proti večeru smo imeli vrečke polne in smo se odpravili domov. Imela sem tako težko vrečko, ko se mi je zazddo, da je že precej lažja. Pogledala sem nazaj in vidda stezo, polno kotajočih se ko- stanjev, Vsi so se smejali moji nerodnosti, ko sem jih pobirala. Na poti ob jarku pa me je vse veselje minilo. Jarek, po katerem je včasih tekd bister potoček, je poln odpadkov. Pomislila sem, zakaj ljudje tako uničujejo naravo? Sprehajalni park ne sluzi smetišču, da bi laliko tja metali kar se nam zahoče. Ce bomo bolj pazili na naravo, nam bo ta nudila veliko več lepote, kakor sedaj. Ob takem razmišljanju mi je čas hitro miniL Prišli smo do doma. Mamica je takoj dala kuhat kostanje. Zvečer smo se še dolgo pogovarjali o preživelem dnevu. VesnaCalri, 6. raz., OŠ Franca Osojnika, Ptuj GASILSKA PIONIRSKA DESETINA V kr^evni skupnosti imamo več organizacij in društev. Med najbolj aktivne sodi prav gotovo gasilsko društvo. Številni lepi gasilski domovi so nam dokaz, da so med temi vrstami aktivni in delovni Sudje. V nesrečah, ki prizadengo vašcane, so gasilci prvi, ki pohitijo z gasilskimi avtomobili in potreb- nim orodjem na pomoč. Naši gasilci so vedno pripravljeni pomagati. Klic sirene jih vabi podnevi in ponoči na pomoč bližnjemu. Za takšno pomoč pa je treba imeti strokovni kader. Gasilci im£yo več desetin, ki tekmujgo na tekmovanjih in se izpopolnjujgo v praktičnih vajah. Med temi desetinami najdemo pk)nirske desetine. Tudi jaz sem članica pionirske desetine. Pionoiji imamo veliko vesele pri učenju, kadar se pripravljamo na tekmovanje. Dva tedna se pripravljamo na centersko tekmovanje. Vaje ima- mo vsak večer, vadimo trodelni napad in štafetni tek. Desetine, ki so najboljše na centerskem tekmovanju, se uvrstijo na občinsko tekmovarge. Tudi naše desetine so na občinskem tekmo- vanju dosegle prva mesta. Pokali, ki smo si jih desetine priborile, krasgo naš gasilski dom. Za lepe uspehe na tekmovanjih so nas naši gasilci nagradili z letovargem na morju. Mi mladi pk)nuji želimo hoditi po stopinjah naših starej.šili gasikev, ki nikdar ne presUšgo khca na pomoč. Martina Sagadin, 8. raz. OŠ Hajdina MOJA SESTRA Moji sestri je ime Helena. Obiskige 5. razred osnovne šole Toneta Žnidariča. Pridno se uči. Rada bere knjige. Ima rada živali. Ko pride iz sole, se je dostikrat razveselim. Igram se z njo kadar ima prosti čas. Helena ima kostanjevo rjave lase in očL Obiskige še glasbeno šolo, kjer se uči klavir. Uči me na klavir l^e pesmi Dostikrat jo ubogam, saj je starejša od mene. Velikokrat mi pomaga narediti domačo nalogo. Imam jo rada. Kramberger Tatjana, 4/c, OŠ Toneta Žnidariča, Ptuj VŽIGALICE NISO IGRACA Na liribu je stala borna lesena kočica, pokrita s slamo. V njej je prebivala osemčlanska družina. Kruh so si služili z delom pri kmetili. Mati je hodila na dnino, oče pa je bil gozdar. Prihajal je le redkokdaj domov, zato so otroci pogosto tožili po njem. Ker se s temi zaslužki niso mogli preživ- ^ati, je oče odšd na delov tujino. Nekaj dni pred odhodom je mati s solznimi očmi začela krpati in zlagati v kovček vse potrebne stvari, saj je vedela, da bo brez moža še teze shJ^ala. Toda kaj je hotda drugega, kot da se je poslovila in sama začela skrbeti za otroke, dokler ji ne bo poslal denarja. Cez nekaj dni pa je pozabila na moža. V vasi je izvedela, dalhako dobi službo. Naslednji dan je zgodaj vstala, nakrmila vso živino, najstarejši hčerki pa je naročila, naj pazi na otroke. Nato je vsa srečna odšla po grapi, ki je dišala po jagodah. Najstarejša sestra pa je zbudila vse otroke, le najmlajšega je pustila spatL Iz .kotla, ki je vi^ nad Ognjem, je nalila zajtrk. Ko so se nasitili so spet vse pospravili. Nato se je pričel direndaj okoli koče, ki je bila vsa obsijana od vzhajajočega sonca. Proti pol-, dnevu so šli kuliat kosilo. Najprej je bilo treba zakuriti. Poiskali so vžigalKe in sijih začeU ogledovati. Bile so vitke, rumene palčice z rdečimi kapkamL Toda niso si znali predsta\^ati kako ^loh lahko zagori- Tedaj se je Tinče spomnil na škatlico, v kateri so ttle vžigalice. Vzel je eno in jo potegnil po škaliicL Ni trajalo dolgo in plam^nček je vejnato zagorel Cez čas se je naveličal te igre in vrgd škatlico z vžigalicami na tla. Kmalu je ta igra privabila še najstarejšo sestro. Pobrala je škatlo in vžigalko, druge pa pustila na tleh. Od veselja, da je tudi rgej zagorela, jo je vrgla na sredino med vžigalice, ki so ležale na Ileh. Plamen se je razširil in vnela se je suha preproga. Ogenj se je večal in večaL Otroci so se tiščali v kotu in se dušili od dima. Zaslišali so tuljenie siren in že so se ob koči ustavil pogumni ljudje - gasilci, ki so vodne curke usmeriU v rdečega petdina na strelii ter v zadnjem hipu rešili njgmlajšega bratca. Od lesene koče je ostal samo pepeL Tu in tam se je pokazal še Slaboten plamen, Jfozno zvečer se je mati mč hudega sluteč vračala domov, z velikim ^bcem bdega kruha v naroqu. Že od daleč je slišala kričanje svojih otrok. Mislila je, da so tako razigrani. Ko je prišla na vrh, se je čudno zdelo, kako da še vedno ne vidi koče. Kričanje in stokanje je slišala čisto blizu. Poklicala je in otroci so ji pritekli nasproti: „Mati, mati, unče bo podlegel bdečinam!" so se o^asUi preplašeni glasovi. Mati je pdagoma vse izvedela, Tinčeta so odpeljali v bolnišnico. Naslednji dan so očetu sporočili o nenadni nesrečL Ko se je solznih oči vrnil domov v hišico, ki so jim jo ljudje zgradili, je bil zdo vesd, ker so jim v nesreči pomagali Tinče je olaeval, toda brazgo- tina na obrazu ie zmeraj ostala v spomji, da VŽIGALICE NISO IGRACA- Lidija Vidovič, 7/b, OŠ Hajdina JESENSKA OPRAVILA NA VRTU V deželi gospodari jesen. Oznanjajo jo ptice selivke, ki so se že preselile na jug. Listje na dreve.sih rumeni in odpada. Postaja liladneje. V našem vrtu so se že začeb jesenska opravila. Pobrali smo že fižol in pospravili kole. Pripravili smo še nekaj praznih gred. Nanje bomo posadili zimsko solato. PeteršUjček in korenček sta še na vrtu. Zelje smo že spravili v klet Rdečo peso smo pred hudim mrazom spravili v zasip nico. Endivgo bomo pravili v zmrzo- valno skrinjo. C&opali še bomo česen, čebulo in cvetlične grede. Pri delu na vrtu zelo rada pomagam tudi jaz, ker me to veseli Evica Jurkovič, 3/b, OŠ Toneti Žnidariča, Ptuj Brezstrahu o nerazdružljivem prijateljstvu med živalmi in ljudmi smo bili vsekakor mnogi priča že večkrat. Ta še kako željni pojav nam dovolj zgovorno prflcazuje tudi pričujoči posnetek, ki smo ga posneli ob Velenjskem jezeru, kjer se je naša udeleženka obiska v Velenju, hrabro postavila zraven ponosnega laboda, kije prav ta čas nekaj premišljeval, oziroma si je urgeval svojo obleko! Prič^al nas je resnično praznično razpoložen, želel pa je tudi nekaj povedati za bralce TEDNIKA. Le kaj je občasno zašepetal svoji lepi sos^i je tokrat še skrivnost, prav gotovo pa jo bo skušala kmalu razvozlati naša najmanjša udeleženka obiska v Velenju! F. Meško Prisrčna idila ob Velenjskem jezeru Foto: K. Zoreč Pionirsko varčevanje tinček bil je res po- rednez, a tudi pohvaliti se ga da. saj v hranilnico je Šolsko, vsak dan nosil dinar, dva... {Marija Kozoderc — 8. raz. OS Boris Kidrič v Kidričevem) Poslovne banke pri nas posveča- jo veliko pozornost mladinskemu varčevanju, tako iz družbenoeko- nomskega stališča kot vzgojno pe- dagoških ciljev. Ideja o mladinskem in pionir- skem varčevanju je vzklila že s pri- četkom delovanja Zadružne hranilnice in posojilnice v Ptuju v maju 1955. leta, ki je poleg redne dejavnosti močno razvijala tako- imenovano razredno varčevanje v osnovnih šolah. Ta oblika varče- vanja se je ponekod ohranila še danes, ko posamezni razredi zbira- jo denar za izlet ali kakšno drugo akcijo, ki jo nameravajo izpeljati. Sicer pa same oblike varčevanja niso pomembne, pomembno je že to, da pionirji varčujejo. Ptujska podružnica Kreditne banke Maribor je začela z orga- niziranim načinom pionirskega varčevanja v minulih treh letih z ustanavljanjem pionirskih hranil- nic v osnovnih šolah. V ptujski občini je 29 osnovnih Sol z okrog 9000 učenci in že na 27. osnovnih šolah delujejo pionir- ske hranilnice, ki so v preteklem šolskem letu vključevale 5500 učencev — varčevalcev, kar pomeni, da je v akdjo zajetih 62,5 % šoloobveznih otrok. Največja privarčevana vsota je bila doslej 586.000 dinarjev. Tehnično-administrativne posle v pionirskih hranilnicah v osnov- nih šolah opravlja odbor pionirske hranilnice, ki dela pod strokovnim vodstvom mentorja — učitelja. PH posluje enkrat ali dvakrat na teden po eno uro in je uspeh dela v njih odvisen zlasti od aktivnosti mentorja ter od sodelovanja in pomoči celotnega učiteljskega kolekriva. Da bi delo PH še bolj zaživelo, je v preteklem šolskem letu banka poleg red- nih 7,5 % obresti vzpodbujala varčevanje še z nagradnim tekmo- vanjem „STRICEK CVENK". Vanj je bilo vključenih 1823 tek- movalcev, edino merilo pa je bila višina privarčevanega denarja. Do- bili so praktična darila kot so značke, nalepke, denarnice, hra- nilnik Cvenk in odšli so na Cven- kov izlet. Izbrali so tudi tri naj- boljše pionirske hranilnice, jim izročili pismene diplome in zanje organizirali še izlet. Tudi v tem šolskem letu nada- ljujejo s tekmovalno akcijo STRICKA CVENKA, vendar ne na osnovi privarčevanega zneska, temveč na pogostnosti prihajanja v PH. Tekmovalec bo moral naj- manj šest krat v šolskem letu obiskati PH, da bo lahko udeležen v nagradnem žrebanju vedno pa bo dobil tudi praktično darilce. mš Zadnje čase je v časopisili veliko prispe\'kov o raznih rekorderjih, kot so na primer gobe, razni hrasti in lipe ter podobno. Zato smo sklenili našim bralcem posredovati kumarici rekorderki (vsaj do tega trenutka), ki jih je na svojem vrtu pridelala IVANKA 1L\VLAS, gospodinja iz Kidričevega, Posebnost je vse- kakor tudi v tem, da je to domača vrsta kumaric in ni v nobeni zvezi z raznimi podobnimi kupljenimi kumaricami Da sta zaenkrat tudi resnično rekorderki pove sledeči podatek: ena je dolga 5 3 cm in tehta 2,23 kg, druga 57 cm in tehta 2,27Zares spoštljiva mera in teža, Ce je kdo pridelal ve^o in težjo jo bomo veseli na straneh naše^ TEDNIKA! Zato gospodinje na dan s podobnimi rakorderkami! Besedilo: F. MeSco Posnetek; K, Zoreč TEDNIK — 3. november 1977 Šport in društva - 9 NOGOMET OBČINSKA NOGOMETNA LIGA PTUJ Lestvice po sedmem kolu Osmo kolo Rezultati 8. kob v skupini A: Skorba-Aluminij 0:3, Ckjrišnica-Drava 0:1, Hajdina-Videm 6:1, Grajena-Markovci 4:4 in Kidričevo-Ptuj 3:1. Zaradi izgredov v Skorbi je tekmovalna komisija zaprla igrišče do konca tekmovalne sezone 1977/78. V naslednjem kolu (v nedeljo ob 10. uri) se bodo srečali: Ptuj-Skorba, Markovci-Kidričevo, Videni-Grajena, Drava-Hajdina in Aluminij-Go- rišnica. V zadnjem srečanju v skupini C je Mladinec z 2:0 premagal Tržeč in osvojil prvo mesto v jesenskem delu tekmovanja. 1. kotar PONOVNO BOKS V PTUJU V nedeljo popoldan ob 17. uri se bodo v športni dvorani Mladika boksarji BK Partizan pomerili z ekipo BK Varaždin. ŠPORT V SLOVENSKI BISTRICI NOGOMET: Rezultati 7. kola: Boč A-Sp. PoLskava 4:0, Impol-Zg. Polskava 0:3, Osankarica-Boč B 3:0, Oplotnica Makole 1:2. Na lestvici vodi Zg. Polskava z 12, sledita Osankarica, Impol z 9 točkami. ROKOMET - končna lestvica: Oplotnica-Artiljerac 10:0: l.Optotnica 4 3 0 1 52:36 6 2. Slov. Bistrica 4 3 0 1 89:90 6 3. Impol 4 20 2 118:95 4 4. Artiljerac 4 1 0 3 40:57 2 5. Makole 4 1 0 3 57:78 2 ŠAH: Pragersko-Tinije 8:0 Crešnjevec-Laporje 8:0 Granit A-Granit B 5:3 Impol A-Impol B 6:2 Sp. Polskava Pokošc 8:0 ŠAH V četrtem kolu slovenske šahov- ske lige so se ptujski šahisti pome- rili z vodečo ,,Iskro" iz Ljubljane. Gostje, ki so nastopili v naj- močnejši postavi, so tudi v sreča- nju s ptujskimi šahisti upravičili svoje ambicije po naslovu repu- bliškega prvaka ter so zasluženo, čeprav nekohko previsoko, prema- gali domačine. Poraz na članskih deskah je do neke mere razumljiv, saj so bili tu gostje v poprečju za kategorijo močnejši, razočarali pa so mladinci in deloma tudi članice, ki z ozirom na kategorije ne bi smeli igrati podrejene vloge. ,Izbira" Ptuj:„lskra" Ljubljana 2:8 Podkrajšek: Konvalinka remi, Bohak:Bratko 0:1, Seruga:Papler remi, Majcenovič:Krivec 0:1, Mar- kovič:Steiner 0:1, Seruga:Srebrnič 0:1, Vaupotič:Polak 0:1, Raz- lag: Pbrež remi, Polajžer:Podlesnik remi, Dajnko:HorvatecO:l. Po četrtem kolu vodi z velikim naskokom ,,Iskra" iz Ljubljane s 30 točkami pred ,,Kovinarjem" iz Maribora s 24,5 točke in ,,Izbiro" iz Ptuja z 22,5 točke. J. Bohak Brez dvoma so v vsaki delovni organizaciji in v KS veseli vsake pozitivne aktivnosti, ki se poraja v njihovem okolju in ki je še pomembna za rekreacijo, kar pomeni za utrditev zdravja, gibčnosti in podobno. Danes poznamo različne vrste rekreacijj vendar želimo tokrat nekoliko vec yjregovoriti o izredni marljivosti članov planinskega društva in članov planinske soIe iz Kidriče- vega. Razumljivo, da je najprej treba predstaviti najzaslužnejša delavca na tem področju. To sta Andrej Gorše in Peter Kropeč, ki sta resnično gonilni sili tega društva, ki je v zadnjem času doseglo največ v KS Kidričevo. Dobro zasnovan in pripravljen program dela, aktivni dani, marljivi mladi, ki se vse bolj vključujejo v planinsko društvo Kidričevo, saj sami ugotavljajo, da je prav tu prijetno in za njih tudi koristno. Težko bi bilo našteti vse usgehe in akcije, ki so jih v zadnjem času izvedli v okviru PD Kidričevo. Naj omenimo samo zadnjo njihovo akcijo pohoda na Uršljo goro. katere so se udeležili člani planinske šole in ostali člani PD, ki so aktivno sodelovali pri gradnji TRIM steze in pri urejanju okolice letnega kopališča. Zato jim je svet KS odobril brezplačno potovanje v nekatere kraje, znane iz NOB in tudi iz naravnih lepot naše domovine. Ena takih akcij je bila tudi v soboto 22. oktobra, ko je 42 čl^anov PD in planinske šole Kidričevo v jutranjih urah krenilo z avtobusom proti Ravnam na Koroškem, od tod pa proti vrhu Uršlje gore. Kaj vse do doživeli na vrhu Uišlje gore, oz. pri TV pretvor- niku Plešivec in ob spomeniku padlim planincem in ostalim, ki so tukaj dali svoja življenja, je težko opisati, kajti vsi so bili presrečni in zadovoljni z vsem kar so ta dan doživeli na enem od vrhov v koroški kotlini Po povratku so pri smučarski koči pod Uršljo goro priredili zabaven kviz pod naslovom ali veš, kdo je predsednik KS, kdo je tajnik m podobno. Povemo lahko, da so se mladi dobro odrezali. Enourni zabavni kviz pripravljen kar na hitrico je uspel, zadovoljni pa so bili tudi vsi, saj so dobili značke TRIM za njihovo sodelovanje pri gradnji TRIM steze in^ za druge akcije, žrebali so za značke OF od 1941 do 1945, skratka vsa naporna pot, ki so jo prehodili je bila v trenutku zabavne akcije pozabljena, ostali pa so doživljaji in spomini, ki rie bodo šli v pozabo predvsem pri najmlajših udeležencih tega pohoda. Omenimo naj še, da so nekaj pred tem bili tudi na vrhu Boča in da je bilo, prav tako prijetno in veselo. Če ob koncu še poudarimo, da si to marljivo DP v KS Kidričevo pripravlja obširnejši program, ki bi služil tudi v zimskih mesecih, saj bodo skušali organizirati tudi smučarsko šolo in podobno, dovolj zgovorno dokazuje, kako načrtno se v tem društvu lotevajo svojih nalog. To je torej delček iz njihovega bogatega programa. France Meško Še spomindd posnetek udeležencev pohoda Foto: K. Zoreč Težak je bil vzpon na sam vrh Foto: K. Zoreč Tudi skrb za lačne želodčke je potrebna Foto: K. Zoreč Razgovor z Rajkom Janjaninom Vojašnica ptujske garnizije in stadion Drave sta mesti, kjer se hliko najpogosteje srečamo z nogometašem zagrebškega Dina- ma, Rajkom Janjaninom. Nekateri vedo, drugi zopet ne, da Rajko služi vojaški rok v Ptuju. Ker ima zagrebški Dinamo veliko privržen- cev v okolici in v samem Ptuju, se je ponudila priložnost, da se laliko pogovaijamo s prvoligaškim igral- cem in obenem tudi do sedaj stalnim članom mlade reprezen- tance Jugoslavije. Postavil sem mu nekaj vprašanj. -Kateri so razlogi za nenadni odhod v JLA? „Sam se je pr^avil, tako da niti v klubu niso vedeli zato. To pa predvsem zato, ker se nisem mogel ustaliti v ekipi zagrebScega Dinama, kljub temu, da sem po mojem in tudi miš^enju nogomet- nih strokovnjakov, dobro igral" Rajko, kaj pa če nekdo od mladih igralcev Dinama izkoristi teh 15 inesecev, kolikor boš ti v JLA? ,,Zavedam se, da bo vrnitev zelo težavna, toda tudi jaz ne bom nepripravljen, saj mi trening pri Dravi zelo koristi, da ne pozabim na žogo. Zraven tega pa še precej %ramo v vojašnici. Da v Dinamu računajo name, je jasno s potezo novca treneija Belina, ki mi je obljubil tudi treneija." Za mlado reprezentanco boš po odsluženem vojaScem roku pre- star. Ali računaš tudi na našo A - reprezentanco? „Že s 17 leti sem igral v mladinski reprezentanci, z 19 leti sem postal član mlede selekcqe in upam, da bom z %rami dokazal, da sodim v najboljšo selekcijo. Seveda je vehko odvisno tudi od selektorja." Kako se kaj počutiš kot vojak? „Sem kot vsi ostali vojaki. Nimam nobenih prednosti, saj vedno z veseljem opravim delo, ki mi je naloženo. V tem času si pridobil tudi veliko prijateljev - pravih tovarišev. Upam, da so starešine z mano zadovoljni, prav teko kot jaz z njim,saj sem jim izredno hvaležen za razumevanje, da so mi omogočih trening na stadionu NK Drava." Rajko, kaj ti osebno misUš o nogometnem sistemu v naši republiki? „Igralec, ki napohii 24 let, ne sme več nastopati v selekciji, ampak prisilno zaigrati v rekreacij- ^ili tekmovanjili. Kvaliteta nogo- meta je s tem v vaši repubhki padla, saj morajo igralci ravno ko so najbo^ zreh, ko lahko največ prispevajo za klub, katerega dres nosgo, prestopiti v rekreacgo," je ^Ijučil razgovor Rajko Janjanin. Želimo mu vehko nada^njih uspehov! D. Klajnšek Rajko Janjanin Foto: D. KLijnšek Drava:Aluminij 4:1 (1:0) v prijateljskem nogometnem srečanju so se nogometaši ptujske selekcije pomerili z ekipo občinskega ligaša — ekipo Aluminija iz Kidričevega. Tekma je bila že od vsega začetka trda in je spominjala na nekdanja srečanja starih rivalov. Ptujčani so od začetka zaigrali nekoliko bolj na svoji polovici in s hitrimi protinapadi ogrožali nasprotnega vratarja. Kasneje pa so prevzeli igro v svoje roke in dosegli prek Verdenika vodeči zadetek. V drugem de- lu so dosegli prek Verdenika, Janjanina in Hvalca prepričljivo zmago. Zadetek za Aluminij pa je dosegel Muratovič. Igra je bila fer, razen nekoliko preostrih startov srednjega branilca Aluminija Panikvarja. Pred 100 gledalci je dobro sodil Ačimovič iz Ptuja. Klajnšek ROKOMET Polana-Drava 12:17 (7:7) Strelke za Dravo: Marolt 10, Ivančič 4, Cerne 2 in Cuš 1 zadetek. Srečanje sta slabo vodila Lah in Albreht iz Maribora. Razgovor z Dušanom Osmanagičem o sedanjem trenutku namiznega tenisa v ju- gosla vij i in v evropi Pred kratkim se je pričelo tekmo- vanje v evropski super ligi v namiz- nem tenisu. V ligi nastopajo Mad- žarska, kot lanski zmagovalec. Švedska, Češkoslovaška, Francija, Sovjetska zveza, Velika Britanija, Nizozemska in Jugoslavija. V pr- vem kolu je Jugoslavija v Ptuju premagala Nizozemsko s 5:2. Zvez- ni kapetan in trener naše reprezen- tance Dušan Osmanagič je tako ocenil možnosti plavih v sezoni 1977 — 1978: ,,Naše možnosti so približno enake lanskim, ko smo igrali brez Stipančiča in osvojili šesto mesto. Letos bomo nastopali brez Surbe- ka. Tako smo ponovno z malimi možnostmi za osVojitev prvega me- sta kot nam je to uspelo predlani. Objektivno so naše možnosti v uvr-^ stitvi med četrtim in šestim me- stom. Mislim, da se izpada iz naj- boljše skupine evropske lige, ni po- trebno bati. Boljše uvrstitve od na- povedane se lahko nadejamo le, če bodo naši zaigrali v dobri formi, predvsem mislim tu na Stipančiča. V tem primeru bi poklicali tudi §ur- beka." — Z ostalimi reprezentancami, ki nastopajo v evropski super ligi, ste se letos srečali na raznih med- narodnih tekmovanjih. Kako oce- njujete njihove sposobnosti? ,,Mishm, da so letos tako kot preteklo leto, najmočnejši Madžari in Švedi. V lanski sezoni je bilo raz- merje moči približno enako s tem, da so bili naši sosedje prepričljivo boljši. Realno je bilo prvo mesto za Madžare, vendar ne tako preprič- ljivo. Mislim, da lahko že prvo sre- čanje med Madžarsko in Švedsko v Budimpešti odloči zmagovalca. Prednost Madžarov je v tem, da lahko zmagajo v vsakem dvoboju. Švedi vedno odlično igrajo proti njim, vendar imajo ekipe, ki so jim neugodne, med njimi tudi naša. (V Budimpešti so Švedi v okviru prve- ga kola porazili Madžare kar s 6:1 op. p.) Naša reprezentanca je v treh letih kar trikrat porazila Švede v evropski ligi." — Največje uspehe namiznega tenisa smo do sedaj dosegli s Sti- pančičem in Surbekom. Kakšne so možnosti igralcev, ki prihajajo za to izredno dvojico? „Takšni igralci kot sta Surbek in Stipančič se rodijo le enkrat v dvaj- setih letih. To so izredni igralci sve- tovne kvalitete kot so na primer Šveda Johannson in Bengtsson, Madžar Jonyer, češkoslovaški igra- lec Orlowski in še nekateri. Tako tudi ostale države nimajo možnosti, da bi takoj enakovredno nadomestile te igralce. Pri nas imamo trenutno mlado in perspektivno, dobro selekcijo, v kateri izstopajo zlasti Kosanovič ter takoj za njim Jurčič in Kalinič. To so fantje od katerih lahko pričaku- jemo dobre rezultate, o tem, ali lahko igr^o tako uspešno kot Sti- pančič in Surbek, je v tem trenutku težko reči, ker so od deset do dva- najst let mlajši. Kot vemo, je Sur- bek največje uspehe dosegal pri pe- tindvajsetih letih. Zato sedaj od njih ne moremo zahtevati takšnih uspehov." — Kakšno pa je stanje pri žen- skah? ,,Te so v nekohko boljšem polo- žaju od moških. Več jih je, so v ev- ropskem vrhu in to je vse mlada ,,garda", kot so Palatinuš, Batinič, Fabri, Perkučin, vse med 17 m 19 let. Moramo pa povedati, da zad- nja ieta ne napredujejo tako kot so začele. To je normalno, saj so kot mlade igralke slabše kvalitete hitro napredovale. Sedaj so bolj zrele in je najpomembnejše ali lahko pre- koračijo to raven. Z ozirom, da ze- lo resno delamo z njimi, pričaku- jem, da bodo uspele. Kljub temu, da zaostajajo za najboljšimi dosež- ki moške ekipe, so sedaj nekje na ravni sedanje vrednosti moške eki- pe." — Razmere v jugoslovanskem namiznem tenisu najbolje poznate. Kakšna je vaša ocena za Slovenijo, sedanje stanje namiznega tenisa pri nas? ,,Slovenski namizni tenis je bil do pred nekaj let vodihii v Jugosla- viji. Zraven Surbeka in Stipančiča sta bila Korpa in Vecko in pred nji- ma še nekateri. Za njima pa hiter padec, ker je težko hitro vzgojiti ta- ko dobre igralce. V Sloveniji ste pričeli delati na množičnosti in z mladim naraščajem. To delo že se- daj kaže uspehe, odlične rezultate med mladimi igralci. Tu ste prepri- čljivo najboljši v Jugoslaviji, saj imate okrog šest ali sedem najbolj- ših mladincev. Med njimi zlasti iz- stopa Mariborčan Frank, ki bo ob pravilnem delu postal dober igra- lec, sposoben vrhunskih dosežkov. V tem trenutku ga ne smemo pre- obremenjevati. V srednji generaciji sta izstopala Savnik in Klinger, vendar sta na žalost morala oba is- točasno v JLA. Klinger počasi pri- haja na prejšnji nivo in se razvija v dobrega igralca. S Savnikom je ve- liko težje. Poškodoval sije roko, je v JLA in z manj volje. Od njega bo odvisno, ali bo uspel in se vrnil v svojo skupino na nivo Kosanoviča, saj je bil celo boljši od njega," je zaključil razgovor Dušan Osmana- gič. Upamo, da ste iz tega razgovora dobili vsaj približno sliko o trenut- nem stanju v jugoslovanskem in evropskem namiznem tenisu. Del tega smo si lahko ogledah tudi v Ptuju na srečanju med Nizozemsko in Jugoslavijo. 1. kotar 'Dušan Osmanagič svetuje Zoranu Kosanoviču med dvobojem z Nizozem- sko v Ptuju - foto Kosi Reprezentanca Jugoslavije: od desne proti levi — Dušan Osmanagič, Jan- škovec trener ženske ekipe, Batinič, Palatinuš, Kosanovič, Stipančič in Ka- rakaševič _ foto Kosi 10-ZA RAZVEDRILO 3. november 1977 — TEDNIK HUMOR — Stric, a boste naši Micki rože zalili, ker nje že en teden nI doma? — A takšne srnice ti streljaš, ha-ha! — Ne smej se, bedak! Mislil sem, da rije divji prašič, pa je bila le ta zadnja njenega partneija, sedaj bo pa hu^č ... — Mami, ali lahko grem s kolegico po kostanj v Haloze? — Le pojdi, samo pazita, da se ne bosta vle^a na ježico! - Nikar se ne kremži, bratec, midva s kolegom resnično misliva, da je novi hotel pri Ptujdcih toplicah najboljša rešitev! — Slišala sem, da je šla vaša gospa z našim gospodom na vUcend, pa sem vam prišla pomagat pospravit stanovanje . .. - A je res očka, da boste odslej imeli delavci vladajoč položaj v temeljni organi- zaciji? — Res, ljubica, res, žal zaenkrat še samo na papirju ... BAUR= pred vojno zelo popula- ren francoski karakterni filmski igralec (Harry, „Taras Buljba", 1880-1943) BEST= bivši nogonrtetaš Manche- ster Uniteda, najboljši nogometaš Evrope 1968 (Georg, roj. 1946) BUT1\/IIR= naziv sarajevskega civilnega letališča FLIC-FLAC= hiter premet iz stoje nazaj pri talni telovadbi IEPER= belgijsko mesto v zahodni Flandriji, po katerem je dobil iperit svoje ime IRIGATOR= priprava za izpira- nje nožnfce ali za dovajanje Sstilne tekočine v danko, izplral- nik MALLE = francoski filmski reži- ser srednje generacije (Louis, „Ljubimca", roj. 1932) NUT= egipčanska boginja neba, Ozirisova mati PEARLINA= spiralni sukanec za pletenje in kvačkanje, sesukan iz ene nnehke volnene in ene svilene niti STAMIC= priimek dveh zname- nitih čeških skladateljev v 18. stoletju, ki sta delovala v Nemčiji TATI = francoski filmski komik m režiser (Jacques „Moj stric" roj. 1908) REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: Namot, okvir, Ararat, Bruno, pokopališče, Jo- sip, tir, osmica, Veb, Ag, oval, štiri, ona, Kant, Aida, kov, Anka, kamni, Osip, as, AN, ara, NŽ, Tara, medigra, Larisa, leskovina, labod. Lahti, Krka, apolon, Tapajos, slama, Ant, Est. TEDNIK — 3. november 1977 OGLASI IN OBJAVE - 11 Ob tednu gasilstva v občini Slov. Bistrica v času od 23. do 29. oktobra so tudi na območju občine Slov. Bistrica svečano in delovno proslavili letošnji Teden požarne varnosti. Vse delov- ne akcije in druge svečanosti so posvetili tudi praznovanjem Titovih in partijskih jubilejev. Na praznovanja in akcije v Tednu požarne varnosti so se pripravili že mnogo prej. V akcije so vključili tudi občinsko stanovanjsko skupnost, katere naloga je bila, da so v vseh naseljih, predvsem pa tam, kjer so večji stanovanjski bloki, preizkusili brezhibnost gasilskih aparatov in drugih priprav za gašenje. Občinska gasilska zveza Slov. Bistrica, se je že v ob- dobju pred tednom gasilcev, zavzela da ustanovijo gasilske enote v vseh delovnih kolektivih in sredinah, kjer teh še nimajo. Posebno pozornost so v občini Slov. Bistrica, v Tednu požarne varno- sti, posvetili vključevanju enot civilne zaščite iz krajevnih skupnosti v vse akcije gasilskih enot i/ posameznih področij. V petek in soboto so gasil- ska društva na območju občine izvršila še zadnje večje akcije v okviru te- ga tedna . Med drugimi so bile organizirane poučne vaje gašenja z razpo- ložljivimi gasilskimi aparati in vozili ter reševanja iz porušenih zgradb. Na območju občine Slov. Bistrica trenutno deluje 11 teritorialnih in tri gasilska društva v delovnih kolektivih. Prav vsi pa so v tem tednu aktivno pripravili samostojne nastope in v prikazu gašenja ter reševanja ponesre- čenih sodelovali s sosednjimi društvi. Občinska gasilska zveza je v Tednu požarne varnosti organizirala še posebno tekmovanje najmlajših občanov. To je tekmovanje za značko ,,Preprečujmo požare", v katerem je letos sodelovalo blizu 500 pionirjev, predvsem iz osnovnih šol, kjer organizira- jo posebne pionirske šolske krožke gasilstva. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Prikaz spretnosti v gašenju v Pragerskem. NEKAJ PRIPOMB IN HITRO DOSEŽENA SOGLASNOST Kot omenjamo že na prvi strani, sta se v petek na kjčenih sejah sestala v Ptuju zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ptuj; druž- benopolitični zbor pa tokrat ni zasedal. Velja posebej omeniti, da se je seje zbora krajevnih skupnosti udele- žilo vseh 45 delegatov, kar kaže na delegatsko odgo- vornost delegacij do delegatske baze, ki jo zastopajo v zboru krajevnih skupnosti. Dnevna reda sej obeh zborov sta bila v glavnem enaka, le zbor združenega dela je dodatno obravnaval še osnutek predloga pripomb in dopolnitev družbene- ga dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SRS. Delegati so osnutek predloga sprejeli s pripombami, ki jih je pripravil izvršni svet SO Ptuj, sami pa niso imeli nobenih pripomb. Izgleda, da zdru- ženo delo, ki združuje sredstva za štipendije, nima interesa vplivati na vsebino dogovora, ki pomeni te- meljni akt in zajema osnovna izhodišča /a oblikovanje in izvajanje štipendijske in s tem tudi kadrovske poli- tike. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali so delegacije v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela sploh razpravljale o tem dokumentu. To se upravičeno lahko vprašujemo zato, ker so nekateri delegati prvič prelistali osnutek predloga družbenega dogovora šele na seji zbora, saj so šele tam začeli prerezovati poti- skane pole osnutka! Delegati obeh zborov so brez pripomb sprejeli predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o minimalnih tehničnih in drugih normativih za vzdr- ževanje stanovanjskih hiš, osnutek odloka o določitvi poprečne gradbene cene stanovanj in poprečnih stroš- kov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč. K osnu- tku družbenega dogovora o organizirani proizvodnji in preskrbi prebivalstva Maribora in gravitacijskega območja s kmetijsko živilskimi proizvodi so imeli ne- kaj pripomb le v zboru krajevnih skupnosti, dočim v zboru združenega dela se ni oglasil noben delegat niti iz tistih delovnih organizacij, ki jih je izvršni svet na to posebej opozoril kot verjetne podpisnike in udeležence tega družbenega dogovora. V zboru združenega dela tudi ni bilo delegatskih vprašanj, dočim je bila v zboru krajevnih skupnosti glede tega precejšnja živahnost. Nekaj vprašanj so de- legacije predložile pismeno, nekaj vprašanj pa je bilo neposredno na seji. Med temi velja omeniti vprašanje delegata KS Juršinci, Frančka Holca, ki ga je zanima- lo, kaj je bilo podvzeto proti proizvajalcem nekako- vostnega semena repe, s katerim so založili kmetijstvo v letošnjem letu. Navedel je, da je zaradi slabega se- mena bilo letos za okrog 80 odstotkov slabši pridelek. Repa je pomembna krmna rastlina, zato se kmetovalci čutijo oškodovane in zahtevajo, da tudi materialno odgovarjajo tisti, ki so to zakrivili, če bo to strokovno dokazano. Druga delegatska vprašanja so se nanašala na oskrbo s plinom iz plinovoda, na prodajo plina za gospodinjstvo v trgovini na Vidmu pri Ptuju, izrečena je bila kritika zaradi cene toplih malic na avtobusnih postajah, ki stanejo do 20 din, povsod drugje pa so po 14 din; ostala vprašanja pa so se nanašala na razne krajevne probleme. ND — FF Novi okviri medrepubliškega sodelovanja Člani komisije za kulturo in medrepu- bliško sodelovanje pri Občinskem svetu ZS so na minuli seji poročali o letošnjih prireditvah iz bogatega programa 16. tradicionalnih delavskih srečanj bratstva in prijateljstva — Koprivnica 1977. Prva splošna ocena je več kot zadovoljiva, saj se je pokazalo, da so bile vse programske naloge reali/jrane; razen treh, ki pa se bodo zvrstile v naslednjih dneh. Vse pri- reditve so bile tudi množično obiskane in so dosegle poleg ciljev kulturnega znača- ja še določen političen cilj. Ptujska obči- na je pobudnik sodelovanja, zalo je vse doslej nosila hrbtenico sodelovanja. Po- datek ilustriramo: vseh prireditev je bilo v okviru sodelovanja 43, od tega več kot polovico v Ptuju. Manj zadovoljivo je vključevanje nekaterih novih ,.bratov" v medrepubliško sodelovanje. Sodelovanje kljub dolgoletni tradiciji še ni uspelo prodreti v vse pore družbe- nega dela in življenja. Zasnova progra- ma bi zato v prihodnje morala biti takš- na, da bi pritegnila v uresničevanje svo- jega poslanstva, širši krog organizator- jev. Komisija za kulturo in medrepubli- ško sodetovanje naj bi bila v prihodnje le še idejni in usmerjevalni člen sodelova- nja, vsa ostala dela naj prevzamejo dolo- čene interesne skupine. Ob tem visokem jubileju sodetovanja pa bi bilo prav, da se opravi pregled le-tega z vsemi pozitiv- nimi in negativnimi posledicami, ki so izšle iz njega. Obenem pa je nuja, da se v program medrepubliškega sodelovanja vnesejo določene novosti. Na seji so se člani komisije seznanili še s poslanico predsedstva Zveze kulturnih organizacij Skjvenije ob 30-letnici Zveze kulturnih organizacij Slovenije in ob tem sprejeli sklep, da se z njeno vsebino se- znanijo člani vseh osnovnih organizacij sindikata. Predsednik komisije Feliks Bagar je v nadaljevanju seje poročal o obisku pri naših delavcih, ki so na začas- nem delu v Frankfurtu in o razgovorih s predstavniki slovenskega kulturnega društva ,,Sava" v Frankfurtu. Povedal je, da je obisk zelo uspel in da so sklenili, da se s podobnimi oblikami sodelovanja nadaljuje tudi v prihodnje. Komisija bo v prihodnjih dneh delav- cem in občanom ptujske občine poslala vabilo za osrednjo proslavo ob 60-letnici oktobrske revolucije. Svečanost bo 7. novembra ob 19. uri v ptujskem gledali- šču. V zaključku seje so člani komisije po- novno opozorili na že dve leti stari dolg s področja kulturnega animatorstva in sklenili, da je potrebno akcijo ponovno oživeti; tokrat brez odloga. MG Slovenske gorice postajajo iz dneva v dan bogatejše. K temu sodijo modernizacije cest, adaptacije kulturnih prostorov, gradnja novih šolskih prostorov itd. Se včeraj slaba cesta je danes že moderna, asfaltna. V Juršincih, kjer so v nedeljo slavnostno in svečano proslavili drugi krajevni praznik, so ob tej priložnosti odprli tudi nov odsek ceste, ki vodi proti Ptuju. Prav ta- ko so svojemu namenu predali ces- to proti Gomili. Cesta Ptuj—Juršinci je regionalnega pomena. 8,5 km ces- te je financirala republiška cestna skupnost in sicer v višini 19 milijo- nov in 200 tisoč dinarjev. S to ces- to in cesto proti Gomili, je v Slovenskih goricah in Halozah že 70 km moderniziranih cest. Za cesto, ki vodi proti Gomili, je lokalna skupnost za ceste prispevala . 2 milijona 219 tisoč dinarjev, krajani in krajevna skup- nost pa so za cesto zbrali okoli 660 tisoč dinarjev. Praznovanje drugega praznika krajevne skupnosti Juršinci se je začelo pred spominsko ploščo, kjer je v letih od 1941—45 padlo za svobodo 10 borcev in žrtev fa- šističnega nasilja. O vojnih dogod- kih je govoril predsednik krajevne organizacije ZZB NOB, Franc Simonič. V krajšem kulturnem programu so sodelovali pevski zbor šoferjev Komunalnega podjetja Ptuj, zbor upokojencev iz Maribora ter pihalna godba DPD Svoboda Ptuj. Kasneje je novi odsek ceste odprl Vlartin Slodnjak, ki je za ceste prispeval 11.700 dinarjev in veliko prostovoljnega dela. Na kulturni prireditvi, ki je bila v prenovljeni prosvetni dvorani, je številnim zbranim govoril predsed- nik sveta krajevne skupnosti, Jan- ko Matjašič, ki je v svojem govoru dejal, da sodi letošnji praznik k vsem slovesnostim letošnjih ju- goslovanskih obletnic. V nadaljevanju je dejal, da so v enem letu v Juršincih precej napredovali. Obnovili so prosvet- no dvorano, zgradili cesto, modernizirali nekatere kmetije, za krajevne ceste so zbrali okoli 200 tisoč dinarjev. V prihodnje nas ča- ka še mnogo nalog, je dejal Janko Matjašič, posebno pozornost moramo posvetiti zdomcem in njihovemu zaposlovanju doma. Trenutno je iz KS Juršinci okoli 200 mladih ljudi na začasnem delu v tujini. Ob koncu so se pionirji v imenu šole in občanov zahvalili predstavnikom krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij za njihovo uspešno delo pri realizaciji letošnjega programa razvoja. V Juršincih se je zbralo veliko ljudi. V prosvetni dvorani je bilo premalo prostora za vsakogar, ki bi hotel v nadaljevanju praznova- nja poslušati mlade recitatorje iz Juršinec ter mlade glasbenike iz bratske občine Krapina. Bratje iz Hrvatske so se predstavili s harmonikarskim orkestrom osnov- ne glasbene šole iz Krapine ter pihalnim in plesnim orkestrom. Gostje so navdušili občane," ki so jim večkrat spontano zaploskali. Popoldne so odprli še likovno razstavo in pripravili več tovari- ških srečanj. besedilo in posnetek: zk Asfalt — pomembna pridobitev Foto: ZK v tednu od 24. do vključno 31. oktobra 1977 je bilo na ožjem ob- močju ptujske občine 7 prometnih nesreč, v katerih so posredovali mi- ličniki. Smrtnih žrtev na srečo ni bi- lo, 1 oseba je ostala huje, kar 6 pa lažje telesno poškodovanih. Opozarjamo poklicne voznike tovornih avtomobilov in avtobu- sov, naj ob vožnji v zmanjšani vid- ljivosti ne uporabljajo le luči za označevanje vozila, ker v megli in slabem vremenu niso vidne, hkrati pa je to cestnoprometni prekršek, za katerega je zagrožena kazen od 100 - 500 din. Med vožnjo v zmanjšani vidljivosti morajo biti obvezno prižgane zasenčene luči ali luči za meglo — meglenke. Zaradi takšnih kršitev je že prišlo do pro- metnih nesreč, ki pa so se na srečo končale le z lažjimi telesnimi po- škodbami. Vinjen izsiljeval prednost v nedeljo 30. oktobra ob 16. uri se je zgodila izven naselja Cirkovce huda prometna nesreča. Mihael Je- za iz Kidričevega 26 je vozil iz Cir- kovc proti glavni cesti Sikole — Ki- dričevo kolo z motorjem. Vozil je cik-cak, na glavno cesto pa je zape- ljal, ne da bi se prepričal, če je to možno. Pri tem je izsilil prednost Richardu Schwerdfegu, fraiKoske- mu državljanu, ki je vozil osebni avtomobil. Prišlo je do silovitega trčenja, pri čemer je dobil Jeza hu- de telesne poškodbe, zdravi se v ptujski bolnišnici. Obstaja temeljit sum, da je Jeza vozil pod vplivom alkohola. Mate- rialne škode je za 2000 dinarjev. Množični pretep v soboto, 29. oktobra okrog 23. ure je prišlo v privatni gostilni Go- renjka v Kidričevem do množične- ga pretepa, ki se je končal precej klavrno. Pri zbiranju obvestil so miličniki ugotovili, da je prišlo do pretepa zaradi nepomembne stvari. Pes, ki je bil last enega izmed udeležencev pretepa, je namreč zadrgnil mačko, last drugega. Zaradi tega je prišlo do prepirov in medsebojnega obra- čunavanja med Ivanom Križancem iz Njiverc 7, Stankom Prešičkom iz Apač 150, Viraj Vladom iz Apač 169 in Rajič Ivanom iz Apač 62. V pretepu je bil uporabljen tudi lovski nož, pri tem sta bila Rozman in Rajič huje, Viraj in Prešiček pa lažje telesno poškodovana. -OM Uspela vaja enot CZ iz TGA v soboto so enote CZ iz TGA, KS Kidričevo 1, medicinska pomoč, tehnično reševalne in gasilske enote iz TGA, GD Hajdina in Apače ter del specia- liziranih enot iz Ptuja, sodelovale v vaji, ki je bila dokaz dobre pripravljenosti vseh. Vaja je sodila v okvir programa občinskega štaba za CZ Ptuj. Foto: K. Zoreč vreme do nedelje, 13. novembra 1977. Zadnji krajec bo v petek, 4. novembra ob 4.58. Visoki zračni pritisk nad našimi kraji slabi. Okrog 5. novembra se bo vreme temeljito preobrnilo. Pihali bodo mrzli severovzhodni do vzhodni vetrovi. Snežilo bo do nižin. Na dan 5. novembra vzhaja sonce ob 6.48, zahaja ob 16.43. Dan je dolg 9 ur in 55 minut. Alojz Cestnik Jubilej Franca Gabrijela v domu upokojencev se je zbralo mnogo ljudi. Franc Gabrijel je slavil 90 let življenja. Ob tej priložnosti so v dvorani doma upokojencev nastopili tamburaši DPD Svoboda pod taktirko Franja Hribernika, ki je za to priložnost dirigiral 8 izbranih melodij. Melo- dije so oskrbovance popeljale v minule srečne dni njihovega mladostnega življenja. Jože Vrbnjak in Andrej Ritonja sta jubilantu iskreno čestitala ter mu izročila darilo in šopek cvetja. Franc Gabrijel se je zahvalil za darilo in ginjen zapel dva solo- speva. JM Foto: zk Se mnogo srečnih in zdravih let! Pred martinovanjem... Posnetek je nastal v Cirkovcah, na križišču cest Cirkovce—Sloven- ska Bistrica—Ptuj in sodeč po tem pomembnem prometnem znaku, so tu že zgodaj začeli z martinova- njem. Zakaj? Prometno obvestilo je videti krepko ,,zdelano" in utrujeno, čisto na tleh je že in takšnih prometnih znakov bi lahko v krajevni skupnosti našli še več. Sicer pa so prometni znaki v Cirkovcah in drugih zaselkih prava bolezen in pomankljivost. Imen krajev sploh ni, križišča niso ustrezno označena, omejitev hitrosti je premalo itd. Upajmo, da bo po martinovanju prometnih znakov in drugih označb na cestah več, kajti pro- metna ureditev in vsa obvestila so tudi del kulture nekega kraja. besedilo in posnetek: zk RODILE SO: Elizabeta Marin, Ritmerk 11 — Dušana; Rozalija Novak, Gromo- va 8 — Smiljana; Marija Soštarič, Pavlovci 3 — Roberta; Marija Cvetko, Trgovišče 32 — dečka; Slavica Lazar, Belšakova 25 — dečka; Josipa Ivančič, Gori- čak 1 — deklico; Vlasta Mršek, Kfčevina 57 — Spelo; Milena Fif- nja, Ivanjkovci 1/b — Matejo; Nada Vamberger, Ob , železnici 8 — Igora; Olga Jaušovec, Kvedro- va 5 — Uroša; Kristina Korošec, Kidričevo 13 — Marka; Anica Ro- ganov, Prešernova 5 — Romana; Nada Samastur, Koritno 17 — Valerijo. POROKE: Ivan Kolar, Sikole 41 in Anica Rojs, Drbetinci 10; Metod Sonc, Tomaj 22, p. Dutovlje in Silva Ca- futa, Tomaj 22; Franc Djonšek, Moškanjci 21 in Filomena Brun- čič, Grajenščak 11; Edvard Koprive, Ljubljana, Verovško- va 11 in Stanislava Matjašič, Gorišnica 54; Bogdan Šalamun, Dol pri Stopercah 6 in Hermina Korez, Breg 26. UMRLI SO: Martina Tomažič, Kidričevo 68, roj. 1. 9. 1977, umrla 23. 10. 1977; Angela Bukvič, Rodni vrh 8, roj. 1903, umrla 25. oktobra 1977; Feliks Koser, Juršinci 50, roj. 1902, umri 23. oktobra 1977; Frančišek Toš, Rjavci 9, roj. 1908, umrl 28. 10. 1977; Anton 2mavc, Kicar 138, roj. 1912, umri 27. oktobra 1977. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO-TED- NIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški odbor, glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio-Tednika telefon (062) 77-079 in 77-226. Celoletna naročnina znaša 150 dinarjev, za tujino 250 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-601-10649. Tiska ČGP Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.