The Oldest Slovene Daily in Ohio Besf Advertising Mediunn ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni ^'OLUME XXIII.—LETO XXIII. >z življenja in sveta CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) JANUARY 8, 1940. TE VILKA (NUMBER) (5 [^'DHANCI SE PRITOŽIJ-IEIO i Rochester, N. Y. — Indijanci ' New York so se pritožili taktik filmske industri-daje vloge Indijancev "ble-,°Wžnikom", ko je toliko Indi-^icev brezposelnih. V državi ew York se je vršila letna °Rvencija šestih indijanskih ^odov, ki so sklenili, da bo ip-3anska delegacija tozadevno ^^zpravljala s filmskimi direk-, J' v Hollywoodu, ko je neki naglašal, da je bil v ne-filmu, v katerem se je pred-..^yjalo zgodnjo zgodovino Ze- J^nih držav, nastopil samo • pijanec, vse druge vloge 'Jancev pa so bile v rokah Jeicev. PRIJATE-no OPERIRANA ^ondon. — Londonski list Sandard poroča, da bo- ^iss Unity Preeman-Mitt-ord , .Q zoano angleško aristokrat-Hitlerjevo prijateljico, o--T ji potegnili kroglo iz Mladenka je bila misteri-^^njena ter se je nahajala iHesece v neki monakovski ^%ici. Deklica se je vrnila v Anglijo. _ ^INSKI KRAM KAROL Rumunija. — V so-jf nahajal tukaj kralj! (,j, ' ki je imel na radiu go- Zaradi silnega mraza so obtičale na vseh{ frontah ofenzive sovjetskega vojaštva I Po poročilih iz finskih virov, mora biti ruska železnica! danes že popolnoma razdejana, po poročilih iz Moskve ! pa se zdi, kakor da na fronti sploh ni bojev. HELSINKI, 7. januarja. — Silen mraz 35 do 40 stopinj pod ničlo, je ustavil ruske ofenzive na vseh frontah. Finci poročajo, da je bilo pri Salli ubitih okoli 300 Rusov. Vojaški opazovalci so mnenja, da sta strupeni mraz in silen odpor Fincev povzročila, da nameravajo Rusi izpremeni-ti načrt svoje zimske kampanje. MOSKVA, 7. januarja. — Besedilo rednega komunikeja sovjetske armade se glasi: Dne 7. januarja: ničesar važnega na fronti. V Ukhta in Re-pola okrajih so se vršili boji prednjih straž. — V okraju Petrozavodsk je ruska patrulja u-ničila neko finsko patruljo. — V Kareliji se vrši artiljerijsko obstreljevanje. — Aktivnost letalcev je zaradi slabega vremena dokaj zmanjšana." COPENHAGEN, Danska, 7. iiuarja. — Nepotrjena poročila naznanjajo, da so finske straže na smučeh prodrle 65 milj daleč v Rusijo ter na več krajih prerezale Leningrad - Murmansk železnico, na kateri progi ao tudi porušile neki most. Famo/.na poročila Vsa finska poročila naznanjajo o teh ali onih zmagah nad Rusi in tekom zadnjih osmih dni slišimo vsak dan, kako so Finci prerezali rusko železnično progo, od katere je odvisna vsa o-skrba ruske armade. Ce bi bila ta poročila resnična, tedaj ne more voziti več po tej progi niti en ruski vlak. — Iz Moskve pa slišimo zopet vsak dan enako poročilo: "Ničesar novega na fronti," iz česar bi moral človek sklepati, da tam ne pade niti en strel. POMOČ FINSKI ŽENEVA, Švica, 8. januarja. — Vlada Zedinje-nih držav je danes obvestila Zvezo narodov, da je pripravljena pomagati Finski. Obvestilo je prišlo v obliki^ odgovora na vprašanje Zveze narodov,, kaj misli storiti vlada Zedinjenih držav v zadevi Finske. HELSINKI, 8. januarja. — Finci poročajo danes, da so uničili na centralni fronti celotno 44. divizijo sovjetske armade. — Finci poročajo, da je bila to največja zmaga'v sedanji vojni, ki traja pet tednov. Poročilo naznanja, da je bilo 1000 Rusov ujetih, Zaseženih je bilo 1700 konj, 47 poljskih kuhinj, 278 avtomobilov in 10 oklopnih avtov. iSovjctska divizija šteje 15,000 do 18.000 mož. n,a tea. ra„i». » BREZPOMEMBNI RAZGOVORI TcSaT MED ITALIJO IN MADŽARSKO ------Ciano je zagotavljal madžarskemu mini- j Težko ranjeni ropar je dijaki univerze v Pittsburghu, | j odkoder je prišel včeraj v I i Cleveland. , stru prijateljstvo in dobro Voljo Italije, kar vse pa je samo na papirju. . I Danes zjutraj je stopil v u-|rad Western Union Telegraph j Co., neki človek, ki je takoj po ! vstopu potegnil samokres ter i zahteval od uradnika denar. U-iradnik je pritisnil na skriti I gumb alarma, nakar se je ne-I mudoma pojavil stražnik tele- JUGOSLAVIJA STOJI NA POTU VSAKEMU MOREBITNEMU KORAKU ITALIJE V BALKANSKO SMER BENETKE, 7. januarja. — Madžarski minister zunanjih zadev, grof Istvan Csaky, s.e je danes odločil nemudoma odpotovati iz Italije, čim je bil končan njegov razgovor z Galeazom Rudolf Perdan umrl Murphy svari pred apostoli brutalnega nasilja Danes zjutraj ob 3:15 je umrl splošno znani rojak in trgovec Rudolph Perdan, star 57 let, stanujoč na 933 East 185th St. Zadela ga je srnča kan. Pogreb se bo vršil iz Jos. Žele Iz sinovi pogrebnega zavoda, na 458 East a52nd St. Pokojni Perdan je bil, kakor Kongres bo preiskoval "pristranost" Narodnega delavskega odbora Odbor daje baje vedno prednosti CIO organizaciji pred Ameriško delavsko federacijo, kadar odločuje o zadevah teh dveh organizacij. Ameriško ljudstvo se ne sme dati zapeljati na pota komunizma in fašizma, ki sta porušila mir Evrope. i grafske kompanije, ki je oddal liia ropaurjsL dvoje strelov, riakar: ital^ianskim rmrustrom I je ropar ustrelil na stražnika za e\. I Tlieodore iSTichoIsa, stairega 341 fksčerio je. dia si zeli Maclzar-i let. ()ba sta bila rarijena v prsi i 9%% mirne pcxravnave vsweh svo-in oT,a sc iiahajata v kritičnem 'jih sPoroV' Pnedv*!* I)* Stanin v holnišniri ; zahteve po Transilvaniji, katero , , .. sianju v Domisnici. .__ ___' rečeno splošno znan med naši- Policija naznanja, da je ropar i Provinco jepo svetovm vojni do-.^, J , ^ ^ izjavil, da se piše John ^iano Jebaj« mack, je star 21 let ter da ministru svetovali, dira na univerzi v Pittsburghu, i Madžarska za enkrat od- odkoder jc prišel včeraj v Cle-iPove svoji politiki revizije mej I in naj počaka na ugodnejši čas. __: Dalje je Ciano obljubil Csaku, j da bo Italija priskočila Madžar-I ski na pomoč v slučaju, če bi ho-V nedeljo popoldne je premi- j tela Rusija preko Karpatov vko- Mihael Setnikar umrl Jo' ^ katerem je dejal, da ne bo J noben sovražnik na ru-zemljo, dokler bo vla-rumunskim vojaštvom Lj . kakor vlada sedaj. Ka-^ j® Sovoril na meji Besarabi-isk' do svetovne vojne fti in kateri deželi ^ ^Usija nikoli odpovedala. POŠKODOVAL •-llANSKO TOVARNO Italija. — V tukajšnji '^je^ kJGr izdelujejo o- 1 let priključeni tovarni nastal požar, ki je nad milijon ($50,000) »elavci STAVKAJO — Dvajset tisoč ^ 'h delavcev, ki so sociali- j ivk .^''^^^tirani, je včeraj za-v poljedelskih okrajih province. tw®^ELT ZAHTEVA \y^i^va za obrambo iQ^^^'^^gton. — Predsednik (jov apeliral na kongres, °li potrebna denarna sred-izgradnjo ladij, ki bodo ■^in ^ proti podmor- 1 carnerA OČE Italija. — Primo Carje italijanski bokser, ko gora, je postal sinčka, ki je tehtal ob Jijg enajst funtov. Camera ^Gna živita v mestu WASHINGTON, 6. januarja. — Kongresnik Howard W. Smith, demokrat iz Virgin!je, je izjavil, da bo kongresni odbor preiskal zadeve Narodnega delavskega odbora ter nato o u-spehu preiskave poročal kongresu. Narodni delavski odbor je namreč obtožen, da daje prednosti CIO organizaciji pred A-meriško delavsko federacijo, da rešuje zadeve v korist CIO organizacije in da zavlačuje stvari Ameriške delavske federacije. Rečeno je, da je bilo veliko veselje med uradniki Narodnega delavskega odbora, ko je vrhovno sodišče potrdilo kak odlok odbora v korist CIO, in da so u- radniki vzklikali: "Pa smo jim dali!" (Namreč Ameriški delavski federaciji). In prav tako je vladala v odboru velika pobi-tost, ko je sodišče razsodilo v prid A. F. of L., češ: "Zdaj so nas pa porazili." Neki odstavljeni uradnik Na-I rodnega delavskega odbora je pričal, da je bil na moč presenečen, ko je videl, da se za slučaje Ameriške delavske federacije odbor sploh ni zmenil, do-čim je posvečal vso skrb in pozornost slučajem CIO organizacije. Kadar je baje prišel v urad kak slučaj A. F. of L., ga je regionalni ravnatelj Robert Cow-drill vrgel na stran ter jezna vzkliknil; "že spet tak prekleti A. F. of L. slučaj!" Rusija se strinja s trditvami nemške vlade glede izrabljanja Skandinavije WASHINGTON, 7. januarja. — Justični tajnik Frank Murphy, katerega je predesdnik Roosevelt imenoval pretekli teden za člana vrhovn^a sodišča Zedinjenih drža-Vj. -je-^javiL •na narodni konferenci za Palestino, da "iste sile, ki so porušile mir v Evropi, so na delu tudi v Zedinjenih državah." Murphy je izjavil, da bo vlada ostro nastopala proti vsem vojnim hujskačem, toda glavna obramba demokracije pa je odvisna od ljudi samih, ki se ne smejo dati zapeljati na pota komunizma in fašizma. "Apostoli sovraštva in agitatorji nasilja so neprestano na delu v Zedinjenih državah, da bi zapletli to deželo v vojno ter da bi tudi tukaj uvedli stanje, ki je porušilo mir Evrope," je dejal Frank Murphy. mi rojaki, ker se je zlasti prejšnja leta udejstvoval v kulturnem in društvenem življenju. Bil je izboren pevec, dober družabnik, fin godbenik, nadarjen dramski igralec in tudi splošno aktiven v bratekih društvih in organizacijah. Pred leti je bil glavni predsednik JSK.I. Pokojni je bil rojen v Ljubljani. Tu zapušča neutolažljivo soprogo,^, sina Adolfa in hčerko Jeannettei znano pevko in pianistinjo, ki je že večkrat nastopila pri sloven- nil Mihael Setnikar, pionir slo- j rakati v Madžarsko. Toda ta po-venske metropole, 82 let star, in moč je najbrže samo na papir-47 let v Ameriki. Prišel je v A- j ju, kajti Italija bi mogla v tem meriko 1893, ko so bili najslabši j slučaju Madžaraki učinkovito časi iz vasi Lazov, fara Borov-1 pomagati samo preko jugoslo-nica. Notranjsko. Rojen je bilivanskcga ozemlja. Kdor pa po.|=kih prireditvah. Zapušča tudi 17.sept.l857 in8ejeporočilzizna Jugoslavijo, ve, da bi se!=estro Mrs. čeme, soprogo Mr. Ivano Švigel leta 1883, ki mu je. vsakemu poizkusu prehoda ju-umrla 27. januarja 1938. Pred goslovanskega ozemlja po itah-nekaj ieti sta praznovala zlato ;janskem vojaštvu, zbperstavila poroko. Mož je opravljal več let! Jugoslavije z orožjem v roki. težko delo v betonski tovarni, i Za enkrat je ostalo med obe- Fr. Čemet a, lastnika zlatarske trgovine v Slovenskem narodnem domu. Oatale podatke priobčimo jutri. Naše globoko sožalje preo- 1 stalim I Sovjetska vlada potrjuje nemško trditev, da hočeta Anglija in Francija zaplesti skandinavske dežele v vojno. — "Pravda" napada švedske socialne demokrate. MOSKVA, 6. januarja. —*- tJE NACIJSKEGA 'O 0», do Sul, Brazilija, odplul iz tukajšnje-ftii ^ velik nacijski to- rjetj Rio Grande, nato-> kat ^^^^i^Gko pšenico. Par-je imela spremlja-ladja Admiral Graf ki >9,, C pozneje razstre Ig ®dplui sam proti domo-'lui v Braziliji pa je ilik nacijski trgovski • «ahia. Sovjetska Rusija je nocoj ne-službeno podprla nacijsko Nemčijo v njeni trditvi, da si zavezniške države prizadevajo ustvariti v Skandinaviji bazo za svoj nppad na nemški rajh. "Krasnaja Zvezda" (Rdeča zvezda), organ sovjetske armade, trdi, da si obe, Anglija in Francija,! prizadevata, zaplesti Švedsko in Norveško v sedanjo vojno. Istočasno je objavila "Pravda," organ komunistične stranke, trpko obsodbo švedskih socialnih demokratov. V "Prav-dinem" članku, katerega je napisal Andre Marty, francoski komunist, ki je pobegnil iz Francije v Rusijo, je rečeno, da švedski socialni demokratje podpirajo finske 'bankirje in indu-strialce," dočim niso hoteli pomagati delavcem in beguncem iz Španije. "Prizadevanje, da se izpreme-ni skandinavske dežele v vojno orodje Anglije in Francije, pojasnjuje pomoč, katero dajeta Anglija in Francija tako zvani Mannerheimovi vladi v Finski," je rečeno v članku "Krasnaje Zvezde." "To je način, po katerem tako zvane "zapadne demokracije" branijo male države." Moskva, 6. januarja. — Moskovska vlada naznanja, da se bo v sovjetski zračni sili vpeljalo nove vrste padala, ki se od-pro na naravnani čas, katerega določi letalec. Napravo so iznašli trije bratje, ruski avija-tični inženirji, ki so bili za to odlikovani po sovjetski vladi. Seja Nocoj se vrši seja Ženskega odseka Slov. nar. doma na St. Clalr Ave. članice, katere se zanimajo za Dom, so prošene, da pridejo nocoj k seji v navadnih prostorih. Seja je važna. Ivan Cankar V torek, 9. januarja ob 7:30 zvečer je vaja za fante in dekleta, za smučarje, za igro "Smuk-Smuk". V sredo večer je seja. Po seji kratka vaja. — Preds. SVOJO TAŠČO JE UBIL CHICAGO, 6. januarja. — Sam Delao v Chicagu je v soboto na policiji priznati, da je umoril svojo taščo, 65 let staro Mrs. Nellie Sharp, 'Čije truplo so našli stlačeno v nekem kov-čegu na južni strani mesta. "Umoril sem jo, ker me je neprestano glodala, ker nisem mogel dobiti dela," je rekel Le-lao. Dejal je , da jo je do smrti zbil v četrtek zjutraj, ko se je odpravljala na delo v neko a-partment hišo, kjer je bila zaposlena kot sobarica. Truplo je pustil ves dan v stanovanju, zvečer ga je stlačil v kovčeg, nato pa poklical nekega "junk-mana", ki je kovčeg odpeljal. i potem pa vodil gostilno na pro-1 ma državnikoma torej samo pri štoru, kjer se danes nahaja slo-! medsebojnem zatrjevanju dobre j venska banka in pozneje na Glas I volje, ki pa v dejanskem polo- Ave. in 63rd St. Ko je nastopila' ža ju ničesar ne šteje. v Ameriki prohibicija, se je dru-1 —- žina naselila v svoj dom na 1223 . Smrtna kosa E. 60th St., kjer je v miru in v i . , , . v. , . . : Zdrav m čvrst se je podal spostovaniu preživela svoja sta-1 , ,. , . , i ., raleta Edina hčer Stenikarieve^cerkev k nedeljski masi preden,do McLmtock, . v. ■ . . • Ibi odšel na delo k Superior j zdravnico, ki j-^ 'Tn.„.ter CO., rojak Anton Hro-1.kurjem hiM. 1 sta oba hči in zet i^Sla i™t, ko ga jc zadela srčna kap v noval^^^^ J . V. . i. tr TTT ' ccrkvi sv. Lovrencsi ob 6. uri žGninici sestrama. pred starsi na oni svet. V Wau-^ ^ i ^ , . Lcanu m za-Duščaveč sorod-i zjutraj. Pokojni Anton Hrovat Ženska je umrla enkrat po nikom no bratu ki ie umrl lan-J« bil star 49 let in doma iz fare polnoči, ko je vstala, da bi za- »ko leto. Enega brata zapnšča|AmU™ na Dolenjskem odko-1 kurila ogenj v kuhinjski peči. ki nekje V Floridi. Hčere in zeti Mr. Mer jo prišel sem pred 30 leti. Anton Martinčič in George May- STARA DOKTORICA ZMRZNILA ATCHISON, Eans., 6. janu-I arja. — Danes je našel neki du-jhovnik v nezakurjeni in mrzli v i sobi njene hiše mrtvo dr. Min-83 let staro Superior j zdravnico, ki je znirznila v ne- v kateri je sta- ' Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frances, rojeno Bokar, sinove Mihaela, Bernarda, Franka in Antona, hčere Rose Andrews in Frances in brata. Po-breb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti na 3517 East 88th St. pri Union Ave., Kralj na Betajnovi V nedeljo, dne 14. januarja, ob treh popoldne, priredi dramsko društvo "Anton Verovšek" v korist Cankarjeve ustanove krasno Cankarjevo dramo — "Kralj na Betajnovi". Predstava se bo vršila v Slovenskem narodnem domu na Ct. Clair Ave. Po predstavi bo ples, za katerega bo sviral Jankovičev orkester. Seja Jutri, v torek, se vrši direktorska seja Slov. nar. doma na St. Clair Ave. ob 8. uri zvečer. Direktorji so prošeni, da so gotovo navzoči. ers so stali o'E strani bolnega očeta, ki je bil do zadnjega pri zavesti in previden; za umirajoče, dokler ni mirno zaspal. Pogreb je oderjen za v sredo dopoldan ob 9. uri v cerkvi sv. Vida. Truplo bo danes, v pone-, ^ ^ deljek od 3. ure naprej polože-iPod vodstvom Lows L Ferfoha no v kapeli A. Grdina in Sinovi, jpop-ebnega zavoda. Bodi mu o-Pokopan bo v družinski grobni- hranjen blag spomin. Preostalim ci na Calvariji. Rajni je bil član sožalje. društva sv. Vida, št. 25 KSKJ, j gfob katerega društva je bil tudi! y mestni bolnišnici je premi-predsednik 10 let. Bil je aktiven j Frank Skulv, Jr. star 28 let. pri gradnji SND in prav tako pri i je bil v' Clevelandu. Tu- podjetju slov časopisa sedaj A. j zapušča žalujoče starše D. Z drugo besedo: Rajni je bil|p^anka in Ano Skuly, ki imajo povsod, kjer se je potrebovalo j trgovino z grocerijo in mesnico značajnega moža. Naj v miru j st. Clair Ave. in tri se- počiva, naj mu ostane blagi spomin, Sorodnikom naše sožalje! Seja Sokolov Drevi se bo vršila redna mesečna seja Slovenskega Sokola,\ na kateri se bo tudi razpravlja-^ lo glede pogreba umrlega brata Rudolfa Perdana. Članstvo je prošeno, da se seje udeleži. Državljanska šola Novi razred za državljanstvo se začne danes v ponedeljek, 8. januarja v Slov. Nar. Domu na St. Clair Ave v sobi št. 2. Pouk se prične ob 7. uri, V preteklem letu (1939) je! 24 učencev, ki so obiskali ta razred, dobilo državljanstvo od zvezne vlade. Učitelj je Wm. J. Kennick. je grela celotno malo hišo. Poleg mrtve ženske je našel duhovnik ležeči na tleh tudi njeni nezavestni sestri, 75-letno Goro McLintock, in 81-letno Magdo. Obe ženski so odpeljali v bolnišnico. NAPAD NA ANGLEŠKEGA DIPLOMATA V KITAJU šanghaj. — Dva Kitajca sta včeraj izstrelila četvero revol-verskih strelov na Godfreyja Phillipsa, angleškega tajnika občine mednarodnega naselja. Phillips se je rešil hujših posledic s tem, da se je vrgel v svojem avtomobilu na tla, ko so pričele vanj udarjati krogle. Coverdale, Pa. — Zadnje dni jc tu umrl Filip Nuncij, rojen v Bačii na Notranjskem. V Ame-stre. Anno Kruleč, Rosie Tiso- riki jfe bil 19 let in tu zapušča vec in Mary Marolt in več dru-; ženo, sina in dve sestri, v Ar-gih sorodnikov. Pogreb se bo vr-1 gentini dva brata in v starem šil v sredo zjutraj ob devetih v i kraju dva brata in dve sestri, cerkev sv. Vida in na Calvary j Bil je član SNPJ in SSPZ. pokopališče iz Frank Zakraj-1 La Salle, lU. — Pred dnevi je škovega pogrebnega zavoda, j tu umrl John Perko, star 70 let 6016 St. Clair Ave. Bodi mu rojen pri Sv. Margareti na lahka lodna zemlja. Preostali | Dolenjskem. V Ameriki je živci družini naše sožalje. 40 let. — Dalje je umrl 24-letni Poroka Anton Režen, rojen tukaj. Zadnjo soboto sta se poroči-! Joliet. — Dne 26. decembra je la Mr. Jos. Virant, Jr., sin Mr. | tu umrl John Judnič, star 30 in Mrs. J. Virant, 19605 Kildeer i let in rojen v Ameriki. Zapušča Ave., in Miss Angela Fink, 876 j očeta, štiri brate in tri sestre. E. 207th St. Poroka se je vršila j Denver, Colo. — Pred nekaj v cerkvi cv. Kristine, poročna i dnevi je tu umrl Jos. Prijatelj, slavnost pa v krogu družine. Že-' po poklicu gostilničar, ki je tu limo obile sreče. i bival čez 36 let. M:.If H; B r? s K o p R A v N o s T I 8. januarja, 19 STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMEKICAN JUGOSLAV PRINTING AND PCBLISHINO OU. flSBl ST. CLAIR AVENXTE — HENDERSON 5311-5313 luued Every Day Except Buadayi and Holiday* Po raanaialcu v Clevelaudu. ma celo leto.................................IS.SO ta 6 mesecev....................$@.00; za S mesece......................*1.50 Po poAtl v Clevelandu, v Kanadi in Mežici la celo leto.................t6-00 Ha 6 mesecev.....................$3JS; sa 3 meaec«......................$2,00 Za z«dlnjene drtev« n celo leto ........................................$4.80 ■a 6 mesecev....................$3.50; sa 3 mesece......................$1.50 Za Kvr(90, JuAno Ameriko In dm*# Inomenwk# dršave: #a celo leto.......................$8.00 na 6 meaecev....................$4.00; •ntercd a* Second Claw Matter April 26tb, iW18 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1870. ORGANIZIRANJE BALKANA Vsa zgodovina vseh balkanskih narodov pokazuje, da so samo takrat storili zase koristne in velike stvari, kadar so nastopali ali se branili skupno, če ne bi bili balkanski narodi leta 1912. sklenili Balkansko zvezo, ne bi bili mogli premagati fevdalno sultansko gospodarstvo in se končno osvoboditi. Skozi vse devetnajsto stoletje so vlade in gospodarji posameznih malih balkanskih držav poskušali s politiko, da so bile te države na službo posameznih velikih držav. Tako )-avnanje je imelo najslabše posledice tako za drža-VH, ki so to pomoč iskale in za celoto balkanskih narodov. Carska Rusija je ponujala zvezo vselej takrat, kadar je Ri;sija potrebovala pomoč v vojni proti Turčiji z namenom, da bi lažje zavzela Carigrad in Darc.aneie. Ali kadarkoli je bila ruska vlada prisiljena po drugih silah, da se pomiri s Turčijo, je ostala srbska vojska in srbski narod na cedilu in izročen na milost in nemilost klanju od strani sultanskih najemnikov. Avstrijska pomoč je tudi bila poni: jana Srbom z na-ra; Viom, da Avstrija zavlada po ceicm zahoanem Bai-Kanu. Med ruskim in nemškoavstrijskim cesarjem je bii sivlenjen sporazum glede razdelitve Balkana na dve polovici in sicer da vzhodna polovica z Bolgarijo in s Carigradom spada v "rusko interesno cono" in zahodna polovica ,;•= v "avstrijsko interesno cono." Avstrijska vojska je v i;-. stoletju štirikrat poskušala osvojiti zahodni del Balkana, Srbi so jo v tem podpirali, pričakujoč od "kristjanov" dobro zase. Vse to se je vršilo ob klanju srbskega ljudstva, njegovem iztrebi je van ju v celi oblasti od Kosova in preganjanjem tja preko Save in Dunava. Bolgarija in Rumunija sta rusko pomoč plačali s tem, da Aa bili izkoriščani v ruske imperialistične namene in potem spremenjeni v navadni ruski guberniji. In Srbom se je avstrijska pomoč izplačala na ta način, da ji je bila odvzeta Bosna in Hercegovina, mali Srbiji pa usiljeno gospodarsko robovanje in nasilna notranja vladavina. Balkanski naiodi so morali voditi hude boje proti svojim "osvobojevalcem," da se resnično osvobode. Tako Rumuni, tako Bolgari, tako Srbi. Isto usodo so imeli tudi Arnavti. Pi-avo osvobojenje bi prišlo samo takrat, če bi se vsi Balkanci medseboj si ožil i in se skupno branili. Vmešavanje velikih sil je imelo vedno namen jih cepiti in zapeljevati. Balkan je tako velik, balkanski narodi so tako številni, kre})ki in sposobni, da morejo sami zase ustvariti veliko silo. Njih proizvodnja in njih vojska sta dovolj, da ustvarita in jamčita varnost na kopnem in morju. Nikakršni zunanji varuhi niso potrebni. Usoda balkanskih narodov je izključno v njihovih rokah. Na slabo pot vodi balkafiske narode vsak, bodisi [losamezno ali kot celoto, ki jih vodi v službo kake velesile, ker bi v tujih rokah neizogibno ])ostali orodje boju proti drugim velesilam. Nekatere težkoce se odpravijo lahko takoj. Druge ob priliki povratka miru in nove ureditve življenja v Evopi. Za danes je potrebno, da zmaga splošna briga za ohranitev zveze in da se v tuje mreže ne vjame niti en balkanski narod. Ono, kar je življenjska potreba vseh, je organiziranje Balkana v svobodi in enakosti in ne iskanje varuha ne na vzhodu, ne na zahodu in ne na severu. Vodjo slepcev Iščejo slepci, ki so nesposobni za preživljanje samih sebe. Zdravi in sposobni narodi pa sami v sebi nosijo dovolj življenske sile. "D. P." Načrti za evakuacijo Stockholma ter nekaterih diai-.ii'ih mest na obali Vzhodnega morja so že pripravljeni. V notranjosti države, zlasti na skrajnem zapadu ob norveški meji so bila že pred dalje časa zgrajena velika taborišča, kamor bodo v prvi vr.sti odprer.iijene ženske in iz Stockholma, Coeleboi'ga ler inai:strij- >kih in rudniških mest na severnem švedskem. Pospešene jri: rave za evakuacijo, ki so bile razglašene včeraj in lanes, pa so vzbudile v švedski javnosti navzlic temu veliko vznemirjenje, ki je prineslo precej nereda v gospo-. ko življenje. Oblastva so imela že precej posla proti , :uiaciji z živili ter z goriv mi. Beg tujega kapitala iz : vedske, ki je zlasti udeležen pri strojni industriji, so ob-lattva ))i'eprečila z ukrepi, ki so bili izdani že pred dalje Ča: a. r Zanimive vesti iz stare domovine •Ve J Tihotapska strast Stnist tihotapstva je že marsikoga spravila ob življenje, ob premoženje ali pa v ječo. V Šmartnem v Tuhinjski dolini je imel Anton Pestotnik lepo posestvo s srečno družino. Oblastva pa so ga zalotila pri tihotapstvu in ga obsodila na 240,000 dinarjev globe. Ker ni imel s čim plačati, mu je bilo posestvo na dražbi prodano in družina se je razpršila. Pestotnik pa se je na])rej bavil s tihotapstvom in so ga orožniki dolgo zasledovali. Ko so ga nedavno zalotili blizu Višnje gore, se je tihoblasti odredile posebne u- krilo stroške francoskih oboro- "CALL FOR MR. BINGO" not pA.wa.1 -, / jV r ; H I I )' IV' , , ell' ci n' 3 I'' )Sl' so 0. li' JlT in '•1 1.^ Y fRWK. 0 TKG - 42. ((^CKCs! AOT 6-—- :—5»____ NOW-VELVEETA IN MONEY-SAVING 2 LB. LOAF I 2g &''gk.'t, ov.r V'K&fW tt».,.J".'.T■ ALSO IN W LB PACKAGE The delicious cheese food DIGESTIBLE AS MfLK ITSELF D 0 Ravnokar je izšla ... velepomembna knjiga T^mSSflHSRTQBI m ijj m M i Hi A m "V I 31 M # i i 2 s m hI Lično delo Za društvene prireditve, družabne Sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 I O o v D "THE SLOVENES: A SOCIAL HISTORY" spisal Dragotin Lončar ^ prestavil v angleščino Anthony J. Klančar Q Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu § rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev. o D Knjiga je vezana stane $1 I IBWBIW Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue OE 5. januarja. ss JOHN IWITTEL 30 LJUBEZEN IN ZLOČIN ROMAN Mullerjevi so šli skupaj na razstavo. Anton Jakob z Zofijo na desnici, Terezo na levici, v gumbnici bleščečo rozeto ocenjevalca, je bil ugledna pojava. Vsemu svetu navkljub je nosil tega dne navaden robec in s svojo kodrasto, sivo prepredeno bi'a-lo, z velikimi škornji, težko urno verižico in s črnim nizkim klobukom, ki ga je potlačil na %;:tilk, je bil pravi neotesani in strah vzbujajoči oberlandski kmetski gospod. Bolj značilnega bi si človek ne mogel zamisliti. CJottfried in Feliks sta jim sledila. Rila sta zelo skromni pojavi. Da, bila sta le dva poljubna primerka iz velike človeške množice. Družina je skupaj večerjala in možje so posedeli skupaj kasno v noč. Naslednjega dne je bila apet razstava. Zofija in Feliks sta odpotovala. Ta ta večer je bil napovedan mnogo obetajoč koncert v veliki dvorani kazina. Tereza in Gottfried sta se zavze-mala, da bi šli na ta koncert. Anton Jakob pa je pojasnil, kako je pravkar obljubil, da se bo udeležil oficielne večerje po možnosti s svojo ženo, in da po njegovem mnenju tudi Gottfriedu ne bo nič škodovalo, če gre z nji-mo. Ugledne osebnosto bodo tam in bodo govorile. "Da, Tone, večerja!" je rekla Toreza. "Še zbolel boš zaradi ^ seh teh dinerjev. Mnogo bolje bi storil, če bi adpovedal in bi šel z nama na koncert. Jemo lahko vsak dan; ne moremo pa vsak dan slišati slavnega orkestra. Poleg tega sem v vsem svojem življenju slišala samo tri koncerte." "Kaj praviš k temu, fant?" je vprašal Anton Jakob svojega sina. "Jaz osebno," je odvrnil Gottfried, "si prav nič posebno ne želim oficijelnih pojedin. Raje bi šel na koncert. V Gamu slišim redkokdaj godbo." Za hip je Anton Jakob motril oba s težkim, mračnim pogledom; zdelo se je, da preži v njegovih očeh strahovita nezaupljivost. "Kakor pač hočeta," je dejal nato z resigniranim tonom, ki je Gottfrieda in Terezo skoraj preplašil. "Jaz sem obljubil, da pridem k večerji in bom tudi prišel. Postavili so me za razsodnika in ne bilo bi častno, če bi se opravičil z lažjo." Tereza je za trenutek oklevala; za trenutek je njenega nemirnega' duha streznilo čustvo pietete do tako značajnega moža. Toda skušnjava, da bo lahko II dom, je premagala vse pomisleke. "Tone," je dejala, "Gottfried in jaz bova šla na koncert; toda kasneje se vsi trije snidemo." "Nemara se vrnem šele kasno," je pripomnil. "Vseeno, počakala bova." Tereza in Gottfried sta bila bo in nato v sobo Antona Jakoba. Ležal je v postelji. "No," je dejal, "končno si le prišla, deklica? Poslušaj! Ali veš kje je moja sol za jetra ? Rad bi je zaužil eno žlico." "Ali si bolan?" "Ne, samo želodec sem si pokvaril." Vsedel se je. Obraz je imel zardel. Videla, je da je preveč pil. Nato mu je prinesla sol. Zaužil jo je, kakor mu je bilo odrejeno, eno žlico z vodo in se je težko zrušil nazaj v blazine. "Lahko noč, deklica," je rekel, "obljubi mi, da boš šla takoj .spat." j "Pač, seveda! Po koncertu l<' za vzhNkna, (kLSta uspeb v sv%p \%dkr^da z Ckitthiedom." zadevi. Ze zgodaj sta se oblekla. Tereza je imela ljubko zeleno o-bleko brez rokavov in Gottfriedu se je zdelo, da je še nikdar ni videl lepše. Ljudje so se ozirali za njo, ko je šla mimo. Njena sve-žost in njena lepota sta vzbujali pozornost. "Kaj bi dejal stari," je pripomnil Gottfried, "če bi te videl v tej obleki?" "Zakaj, Gottfried? Ali nisem povsem dostojna? Tudi druge ženske sem videla tako napravljene. V Vichiju, v Plombiersu in tudi drugje po hotelih. Ali ni-1 smo tu v Bernu?" "Vseeno, naravnost čudovita si," ji je zašepetal na uho. "Naročila si bova voz. Toda koncert konča ob desetih. Kaj bova potem počela?" "Ali ni v kazinu restavracije? Skupaj bova večerjala." Kratko pot do kazina sta se peljala v zaprtem vozu. Gottfried je vzdihnil. "Ko bi le bila lahko vedno tako skupaj! Ah! Če bi bila svobodna!" Strmela je skozi okno dr-dra-joče kočije. Od časa do časa mu je ponudila ustnice, toda njene oči so bile prazne in mračne. Njena duša je bila v daljni daljavi. '' Po koncertu sta skupaj slastno večerjala in Gottfried je naročil steklenico šampanjca. Pri mali mizici sta sedela v kotičku restavranta med zelenimi palmami do polnoči. Lahkotno sta se pogovarjala in skoraj izključno le o dveh ljudeh: o Gottfriedu in Terezi. V svojih fantazijah sta gradila ljubezenske gradove po Španiji, odevala sta se s kraljevskimi oblačili in dišečimi i Zapustila ga je in odšla v svojo sobo, kjer je za hip posedela na svoji postelji. Nenadoma je pogledala na uro. Potem je zaprla oči, se vzravnala v vsej dolžini, iztegnila roke, da so pokali sklepi v ramenih, in je počasi globoko zadihala. Roke so ji medlo omahnile in rahlo je zastokala. Trenutek kasneje je odprla vrata in stekla s hitrimi koraki, o-bleko je nekoliko pridvignila, po preprogi do stopnic in po stopnicah navzgor in s trepetajočim srcem je stala pred Gottfriedovo sobo. Skoraj neslišno je potrkala z nohti po vratih. Takoj je odprl, jo spustil v sobo in zaklenil za Rjo. "Spi! Le lahko noč sem ti hotela voščiti," je šepetala. "Ti še nisi v postelji?" Poskušal jo je objeti, toda odločno ga je odrinila. "Pravkar sem nameraval iti spat," je dejal. "Takoj moram spet dol, ne smem ostati." "Ostani, Terezika! Ostani pri meni!" "Ne," je rekla. "Ali me mar ne ljubiš?" "Gottfried! Kako moreš kaj takega vprašati ?" Njegovo glavo je vzela v roki ill on jo je dvignil s tal. "Kakšen parček sva midva, Gottfried! Pazi, na kose me boš raztrgal!" "In kaj potem?" "Svetloba me bode v oči," je rekla in si zakrila oči. Takoj je ugasnil luč. Tema ju je obdala, toda počasi so napolnili žarki cestne svetilke, ki so u-hajali skozi razpoke v oknicah, vso sobo z bledim somrakom. Drug poleg drugega sta sedla noj?" Prijela ga je s prsti brado. "O bog, ko bi le ti vedela!" je dejal. "Od takrat na planini, nisem mogel pomisliti na nobeno drugo žensko. Ko bi bil le prej vedel, kaj namerava oče, prišel bi bil v Gam in te ugrabil. Tako pa —. Oh! Nikar ne premišljuj-va teh stvari. V blaznost me poganjajo. Na nič drugega nočem misliti kakor samo na tebe!" "Ti fantek! Govoriti morava o stvareh, ki se tičejo najinega življenja. Povej mi vendar: ko si bil vsa ta leta ločen od mene, ali nisi takrat nikoli, nikdar — s kako deklico ali kako žensko?" "Prisegam ti, Terezika, zvest sem ti bil." Poljubila ga je. "In vse svoje življenje ti bom zvest!" je za klical. "Naj se zgodi karkoli." "Pst! To mi zdaj prisegaš. Toda nekega dne me boš zapustil in se ^odpravil z drugo." "Nikdar! Nikdar!" "Gottfried! Gottfried!" je zašepetal a in položila svojo glavo na njegova prsa. Objemal jo je; kakor zdrobljeno telo je ležala v njegovih rokah. "Veš," je rekla in se polagoma dvignila, "meni ^se zdi, kakor bi imela pravico do tebe. Odkar--ne, ne, lezi zdaj v posteljo." Odgrnila je odejo. "Pojdi v posteljo! Pokrij se preko oči. In ne smeš niti gledati niti se ganiti." Gottfried je ubogal. Tereza se je slekla v temi. M Ko se je Tereza zbudila kas- ski zrak." | "Včeraj sem prosila Gottfrie- no zjutraj v lastni sobi, se je; "Hm," je godrnjal. "Kje pa si da, naj mi jih kupi." nenadoma zavedla, da se je od vzela te rože?" "Kakšno zapravljanje! Ali ni- tega dne popolnoma spremenilo] Za trenutek je skrila svoj o- mamo doma poln vrt rož?" vse njeno življenje. j braz v šopek. (Dalje sledi.) Medtem ko se je oblačila, je, šla mimo njenega duhovnega o-česa minula noč z vsemi podrobnostmi. Izgubljeno se je smeh-jljala svoji zrcalni podobi. Barva njenih oči je bila globlja kakor navadno, rdeč blesk se je prelival po njenih licih in kri ji je krožila drugače, hitreje, močneje. Čutila je, kako bijejo žile pod belo kožo njenega vratu. Nazadnje so se njeni pogledi zamišljeno ustavili na rjavem, s krvjo podplutem madežu na enem delu njenih belih ramen. Na vrata je potrkal mlad sel in ji izročil šop žarečih rož. ji "Cvetlice, ki jih je madam naročila." | "Jaz naročila?" j "Da, madam, gospod Muller je tako dejal." i "O da. Vem. Hvala!" !l Vzela je cvetlice, zaprla in si pritisnila šop na obraz. "O, Gottfried!" je šepetala. "Najdražji!" Vstopil je Anton. Bil je nežen in skoraj mile volje. "Dober dan! Kako si spala?" "Ne vem, kaj mi je," je rekla j Tereza. "Spala sem kakor ubita. Temu je vzrok najbrže bern- Sobo se išče ženska želi vzeti v najem o-premljeno sobo. Naslov pustite i v uradu tega lista, ali pa sporočite po telefonu HEnderson 5311 ,,.x • • • • v , , . I na posteljo. Dolgo časa sta mol-cvetličnimi venci m sele ko se le j v , o,-/ i . 7.^. , ^ , , . , "i. čala. Shšala sta bitje lastnih src. IravnlAO na nm nnmftlrml nrnfi ' ** Mealega smehljaja na njenem kazalec na uri pomaknil proti polnoči, sta se vzdramila in občutila resničnost. "Zdaj morava domov," je rekla Tereza. "Ne smeva dopustiti, I da bi čakal." Vdana kakor sužnja sta se vrnila nazaj v hotel. "Gottfried," je dejala Tereza, ko sta stopila v hotel, "počakaj tu poleg. Stopila bom gor in pogledala, če je tam. Če se ne vrnem v petih minutah, pojdi spat." Ubogal jo je bolestno pokor-preživela večer sama z Gottfrie-'no. Stekla je najprej v svojo so- obrazu ni opazil. "Ali se ne zgražaš nad me- Krava naprodaj Proda se dobra molzna krava, Jersey pasme, radi bolezni v družini. — Vpraša se na 25511 Chardon Rd. L. R. Miller Coal Co. OBVESTILO Tem potoni se obvešča delničarje Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave., da se bo vršila redna letna delniška konferenca delničarjev Slov. Narodnega Doma, v četrtek 11. januarja 1940 v avditoriju SND. Pričetek ob 7:30 zvečer. Poživijo se vse od clniStev IzvoHene zastopnike in ostale delničarje S. N. D. da so vdeležijo. DIREKTORIJ S.N.D. DELNIŠKA SEJA Tiskovne družbe "ENAKOPRAVNOST", The American Jugoslav Ptg. & Pub. Co. se \TŠi v petek 19. januarja, 1940 v dvorani št. 3 v starem poslopju v Slov. nar. domu, 6409 St. Clair Ave. Pričetek točno ob 7:30 zvečer. Delničarji so vljudno vabljeni, da se polnoštevilno udeležijo in so točni. Ludvik Medvesek, tajnik NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrtega srca naznanjamo sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da jo previden s tolažili svete vere, zadet po možgim-skl k!^)l, v Bogu za vedno preminul naS nadvse ljubljeni oče Rafael Rossa Blagopokojni je bil rojen dne 3. novembra, leta 1880 v št. Vidu pri Vipavi. Preminul Je dne 9. novembra ob 6:15 uri zjutraj. K večnemu počitku na Kcrtvarijo pokopališče Je bil položen iz lilSe žalosti po opravljeni zadušnicl v cerkvi Marije Vnebovzetje na Holmes Ave., dne 13. novembra ob 9. uri dopoldne. Pokojni Je bil član društva Cleveland, št. 126 SNPJ ter delničar Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. in delničar Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Tukaj zapušča žalujoče hčerke in več bližnjih sorodnikov ter v stari domovini bmta Jožeta. Najlepšo zahvalo naj prejmejo vsi oni, ki .so položili vence na krsto našega ljubljenega in nezabnega očeta. Zahvalo naj prejmejo: Družina Mrs. John Rossa, družina Frank Klun, Mr. Ferdinand Ferjančič, Mr. in Mrs. Thomas Baron. Mr. Joseph Janežič in Frank, Mr. in Mrs. John Kotnik, družina Frank Jelerčič, družina Prank Trbižan, Local No. 45 Fisher Body U. A. W. A., Secretarial staff of Feen College, Dr. and Mrs. Walter R. Goetsch, Staff and Faculty of Penn College, Gamma Nu Sigma Sorority, Mr. in Mrs. Leo Belay, Mrs. Rooves, Mr. in airs. Olson, društvo Clevelr%nd, Bt. 126 SNPJ, Iskrena hvala mali deklici Patsy Lou Baron za izročen šopek v roke blagopokojnega, ko je ležal na mrtvaškem odru. Iskrena hvala vsem onim, ki so darovali za svete maša, katere bodo darovane v mirni pokoj našega dragega očeta. Zahvalo naj prejmejo: Mrs. Mary Krainz, E. 63d St., Prances Susel Cadets SZZ, podružnica št. 10, Mr. in Mrs. Andrew Krainz, družina Prank Klun, Mr. in Mrs. Joe Strancar, Mr. in Mrs. Mohorčlč, Mr. J. Pilipičič, Mrs. H. Kodelja, Mrs. C. Susa, družina Skoff, Mrs. C. Shreffler, Mrs. in Miss Boitz, Mrs. Rammideli, Mrs. Kozely, Mrs. Zrimšek, družina J. Kopaš, Mr. Justin Pirnat, Mr. in Mi's. Joseph Somrak, Mr. in Mrs. Pekol in družina, Mr. Jerry Homer. Mis. Olga Hallam, Miss Ann Sharrow, Miss Mary Rock\Vood. Najlepša hvala teti Angeli Rossa, Mr. Fi-ank Starmanu, Mr. in Mrs. Thomas Baronu in Mrs. Louise Kopaš za veliko in Izdatno pcmoč ob času smrti našega blagopokojnega očeta. Iskrena hvala Rev. J. čelesniku za opravljeno zadušnico in cerkvene pogrebne obrede. Hvala pogrebnemu zavodu August F, SvRtku za lepo urejen pogi-eb in najboljšo postrežbo. Najlepšo zahvalo naj prejmejo Prances Susel Cadets za častno stražo ob krsti blagopokojnega ter izkazano poslednjo čast pred večerom dviga krste na potu k večnemu počitku. Hvala lepa vsem, ki so dali za preyoz spremljevalcev na pokopališče svoje avtomobile brezplačno na razpolago, kakor tudi onim, ki so prišli našega pokojnega očeta kropit, so pri njem čuli, nas tclažili ali ga spremili na pokopališče k. večnemu počitku. Dragi, nezabni in ljubljeni oče. Usoda življenja je določila, da si nas v žalosti ostavil in se ijreselil v večno domovanje, kamor je poprej odšla Tvoja ljubljena soproga in naša dobra mamica. Bil si nam dober' in skrben oče—po smrti ljube mame—oče in mati. V sosedstvu snivata tam na božji njivi poleg dragega brata Johna. Drhteča kolena klonejo nad Vašimi grobovi v mili prošnji k Vsemogočnemu: "Daj našemu dobremu očetu, mamici, stricu in stari materi mirno snlvanje do svidenja nad zvezdami." Žalujoči ostali: ALICE, poročena Peyton; DOROTHY in ROSE, hčere. Cleveland, 0. 8. Januarja. 1940. "CALL FOR MR. BINGO" lAK.e TO fAPf - CsLKiz..- SOfO - ■ - (M fLW HOOCI conno*.,.. ^ GazG.- CARLOAD SKVCn'-f —/00- CftOSSTWAT OUT— f - /OPrL-- — 1007 East 61st St. Quality coal anytime and anywhere E N d Ic o 11 10 3" CALL FOR ne. J s eirk60'. SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM... Gone eosses /oevea -trimk a&oot -JHC OUGS OHO set -fneie Letreris OUT' Tf Kampanja za "Cankarjev glasnik sedaj v teku... CANKARJEV GLASNIK mesečnik za leposlovje in pouk ima sedaj kampanjo za nove naročnike! AKO ŠE NISTE NAROČNIK TE VAŽNE REVIJE POSTANITE ŠE DANES! NAROČNINA JE: za celo leto $3 — za pol leta $1.50 4 mesece $1 za Kdor tekom kampanja pošlje en dolar direktno na urad Cankarjevega glasnika mu bo naročnina kreditirana za pet mesecev. CANKARJEV GLASNIK 6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio