r VbJtiIJI iloraskf dncnrik ▼ Združenih državah. Velja sa m leto.........$6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA iuisi ^ovesv^^ dftavcef v AmerikiL Bm Itrglil Kloveni&n D»fl7 fak tke United ttatei« Issued every daj except Sunday* and legal Holidays. SV" 75,000 Readers. TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Hatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, under the Act ot Gangren of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 44 — ŠTEV. 44. NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 23, 1922. — ČETRTEK, 23. FEBRUARJA, 1922. VOLUME XXX. — LETNIK XXX. NAOAUNI RAZVOJI V TAYLORJEVI ZADEVI POMOŽNI ŠERIF SE JE VRNIL K TEORIJI DA JE BILA LJUBOSUMNOST MOTIV UMORA. — 03J.ASTI ZASLEDUJEJO TUDI DRUGE MOŽNOSTI. — S EDAJ IŠČEJO NEKO ŽENSKO, KI JE BAJE ZAPLETENA V UMOR. Les Argcles, C»l„ 22. ft^br. — ti i"viain« ust raja joč prt svoji t< i iji. da je nek;. ženska umo- : i »la W'iMiamu Desmond Tavlorja. filmskega r«.vnat«-lja. )M»lišerif l'»iM«a luz (lasen sklenil roju't zapisati številne pri nd«-r>ona je spravil v c«*lo zadevo Henry Piavey, črni služabnik Tavlorja |V«vey pravi, da se je sestal / Arnht sononi. katerega Je p .znal /e v St. Louisu, nn restt v bližini Tavh ijevejM doma nekako dva tedna pred umorom. Anderson je povedal Pesvey-u. da Je 1 rez dela. nakar ga jc slednji od-'. — Kaj misliš s tem? Ona je odvrnila: Mislim. da lahko zrezem svoje slike, če jih hočem. < »b neki drugi priliki sem videl oha. kako st i se objemala in poljubovsila. IREPREČENJE USTAJE NA POTUGALSKEM. London, Anglija. 21. februarja. Varnostne odredbe portugalske vlade proti možnemu revolueijo-i:arnemu izbruhu od strani elementov, ki nasprotujejo sedanj* \!adi ter njeni akciji, ko je aretirala voditelj': oktoberske usraje, so izkazali uspešnim, soplasno z najnovejšimi poročili, ki so pr š'a danes >/. Lizbone. Vlada je spravila v Lizbono Pete i/, prav in? ter se ^lasi. da vlada v glavnem me'stu popoTen mir. Znano pa jc. da se mudi predsednik Almeida s člani svoje vlade še% >edno v trdrjavi «':;xias. nekoliko izven Lizbone, kamor je odšel. ko je pretila ustaja. V nekem nadaljneru paročITu n.t Keuterjev urad iz Lizbone se gln-si, »la je prevladoval ]*► ceVm mestu mir. Republikanske stra2*» so bile koncentrirane ]>ri vojaških i>rzenalilu opremljene s havbicami in strojnimi puškami ter pripravljene ti;: \se eventualnosti. DVA SKOČLA V SMRT. San Francisco, Cal.. 21. febr. — Mrs. Aliee Sills iz Amherst, Mass. p< tniea in Harold Holloyay, stresaj iz Šan Krancisca sta sko-« *la s parnika Buekscve State ter utonila, ko je bil parnik nekako tristo milj južno od Los Angeles, soplasno : radijsko brzojavko, katero je dobila Matson navigacijska dru/ba. Trupel j obeli niso našli. GOSPOD, KONFERENCA BO ODGODENA OD ITALIJE KUPLJEN ZRAKOPLOV - UNIČEN Francija je izjavila, da je treba radaljnih treh tednov, predno se bo mogla sestati konferenca. Pariz, K rane i ja. 22. lebuarja. — I- raneoska vlada, ki si na vse mo-poče načine ju-izade\a odrediti vse potrebno za Loiiferento. ki se bo Msila v Genovi, je s< plašno z listom Temps objavila, da je treba nadaljnih treh teilno'. tekom katerih bodo mopli franeoski izvedene i zaključiti svoje delo. Vlada jf vsled teira obvestila vse vlade, ki se bodo vdele/.ile te konferen-ee, da ne bo Franciji mopoče vde-le/iti se te konlVret-.ee, če bi se sestala a se bo kljub 1 emu vršila Še meseca marea. Med tem časom pa se bodo vršila pogajanja z različnimi državami pled" dnevne pa reda. Prav posebno sktb se posveča temu. da se izloči iz dnevnepa reda vse stvari, proti katerim so protestiraki Združeno države aH pa Francija. ANGLEŽI SE POSLUŽUJEJO NASILJA V EGIPTU. . ŽRTVE SO POGINil-E. KO SE JE VODLJI VI ZRAKOPLOV RAZPOČIL PO PADCU. — NEirUNKCIONIRANJE KRMILA JE POVZROČILO TRAGEDIJO NA KRATKEM POSKUSNEM POLETU. — LE MALO SE JIH JE REŠILO S SKOKOM IZ GONDOLE. — VARNI IN NEGORLO IVI HELIUM PLIN SO PREJE ODSTRANILI Le. ZRAKOPLOVA. NASPROTNIK VOJr AŠKEGA BQNUSA Slika nam kaže senatorja Boraha iz Idaho, ko je odiočno nastopil proti predlogi, da bi plačala via dp odsluženim vojakom bonus. Pravi, da bi bilo tVeba plačati vsako leto tisoč pcisto miljonov dolarjev, kar je pa \sekakor preveč 2a ki se ni rešila dru- gih važnejših vprašanj. SOVRAŽNIKI QBRE60NA LANDRUiEVA ZRT£V SE HOČEJO ZDRUŽIT! POKOPANA V KANADI t:lo, ko je vprizoril vodljivi zrakoplov prvi poskusni jxdet decembra meseca Zračno ladjo pa -m* je nameravalo poslati spomladi na dolpo poto\nnje> preko cele dežele, da se dokaže njeno zmožnost poleta preko Atlantika. V notranjosti Rome je bila cela zal o p a. helija, kar p-i je bilo v Združenji državah. Častniki so hoteli imeti ta plin za spomladansko potovanje in vsled tepa so pa iz-pumpali v tanke tt*r pa nadome-f.t.li z vodikom. Washington, D. C., 21. f« br. — Soplasno z informacijami, ki so prišle v vojni department z Lan-plev p vsled t<"_ra zadela v električne žice. ki so viicle v notranjosti zračne ladje nahajajoči se vodik, nakar je ]>iin eksplodiral ter zažpal zračno ladjo. Nesreča se je pripetila ob dveh in devetnajst minut popoldne in na krovu zračne lad j. se je nahajalo v celem pet in štirideset j >« > r -n.lcov. soplasno z informacijami, j ki so prišle cd častnikov na Lanp-b»v letalnem polju pred odplovtio zračne ladje. V Torrflcnu se je baje razkrilo zaroto, ki ; c je obračala proti predsedniku Obregonu. San Antonio, Texas. 21. febr. Današnji razvoji v mehiškem položaju so obstajali i/ razkritja velike zarote proti v'adi Obrepona z »lavnim stanom v Torreoiiu ter domnevajo, da se j > vršila včeraj konferenca rev Canadski detektivi stoje pred na-Jogo. la preiščejo 30,000 postavnih dovoljenj za pogTeD. Montreal, Cmiadii, 21. fflir. — Octrktivi Montrealu so vpri-✓ tri!i pit'Iskavo irlcdo porooil, tla .j-- ona irni«-(i dinnnrvaiio nniorjo-nil1 /rua l:i Jjnliit.* I^andru-ja. kr <-aka v i*ar:v.u na «r'Ij<>tino. jx»ko-p;=na v ]\I«»ntroalu Ce tio Ijo na razpolago . j^netra dekliškega imena, liamt-nja t>» delo. da bo trel«a jirc^irdati sci.iiam ve? kot 30 000 reiristracij prdeopov na t nr» des Neiiics pokopališču v poskusu, jjisni.jo fjovoriee na te-i liielju ookou^liskih /njiiskov. Prav kol v i rejšnih preiskavah j so liidi v lom sh?«"j:jii iki^1It tla je bila iskana /ei-ska znana kot ma-daina Ifeon. Sisit-iii registracije doloea, da rabi dekliško ime umrle /enske in vdal tejra bo treba prelistati vse Tfkorde v upa-j it.in. da se n;tjd!' kako klavzulo, iz katere b > razvidno, če jt» bila i l to žena ali vdova nekepra Iteona. j l>o.s«_Hiaj se detektivi še niso tili te«ra dela. ker upajo, da bodo prišle s- kake strani podrobnosti, ki bodo pojasnile celo zadevo. London, Anglija, 21. februarja. V nekem poročilu na Daily Mail iz Kajire se glasi, da je bila izdana v EgipUi proklamacija na temelju prek eg a soda. soglasno s katero morajo vsi lastniki orožja izročiti slednje oblastim v teku štirih dni. V slučaju nepokorščine bodo stavljeni dotični pred vojno sodišče in če bodo spoznani krivim, bo izvršena nad njimi smrtna obsodba. V poročilu so dostavjja, da je policija sedaj oborožena s puškami in da je dobila povelje, naj sumarično postopa z njimi, ki bi napadli člane policijske sile. (Vst; to ne bo Angležem nič pomagalo, kajti konečno bodo izgubili Egipt i.: tudi Indijo.) % LLOYD GEORGE POJDE V PARIZ. Norfolk, V a., 22. februarja. — V največji nesreči, ki je kedaj zajela ameriško vojaško aeronavti-ko, je umrlo štiri in trideset, mož včeraj pooldne, ko jc padel ar-madni vodljivi zrakoplov Roma tisoč čevljev globoko ter udaril ob tla v plamenih, v bližini Hampton Roads arm ad ne jwisto-janke Le enajst izmed osem hi štiridesetih mož. ki so so nahajali na krovu zračne ladje, se je rešilo in nekateri med temi so strašno poškodovani. Le trije so 1«* lahko poškodovani. Polom krmila s svojimi kontrolnimi predali, ki se je nahajat na sprednjem delu zračne ladje, ^r* smat a : t yvotni vzrok nesreče. BoH st'. 'i.-; faza nesroče pa je prišla ra»*no ko je trčil padajoči zrakoplov ob tla. S kovino r Kovani sprednji del ladje je zadel ob električne žiee, ki so vodile močan električni tok in s strašnim pokom se je zračna ladja vnela in razletela od enega konca do drugega. Le oni. ko jih srečna pozicija v kari jim je omogočila predrzni skok še prodno so se plameni z bliskovito naglico razširili po celi zračni ladji, dolgi približno dva mostni bloka v Now Torku, so imeli nekaj prilike, da rešijo svoja življenja. Vseh tri in trideset mož, ki niso mogli skočiti navr.dol. je umrlo. En častnik si je zlomil vrat, ko je zadel ob tla ter je bil mrtev še predno so ga mogli spraviti v bolnico. Kapitan Dale Mahrv. poveljnik zračne ladje in njen glavni pilot, je umrl z rokama na kolesu krmila. Vstrajal je na svoji j>osto-janki do zadnjega. Obleka mu je zgorela na telesu in meso na prstih je bilo tudi obžgano, a prsti so se še vodno oprijemali kolesa. Zdrobljena masa, ki je udarila ob tla, je predstavljala pogrebno grmado tako intenzivne vročine, da so morale, biti agonije onili, ki niso bili ubiti, zelo kratke. Trupla so bila sežgana preko spoznanja in počasno delo izbiranja žrtev se je vršilo deloma s pomočjo j procesa elmlnaeije Ln deloma s pomočjo negorljivih predmetov, katere so nosili avijatikl v svojih žepih. Ko je bil seznam završen. je bilo med žrtvami enajst poročnikov, štirje kapitani in dva majorja. Prestrašeni opazovale!, med katerimi jih je bilo dosti veteranom iz svetovno vojne, so pohiteli proti goreči masi. Strašna vročina pa jih je ustavila na poti Nekateri med njimi Aso imeli med posadko prijatelja in znance in druge zopet je vodil tradicijonalni drzni pogum službe, — a noben človek bi r.e mogel priti skozi ta zid vročine. Sele potem, ko sr» trije oddelki požarne hrambe, kater se je organiziralo z velikansko naglico, zzerpali vse svoje kemikalije in ko je pričelo oh rod je iz aluminija izgubljati svojo rdečo barvo, je bilo mogoče približati se razvalinam. Nato ni preostalo ničesar drugega kot vleči iz podrtij obžgana trupla. Požar je divjal v razvalinah skoro pet ur in šele ob sedmih je bilo mogoče popolnomi( pogasiti ga, nakar so mogli ljudje udretl v razvaline ter iskati trupla ponesrečenih. Stvar bi lahko iznadla povsem drugače, če bi ne bil vodljivi zrakoplov napolnjen z vodikom. Negorljivi Helium plin se je upora- SESTURNI DELAVNIK ZAVRNJEN V WEST VIRGINIJI. Fairmont, AY. Ya.. 21. febr. — George S. Riaekett. tajnik Northern West Virginia Coal Operator* Ass. je izjavil, da si n* mogoče misliti šesturnega delavnika, kot je določen v resoluciji, sprejeti na konvenciji premogarjev v Tn-<.'»anapoli.su. — Premogarji so sklenili nekaj, kar bo še povečalo težkoee, ki so spojene s pravično uravnavo razmer v premogarski industriji. — Ni si mogoče misliti, da bi delodajalci privolili v tak načrt. Druge industrije so prišle r. viška svojih vojno-časnih stroškov in tudi mi moramo storit I to, ne le v blagobit oje lastne industrije, temveč tudi v blagobit cele ih»-žele. Pošiljateljem denarja m znanje. Ženeva, Švica. 21. februarja. — Kitova kost v mod ere u neke mle-de ženske iz Curiha je povzročila njeno smrt tokom vožnje s ski-ji. Vozila se je po strmem obronku navzdol s par svojimi prijateljicami, ko je padla preko nekega skiilnat^a roba ter obležala nekako dvajset čevljev spodaj v globokem snegu. Njene prijateljice niso pripisoval* padcu nika-ke važnosti, a ko so dospele na lice mesta, s:> našle, da je kitova kost prodrla njeno srce. To je že druga resree/t take vrste v Švici tekom tekoče zime. * Razorožitev Bolgarije. Veleposlaniška konferenca je pozvala bolirsrsko vlado, da v I smislu določb mirovne pogodbe, sklenjene ^ Neullyu. do 2.">. februarja odpusti vse asentirane vojake armade, žandarmerije in obmejne straže. Bolgarska vlada je odgovorila, da bo sicer brezpogojno izpolnila vse določbe mirovne pogodbe, prosi pa za od-goditev razorožitve do 20. februarja. ker s-2 ta dan vršijo občinske volitVe. pri katerih je žandar-merija neobhodno ]x>trebna. Kar se tiče obmejnih čet. katere štejejo 2700 mož. prosi bolgarska vlada, da se ji dovoli enoletni rok, ker se ie dosedaj za to stražo javilo samo 450 prostovoljcev. London, Anglija, 21. februarja. Iz zanesljivega vira se je izvedelo. da namerava ministrski predsednik Lloy 1 George v soboto odpotovati v Pariz, da se posvetuje z ministrskim predsednikom poin-< arejem glede različnih zadev, tt-l ajočih se odnošajev med Francijo in Angbjo in posebno vpraSa-nia genovske konference. O POTOVANJU. Za potovanje spomladi, poleti in začetkom jeseni je drugi razred na prekoeeanskih parnikih že več mesecev naprej razprodan. Že sedaj je ležko dobiti prostore drugega razreda za junij in druge mesece. Le malo prostorov je še na razpolago. Kdor bi tedaj hotel potovati prihodnje mesece v drugem razredu, naj nam takoj naznani, da mu preskrbimo prostor. Frank Sakser State Bank. Pri kr. poštnem čekovnem uradu v Ljubljani smo izposlovali, da dobimo vbodeče za vsako naše nakazilo izplačilno potrdilo s podpisom naslovljenea ali njegovega pooblaščenca. Sporazumno s tem ne bomo žanr, prej več razpošiljali dosedaj običajnih obvestil z označbo dneva. ko je bil odposlan denar iz Ljubljane ni zadnjo poŠto. Mesto teh obvestil bomo poslali za vsako denarno pošiljatev, ki smo jo prejeli dne S. decembra 1921 ali kasneje, izplačilno potrdilo s podpisom naslovljenea oziroma njegovega pooblaSeenea. Te vrste potrdila pa prihajajo večkrat le počasi z zadnjih pošt nazaj v urad čekovnega urada v Ljubljani, kjer se zbirajo in šele nato odpošljejo v Ameriko; radi tega ter drugih možnih zamud ram bo mogoče razposlati potrdila šele v približno devetih tednih od dneva, ko smo izdali pre-jemno potrdilo oziroma kakorhi« tro ista prejmemo. Denar pa bo neglede nato izplačan enako hitro in pod istimi pogoji kot do sedaj. Frank Sakser State Bank, GLAS NARODA, 23 FEBR. 1922 "GLAS HA RODA'' 1L«VBNIAN Df|LY * «... . _ ________>—il u4 PubitfM ft* ____:___J^. . , _ Milili iiniiMiimi fiiwrin 7 ^ • ' - |m PSANR IAKMH LOUI« •KNKDIH. Tfimrir " -;- PUM* at »min— *f »h* Corporation an4 AMnim of Abovi Offlclarai M Cortland* fttraot. Mwich af Manhattan, Now York City, K. Y. i --!----------- "ftUf Nara4a" v**kJ ian UvmmU »adaij la •»•sni kov. Ca aata lota valia IM M Aroarlka Za Now York sa coio tat« ; (7.M I« Canatfa MjH za pol iota . M* Ka pol lota . j tiNZ« laiaminia xa oWo tata WUJC Ka Mit irntm " - * I1JI_aa pot lota__ • LAt N A A • S A (Voles a* Oo Paopta) IPMM Dajr pi ^undaya and HatMar«, 4rjft ■ c rCptl— paarl* MJI ___ Advartfaarnonta on AptcmcnL feopirl kraa nuflplaa la liaiitt aa ap prtoMnjeJo- Z>onar na] aa MacoroM Mli« pa Kon*r Ordar. JU ipraiMKM kraja narofinlkov proaimo. te M MP tod prajfelo UtklMea atnaiiL da hftraja neJ<5«no naalornlka._ O L A • NARODA m BartiaaPt Strta«, »croupti ar (Mantiattan. Now York, N. V. TaCaphona: Cortlan'dt M78 POGLAVJE O DAROVIH. i i Vsak, kdnr jo kdaj pobiral darove, oziroma agiti-i ial v:\ ]m»hirnnje, ve iz lastne skušnje povedati, da je. ta posel sila nehvaležen in hritek. Tudi "ilepotrelniem miljone, ga m>ra imetij Tudi toliko, da preskrbi svoje najbolj potrebne s hrano, obleko in prenoeišeem. Vojna podivjauost je rodila svoje posledice, ki pa nikakor niso takšne, da bi jih mogel kdo postavljati; v oltar. Nikogar noeemo žaliti, toda prepričali smo se, da; je veeina prošenj prihajala od ljudi, ki niso bili popol-' noma nie potrebni. Pripetili so se eelo slučaji, ko je žu-| pan j »odpisal prošnjo "reveža" s pogojeni, da bosta ime-j ia vsak polovico dolarjev, ki bodo ccpifili od usmiljenih rojakov v Ameriki. Včasih sta se tudi domenila dva,J eden v starem kraju, drugi v Ameriki, kako bosta v znamenju moledovanja in temu sledeče dobrosrčnosti eiganila ameriške Slovence. Z žalostjo konštatiramo, da sta jih, toda ne z našim posredovanjem. , Sokolska društva so posebno vneto prosila za do-; move, bradlje, drogove, kozle in konje. Malokateri darovalcev je pa jnmiislil, da je "sokol" državna organi->a<-ija, «»d države vzdrževana in vdiujana svrham sedanje i "demokratične vlade'*. Pred sedmimi ali osmimi leti jo pobiral "Glas Na-j r«Kla" za nekega pogorelca v stari domovini. Nabralo se ji- toliko denarja, da si je pogorelec postavil brez j dol^a zidano hišo in druga gospodarska poslopja ter trosil denar po oštarijah še dolge mesece potem, ko; smo mi vstavili kolekto. Strašna nesreča je zadela rojake v Pueblo, Colo. Naš list je začel prvi pobirati prostovoljne prispevke zanje. Pri nas se je dosti nabralo in tudi drugod precej. Nešteto pomožnih odborov je izdajalo poročila, koliko se je nabralo. Vsak po svoji lastni bilanci. Njilmva sveta dolžnost bi bila objaviti, da so nekateri jugoslovanski reveži dobili po tisoč dolarjev od Ameriškega Rdečega Križa ter dobro opremili svoja zidana poslopja. Toda o tem ni nihče crknil nobene besede, (ilede stradajoče Rusije je ista stvar. TJazni "soci-jalistični" odbori nabirajo prispevke. S tistim, kar naberejo, niti kolektorjev in knjigovodij ne morejo pošte-,iui plačati. r v Kdor hoče pomagati, naj da svoj prispevek Ameri-' škemu Rdečemu Križu. To je največja pomožna organi-zaeija na svetu, ki res podpira in res pomaga. Loti se največjih in najbolj širikopoteznih nalog. V Rusiji je izbruhnila lakota Miljoni so umirali. Ivmalo bo pa napočil čas, ko ne bo treba nobenemu Rusu kruha stradati. v 4 Ameriški Rdeči Križ je rešil ruski narc>4 .pred najstrašnejšo smrtjo. Pravzaprav je pa dalo povod temu članku neko pismo iz domovine. Nekje na Štajerskem, blizu Rimskih Toplic je vpe-pelil požar veliko hiš in gospodarskih poslopij. Obupani rojaki so iskali pomoči — seveda v Ameriki. V ulogi posredovalca je nastopil neki pustolovee — 4 -..... • Slovenec iz Amerike — ki se je slučajno mudil Ham. Obrnil se je na nekatera slovenska društva v Ameriki in menda tudi na nekatere časopise. Nabrani tisočaki So romali v njegov žep. In še vedno romajo. Nesrečne pOgorelce pa vleče, da "mora pošiljatev iz Amerike vsak čas dospeti...*' Ko je bila njihova potrpežljivost izčrpana, so^ se -obrnili na nas za pojasnilo. Ta članek naj bo v pojasnilo vsem prosilcem in vsem onim, ki sprejemajo prošnje iz starega kraja. Dolar je predrag in preveč težko zaslužen, da bi ga človek tjavendan razmetaval. Stokrat premisli, komu boš dal. In natančno se prepričaj, če si bo obdarovani res streho nad glavo zakrpal ter prazen želodec navžil. Zlati mak. Anton J. Terbovec. Pisma sfrare zaveze so se včasih | začenjala s frazo: *;Jaz priniem pero v svojo desno roko... To sem tiuli jaz storil, eejo. Vsaka -tval- na svetu mora ime-ti svoje ime ali j>a vsaj številko. Ker šle-vilke ne maram radi njih siiho-|>arnosti, postavil sem »i na vrh 1 eg a dopisa sillmi in ilr/,avno evi-tko < "aliiorni.jt-: zlat i mak. tioltlcn Poppy ali E«=u*hliolty.ia ea-lifoniiea, kakor jo nazivajo botaniki. Maka je več vrst. velik« mti m l»arv. Spiuia me.il prijazne. n»*-tiolžne evetke. izv/eniiši (»no vrsto, od katere se pridobiva «»pi.1- Zlati kalifornijski mak ne spada v ti- - to ipregiešiio vrsTo; njegov edini namen je, hpšati polja, vrte iii livade božanske Calilornije tei- veii-čali in p; rt" i vat i na prsih južnih krasotie. Kj ali ga jaz zavidam! Časnikarji vzhoda in severa in ž njimi vred tudi nekateri lahkoverni čitatelji njihovih poročil fo-čijo krokodilove solze nad nami. ki moramo prenašati grozote kalifornijske zime. Saj ,je i-es hudo. ker nal boginja zime ne privošči niti toliko snega, da bi si mogli napraviti malega sneženega Miklavža. samo par jut rov smo dobili slano, that's all! Led se je sicer tudi napravil na nekaterih lužah, a drsyiti se nismo mogli, ker je hila ledena skorjiea tako tanka. da se je vdrla pod odraščeno strnisčno žabo. Tako je tudi ta zimski spori .šel po gobe. Pa še na to senco zime je bilo treba čakati dolgih .štiriintrideset let, tako da je mnogo nepočakljivih odšlo v večna lovišča, ne da bi bili videli ✓.imo. Neke nedelje je padal dež in ni iti deževnimi kapljicami je parki at zaplesalo par ducatov! snežink. Kodrolase glavice zalili j ( alifornijčank sro se tako.j poja-[: I vile na oknih in otroci so zadrvilij i na ceste, da si od bližje pogledajo, j te čudovite bele muhe, kakoršnili ( še niso videli v življenju. Xjih ve-' sel je pa je bilo kratko, kajti že po i par minutah ni bilo videti ničesar I kot navaden moker dež. Višje v j ijrorah jja se je sneg vendarle pri-j 'jel za nekaj časa. Nočne slane so1 : res nekoliko prizadele oranžne i ] nasade in tudi nekatere nežnejše J I cvetke, da so žalostno povesile' j glavice. Kmalu nato pa so iz p"p-j kov kljubovalno pokukale druge. < češ, tako-le se pa res ne damo! Druge so pa cvetele kar naprej, trdno uverjene, da tu ni zime in je ne sme biti. t 'alilornia, pa zi-.ma, pejte no spat! Kmaln za tem jsledili ilobreniu vzgledu maiid-•jlji. neke vrste slive, japonske 1 č rešil je, vrtnice, lilije, priniule, marjetice, vijolice in zlaiti mak. Listi severa in vzhoda so vpri-zorili nato hud potres, >pecijeIno za ('alifornijo. Najbolj čudno pri tem je bily, da ga tu nismo nič J slišali. Je precejšnja uiuetnczst. da! vedo za kalifornijske pistrese ti-j so če milj oddaljeni časnikarski' junaki, mi pa tako sladko spimoj da se nihče ne zbudi, niti ne sko-j ■ tali iz ]»ostelje. Kaj povzroči tako trdno spanje, je še nerešena uganka ; mogoče iskreče vinee, mogoče žametno mehka klima. Opij gotovo ne, ker opija se ne pridobiva iz našega zlatega maka. Naši tanner j i že pridno orjejo * polja, snažijo sadno drevje, obrezujejo in sadijo žlahtno vinsko _ trto. Na miljone trsovih sadik se je že ali se še bo posadilo to spomlad. Evangelij sv. Vol stead a ni v nobeni državi Iva j prida vkore-ninjen. v Californiji pa najmanj. " Južna živahnost, prostodušno^t in - razpo6>aje«iost ne mara za hinav- [sko proliibistično lemonaido. Samo [poglejte jasne, odkrite obraze vse-i naokoli; v njih ni hinavščine. In velike, jasne oči naših Ijubeznji-jvih: kol cvetje zlatega maka! Dolga vi-sta prol'esijonalnih čr- fnoirledov je trdila, da sloveča i clevelaiidska konvencija ne bo ro-!dila nrkakih sadov in usjtehov. Jaz vam bom dokazal, da se iz-jplača biti optimist, vedno in povsod, kajti prvi iis,]»«-ii je ž<- tu. Te .dni sem namreč dobil poročilo iz ptjjllove dežele, da so posledice ,- ledeče: Junaški Valentine i/, pe-1 linove dežele je za Valentine's ' Uay, ».-ziroma še nekaj prej, pri-irčal A Cleveland in izvabil s se-, l»(t.j sladko ptičieo kot. najprimernejši "Valentine ". Lukral so mu J rekli: "Ti -— tie", možak pa j iii ' .(>- pokaral, da se motijo. se za Valentinovo ženijo vsi jitiči, j zakaj pa jaz ne V" .je dejal. Toli-! ko časa so ga klicali *'Ti-ne", da se je razjezil in maščeval s tem. j da si je pridobil lastninsko pravico do imena To-maš. I pani, ila bo njegovo maščevanje neizmer-jno sladko, s*aj so ebvelandske ' cvetke skoro ravno tako ljubke i kot naš kalifornijski mak! Ptiči, kot rečeno, so se poženili na Valentinovo, zdaj so tu na vr-1 si i mački in žabe, oziroma žaba t ji. Marda so tako civilizirani, da se hočejo pc-služiti izrednih privile-'gijev, ki jih v tem oziru daje sv. Predpusl. ali pa ne morejo ustavljati ^ili kalifornijske ]»o-mladi. tla bi čakali prvi na mesce j sušeč, drugi j>a na zelenega Jui ja. Ivar na jok mi gre, ko poslušam v srce segajoče koncerte, ki jih j prireja zaljubljena, dolgoki'aka žabja mladina. Ponoči pa dostikrat Npati ne morem radi mačjih ■serenad, ki s,* vršijo i» ime v doglednem času izpre-menilo na To—maš! I'sta, sladka usta ideala so zamrznjena, srce je zamrznjeno, tinta je zamrznjena! Ni čuda. če, šetajoč ob zalivu (Jol-den fiate, pod šuštečimi palmami juga, med cvetjem zlatega maka. žvižgam tisto: "Oglasi se. ti cvet deklet : pomlad se spet . . . ! ■M';-" ~ 1 Iz Jugoslavije. Silen vihar in sneg v Dalmaciji Y Splitu in okolici je divjal ^i len vihar. Pa mik i mogli m v luko. ne iz nje. ^Fnogo ladij j^ moralo ostali na odprtem morju Čez 20 le4 je letos zopet zapade sneg na otokih livar in 1 inn". Električna železnica. Na seji mestnega zastopstva v a raždinskega _se je obravnavalo vprašanje izgradnje električne železnice Varaždin-Varaždinske To-i j d ice. Mestno poglavarstvo je sporočilo, da je Splošna stavbna drn-I žba v Mariboru poročala, da se z' realiziran jem projektirane želez-[uice ne bo moglo prej j»ričeti, dokler ne bo Varaždin priključen na elektrarno v Fali in s tem za-sigurana struja za pogon. Mrtvec v občinskem vodnjaku. V Ivanien v hrvatskem Zagorju so iz občinskega vodnjaka potegnili tmrplo človeka. Zdravniki so ugotovili, da je bil mrtvec že najmanj 14 dni v vodnjaku. Ni kdo ni slutil, da se nahaja mrtvec v vodnjaku, dokler niso začeli črpati iz vodnjaka tudi človeške lase. Ko so začeli preiskava!i vodnjak, so našli v njem truplo vpokoje-nega orožnika Ivana Laškarina, ' ki je šel prostovoljno v si rt. Peter Zgaga V ameriških listih se marsikaj ita. toda kaj takega pa se ne. Veliki nev verski dnevniki imajo poseben oddelek, v katerem ponavadi kaka ženska odgovorja na vprašanja nilečozol nih zaljubljencev in degeneriranih zakoncev. ' " Vsa tozadevna vprašanja spadajo v okr:ije neumnosti, vsi od-go\«»ri nanje pa v kiimmal. Zadnjič je vprašal nekdo r.a svt-t s sledečimi besedam?: — Preil dvenr i<*i seni se seznanil z mlado dek'ico, ki me je rada imela in jaz njo. Poročila s\ a se. Njena ljubezen se je pa koialo ohladila. }Zvc'-er me je za-čela zapuščati in ni hotela vee-go-v: >»■ i 1 i z m'-noj. Prosim. cla»]te m.* dober svet. kaj naj storim. Jaz sem \ ( s obupan. Sama V-ozja previdnost je napravila v Amerik" pohibieijo. ( i hi ne bilo prohihl-c>'e. bi gotovo v pijači vtopil svojo žalost. * * * Jaz bi dai otnipar.cu naslednji ( dgovor: — (V k;>.j takega nameravaš, prištedi p-u* dolarjev, vprašaj prvega jxdiemana, ki 'jra si-ečaŠ nr* cisti, ^a ti bo pove.;ih»t \ pijači vtopiš. Niti JWI bh-ka dale' ri ne bo ireba iti. • ■ * To je približno tako kot če bi kdo vzdihni'- Sam.i božj.t sre.';:. da j<- v newv(-rški državi uveljavljena SnHivM'iova postava, ki pre poveduje nošnjo revolverjev. Cc Vi te postave ne biio, bi se goto- \o ame Žalosti ustrelil. * * * Prijatelj i\i je šla h prijateljici gledat otroka. — Tak je kot njegov oče — je rekla. — Meni se tudi zdi — je odvrnila srečna mati — da je svojemu očetu podoben. Moj mož pa p^ vsej sili zatrjujuje. da je njemu nodoben. » * * Kaj j«1 najtežje na svetu ? Ka.; je na sveti! nemogoče? Odgovorov dosti, pravilnih it lepra viluih. Nekateri ratrjujejo. da je nemogoče dobiti žensko, ki bi drža bi jezik za zobmi. Neka starc.krajske gospodinjii je mnenja, (ht ni mogoče bolho / rokavicami \ jeti. T-;t.< vrjamem človeku, ki pravi, da .k nemogoče poročiti se ; dobro i nsk :. ker so vse dobre 1 ženske, bodis že pc-ročene. bodisi ostane;o samice. Jaz bi pa t ekel, da je že zda v Iz Slovenije. Smrtna kosa Na svojem ]H»s<'stvu v Slivnici pri Mariboru je umrl narodni po-Jslanee Fran Pišek. Namesto njega j je poslanec za skuj>ščiiio Fran Že-bot. urednik v Mariboi-u. V Ljubljani je umrla l"cšida Magister, vdova CMestnega nadzornika. V (lornjein Gradu je umrl r >d-bmi 1'eplakovi sinček. Nesreče in nezgode. Matevžu Cvirnii. gozdnemu delavcu na Jezerskem, je pri delu padlo deblo na levo nogo in mu jo zdrobilo. Luka Žnidaršič, posestnikov mu iz 1'odeerkvc, je v domači veži spodrsnil in si pri padcu zlomil , levo roko. i Josipu Štrusu. sinu tratikanti-i . j nje v (Jrosupljem so -^e splašnt Ikonji in /..dirjali. Zadeli so z vo- j/.om neko češnjo, pri čeiner jt (padel Strus z voza 111 se poškodo-jval na levi nogi. j Jiisipina Kozlevčar. užitkarjeva fžena i/. Petrušne vasi ypri Stični, i 1 je šla domov na od» r poda. Kar se je vdrbi deska in ženska je pa-. ta na pod ter si zlomila desno i i noir( j Terezija Brglez. kuharica, jt , i pred kavarn<» Prešeren v Ljublja I jni padla in si zvila levo nogo. I nietni Alojzij Korifnik, sin j vdove po rudarju v Trbovljah, .'našel doma preti nošto diiuimitm i i 1 jpatroiu. Vzel j< iglo iti hobd i/. '* kopati >i»rti 'dnik, da bi rabil potcu ,]»art' no za natikalo lia svinčnik ISmodnik je pri tem eksph. in.d »t 'jodtrgal th-čku na desni roki tr prste, mu razmesatil na levi dv: l 'in ga poškodoval tudi po glavi il J trebuhu. i i Podobna, n. -i-r-ča je zgodili , tudi 1 ."»letnemu Josipu Volku, -i . iiu bajtarja iz Lipljittj pri Gro j supljem. Diuaiiiiina patrona nit je pri izpraznjevanju eksplodira la, pri čemer ie izirubil Volk tr i I>rste leve roke. Ivan Kunaver. kovačev sin i: 1 .Ježice. se je peljal v mraku do j'Utov. Ko je skočil raz voza, je pri dirja! mimo brez luči avtomobi i-------- j naj lieiuogoer izti.initi iz amerl-1 j škega Slovenca cent — za mi ljo:id'»!jirsk" tf-nd. • * * Pravijo, da je pater Ska za pro ■ dajal avtomobil, i j Svojo robo je hvalil kot zna b r. on. Kot v podkrepilo svojih !•»■> . -ed s- ie razčel just il : -J — Avtomobil je izvrsten. Pomi-zr slife. uiti enetra eeiita še nisejp plačal mehaniku, t j K upe.1, ki je pa mehanika pra\ J dob»-o pt^n.d, je* prikimal rekoč -! — Saj vem, da ne . . . tovarne Titan v Kamniku.;ga podrl na tla in vrgel ob cestni i je imel tudi dežni plašč in zimsko * suknjo sumljivega izvora. t Mo^i pri Veržeju čez Muro. Ta most se pridno gradi. Pri deln je zaposlenih IMt) delavcev. Mu-: bo dograjen do spomladi, če se posta "*i dobiti nadaljni kredi* v znesku 2 ntiljonov kroti. UČD3E. ŽELlSČA IN NAJ I KAZNOVKStTSEJŠA f -o Pišite po brezplačni cenik. T ;ii domača zdraviia t * ► katera priporoča msgr. Knelpp, ^ -< ► T i > imam vedno v /alogi. X j:: math. pezd:r t - > P. O. 772, City Hall Statloa^ ^ - New -lork City ^ ^ PRIHRANITI SVOJ ZASLUŽEK - JE KREPOST! ALI VEŠ, kako dolgo boš sposoben za delo? ALI ŽELIŠ imeti svoj dom in svojo rodbino v njem? ALI VERUJEŠ da si neodvisen, ko ;niaš prihranjen der^r v banki*' Da nikogar ne prosiš miloščine in posode? Vsakdo te spoštuje, ker ve, da si svoj v svojem 1 DELAJ, PAZI IN ŠTEDI — IN BODI SAMOSTOJEN! Pri nas nosijo uloge do nadaljnega 4% na "special interest account". Pokritja z najboljšimi državnimi in mestnimi bondi. Državno nadsorstvo. Vloge pošljite po pošti potoni "postal money ordra" vsak teden ali vsak mesec. DO ^ , , c FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortland t Street, . , , , n , New York N Y glavno zastopstvo Jadranske Banke * _________________________ Representatives of JADRANSKA BANKA Belgrade. Jugoslavia 3AVCA ADRIATICA Trieste Italy ADKIATISCHE BANK Vienna. Austria frank sakser state bank NEW YORK, N. Y. _____k Condensed Statement of Condition As of December 31, 1921 RESOURCES LIABILITIES Cash : : : $ 2.392.0« C apital : * : : S100.000.0& Due from Approved Re- Surplus : : : 50,000.00 serve Depositaries, less Undivided Profits : 20,672.31 offsets : : : 56,590.06 _ , „ . n . " , r t Banks, Bankers Due from other Banks, _ . Bankers & Trust Com- & Trust Companies if3.80.i„>l panics : : i 214,293.9© Sperial Interest Accounts 93,211.78 Stork & Bond Investments 132„962.21 Reserve for Taxes : 4,300.00 Aeerued Interest : : other Liabilities : : 4,791.23 Other Assest : : 9,012.64 $416,778Jifi $416,778^6 GLAS NAHODA. 23. FETVR. 1922 ui KATOLIŠKE JEIHOTE VSTANOVLJENA LETA 1?98. GLAVNI URAD ELT MIKN. INKOBPOKIKANA LETA 1900. Olaml Predsednik: RUDOLF PERDAN, 033 E, 185th St. Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pear! An, Lcwlm, O. Tajnik: JOSEPH PISHLEK, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BKOZICH, Ely. Minn. IIlDjraJnik neizplačanih suirtnin: JUH X MOYKRX, 024 N. 2nd Ave., W. Daluth, Mina. Vrhovni tdninilk: " Dr. JOS. V. GBABF.K, 843 E. Ohio Street. N. S.. Pittsburgh. Pa Ntdurni odbar: MOHOR MLADIČ. 2003 So. Lawndale Ava, Chicago, I1L FII AN K SKHABEC, 4822 Wa&hington Street, Denver, Gola Porotni odbor. LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. GREGOR J PORENTA, Box 170, Black Diamond. Wash. FRANK ZORICH. «217 St. Clair Ave., Cleveland. O. kdrolCTainl odbor: VALENTIN P IRC, 619 Meadow Ave., Rockdale, Jollet, I1L VACLINE ERMENC, B39 — 3rd 8tr»et, La Sail«, 111 JOSIP STEilLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Cola ANTON CEI^ARC 700 Market Street, Waukegan, UL —- Jednotlno uradno glviailo: **Glaa Naroda"*. - Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne počil J a-t»o naj se ikjAUJkJo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj ee pofiilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov ln bolnifika spričevala naj se pofillja na vrhovnega zdravnika. Jugoalovanaka Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor Celi [>ot>tatt Hud te organizacije, naj se zglasl tajniku t)ljli-rega drufitva J. S.. K. i Za ustanovitev novih druStev •e pa obrnite na gL tajnika. Noto druJtvo m lahko v stanovi t 8 člani ali članicami. Dopis. Kaj je treba vedeti o dohodninskem davku? Rok za prijavo in plačilo davka zapade 15. marca. vlož: neresnično in goljufivo prijavo, ima davčna oblast pravico, da mu zviša davek rd 2.1 do 30 od STO. (Jugoslovanski oddelek F. L. I. S.) ( as je tu. ko mora vsakdo misliti na. plačan je dohodninskega davka. To jo stvar, ki se tiče skoraj vsake odrasle osebe, državljana ali inozemea. tako da so vsi ljudje, ki stanujejo v Združenih državah, dolžni obračati svojo pozornost i:a ta predmet. Zakon aahteva. da treba vložiti prijavo o dohodku tekom leta 1«21, najkasneje dr> 15. marea — 1922 Vložitev take prijave se i-menuje "to file an income tax return." Prijava dohodka se vrši s tem, da s- izpolni posebnž for-mnlar in polje (lavi'nrnm uradu. Ta urad pripravlja in razdaja take formnlar je (return blank). — Davkoplačevalci. ki so lani prijavili svoje dohodke, dobiva ;o tak formnlar po pošti; če pa pa kdo no dobi. se no more s tem opravičevati. marveč mora sam preskrbeti tak formnlar. Tudi plačilo davka ali vsaj prvega obroka zapade dne 15. marea. Kjer davek znaša razmeroma malo svoto. je najboljše plačati vse takoj. nI i ako d^vkoplnfeva-leo tega no more storiti radi previsokega zneska ali pa radi drugega teli in etra razloara. smo plavati syij davorf v štirih ob rok "h; — prvi obrok treba plačati istočasno z vložitvijo prijave, ne kasneje kot 15. marca. Vsi oni. ki ne prijavijo svojega dohodka ali no plačajo dolžnega davka, zapadejo kazni. Zakon, r.a podlagi katerega so lotos pobira dohodninski davek, jo novi davčni zakon od 1. 1021. .katerega jo predsednik odobril dno 23. minulega novemto-a. — Novi zakon uvaja precejšnje iz-premiem.be nasproti staremu zakonu. Tli sledi pregledni izvleček o najvažnejši določbah teira zakona. v kolikor so tičejo oseb ka-terih dohodek ne presepra #5000 ta leto. Kaj vsak pazno pret"ita ta pregled. tako da bo znal. kako izpolniti svojo prijavo in koliko davka mu je plačati. Ta članek je bil pripravljen on Foreign Language Information Service in odobren od Bureau oT International Revenue. Kdo mora prijaviti svojt. dohodke Sledeče osebe morajo podati zapriseženo izjavo, v kateri naj na-vedejo poseboj vse svoje dohodke kakor tudi odbitke, flo katerih so upravičen: 1. Vsaka oseba, ki je imela tekom minolega leta čisti dohodek od itilOOO, ali več. ako je samskega stanu, oziroma ako je v zakonskem starin, ali mož in žena r,e živita skupaj. 2. Vsako oseba, ki je imela tokom m.nulefM leta dohodek od $"2000 ali več, ako je v zakonskem stanu in mož in žena. živita skupaj, in 3. vsaka oseba, ki je tekom dav enega !?tc imela surov (brutto) dohodek od $5000 ali več. brez o-z:ra na znesek čistega dohodka. Pod sedanjim zakonom, ako mož in žena živita skupaj in imata skupen čisti dohodek od $'2000 cli več oziroma skupen surovi dohodek od .^5000 ali vee, tedaj 1. mora vsaka izmed nju prija-\iti svoj dohodek, ali pa 2. dohodek ebeh naj bo pripravljen v eni rami skupni prijavi. — Ako dohodek poedinca ali pa skupni dohodek žen? in moža ne presega zgoraj navedene svnte. n? treba vložiti nikake dohodninske prijave. Ako davkoplačevalec sam ni v stanu napraviti prijave, naj se prijava izvrši potom upravičenih polnomoeeneev ali potom varuhov ali drugih osoh. "katerim Je bila dana oskrba a ženske eanikame. Živite pravilno. To vas »ne ne stane. Zakaj bi t .rej ne živeli.' IV. uokater li hišah imajo pljnvalnike. pa je krog njih več pljunkov kot v njih. Nekateri se morajo naučiti pljuvati t i. in. kaiim - je treba, te enkra1 zgrešite, ima to lahko usodepolne posledice. Ravnajte s > po mojih navodilih, in slučaji nalezljivih bolezni se bodo skrčili. Dr J. V. Grahek.- White Valley, Pa. Kvr sv redkokdaj vidi kak dopis r/. naš«' slovelLstke naselbine. • i i • prosim, da meni natisnete .par vrstic. | Tukajšnji premo go rov, ki je iast Pittsburgh Coal Co. ali Del-, niont Mine, obratuje v:>ak dan.! Nekateri še precej dobro zasluži-j jo, da s<* vsaj pošteno prežlve, ali] nekateri pa tudi s-lalw, kakor ima! kateri prostor v jami. j Tukaj so tudi začeli delati dr-j /avno cesto (State Road) iz Ex-1 j»orta th> Delmonta. Iz Delmonta do Cireentiburga je že narejena. Cesta bo iz cementa. Frank Jelovean je tudi začel| delati. Dne 21. junija 1h> dve leti,| k(» mu*je bilo rokt» zlomilo. Zda j j je toliko boljši, tbi je dobil službo čuvaja. V Prosveti -s**m videl več dopi-si,i v iz Kxporta. Kakor sem sprevidel, dopisi niso bili iz Kxporta, ampak iz .Jamison, ali kakor nekateri nazivljajo tudi Irwin (Jas Coal Co. No, !>. Nadalje sem opa-jil v prej omenjeni naselbini, tla hočejo nekateri rojaki imeti tudi svoje društvo in kot sem raz videl, >o eni za to, drugi zopet za drugo. V nekem dopisu pravi dopisnik, da se v njegovi naselbini ne izplača ustanoviti društva, s čemur bi se t'-.di jaz strinjal. Jaz sem že z več tamkajšnjimi rojaki govoril in vsa/ki je rekel, da ne bo dolgo tam. Da pa ne bodo rojaki mislili, tla sem kaj nasproten, povem, da nisem, ako hočejo društvo ustanovili, o ne, in ako ga bodo ustanovili, bi jaz> priporočal, da ga pri-klopijo k Jugoslovanski Kat. Jed-noti. .Mogoče bo kateri rekel: O ne, k tej pa že ne, ker je katoliška ali fanška. To ni resnica, da bi bila toliko katoliška, kot je nekateri imenujejo. Vsaka jednota ali zveza je dobra, ako boš ti plačeval svoj mesečni asesment in izpolnjeval pravila, pa boš dobil, /.a kar si opravičen. Ako pa ne izpolnil ješ, kar imaš izpolnjevati, pa ne boš dobil, mapari ee je socialistična a;li farška .jednota. Jurij Previč. " V pojasnilo. VABILO na maska rad no vernico, katero priredi društvo sv. Jožefa £tev. 53 JXKJ. v Little Falls, N. Y.. s sodelovanjem Slov. Narodne Godbe na pustni večer dne 28. febr. 3922 v pi«os*onh na 36 Danube Street. Maskam se bodo delile nagrade in sicer: najpomembnejši, najlerpiši in najbolj smešni. Za dobro zabavo ter postrežbo* bo skrbel ve-m lični odbor. Na veselo svidenje! Ni bil moj namen odgovarjati na protest društva st. 20 JSKJ.J priobčen v glasiilu JSKJ. z dne 19. i januarja t. 1. ker se ne čutim po-1 polnoma nič krivega, ako seni! prodal moje hiše. Ker je pa želja glavnega mtbom JSKJ., naj navedeni sle« leč o: Prvič moja obrt je bila i><*pol-noma uničena ui jaz kot nečlan unije C. M. \Y. of A. nisem iiucl nikake podpore ne otl unije, ne od društev. Motel s.-in prodati nekemu krojaču ji ko sem vpra-šiil pri P. t ". C. Ci>., na katere zemlji sem imel jaz moje hiše, viu dijbil o«l-govor »hI superinteiidenta. da ne morem prodati nikomur drugemu kot tistemu, glede katerega mi kompanija dovoli. Tako se je glasila pog.xlba med lastnikom hiše in konvpanijo. Zatorej sem jaz prodal hiše Mr. Ilosliens-u. Ko sem ga vprašal, ako on kupuje hiše za konpanijo, mi je odgovoril, da ne. On je rekel, da je trn trgovce z zemljišči ter namerava odpreti v Hlačk Diamond, Wash., office, kar je tudi storil. Ako je on kupil moje hiše za kompanijo. mi ni znano akoravno je v resnici dal v najem stavkolomeem vse hiše, katere je že pivj. ko sem mu jaz prodal, kupil, nekaj čez deset, in celo od prenu*garjev, kateri so dobivali podporo od U. M. W. of A. Nadalje moram še omeniti, da sedaj prtxlajajo vsi premogarji svoje hiše naravnost P. C. C. Co. in zato jim bo še unija zgradila novih hiš na linijski zemlji. Seve-dada za člane unije in tiste, kateri »o imeli kako obrt in tudi hiše na koirrpanijski zemlji, za tiste ne bo unija naredila nič, ker se je unija ofieielno izrazila še preje. da z nečlani l\ M. W. of A. nima nič opraviti. Cpani, tla bo glavni odbor, kakor tudi društvo št. 29 JSKJ. razumelo razmere iz tega pojasnila. Ako so jim pa vidi jmtrebno in pravilno, me smejo staviti pred porotni odbor, za kar sem vedno pripravljen se zagovarjati iu me ludi niti najmunj ne skrbi, tla bi bil kaznovan. Pozdravljam vse člane in člani-ee JSKJ. fl. J. Po rent a, član društva št. 32 JSKJ. in 1. porotnik JSKJ. 2010 Beacon Ave.. Seattle, Wash. VABILO. Lorain, Ohio. Tuka.j bomo imeli 26. februarja veselico, katero priredi društvo sv. Alojzija št. 6 .TSKJ. Pričetek veselice bo ob 7. uri zvečer v Mr. Al. Virantovi dvorani, 28. St. in filobe Ave. Igrala bo slovenska Victor godba iz I/oraina. Vljudno ste vabljeni vsi člani in članice, bližnji in dalnji. Vabi se tudi drugo rojake in rojakinje, da nas ] hi set ite v velikem številu, ker čisti dobiček je namenjen ca rezervni fond za * priprave prihodnje konvencije JSKJ., ki «e bo vršila v Lorainu leta 1924. Za v-.ie potrebno bo skrbel društveni odbor. Skl^p redne društvene seje z dne 19. februarja je. da je vsaki član dolžan vzeti za $1.00 tiketov, če pride na veselico ali ne To bo šlo v korist društvenega fonda ali blagajno. S sobratskim pozdravom Louis Balant, preda. Dohodki priselniške uprave. Kakor znano, mora vsak priseljenec, prihajajoči v Združene države. plačati takozvano glavari-no C head tax.) Kakor je razvidno iz letnega poroeila? ki ga .je izdal Secretary of Tjabor za minilo fiskalno leto, so prejemki iz te pristojbine znašali tekom te dobe $.697,000. katera svota gre v splošni zaklad finančne uprave. Razun te svote so priseljeniške o-llasti v razniii pristaniščih iztir-jale $324,340 na globah proti pn-robrodnim družbam ali upraviteljem prišedših parnikov. Ta svota jo za $170,130 večja kot leta 1:»20 in predstavlja največjo svoto. ki je bila kedaj pobrana na globah. Ostali prejemki znašajo $46.528. Vsi stroški za upravo prišelje-n;ške službo, za fiskalno leto 1921 so znašali J^.SSS.ZBS nevstevši $112.500 za poprave poslopij !n čolnov na Ellis Tsland, Radi tega znaša čisti aktivni prebitek te vladne uprave $2,057,163. Kdaj in kje naj se vloži prijava o dohodku? Prijava o dohodkih se mora spisati in vložiti najkasneje do vštev-ši 15. marea. Prijavo treba vročiti ali v posla ti davčni oblasti onega okraja [ District), k jer davkoplačevalec redno stanuje ali dela. Ako on nima rednega bivališča, naj vloži svojo prijavo pri kolektorju v Bait i mo re. M a ry 1 and. Surovi dohodek. Dohodninske prijave morajo z:, po past i vse dobičke, zaslužke in prejemke kakor so . 1. Plače, mezde ali nagrade za vsakovrstno delo, naj bodo izplačane v gotovini ali na kateriko li drug način; 2. prejemki, izvirajoči iz Izvrševanja kaleregasibodi poklica obrti, t.rgoVme ali kateregaslbodl trgovanja, kakor tudi dohodki iz premičnin rdi nepremičnin; 3. dohodki i/, obresti, najemnin, dividend, vrednot. 4. iz vsakega drugega vira. ako ni izrecno oproščen od davka. Davka prosti dohodki Sledeči dohodki $o prosti davka in jih ni treba vključiti v surovi dohodek davkoplačevalca : 1. Posmrtnine, Izplačane po smi ti zavarovanja; 2. prejemki, ki jih davkoplačevalec, ako je zavarovan za življenje. prejema v povračilo plačanih premij, bodisi pred ali po izpla-čljivosti zavarovalna police; 3. vrednost lastnine, ki jo davkoplačevalec dobi kot dar. odka* ali zapuščino; 4. obresti iz državnih ali občinskih zadolžnie (bondov) ; obresti iz federalnih bondov, v kolikor je bilo to določt-uo ob n.iihovi izdaji; 5. vse svete, prejete na podlagi zavarovanja za slučaj bolezni ali nezgode ali nn podlagi kakega delavskega odškodninskega zako-ra kot odškodnina za poškodbe rli bolezen; zraven tega tudi vsak znesek, prejet bodisi vsled poravnave ali tozbe v odškodnino za nezgodo ali bolezen; 6. vsak znesek, \ /ejet kot vojna odškodnina na podlagi zakonov o "War Risk Insurance" ar "Vocational Rehabilitation", — kakor tudi vse vojaške poiiojni-ne; 7. pod surovim dohodkom nena-stanjenega inozemea se umeva le surovi dohodek iz virov, nahaja-jočih se v Združenih državah. Čisti dohodek. Cisti dohodek je v zmislu davčnega zakotni surovi dohodek, od-števši sledeče odbitke (deductions) ; poslovne stroške, nekatere obresti in dividend* posebne vrste. takse, izgube, neizterljive dolgove, padec na vrednosti, amor tizacije. prispevke k nekaterim dobrotvornrm organizacijam — (vkolikor ti ne presegajo 15 odstotkov e "s tega dogodka). Osebni odbitki. Ko jo -davkoplačevalec izračuna? svoj čisti dohodek naj odbije od istega takozvane kredite alf oprostsitve (exemptions), do katerih je upravičen za sebe. svojo ženo ali otroke in druge odvisne osebe. Te oprostitve so sledePe : 1. Ako je kdo samec oziroma samska ali pa. ako je poročen, a ne živi skupaj z ženo. naj odbije znesek $1000; 2. ako je poročen in živi skupaj z ženo, ali ako je dotienik pogla-vrr družine, (naprimer vdovec r, o1 roe.:). naj odbije $2500. (Ako ves čisti dohodek ne presega svote $5000); Povračilo preplacanih davkov. Ako davčna oblast ob pregledu je nekdo plačal več davka, kot Je po zakonu dolžen, bo kolektor takoj vrnil davkoplačevalcu pre-plačano svoto oziromi- pripisal jo davkoplačevalcu v dobro, ako Je 'sti še dolžan kako drugo svoto na dohodninskem davku, in to ne da bi bilo treba davkoplačevalcu iz-leeno zahtevati povračilo. Občinske voiiive na Primorskem. 3. za vsako odvisno esebo, to jo c»troke in druge oskrbovance (no pa moža ali ^no). katerih vzdrževanje je v glavnem odvisno od davkoplačevalca, naj isti odbije po $400 za vsakega, ako taka odvisna oseba ni še 18 lot stara ali p? se druge.ee ne more vzdrževati samo sebe vadi duševne ali telesne onesposobi jenosti. ftlede osebnih oprostitev (personal exemptions) in oprostitev r.a odvisne oseb*.» (exemptions for dependents) velja davkoplačevalče-vo stanje, kakršno je bilo zadnjega dne let i. za katero se plača davek ; naprimer davkoplačevalec k' se je poročil koncem lanskega decembra, ima pravico odhiti —i $2500. ne pa oni. ki se je poročil po Novem lotu. Do teh oprostitev so upravičeni \si ameriški državljani, tukaj rojeni ali pa naturalizirani. kakor tudi vsi ino/.emci. ki imajo svoje redno bivališče v Združenih državah. (Z oz iron, na davščine st. smatra, da vsak inozemec. ki ni 1<* tu na prehodu, ima svoje redno bivališče v Združenih državah"). Tnozemci, ki so tukaj le na ♦prehodu. takozvani nenastanjeni ino-zemei (non - resident aliens, so upravičeni b* do osebnega odlrt-ka od $1000. rajsibodo samci ali poročeni. ki nimajo pravice do odbitkov 7;j odvisne osebe. Nenastanjen inozemcc bi bil nekdo, ki jc prišel v Združene države le za kratko dobo in namerava odpotovati, čini izvrši namen, radi katerega je prišel. Priseljenec. ki s«.- naliaj i v ,Združenii državah in še ne ve. kdaj se povrne v stari kraj. ako ?e sploh kdaj povrne, je v zmislu davčnega zakona nastanjen inozemee (resident alien) in jo upravičen do istih oprostitev kakor ameriški državljan. Česa ?? ne sme .odbiti? ' Ko davkoplačevalec izračuna svoj čisti dohodek, no smo odbitf od surovega dohodka sledeče postavke: a) stroške za vzdrževanje satno-£Ta sebe oziroma svoje družine: 1») stroške za nov-* stavbe (hiše) ali za stalne popravo, ki povečajo vrednost ijepremičnine; c) strošk.* za popravljanje poškodovane nepremičnine, ako je davkoplačevalec že odbil padec aa vrednosti; d^ pre.-jije, plačane za zavarovanje. Davčni odstotki. Ko je davkoplačevalec v svojr prijavi iz. ,'o'unal svoj čisti doho-Ick t kom davčnega leta in od-VI vso oprostitve, do katerih je upravičen, preostpje mu svota. od ':atore mora plačati gotov odstotek (rate o," *axation) kot dolžni lohodninsK: davek. Ta odstotek znaša zn državljane in nastanjene inozerner. Štiri odstotke, ako čisti dohodek ne preseda $4000, kar je čistega dohodka čez it4000, treba plačati S odstotkov. Kako se plača davek? Dohodnin?ki davek treba plačati najkasneje do vštevši 15. marca, istočasno z vložitvijo prijave o dohodku, ali pa v štirih e-nakih obrokih, od katerih prvi zapade ob času vložitve prijave •n ostali so plačljivi četrtletno. Ako obrok ni plačan pravočasno zapade v takojšnje plačilo vsa dolžna davčna svota. Davčna potrdila. Ko je davkoplačevalec izplačal ves dolžni davek, ima pravico dobiti od koiektirja pismeno potr-dllo o plačanem davku. ^^MP""^" ^m-jt vme t Kazni. Kdor ne plača davka oh zapadlosti ali deset dni po terminu, zapade globi, znašajoči 5 odstotkov od dolžnega davčnega zneska, poleg enega odstotka zamujenih obresti na mesce. Za zdravje mladine. Malokje so stori toliko za zdravje mladine, kolikor na Švedskem, kjer se goji šjxut in telovadba za dečke in dekliee po šolah z isto resnostjo kakor ostali predmeti. A tudi kopanje in plavanje goje že okoli deset let. V Stockhoi-iiiii imajo urejeno ne le [toletno kopel za šola» je in šolariee vseh šol nego tudi zimsko kopel, kjer se kopljejo licenci in učenke vsak drugi teden v topli vodi. Te zimske kopeli so urejeno za deset utVncev ali učenk; imajo banje in tuš. Kopajoči dobe milo. ščetke, lukavice za pranje in brisače, drug drugega namili, marslra in tuša. I/, banje gredo kopalci lahko v velik bazen, v katerem so more kopati 20 do so otrok skupaj. V vodi smejo ostati 20 do 30 minut. Vsak teden se kopljejo dečki tri dni in deklice tri dni. Po kopanju mora ostati mladina celo uro i'1 v kopelji. da so ne prehladi. Kožn^j bolezni in otekline zb-z so sedaj popolnoma izginile. Otroci imajo mnogo smisla za Miažnost šol* in rs*, čistost svoje obleke. Nadejajo se, da so jim s k »panjem vcepi za vse življenje ljubezen d<> čistoče in veda. NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam vsem rojakom, rodnikom ia prijateljem, da je moj brat KAI^OL ZGONO, dobro znan \ celem železnem o-k rož ju, umrl nagle smrti dne 28. januarja ob 10. uri zvečer v 48. letu svoje dobe. Pokojni je bil rojen v vasi Ded-nik. fara Rob pri Velikih Laščah, Dtdenjsko. Preselil se je bil v ta deželo pred š7. leti. in sicer v Ely, Minn, Pokojni je bil tudi člau JSKJ. izza ustanovitve, torej dobro znan po v.sem Mesaba okrožju. Bil je zelo priljubljen vsem zaradi svojega lepega značaja in dober za pomagati v vsakem ozi-ru. Pokojnik se je bil preselil pred 1$. leti v naselbino Ohis-holm, ^linn. Bavil se je z gostilniško obrtjo, še kruta in prerana siyrt pa je dohitela za točilno mizo. Zadela ga je srčna kap. Padel je In bil na mestu mrtev. Znak njegove rodoljubnosti je dejstvo, da je bil v treh slov. podp. društvih in v Moose Lodge. Znak njegove priljubljenosti je bil. da je bila njegova krst a preobložena z venci. Spi. vod se je vršil dne 31. januarja ob 2. uri pop. na Chis-holm pokopališče. Takega sprevoda ne pomnijo niti stari naseljenci. Iskreno so zah vil ju jem o vsem daro\alei*ui ^enčev, vsem di-u-štvom in sploh vsem. kateri so se vdeležili spre v otl a, ter vsem tistim, ki ste nas tolažili v teh bridkih urah. Žalujoči ostali: Marija Zgonc, soproga. Karol, Frank, Louis iu Leopold, sinovi. Ana, hčerka. Chisholm, Minn. Frank Zgonc, brat. Gilbert. Minn. V stari domovini: Oče. Henrik Zgonc, brat. Marija Zgonc, sestra. Še enkrat vsem srčna hvala! Ti pa, dragi moj nepozatbljeni brat Karol, v miru počivaj in lahka naj ti bo ameriška žemljica! Frank Zgonc, brat. frilbert. Minn.. 16. febr. 1922. t GLAS' NABADA. 23. FEBR. 1922 Klevetnikom Rusije. Inž. Jul Hilbert, v "Slov. Narodu." Potem, ko se je tri leta trudila, da zadrži sovražnika, dokler ne pridejo zavezniki na zapadu do .'ape, se je zlomila carska Rusija pod težkim naporom. Pretreslo in razočaralo nas je to takrat, toda pametni med ..ami .-»o govorili: Ali ni bilo nespametno, zanašati se na gnjilo carsko Rusijo, katere obstanek je hi! itak pega na evropski civilizaciji : Ruski narod j:* med tem delal i a vso mo\ da odvrne katastrofo. zagrabili .o za d"lo zmerni in radikalni lomijo, meščani, kmetje :n soci.jalisti. toda ves trud ie kil zaman, razkroja ni bilo mogoče zadržali. Tisti. ki s«. poznali ruske razmere, ivso bili jnav nič izne-oa«h*ni : Vsaj si- ni moglo drrig«-vr* pričakovati od ruske inteligence, ki zna le besedičiti in filozofirati. i i pa zmožna resnega dela. Države so polastili rieki l.top'sti, katerim so se. kakor povso-di pridružili korita rji in hijene, in ;ačeli s«, objaeati rel j*« svojem. i>a uveljavijo svoj- ideje in tla se znebijo nasprotnikov, so se posluževali metode, ki j« kar navadna v takih slučajih. Rabil jo je v rt are m Rimu tako demokrat Marin*. kakor aristokrat Sulla. v angleški l evolue* i' < 'mm veli. v franc« -ki Konvent. V starem Rimu sit jo imenovali proskri'.ejjo. v sovjetski Rusiji čj «zvyčajko. Sredstvo ,'e pa eno in isto. Ampak ves svei se je zgražal nad surovostjo in !»at barsavotu s.vj«-*sk<- Rusije, s boljševiškim režimom so prišli v oevarnost tars'* i dolgov: in mil.';:; »ie evrojtskegn investiranega kapitala. i>a reši t<- se je odločila Kvropa za intei \ eneijo. Denikin. Ju-denič, Kolčak. Wraiig I so morali no vrsti po kostanj. Za vojake ni bilo sile. Prišli -o. ki se jim je »komjnalo ca r: iii h korit, drugi so se žrtvovali za rešitev domovine, t-njim je potisnil orožje v roko obup n želja os vet • za uničeno domačijo in umorjene svojce. mnogo je pa bilo tak h. ki »•« v vojni našii edini izhod, da se preživijo v teh težkih časih. Toda. 1 akor so nastopale, lako s.> morale armade r.ojvt s pozorišea. X.' njn . poljskim ii ukrajinskim |»nsto!ovščinam se ;i j>os r«*«* ilo. p.-isiliii k popust 1 ji v« st i in zadnji up, tla Kvropa reši ; voje milja.de, je n -niies. Med t« m pa umirajo miljoni ruskih kmetov lakote. Uuuiajo tiho. kakor zna umirati h- ruski človek. In Evropa koiistatira z zaničevanjem, da pijani ruski kmel v svoji topi opatiji rajše živin«';« strada. 111» 1»• da Iii z \ilami v onemoglih rokah navalil na nzm;niki marzeljski zapisnik, ki se glasi nekako: *'V ton ča>u se je zbralo v okolici mesta na tisoče otrok iz cele Evropi Niso mogli naprej, ker i i bil« ladij, niso imeli živeža, so iiera« iii in morali sun zapreti mestna vrata, da ne pridejo K nam. Na zadnje s, je odločil go;p«,d Pore. da jih prepelje. Naložil ,ih je na svoje ladje, in jih « d[ « Ijal v Italijo. Vsi smo bili hvaležni gospodu l\»rcu. «la kis j«- r«*šil t«- nadlege". Nadlega ^ «bili župniku v l:i. stoletju otroci, ki s.» hoteli osvoboditi sveti grob. In nadlega so našim ljudem v 20 stoletju pripadniki r»aroda, ki s«- Je žrtvoval za naš.- < ,vobojenje. T«,da dovolj! Svetujem notranjskim in mariborskim tihotapcem in vsem, katerim so ruski emigrant je na potu. Ako zabavljate nad Ruse, delajte o na tihem in med štirimi očmi, ker posivi jam vse Oruge Slovence: odločno zavrniti po svoji volji vsakega, katerega bost«- slišal:, tla zabavna na Ruse. naj bo v vaponu. na cesti ali go-stilni. Treba naučiti mtše ljudi \>aj dostojno molčati. č« že niso pro-žeti bratskega čuta! Strašna usoda generala Sakarina. - Poroča Louis Bernheimer. Stara in nova emigracija. Tmamo v tej zemlji neko stru-jo, ki je nasprotna takozvani novi invgraeiji. češ, da se priseljenci, ki si jih predstavljamo p* hI j tem imenom, ne dajejo amerika-nizirati. Pravi ameriški narod — trdijo — je stvor jen «»d stare imigraeije. Pod "staro imigraei-»i pri tem predstavljajo severna evropska plemena, kot Angleže. Velše. Škote. Iree. Škandi-navce iu Nemce: pod novo imi-e racijo pa južno-vhodna evropska plemena, kot Italjane. Grke in vse Slovane. Pod pretvezo, da ti zadnji se :ie dajejo asimilirat!, j t. j. da se ne znajo prilagoditi J ameriškemu življenju, skušajo na '.sak način omejevati njih prise-j Ij« vanje. , Ali najbolj prosvltljeni Ameri-kanei niso hvala Bogu tega nine-' iija. tem j>t>gleilu j«- newyor-1 ska "Evening T1«isi." imela nedavno .'ako zanimiv uvodni čla-' nek. ki ga t n posnemamo: "Kajpada, oni se ne dajejo asi-1 milirati. ti 'hunkies* in *es*: ■avmi to tlokazuje. tla je bila se-' verna imigracija toliko boljša.' "Mnogi bodo gotovo mislTli, daj šlevilke o «!: žavi janst vu tloraslili i tujerodeev, ki jih je Census P.ii-! ivau ravnokar iztlai, opravučnje-jo to precej vtlomačeno, ali ja" ' ko površno domnevo. V Združenih državah imamo 12 iti pol mi-!jonov priseljencev. od katerih"! niti polov i -a — 40.7 od sto — m naturaliziramh ameriških državljanov. Izmeti vseli narodnosti imajo Velši fiz Wales na Angleškem i častno mesto. Nič manj kot 71.4 odstotkov izme«l njih ima drugi papir. Od priseljencev iz Nemčije, Švedske in Danske je nad 70 od sto naturaliziranih ; o«l 0 iih i/. Angleške, Irske in Norveške pa nad no od sto. Poglejte pa na konee seznama! Poljaki. Ita-i.iani. Madžari, Jugoslovani in Leti komaj dosegajo .fK) od sto in Grki in Portugalci niti 18 od sto. Ali ne dokazuje to. kdo se daje amerikanizšrati Ln kdo ne? "Ni res, to ne dokazuje prav nič, ker se ne vpošteva jako bistveno dejstvo, namreč: čas. Pre-težna_večina priseljencev iz Brt-t<.nskih otokov. Skandinavije in Nemčije je že tukaj mnogo let. d->č i in oni iz južne ir. vzhodne Ev-rope so večinoma novodošleci. l^e-ta 1900 mi smo imeli ne manj kop - 782.000 priseljencev iz Velike Lritanije; leta 1910. jih je bilo 2..">72.000 in leta 1920 le 2.062.000. To pomen ja. da večina onih, ki so se rodili v Veliki Britaniji, so že tukaj toliko časa, tla njih sedanje priseljevanje, ki je sicer precej izdatno, zaostaja za številom o- 1 :h. ki umirajo. Glede Ne m tat-v je ista stvar — leta 1900 jih je bilo 2.813,000, leta 1910 pa 2.499,000 in leta 1920 (odštevši priseljence iz onih pokrajin, ki jih je Nemčija morala odstopiti) samo 1 mi-ljon 648.000. To staro priseljeni-štvo je imelo časa /h naturalizacijo. Ali kar se tiče na pr. Ita-Ijunov, jih je bilo leta 1900 manj N t pol miljona, a leta 1920 skoraj po I d ru g miljon. Grkov je bilo leta 1900 le 8.513. a 1G1.000 leta 1920. (Isio velja glede Slovanov.; \ eliko število izmed vseh teh ni še imelo časa. da se vdomači. Nemcev, ki imajo prvi papir, je ie desetinka od onih. ki so postali polni državljani. Ali število Ita-ljanov s prvim papirjem, ki hiti .to v državljanstvo, znaša dobro tretjino onih, ki so bili naturalizi-rani. (Glede Jugoslovanov poka-zuje zadnje ljudsk.) štetje, da izmed doraslih priseljeicev iz Jugoslavije je imelo 24.9 odstotkov drugi papir in 38.3 odstotkov prti papir: potem takem je razmerje teh poslednjih še bolj ugodno.) — Gospod (general, to je vino. le vino. Zdravnik je prijel nagega generala za vrat. — To je vino, ne pa kri. Vi niste prav nič ranjeni, — je vzkliknil zdravnik ter bušknil v smeh. Prav tako so se pričeli smejati vsi navzoči. General Sakarin je tedaj spoznal, da je izročen splošnemu posmehu ter splezal z operacijske mize. To je naravnost čudež, — je rekel. — Dajte mi obleko. Zebe 'me. Zgodba o čevljarju - miljonarju. Neka ruska grofica, članica ruske kolonije v mestu New Yorku. nam pripoveduje povest o generalu Sakarinu, voditelju belih čet proti boljševikoni. General Sakarin je pred kratkim umrl v Carigradu, oproščen zemeljskega trpljenja vsled ptomainskega za-*>t ropi jen ja. Nikolaj Konstant inovič Sakarin je bil visok in debel človek s pokonci stoječimi belimi lastni. Imel je vesele črne oči, rdeča lica in znan je bil radi svoje velikanske «ive brade, ki je popolnoma pokrivala njegova pi-sa. okrašena s križci in svetinjami. Sk«j/.i prve mesece obleganja Port A rt hu rja, leta 1904., j«' po-Veljeval general neki -«*keiji za-kopov v ozadju utrdb ter neki bateriji toj>ov rt da se sam boji povelja, katero je dal. Obraz (Sakarina je postal resen in zri je v tla. Njegove trepalnice so se tresle, ko je čakal na odločitev svojega poveljnika. — Prijatelj moj, — je nadaljeval Stoessel, — izročiti vam hočem poveljstvo nad Kuropatkin red lito. — Kuropatkin? Stoessel i nit je ukazal, naj s«-de ter nadaljeval: — Ali misiite, da vas bom poslal domov na dopust, katerega ste tako zelo ljubili? Jaz vem dobro. da je ta reduta najbolj nevarna v celem pristanišču. Vsaki trenotek, podnevi in ponoči je iz-postavlj«ma sovražnemu ognju. Prav radi tega pa vas pošiljam tjakaj Vi morate vzdržati čast carja, prijatelj moj, in to ni ni-kaka igrača. Dal vam bom priliko, tla t »čist i te svoje ime madeža, kater. •ga nosi. Prevzeli lx>ste poveljstvo Kuropatkin redute še dane*. Premeščcnjo je že uveljavljeno. Sedaj pa z Bogom in dobro srečo! Stoes-sel je vstal in spremil Saharina do vrat. V teku enega tedna se je Kuropatkin reduta, najbolj nevarna utrdba v Port Arthurju, izpreme-nila na presenetljiv način. Takoj po svojem prihodu je namreč general Sakarin poklical iz ozadja petdeset mož nekega inženirskega polka, pod poveljstvom nekega drznega kapitana. Ti vojaki se pod kritjem teme in kljuib obstreljevanju zgradili na jekleni ku poli redute deset čevljev debel ščit iz konkreta. Japonski izstrel- Ni še dolgo tega. ko je bil Patrick Canning navaden čevljar v Haverhill, Mass. Ni še dolgo Tega. ko se je sklanjal Patrick Canning nad svoje čevlje, z mirom v svojem srcu in v svoji duši. Danes, ko mu ni več treba popravljati čevljev, pa stopica'Patrick naokrog po hiši bolj previdno ter odpira vrata z večjim sumom kot kdaj poprej. Patrick hodi naokrog ter se opravičuje, da je živ. Za sedanje zadrege Pat-ricka pa je odgovornih deset mi-1 j on o v dolarjev, katere mu je zapustil njegov stric, major Kdward Curley iz'Monte Carl a. Patrick Canning pozna dobro odgovornosti, ki pridejo velikim bogastvom. Ker čita dnevne novice v listih, mu je tudi dobro znano, da ni nobeno stanovanje miljonarja popolno brez zapeljivih žensk. C«1 ima človek deset mi-I jonov, mora imeti tudi svoje "duševne" sorodniee in stično žiuhto. in ttdkar je javnost izvedela. da je dedič tako (»g rt t nune ga premoženja, j«' dobil Patrick na ,-totine pisem od žensk, ki so pripravljene igrati ulogo v njegovem življenju kot "duševne sorodniee ". družic«* ali pa cel«'« kot. — žene. Najbolj mučno pri eel i tej zadevi pa je, da ima Patrick popolnoma zdravo, starokopitno ženico. Mrs. Patrick Canning odpira vsa pisma, ki prihajajo ii;i naslov njenega mt/ža ter ve vsled tega, kako zelo se zanimajo ženske To pa je intli vir zadreg za čevl jarja Canninga. — Vi mislite, — j«- rekel Patrick. — «la živino* mi lmiljo;i;irji brez skrbi, kot bnčele \ evetlič-njakn. Zelo se motite. Zelo M-m bil zadovoljen in srečen kot navaden čevljar. Sedaj pa nimam o svojimi desetimi miljoni. — Najprvo htfčem prebarvati svojo hišo, — je rekel. — .Moja hiša je že dolgo časa potrebovala nove obleke, a se nisem mogel nikdar odločiti za to. V drugi vrsti si hočem kupiti neke vrste karo da se vozim ž njo naokrog. Količin* pa hočem v-ztrajati pri svojem običajnem delu. To so tri velike ambicije Patricka. Mrs. Patrick pa ima le eno, a povsem različno od onih svojega moža. Na kratko je ta ambicija naslednja: — Nikdar nočem, da bi napravili ti miljoni iz mene beda k in jo. Vpiašajte Ireno, eno izmed hče lit Ca lin i nga, iu ona* vam bo po vedala, da tleli ambicije svoj eg; očeta — Jaz hočem delati naprej, — je rekla. — Jaz sortiram čevljt v neki tvornici ter ljubim to de lo. Rafzen če se poročim bon vztrajala pri svojem poslu, če j« tukaj denar ali če ga ni. Toliko glede treh odraslih čla nov družine Canning. Mali dekli ei, Berta in Gertruda, pa bi radi nove drsalke na kolesa, če je oče misli, da bo dedščina strica Kd varda prenesla tak izdatek. Drugače pa sta obe zelo srečni taki k«jt sta, če se le smeta igrati s svojim velikim policijskim psom. i — Človeku treba le malo tukaj na zemlji, — j«- pisal stari žid«»v ski psalmist, in to se tudi lahki, tdri o družini Patrick Canninga. Patrick pa se kljub temu zave tla moči bogast\a. On ve, kaj s« miljonarji in kakšna je njih moč — U. jaz vem. da je denar moč To sem vedno vedel. Čital sem in opazoval celo svoje življenje tei vem, kaj vse si lahko privošči mi Ijonar, če se mu zdi primerno. — Tako gre naprimer miljouai lahko vsaki dan v kino-gledišee ne da bi se brigal,za stroške. — Miljonarsede lahko v avto mobil ter se pelje, makar če jt i treba priti Ie preko ceste. — Miljonarju r«i nikdar trel« šteti drobiža, ne. Kljub temu, ka korhitro bodo prišli oni miljoni i; Francije, pa nočem postati edeT onih napihnjenih miljonarjev, k so preveč ponosni, da bi govoril z navadnimi ljudmi. | — Nekateri ljudje se strašni lazčeperijo, kakorhitro imajo ne [kaj denarja. Jaz poznam tukaj a Haverhill čevljarje, ki bi ne spre jeli vžigalice od svetega apostol; Pavla, če bi imeli sto dolarjev i ki so brez učinka odpadali od te sijajne obrambe. V notranjosti redute je vladala tišina. Novi poveljnik je dal prinesti iz mesta svoje pohištvo, in lepe slike so krasile zidove majhne sobe. Debele preproge so pokrivale jeklena tla in zasenčene svetilke so širile po sobi «mo mistično polsvetlobo. ki se tako lepo slaga z mirom in udobnostjo. Ta soba je bila popolnoma varna. Skozi ozke zareze «rkna je bili« !ahk«» videti bojne ladje, ki so streljale na utrdbe, in pokanje iz-sitelkt v je bih. Čuti skozi debeli konkret le nedoločno. k«»t streljanje kje daleč zunaj na morju. V ««-j s:.bi je preživel general Sakarin svoje večere t«-r čital Puškina. Čeprav je vemo izpolnjeval vse svoje dolžnosti, inšpieiral jmzieije ter btajiil topuičarje, gti j«* vendar vedno zaeila misel, tla je lahko v treh minutah doma s kateregakoli inevta redute. v svojem varnem in gorkem gnezdu t i . * I Da proslavi za vršenje svojega načrta, je povabil general Sakarin «\-asinike ..voje redute na banket. Iz mesta j«- dobil pre«i krat-kim dosti vina, — dva zaboja bur-gnndca, dva zaboja šampanjcu, en zaboj klareta, več stekb-nie konjaka, najboljšo vodko iu različne (vrste likerja. Razentega je dobil srečni general tudi veliko množino najbolj izbranih delikates. po-gač iu sadja. Na veliki mizi v sredini generalove sobe se je nudil določeue-| sa vt-čera prihajajočim gostom j očarljiv pogled, kajti miza je bila j obložena z najbolj izbranimi je-jdili. Sakarin sam, veselo smehljajoč se, je stal pri jeklenih vratih I ter pozdravljal častnike, ki so prihajali noter. Na,to pa je družba j sedla krog mize in gost.ija se je (pričela. Likerje s«« servirali z iz-va n redno naglico in izginjali so hitro navzdol po žejnih grlih. Jed so servirali trije navadni vojaki, ki so le z največjo težav«> polnili krožnike, vedno prazno. Nato so odprli (Zaboj s klaretom in steklenica za steklenico je romala na mizo veselih pivcev. Zuna.j so ^pokali izstrelki, a v uotraujosti sobe je odmeval smeh ud aidovja, polnil ušesa t<-r izbrisal vsako sled vojne. i Nato, s pokom in sunkom, ki je prevrnil mizo, razbil svetilke ter pometal goste po tleh. se je raz-počil v sobi majhen izstrelek, ki je priletel skozi okno ter napolnil sobo z dimom in temo. 1 Za trenutek je zavladala tišina. — Luč, luč! — je bilo čuti. neko stokanje. — Za btžjo voljo luči! — Jaz umiram, — je stokal general Sakarin, ležeč na svojem hrbtu v nekem kotu sobe. Debele solze so mu tekle po licu navzdol. |— Luči, luči! — je stokal. Nato je položil roko na prsa ter jo hitro zopet umaknil. Stresel se je in še hitrejše so pričele teči solza. — Jaz umiram. Izkrvavel bom. Nekdo je prižgal svetilko, in gostje, ki so ležali po tleh. so se pričeli dvigati. Pohiteli so h generalu in v medli luči so videli, da so njegove roke rdeče. Skrbno so ga prijeli ter povedi i k vhodu. # — Moj Bog, jaz umiram! — je stokal. Nesli s«> ga po stopnjicah navzdol proti bolnici, kjer so ga takoj položili na operacijsko mizo-Zdravnik, ki je že spal, je bil poklican k bolniški postelji ter našel generala stokajočega in obda-nega od prijateljev-častni kov. — Moj Bog! — je stokal general Sakarin, ko mu je zdravnik snel spodnje perilo. — Pogum, general! — je rekel zdravnik. — Ne bo vas dosti bolelo. Obrisal si je pri tem roke, tla mu sname še preostalo perilo. — - Moj Bog, bodite previdni! — je stokal general. — Le mimo, gospod general! j Na prsih ne morem najti nobeno irane. Mora biti vsled tega na hrb-;tu, — je rekel zdravnik, nakar j o obrnili generala na hrbet. — Sedaj. — je rekel zdravnik Her Še enkrat nagovoril generala. — sedaj vas prosim, da bodite mirni. Otipal je hrbet in naenkrat pri-j nesel prste k svojemu nosu. ' — Vino! — je vzkliknil, j — Pokličite kaplana! — je sto-Ikal iSakarin. — Stoessel — moja 'cfl'tf — ear! svojem žepu. Jaz pa ne bom take vrste bogatin. Tak bom kot sem bil, ko setu domneval, da bom moral celo svoje življenje delati za zaslužek. Dejanski hočem še vedno delati naprej, tla-se preživim. bogastvo ali ne bogastvo. V naši družini je že navada, da se dela. — Moj stric Edvard, brat moje star« matere, je bil ravno tak u-bog deček, ki je moral delati, da se je spravil skozi akademijo, na kateri je študiral. Delal je še naprej in njegovi interesi v pivovar-niški industriji so se kolagoma razpredli po celi deželi in postal je bogat mož. — Ko j«* prišla prohibicija, je rekel stric Edvard Good-bye t«-j deželi ter oilšel v Francijo, da živi tam. 1'mrl je star nad osemdeset let. Delal je neprestano kot delamo mi vsi. Delali bomo naprej, čeprav bodo prišli miljoni strica Edvarda. Seveda, hišo bom prebarval ter 11 k l i omislil avtomobil. a drugače boni delal naprej. — Ne bom pa prirejal nikakih pojedin. Igralk ne bom lovil in tudi v Newport ne poj d eni, da iščem družbe Vauderbiltuv. Mogoče bi jim ne bilo všeč moje «ib-našanje. Ne. Haverhill v .Massachusetts je dobir kraj zame. — Kar se tiče pisem, — Well, tukaj je e.ii vzore.- suče ona tu -naokrog. — Nikdar, nikdar ne morete biti dosti previdni in če si še tako hudo .prizadevate. Posebno, če vam je kak stric Edvard zapustil deset mil jonov dolarjev in veste vi" ter ve tudi vaša žena: kaj vse pričakujejo ljudje od miljonarja. Tako je rekel Patrick Canning ter zopet prijel za svoje šilo in konito. Razne vesti. s Manifestacije socij al no-demokratično mislečih žen na llolaniKkem so se m-šile preti kratkim v vseh ho-binilskih mestih. Ni programu shodov j«k bil tema: Za razorožitev, proti im»»erijalizmu. Židovski prevod "Božanske komedije". Profesor Sabbadini je v Trstu o lkril. da je bila Dantejeva "Di-\ina Commedia" že prestavljena v hebrejščirm in da Je prvi del "Pekel" že izšel, v tem ko sta estala dela še ostala v rokopisu. Potovanje predsednika Masaryka. Čehoslovnški predsednik dr. T. G. Masaryk s* je podal na potovanje po Moravski, SlovaSki ln Podkarpatski Rusiji. Novinarstvo na Praiki univerzi. ČehoaiovMko ministrstvo za so-cijalnp skrb jc izdelalo zakonski načrt, po katerem se uvajajo na češki praški univerzi predavanja o češki novinarski znanosti. Predavanja se bodo vršila iz politične žurnalistike. narodnega gospodarstva in ir. literarno umetniškega področja. Do krvavih nemirov je prišlo v Ženevi ob priliki ma-rifestančnega obhoda, ki so ga priredile tamošnje strokovne organizacije. Več policistov in delavcev je bilo težko ranjenih. Mestni svet je bil preje obhod prepovedal, pa ga je ženevsko delavstvo vseeno priredilo. Navzlic birokraenji korupcija. Ali pa ravno zato? V praški državni centrali za žito in mast so odkrili ogromen primanjkljaj 12 miljonov kron, izvirajoči od nerednega knjigovodstva pri tej centrali, predvsem pa radi direktn'h kradenj. Masaryk obišče Anglijo. Predsednik Č. s. republike dr. Masaryk obišče v kratkem An-"i!J?: oh»sk bo samo pol- of ici jozen. Dr. Masaryk bo v Cam-bridgeu in Osfordu promoviran za častnega doktorja in bo imenovan za častnega člana Kings C.ollegea. na katerem je deloval nied vojno. > t te teorije, kajti , Irki ameriški raziskovalec. ni Je j celo svoje življenje isk;d Kt. vrni! i> južn « - nrreHšk ih J , iUvj n r. največjim dem&ntom. — i kar n.- jili i kdaj n.;5ln na nme- i t rtskrin k< iiit 11 * t ntu. Ta demant bo |ni mnenju -ar^-is kov .ilea vedel do velikih -Kla-! iii,\ , odo lahko tekmovali * slavnimi de- J Mantnimi p< Iji v Kimh^rlev v — 1 Jcžii' Afriki. Ta aziskovalce ie Viljem J. j 1 . Vari-- i/ New Yorkn ill Wash-jiititoria. N'ehruserii demant, kate-j i . .1 ie prinese! L ( Vnrf « seboj v '/.th »h žave. lei tukaj zbru- • . i, t. « stavlj. n v N. w Vor'iU na | i,. T a m-l.iiiseni dett»»m* Ima 30 , I 1 arati V. Mi La Viisre imenuje svoj .le-mailt '' tiluvi ialti i > • •Trnt.** To p menja, da tra je pr:.n*-rt o vodov | te '/. višin, kjer so ""iijcriil;! s svojo stnaAno \ .-ornn kristnliziralif karbonske lormaeije. Ma '-.voji prvi eksj>edleVii ul za-j « el mladi raziskovalec na nič dm ;»i"M kot dež. neprestan 1 nlib* ali zanikale njegov trditev. Na svojih potovanjih skozi — d v u 11 *_r I ■ je 1.1 deležen vspo raz-j burljivih doživljajev. Sedaj pa se moramo vrniti k i mantom. Veliki demant. katerejra je našel La Varre. nosi im» "kurpung*. \ surovem stanju izgleda kot — ■"■ repinja zelem steklenice. — Ce bi našli tak tlemant na cesti, je rekel, bi ga brcnili s pot:. Nadalje »1 u.je na naslednji iia<~ in : — C "e ga preiščete natančno. b>-te videli oljnati 0-esk. ki je re'o tipičtn r.i surove r»emante. l*emaiiT ju;; ritiskom zob vržejo — proč ( e pa se zlomi voli. se obdrži kamen nadaljnti preiskav«.. Na t uelju svoje zadnje ek-spedicije v d/umrlo s.-m prepri-ao, da si, demanti. karere je go-t«» \ o najti tam, vulkariszcega izvora. Značaj Kurpunp- rtemanta j' aluvijaleii. Čeprav je bil zap!-čeii \ sol idr. o skalo, j" *»t> vendar ol.rušen kot je navadni kamen v stmgi reke. Kj'^' .i*' našlo t.t velik i kamen. je mogečt najti Se Tisoče n t so -e drugih, ki s., n;]; izjedeni iz skal t. 1 raztmši nI oil votle p.» celi džungli. Iz džung?e pa st» p "li li ka l!i»iii v reke ki tečejo « skozi anirleško iriiiano. La \ arr - je prepričan, da pp;-Iia.ia \eduo Idi/je in I ližje resničnemu viru demantnib skladov pn tem proce .i izločevali I«, kateremu sjedi. Kjerkoli n. našel v rekah ali bliž ni njih mkak*h dragih k»men«»v. jih je izločil. Sedaj je '•:nej:I svoja raziskovala Tin dve reki. na kojih tinti lezt^ demanti in sledeč t-111 rekam do skupnega i-:vira. hoče najt: demantno polje katero išče. Demanti. katere je našel, so različni gleJ.* barve, kajti beli so. si odri, zeleni. rmeni in erni in n.iih oblika je raznolika. Največji južno - ameriški demnnT. kate-naš!i pred njim. ,1e bil le za ptdovico tako ve-1 i!c kor njegov I .i.jti )< htsil je le štirinajst kara-tov. Našel 'in je neki domačin, ki hodi (»d naselbine do naselbine in kol je prašie.\ Na svojih potovanj'h skozi — džungle se je zanimnT La Varre tudi za živalsko življenje Ter u-je! številne redke vrst;- opic. rep-jfiTov in ptie. Med njegove troi>. j ;e spati a tudi čudnr, dolgolasa I o[iic*a. imenovana Takari ter irr-jd a že I vii. po imenu Mara - "Mata. 1 Ta zadnja ž.val je prava uganka .-.a znanstvenike, ki dosedaj še nt-j no mogli najti načina. -:ako dolo- ii it• starost t. živali. — Mata - Mata je iako grda. j — pravi Arr. La Varre. — da beže vse živali, katerim se približa. Največ snega v zgodovini me-1 st;: New Vorka je Ziipadlo od 17.' j tlo is. februarja leta l^fi.T. Viš,-■ n:: sneira je znašala skoraj oseiu-; najst inčev. • ^ » 30. 1917 december je bil naj-mrzlejši dan v zgodovini mesta New Vorka. kajti temperatura j je znašala 13 stopinj pnd ničlo, j Na.jbol vroč dan je bit oni 7. a v- ' gusta, leta k< je zimSala _ temperatur« 102 stopinji nad nič-|K * * • Mesto New York ima nad l>00. 1000 telefonskih postaj ! # * , 0d leta lili." naprej je bilo 20 popebtov ubitih pri Tzpofnjevan-;u ovojih d »ižnostL V to število pa niso všteti slučaji ^mrrnih ne- M'l Č. # ♦ * Manhattan mestni okraj Ima irledišč in k; 110 - gledišč. ROJAKI, NAILOCAJTB-VENSKO AMKRIKANSKI KO-LP.DAR"! Te zanimive knjige tmcao Se malo v zalogi, v nii so najboljši članki za sodobne razmere. Koledar stane s poštnino vred 40 centov. Vsak, kdor ga je naročil, je bil žnjim zadovoljen. Na delo, dokler je čas. Slovenic Publishing Company, 32 Cortlandt St.. New Turk City. Noč v Albaniji. i Josip Jeros. \ < 17. spominov na srbski umik v lflio-16. lef Divja Albanija je zavita v bledo svetlobo meseca, ki Je edini vodnik do'^i karavani srbskih beguncev. PoveSenih glav in tihi stopamo dr ig za vlruglm po tej temni zemlji, ki je grob tolikerih nesrečnikov. Nihče n.-* ne vidi. nihče ne Tolaži. Samo mesec nas opazuje z neba in nem « podvojeno svetlobo kaže pot nepoznanemu cilju. . . Vsi smo enaki: goli. izstradan?, pokriti z blatom, s snegom in ledom. . . Trpljenje in Žalost sta ia naših obrazili; le v dnu' srea Š. tli iskuk- i. upanja, rr! nas drži j kvišku. I Svet mir je okoli nas. zakaj noč ' e. s puško v roki sedi divji Al-j banec nepremično preti svojim ooiimuii in ,ra čuva ].rer» Izstradanim srbskim heguneem. EtTeii se i ■e oddaljil od karavane, da ga rn-jvosi usmiljenja. . . Puškin strel se razlega \ tiho noe: nesrečnik je za vedno rešen ti pljenja. Karavan;: se pomikit naprej, neprestano naprej, za svojim ciljem. Lam ! Vprašam se; kdo je naš od-ušenik.' Kdaj bo konec našega trpljenja? Ali še smemo upati v bodočnost .' i\ je je za n.^s življenje t.no lepo živ! ji nje, <.» katerem — smo sanjali.' . . Nihče j.-.f ne odgt»-v»ri. No?1 ostane tiha. -»emn. —• V mojih prslii od jeklo- glas: Ah, ne. življenja ni praznik, ono je 1. da borba i;n dneva smrti, in orjaške so čhi.e-.ke .-.ib- v.borbi proti trašni smrti v injl zemlji. — T» lik. to raoč, ki sam jih je dajalo upanj ' na rešitev, -r.-m o»j^u-td to noč, opazujoč sebe m soTr-p ne. Izstradani, golih udov. pokrit? z blatom, smo b redit tedene reke. Noge so se \dirale v irltiboko blato. toda morali smo od tod naprej ker tu je bila smrt. mi pa smo st želeli življenja, np;>]i -mn v bodočnost. Bila je ž v* pozna ledeno - mrzla noč. Onemo^Jr smo kc vrgli na zebljo. da se otlpočijeirr-» v skupb trugi smo eakali zarje, boreč se n spanjem, nas je hotelo obvladati. Ab, ta lu č. ta strašna noč! A&i Je ne bo I kon«-c, ali nas bo res ^ispava-I bi za vedno : . . . ' skupina, tam okoli prvega t*r-nja, se pripravlja na odhod. Da. nemogoče je tu še naoalje vztrajati. Moramo naprej, da se rešimo smrti, r. a prej za ciljem, ki nam daje upanje na rešitev. Kako tla leč še? Večina ognjev je ugodenih. — Vstanemo. I Mi so nam aamrzli ott mraza. S težavo se približam skupini mladeniče v. da jih obvestim o odhodu. Se vedno !-eue na istem podvihanimi nogami, ^ovešenih gu.v. . . Hočem jih prebuditi. — Zaman.- moj klic ostane »irezuspe-šen. Dvignem glavo enemn tzme delavskih razmerah ne bom p rt»čal. ker so jako slabe. Kar nas je Slovencev, delamo večina pri American Sheet and Tin Plate Company. Zaslužimo toliko, da se preživimo. ali veliko j»- ljudi, ki so brez debi več kot leto dni ter :o izročeni nemili usodi in lakoti. Ni dolgo tega. ko je "O Arabcev umiralo gladu. Ko jih je našla tukajšnja mestna strežnica, so bili eni že tako izstradani, da jim ni i>ilo več za pomagati. Kden njih. ki je znal auuleš-ko govoriti, jc j>ovetlal. da niohaniedanska vera pre)■ v» duje prositi ntiloščine, zato so tudi napravili načrt, da rajši umrjejo gladu, kot da bi p rojil i «di kradli. Dan za dnevom se čita o vlomili in tatvinah, kar se vidi. tla niso vsi ljudje taki. kot zgoraj omenjeni. V št. 40 f i las Naroda z dne 17. februarja je bil pri občen dopis iz Karrella. Dopisnik kritizira rojake. k i h«r:o II. februarja, pa ne pov. . !z.a kakšno korist je bila natnenje-;na ta ve^-iiea. Le /. resn.ieo na jdan! On piše, da je bila za izobrazbo nas vseli, ali v resnici je I bila Ta veselica namenjena za neki [list in kak« r on trdi, je t-> edini I pravi di lav-siki list. Kakšen je ta [delav ki lin. bo bodoemvt poka-fzala. Doplsiiik tudi piše da ni nobe-Inega zanimanja za tukajšnjo slo vensko godbo. ali dopisnik pre-isiieto labo vidi. Seyetla, oil je pri Item hutlo oškodovan, zato ker jt ! t udi sam malo igralec na harmo-!niko. Sedaj so .pa tisti časi minuli 11:t» ljudje poslušali samo bar [moniko. Kakor se vidi. rajši poslušajo g«Kibo na pihala Seda; j imamo tudi svojega slovenskega učitelja Mr. A. Pirea, ki t ud pridno uči in sicer brezplačno Stariši. ki imate svoje dečke, jin 'privolite, da pristoj>ijo k naši do inači godbi. ! I)ne 25. februarja se priredi ve seliea v Slovenskem Domu n: 1112 Beechwood St. v korist slo- ven-ke gr^tlbe. Na tej veselici nas bo posetilo slt;vensko pev»'l>i red-' ko ztiravihio moč. da oslatii želtnlcc. ciaviia čre\esje. iK-jsij jetrfl. iz|K*re s srrii[M»iu ii:i|h.Iiij.-tie l«li.-*-. <.1..11 sJalui. v«hIciio kri. Prodajajo gn vsi lekarnarji ;ili [n. lK>J.-rit Marwl I'rotluets t'onipan.v, Marvel iJuil-liiiK. I'itti'ljurKh, l-u.. Kje je"moj brat"ilOŽ K l' K.UAH" Leta l!»l"». je bil še p«.d naslovom I: >x 014. rhisiiolni, Minn.. : pozneje ne v.-m nič več o njeni. Jaz njegova sestra sem pri stricu. ki je l»il pred vojno Še precej dobro -iil-uiran in v penzijo- nu tukaj v Linzu. Vojna mu je pobrala vse in zd;ij \ sfvoji visoki starosti dobi le fl.i<24 K. s katero >.voto naj živiva oba. Pr vini torej v-akega, !:i ka j \c 0 mojem bratu, da mi poroča I ali naj e -..ini lejla-i ^voji >".:tri Maric 1'kmar. Hamerlinstrass^ N*». ti. 11. St., Linz o. d. Dran 1 lentsch < le.^terreich. Kuro]»e ( 2^-24_- ' Semena. V zalogi imam najboljša vrtna, poljska in rvetLvna semena. Semena i>ošSIjain poštnine prosto. torn j liikakih stroškov za ]Hištiiino. I*išitc iki brezplačni cenik. Math. Pezdir Box 773. City Hali Sta. New York, N. Y*. VABILO Društvo sv. Jožefa št. 53 J. S. K. j. v Little Falls, N. Y. priredi v soboto, dne 25. februarja 1922 IGRO in VESELICO v svoji dvorani na 36 Danube St. Predstavljene bodo štiri igre: i. poštna skrivnost n. vsi v megli, m. ženska brivec. iv. v new y0rku. Program je zelo obširen ter prekaša vse dosedanje prireditve. Vabljena so vsa slovenska društva kakor tudi vsi posamezni Slovenci in Slovenke, da nas posetite pri tej prireditvi. Za plesaželjne bode skrbela Slovenska Narodna Godba. Za lačne bodo reservirana topla jedila. Za žejne pa imamo pripravljenih več sodov "'soda vode". Začetek ob 7 uri večer. Po igri prosta zabava in ples. K obilni udeležbi se priporoča ODBOR. brezplačna pojasnila N» tisoče rojakov m obrača na mene rnk« leto za razne informacije. Vsakemu dam pojasnila zastonj. Izdelujem tudi KUPNE POGODBE. POOBLASTILA, OBVEZNICE In DOLŽNA PISMA. I POBOTNICE, OPOROKE bi razne druge notarske dokumente. Moja dolgoletna praksa jamtt vsakemu dobra delo. Pišite ali pridite osebno. Anton Zbašnik SLOVENSKI JAVNI NOTAR Corner 48th and Butler Sts., Telefon: Fisk 20S5 _ Pittsburgh, Pa. J POZOR! Slovenci, Hrvati in Srbi, ki potvgejo skozi New York. Ve pozabite na moj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj postrežem. Čiste sobe z eno aH dvema po štel jima. Prostor sa 250 oseb. Domača kuhinja. Najnižje cene. AUGUST BACH, «3 Greenwich St. New York Omejite prehlad. Ustavite kašelj. Oba sta, znamenja nevarnosti. Pritajeni bofi z cfdlekoseznim: posledicami se lahko mnegokrat izognete, če dobite prava zdravila. Severa's Cough Balsam (Severov Balzam zoper kašelj) !od- -jjomcre pri navadnemu kaslju, po-rnjri bronkialna vznemirjenja, popravi prebave, omogoča red in olajšava dihanje. Cena 23c in SOc.— Se vera*3 Cold and Grip Tableti {Severjev; Tableti zoper prehlad ;.r gr:pe) ustavijo pre.:la^ predne st t razvije. Cena 30 centov. Pa vseh [ lekarnah. I Aii ste dobiti iztis Severjevege > Almanaha za leto 1922? Dobit« J ga zastodj pri svojem lekarju aii' pi r IŠČEM služkinjo Slovenko k dvema oiro-kimia. Plača p*. iloRovitni. Vpraša st' pri : Frank Rode. 7-'>4 Adams Siiwt. riohoken. N. .J. (21 23—2) i ______ VABILO na domačo zabavo z igro. plesom 'itd., katero priredi pevsko dri^ št v, "Prešeren" v Pittsbnrghu, Pa., v soboto dne 25. februarja v Slovenskem Domu na .">7. in Uutler e.-sti. Ijrralo se ?• ■> na željo junmjrih ponovno "Tri tieke ', ki •je ena izmed najveejih burk nase ;narodna Tali.ie. Pri plesu bo svili ala domaea j^rulba in bo torej dana v.-akt t t: li priiika. s,- uni.-H a. 'I* vri nikdn naj ne zamudi t»i Uir«-«ine pri;ike! odbor. 21-'2-1—2) Knjige! - Knjige! k0UČNE KNJIGE kngle^ko-slovf ii.sk! slovar — I>r. Keru _____ $5.0« floveoske angL-std s ____ l.ot slovenskoMugleAka siovulr« .... l.f.O ^enšLi bixtdsi« ............... 'S5 Metliško aiie>«£kl totiiiot ....... .6« ? lepem veder ju .......f......SO UMetMho-DPiaškl MOTAT — j (Janeži^ Bartol) 4.M insfc^loa brrr. aMrlja.........H žilica. Nt .o«Iilo čit#nj« «a plranje srbiičl«« v dritKl . •.. SJekletuea. .Spisal A-too B JryUZ JW iwpodtiutva — hirt»). Krak-ti^aa knjiga za LA.še gonili- nje. (Trdo r^zaua.) ..........1 % Knjiga o ver^uja Lrbae jfl, (Trdo vezano) .............. ]••{ MLideni^eau A?-t. li. 1 ....................no' II. fvezek ....................M, Nasvet", u. irio In dom. Koilutnu knjiga Ta vsako htSo ........ i.«t J Pravila as obuo. I>r. J. Dostojen .f& Varčna k>Jinriui, hi slabe io dobre fase ...................... LM ( KAZiNB FOVE&T1 IN' ROA1AM. Job. Joržii, 4. it.: C»et n cctL Hči mestnega sooaiItd. .. ,15 Jom. Juriie, 5. zv: išoeetiov ion. kmetsket'H cesarja ltd. ........ Jog. Jurčii, 6. XV.: Cokccr 'Zob*, t, rouuin. — Tcsoraer, fcr»Ketiija .751 Dve sliki — Ksa-ei Me^ko...... čfudo bre^dno. Ni vse zlato, kar »e se sveti itd. ................... JS*' fairia, povesi la lrake J^naike do- "od svobodnim eolncem, bgodovln- &ka povest, i. zv............. L2S od svobodni« s^lncesi, zgodovinska povest, 2. zv.............L2I Povesti slovenskega ljudstva v poduk in zabaw, EaJan ...... .55 Roma rita, povest ............... Sisto e Šesto povest lz Abruvev 3Š dllke Ib povesti. K saver 3£s«ko .Sf. študent naj be, — hiafe vsak^aijl kruh ........................ J8] »eselo porestl: Za mote^n, — V (»ustiv Je Sla. — Pravda med bratona ..................... Jfl rojhjnir t»U pocanstv* in krst. povejt ........................ JI, eter Z^s .................. M Doli s orofjeat ................ -M, Knjig« družbe fiv. Moborja ! Dttbovnl boj (3M str.) ...... M- Mesija (I. xv.) ...............M[ S Mesija (2. av.) .............. .*# Zgodovina slov. uairoda (5 xv.) JKi Zgodovina slov. narodu (0. >>v.) M Mladim srcem (2. zv.) Spisal K. Meško JM r^o&LlIi apostolov......................... M 3 sv.: J-Titzl ZaaROVkj, j»ovp.it. — Med Plazovi, tirolska povest. JM 4. zv. Malo življenje, povest.....M 3. sr.: Zadnja kmeeka vojska, Dgodovlnska povest .......... .78 tte .JubiJan&kega uie- et»: ..........................1» 35. P. Colore: Juan Mlst/la. Pove U Iz Življenja .71 3« /v. Ne v Amerik«. Vo resničnih dogodbalL .....................n t»PILMAPfOVE POVKSTL 2 tv.: Maroa, krganskl de^ek ta Ubanoan .................... M 3. sv.: Marijina str«ba, pc.ve*t ta &avks.^klh gora ..........■.... Jt 4. tv. : Praski JoJek, povest. IL aatid •........................ JEŠ b nr. .Tli Indijko povesti...... JU 0. zv.: KfAlJMin a*Ak. fcgoO cinika pot«sr iz Japonskega .... JO 10. zv. :Zvei»l &ln, poveat lz vlade Akbarja Velike;, i ............ JM '.1. zv.: li^e-ui ln bel* vrtnica, jdo-j •*••>•••••»•*««■••#-•»*•••• "J® 12. rr. : Korejska Vrata. Crrtca la misijono** v Koreji............ Ji ; IS. zv.: BaJ In si^^ga, pore^t Is Amana ....................... JS j 14. zv.: L rlsega hcronsktca T?rJv poi^est ls tgodovlne ka- nailnico ...................... .90 il?.. sr.: AngeM swtnjev — Brizfi- »fcn pove.tt .................. JM llH. rr.: Zlato-ofil, povest ...... -M i IT. ST.: frr!« rad Indijanci aL i ve^njii v Nikaeagvic .......... JO [18. zv.; Pr-j,anJ»n.3e Indijskih oUh sljonarjrv ................... JO J 0. zv.: marmorja, povest JO SPISI V. MLADINO. Bob za mUdl trab, pesrJca...... JO Dedek Jc pw.:ii, pravljica.......t !!10L1TVBNHU. • Sveta l'ra: s posebno debelini! erkar>:L v usnje vezano .............. 1.80 v platno vezano ............ Marija VarUrja: v Ui-.ije vezano .............. 1.80 v platno vezano .............90 Skrbi za v nsuja *ezeno „. ............1.U v plrtmo vuouto ............ JO RaJfcd (ift^:: t p'atno »etouo ....................Jt » kos*, vezano ............... "L7t v nanje vezano ..............UO ZEMUfKOL Zdrni^i držav ................ Ji Ketnljev:/. Sfr?eoiJa .......... Jrt ztrsuevid Evropo .............. ji VeL&a itouska osapa .......... BJt Zemljevidi: Nevr iork, Illtn la, tV lofadc^ Ksns»a, Motana, Mina*. šota, Wyoming la Alaska f-> vsaki po Jt Pennslyvanla ................. Jt Weat Virgin Ua ...............40 razglednice: Zabavne, različne, 4or* t Jt Neivj-orike, miline, ducat, Jt Panorama bmU New Ink, 26 Bilk Jt Panonuaa mest* Celje. 21 palcev dolge ................ Mi, Z zadnjo pošiljatvtjo smo dobili naslednje xnjigs; Pravljice za SOadino, S. Košutnlk Jt Oozdomik, (2 zvezka) ..........1.03 Dostojno vedenje ..............• Jt Pravljice H. Majar ............. JC Godtersfcl Katekizem ........... JI | Beneška VedeŽevalka ............ j| I Cvtlke ...................T!.. js j Pozigml^e ....................... 'Svetna irai .................... jjj Opomba: Naročilom Je priložiti denar, bodli4 T gotovini, money order all pehat znamke po 1 ali S eeota. Co p^jo- te gotovino, rekomandirajte pisma, Ne naročajte knjig, katerih nI v ee-nikn. Knjige psfliljamo počtatas Slovenic Publishing Co., 82 Cortland! St., New York Nekega dne je La Varre v — spremsi vu J.'« doraaeino- veslal raki Mazaitini navzgor. T»i TI so sredi milj dolg-ga p ruvanja , \ notranjost angleške fluiane in po eeli poti so iskali dragocene kamene H v. i«-. La .Varre je imel takrat demantno mrzlico. Doma-1 rini avtomatično veslali ter si- i pogovarjali med seboj, dof-im jej La Vare opazoval breprove reke. | Tedaj pa s.- je prihli/ala rolnu j velikanska vodna k.-j-a. inienova-1 na boa. in v. enim samim skokom j i; vode je planila na ''oln. Vre- j jilasetL dom.ieini. ki niso znali ni- i eesar drujjeirn, so p >shntali v re-1 ko ter otlplavali na v*r mnjroTe j strani. Ta he"? v masah Je nekoli-i ko spravil karo iz. tavnotežja. a j kmalu se je zopet zavedla. Pustila i je La Varia. mirn«. verteeej-'a v' eolitti ter pričela zasledovati ne-j ke«ra plavajoeeira domačina. —j Slednji s«- .*.- obrnil ter videl v, j*voji itejx s|-, dtii bližin! vodno šast. V svoji ni straha je prenehal jilavati ter i/jj-ini! pod površino1 Vi< le. Tedaj pa je txieil strel. La Var- j te je dobro ti!i iil ter razbil glavo j boe. Kmalu nato so se preplašeni: dfiitiaeini vrnili k eolntj, ki je že1 pr eel plavati nazaj reki nav-1 Z.lol. Mr. La Varre je rekel, tta se trm je rd» la ka*-a v vim I i. k-t, «» prl-pravl.jal na strel, največja žival, l at* jih je k«!;:j videl. Ko so p.-v j utegnili truplo kara vode Tet-ga je raziskovalec odpr-, s^ je iz-ft 1 azalo. da j" bila kaV dolga le j osemnajst eevljev. Ni je stvari na svetu, katere bi ■ si domaeini tako halt kot ravno I 1 are. Vsled tega se izogibajo — B vsem prostorom, kjer domneva- ■ jo. da se skrivajo ka^e. Ola\ni ■ lovee La Varra je nekoe razkril I (ie.i-ivo. da ni nikdar videl nobc-I ne velike kaee in tudi Jaguarja ne tekom vseh dni njegovega po-I t o vanja sko/i džungle. Kljub te-I mu pa obstaja dejstvo, da je — I džungla pobia divjih zv^ri in ve-I Lkanskih kač. Raziskovalec je ■ ujel veliko število redkih živali ■ ter jih podaril muzejem in zoolo-I škim parkom v tej ib-ZeTT. Ob neki priliki se je moral t^a I Varre sprprijeti v džungli z veliko kaeo in sicer v tem slučaju s | strupeno t?r bil tudi pičen od B kače. Prestati je moral straSne bolečine in njegovo živIjen.Te je bi-I lo več kot enkrat v nevarnosti, j j»jeT-l ka. ,,, -j, ..... ftTSS NABOJA. 53. TORE. 1922 \a ■ m . _____aft ■ v ■ ■ Požigalec. • ■ FRANCOSKI DETEKTIVSKI ROKAH. Spisal Emile Oaborit«, Zi "OIm Naroda" preval O. P. (X a daljevanje.) — Poližaj > preveč resen. Posvetovati s: moratnn r. markiio. Dvignil so je. da odpre vrata. Odkar so so trije prijatelji po-vctovali v kn jižnic1 barona, je prišel neki služabnik že petkrat ter ^im povedal, da je juha že na nizi. — Dobro, — s i ..j*j draga mati .spomnite se, da boste povzročil; uničenje dobrega moža, kateremu smo dolžni dolg hvaležnosti, ki ne bo nikdar poplačan, če bi vam ušla kaka beseda žalosti .•li veselja. Posrečilo se mi je ustanoviti korespondenco med Žakom m nami. — Dionizija! Pisala sem mu ter dobila njegov odgovor. Tukr.j je. Markiza je hlastno prijela za list. Ko pa je čitala, je bilo mučno videti, kako s» ji je umikala kri ir obraza, kako se poslale njene oči i no t ne. njeni ustnici bledi in kake je konečno prenhala eelo dihati. Pismo ji je pedlo iz tresočih se rok, omahnila je nn sto: ior za-jceala: — Xič ne korist boriti se še naprej. Izgubljeni smo. Xekaj veličastnega je bilo v kretnji Dionizije in nekaj občndo-"anja vrednega v povdarku njenega glasu, ko jo rekla: — ,Zakaj no re-ete takoj, draga mati, da je Žak požigalec in morilec? 7. dvignjeno glavo in tresočimi se ustnicami je dostavila: — Ali bom res ostala sama, da ga branim, — njega, ki je imel v dnevih sreče toliko prijatelje\ ? Dobro, naj bo. Povsem naravn«; je bil gospod Folgat manj globoko ginjen kot p«. Sandore ali pa markiza. Vsled tega se je tudi prvemu vrnila običajna hladnost. — Dva b'»va, gosj»o*-. kriminalnega zakonika je pozitiven gl«"de tega predmeta. — ln kaj pravi T -- je vprašala Dionizija. — V bistvu pravi, da more o izpremembi sodniko, fta temelju lobro utemel j- nih dc ninev, razmišljati le ape'aeijsko sodišče, kajti odnik v svojem legitimnem okrožju je sodišče zase. Ali *em se jasno izrazil * Zelo jasno, — je rekel Sandcre. — K »r pa Žak žfli . . . — tiospod de 1'oaskoran ne ve . . . Oprostite. On ve da je sodnik njegov smrtni sovražnik. — Naj bo. In kaj nam bi to pomagalo * AH mislite, da bi vložitev like prošnje p-eprečila (lalpinu nadaljevanja postopanja? Nikakor ne. Oii bi rada!jeva! s preiskavo in postopanjem, dokler bi ne^ pri-;ia odločitev pr sivega sodišča. Or bi seveda ne izdal nikakih za-Mjučnih |x»velj a ra\i»«» kaj takega bi si moral Celoti gospod de Boa-skoran. kajti * tem bi prišel U« nec samotnega zapora ter bi se lahko |M»sve;ji, kateri je tam pristojen ter želi priti v Ameriko, ga 7amorete sedaj dobiti sem. Nadalje zamorejo sedaj ameriški državljani dobiti žene in otroke iz-ood 18. leta iz Jugoslavije ali zasedenega ozemlja. Avstrijski podaniki morajo plačati vizej pii ameriškem konzulu r. amerikanskim denarjem in ravno tako morajo na Ellis Islandn -voto $25.00 pokazati v ameriških lolarjih. Glede denarnih pošiljatev v U". S. dolarjih, za vsa pojasnila ^lede potovanja, potrebnih listin (affidavit o v") in voznih listkov obračajte na najstarejšo slovensko tvrdko: Frank Gakaer State Bank, *2 Cortlandt St, New York, N. Y Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE in vseh njenih podružnic. JUGOSLAVIJA Beograd, Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovl, Jelša. Korčula, Kotrf, Kranj, Ljubljana, Marloori Metkovlč, Sarajevo, Split, 4lbenlk. Zagreb. ITALIJA NEMŠK£. AVSTRIJA Trst, Opatija, Zadar. »unaj. IZVRŠUJEMO hitro In poceci denarna Izplačila v Jugoslavia r;alijl„ in Nemški Avstriji ter izdajamo čeke v kronah, lirah in denarjih, plačljive na vpogled pri Jadranski banki in vseh njenih podružnicah. PRODAJAMO parobrodne in železniške vozne listke na vse kraje ln za vse črte. (Vidi zgoraj kretanje parnikov.) Kadar ste na pota v staro douovino in se nahajate v New Yorku, se Vam bo izplačalo, ako se zglasite glede vreditve Vaših denarnih zader pri ravnateljstvu na£e banke v prvem dad^tropju brez ozira na to, ak« kupite parobrodni listek pri nas a!i ste ga morda kupili drugje. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanredno ugodni poboji, U bodo velike koristi za vse one, Id m ie tU m bodo posluževali nase banke. Frank Sakser State Bank ZNIŽANA CENA Brinjeve jagode, vreča 132 funtov $9.— Muškatel, sladke debele jagode. bak.cn SO funtov $6.40 j Malo črno grško grozdje. baksa SO funtov $6.40 | Fige, najboljše vrste ! baksa 110 funtov $10.30 R naročilu priložite Money Order. MATH. PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. POZOR! POZOR! Krasni stenski KOLEDAR za leto 1922. Koledar ima 12 strani, na vsaki strani so različne krasne alike, strani so široke . in pol palca in dolge IG in l.-ol palca, tako krasnega in lepega Koledarja Se niste imeli v hiSL Cena je 25 centov s poštnino, pošljite poštne roiamke in ga takoj pošljem. Za lase, za sive lase, za moške brke in brado, za prahute na glavi, za re\ ruatizem, otekline: za rane opekline: bule; ture. kraste, grinte, lišaje, mo-zole; za srab, solnčne pike', kurje oči; bradovice, potne noge, ozebline; debelo kožo, otiske in žulje in še več drugih zlravil. Pišite takoj po cenik, ki ga IMišljem zastonj. Jacob Wahcic 6702 Bonna Ave., N. Ek, Cleveland, O. POSEBNA RAZPRODAJA. POSEBNA PONUDBA Ta »tika Vam pokale pravi glasni Columbia Gramofon, kateri Igra tako {lato In glasna, da ga slišita na mtlje dsteč. V zalogi jih imamo 300 In da Jih čimpreje razprodamo, dp.no vsakemu kupcu, ki narofl tak gramofon, čisto zato zavratno igpr*je. Jaz ozdravim zastrupljeno kri, inasutje in Ilea po telesu, bol—ni v grlu. Izpadanj« las, bolečin« v kosteh,stai«rane; oslabelost.živin« In bw|«znl v mehu-Ju ledlcah, letrah, želodcu, rmenico rwmatlzem, katar; zlata 211«, naduha Kd Uradn« ur«: V ponedeljek: sredo ln petek od S. dopoldne do I. popoldne: ▼ torek, četrtek In sobota od 8. dopoldne dO S. zvečer; v nedeljah tn praznikih od 10. dopoldne do S. popoldne.