Uredništvo
inupravništvo:
Kolodvorske ulice štev. 16.
Z urodnikom bo more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Inserati:
Šestatopna petit-vreta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje 80 popuot.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak elan razen nedelj in praznikov ot> £». uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravništvu:
za celo leto 6 gld. f za pol leta 3 gld., za četrt leta l gld. 60 kr., na mesec 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za celo leto 10gl., za pol leta 6 gld., za četrtleta2gld. 60 kr. in za jeden mesec 86 kr.
Štev. 113.
V	Ljubljani v torek, 15. julija 1884.
Tečaj I.
V	preudarek našim rojakom!
Neprestano deževje, katero nas je mučilo več tednov, je ponehalo, nebo se je zvedrilo in poletinsko solnce pripeka, kakor da bi hotelo sedaj poravnati, kar je zamudilo v prejšnjem času. Petindvajset stopinj Rčaumurja v senci, — koga ne bi izvabila zgovorna ta številka iz zaduhlega mestnega zidovja ven v prosto, krasno prirodo! Poleg tega zaključijo se danes šolski zavodi, veseli študentovski r9J hiti iz tesnih šolskih soban ven na počitnice, in skrbne matere ter oblastni očetje spremljajo svojo nadebudno mladež na deželo, na kmete. Kogar ne veže nujni posel na mestno galero, vsak zapusti z nekim koprnečim veseljem žareči ulični tlak ter se poda v plauinski raj, nasrkat se svežega planinskega zraka. Te dni pričelo se bode pravo ljudsko preseljevanje, in kolikor toliko izgubljale se bodo goste trume poetičnih tujcev tudi v naše doline.
Opazovati to mravljinčje gibanje, rado vati se z razposajeno mladostjo in resno ali šaljivo se pomenkovati s starikavo generacijo, to je hvaležna naloga našemu podlistkarju, — nas tu nad črto zanima mnogo bolj narodno-go-spodarstvena stran te novodobne navade. Pri tej priliki si ne moremo kaj, da ne bi svoj pogled obrnili čez domača gorska slemena v druge planiuske pokrajine, v sosedni Korotan, nayTirolsko ali celo v veliki „evropski h6tel,“ v Švico. Primera ne bode laskava za naše rojake! Narava sicer razlila je nad slovenskimi pokrajinami ves čarovni svit bujne svoje lepote, v kaleidoskopični raznovrstnosti se menjavajo idilične podobe z divjeromantičnimi prizori, vse te krasote so lehko pristopne, železnice, in dobre, deloma vzgledne ceste pripeljejo potnika brez vsakega truda v najskritejša zavetja planinskega sveta — a človek pri nas je ostal pasiven, nobene roke ni ganil niti se pripognil, da bi pobral bogate zaklade, kateri ležč raztrešeni okolo po našem ozemlji!
Listek.
Kajti kedo bode tajil, da je živahen promet tujcev pravi vir blagostanja in omike vsaki deželi? Oglejmo si Švico, to neplodno deželico, katera s poljedelstvom ne bi mogla rediti niti tretjega dela svojega prebivalstva; celo goveje živine nima dovelj za svoje potrebe ter je še 1. 1876 za 122000 glav več uvažala nego izvažala. Ali ko je koncem preteklega stoletja lepota planinskega sveta zaslovela po vsem svetu, obračali so se tokovi potujočega občinstva vedno bolj in bolj v veličastne švicarske doline in Švicarji bili so previdni dovelj, da niso rok križem držali. Švicarski hotelier začel je skrbeti, vzgledno skrbeti za došlega mu gosta, razvila se je neka posebna obrtnija, kateri je bil predmet tujec, homo migrans, ta je prinašal kapital v deželo, pričela se je živahna trgovina, tudi razne stroke obrtnosti niso zaostale, — in če si danes predstavljamo srečno, bogato državo, nehote se spominamo male Švice!
In zakaj ne bi Slovenec mogel posnemati svojih nemških in romanskih sosedov? Istina je sicer, da so vrhovi naših planin dokaj nižji od tirolskih ali švicarskih, istina tudi, da v njih pogrešamo lednike, kateri so poseben kinč planinskega gorovja, ali za to imajo naši kraji druge prednosti, katerih zaman iščeš po drugih svetovnoznanih pokrajinah. Apneniški naš svet, z divjo bizarnostjo svojih jarkov in sotesk, s strmimi propadi in globokimi udori mogočno vpliva tudi na razvajenega potnika. Da se med gorskimi pobočji nahajajo široke cvetoče ravnine, to nekako blagodejno pretrga jednoličnost podol-nic, — čez vse pa ugaja očesu oni južnoživi kolorit, s katerim podnebje diči očrte naših planinskih orjakov. Z jedno besedo, narava je storila vse za naše kraje, — a narod, kateri prebiva po njih, storil ni, z malimi častnimi izjemami, ničesar!
Ako se blagovoljnemu čitatelju naša sodba preostra vidi, naj se poda na Gorenjsko ali v prekrasno dolino Soče in Koritnice.
Turkinje.
(Zlatorodov.)
(Dalje.)
Odločenost spolov. — Vsakdo v6, da turška hiša je razdeljena na dva dela, na že-nišče pa selamlik. Zadnji je možu odločen. Tukaj moški dela, j6, sprejema prijatelje, podiva, spi. Ženska ne pride nikdar semkaj. Kakor je v selamliku gospodar moški, tako je v ženišču gospodarica ona. Ona ga ureja in upravlja ter dela v njem, kar se jej poljubi, le moških ne sprejema. Kader je ni volja sprejeti svojega soproga, da mu uljudno sporočiti, naj jej izkaže drugikrat čast obiska. Le ena vrata ali pa le en hodnik loči selamlik od ženišča, in vender sta dve hiši, prav daleč narazen. Moški prihajajo obiskat efen-dija, ženske hanumo (kaduno); da se niti ne srečujejo, ne slišijo ter največkrat se niti ne poznajo. Vsaki del ima svoje osebje, skoro zmeraj tudi svojo kuhinjo. Vsaki del se zabavlja in razsipa na svoj račun. Redko kdaj
kOsi mož s6 soprogo, izlasti ako jih ima več, ker nima miru. Moški ne pride nikoli v že-nišče kot soprog, kot tovariš, kot gospodar, kot oče, kot odgojitelj otrok, ampak le po svojih pravicah. Zunaj na pragu pusti, ako more, vse moreče misli, ves oni del samega sebe, ki ni v zvezi z onim trenotkom; gre v ženišče, da pozabi vse skrbi dneva in bolečine, da jih v sebi zaduši, pa ne gre za to, da bi našel svetlega uma, vedre besede, izdatnega sveta, okrepila pri plemenitem srcu. Njegova žena bi tudi ne bila pripravna za tako službo. Tudi ne misli na to, da bi se pokazal svoji ženi se slavo uma, se znanjem, z močjo, ali pa vsaj s tako lastnostjo, katera bi ga mogla ji milejšega storiti. Čemu tudi to? On je bog svetisča, njemu gre češčenje in oboževanje; ni treba, da bi si to še le pridobival. Žena mu pomeni zabavo. Ime žena po njegovih mislih nima ničesar opraviti z duhom, le s čutili, zato se boji izreči ga. Namestu da bi rekel: »Rodilo se mi je dekle", pravi: „Rodila se je zagrinjalka, skritnica, tujka." Po takem ne more biti med njima prisrčnega zaupanja, odkritega prijateljstva, ker zagrinjalo poltenosti zakriva skrivne kote dušne, ki se obelodanijo le v bistrini dolzega mirnega
Malo, veliko premalo našel bode gostilnic, v katerih bi se mogel muditi tujec za dlje časa. Še te gostoljubne hiše imajo takoj , večjidel uže v spomladi, svoje prostore oddane, in kolikokrat se pripeti, da mora potnik, kateri je prišel z daljnega Dunaja, s Hrvatskega ali z Italijanskega, uživat naše prirodne krasote, ostaviti slovenske pokrajine ter se podati med nemške Korošce ali na Tirolsko, kajti nikjer pri nas ne dobi, niti za dragi denar ne, primernega stanovanja! Po našem subjektivnem vkusu Gorenjska nima lepšega kraja nego prijazne Gorje; senčnata okolica, diven zrak in krasen razgled na široko savsko dolino, vse je kakor navlašč ustvarjeno, da privabi tujce od daleč okolo v celih trumah. A niti jedne gostilne ne najdeš v tem blaženem kraji, med tem prijaznim in razumnim prebivalstvom, da bi mogla pod svojo streho vzeti tujega gosta. Naši Gorenjci in z njimi vred vsi Slovenci, bivajoči v planinskem svetu, dosihmal niti ne vedo, koliko vrednosti da imajo njih gorski velikani, njih bistri studenci in senčnate šume !
Čestokrat jadikujemo, da nam kmetski stan hira in propada. Po vsem Gorenjskem sicer o tej žalostni prikazni, katera kakor mora tlači uboge naše Notranjce in Dolenjce, nobenega sledu ni. Ali neizmerno bi se pomnožilo blagostanje našega naroda, ako bi se Gorenjci začeli bolj ozirati na promet s tujci, na tako zvano Frcmdenindustrie. Ne bode treba postavljati švicarskih hot§lov in dragih pen-zijonatov, zadostujejo snažne domače gostilnice in stanovanja z ukusno domačo hrano in prijazno slovensko postrežbo. Le delati je treba, saj ugodnih skušenj imamo v obilici; turisti se bodo kmalu privadili naših naravnih krasot, prihitel bode Nemec in Italijan, hrvat-ski sosed in Magjar, ljudstvo, se bode hitro opomoglo in z napredujočo imovitostjo širila se bode tudi narodna omika. Premislite to, rojaki — in potem: na delo!
prijateljevanja. Vrhu tega mora žena, zmeraj pripravljena na obisk efendija, zmeraj paziti, da nadvlada katero tekmico, da obdrži nadvlado, ki je vedno v nevarnosti; zato mora biti zmeraj majhna udvorkinja, mora siliti samo sebe še takrat na prijazni nasmehljaj, kader je otožna, ter možu kazati zmeraj veselo krinko srečne in zadovoljne žene, ako mu neče presedati ter od njega zanemarjena biti. Zato moški malokdaj žensko pozna kot soprogo, kakor je ni poznal, je tudi ni mogel poznati kakor hčer, sestro, prijateljico, kakor je ne pozna kot mater. Zato žena pušča, da po malem ginejo vse one plemenite lastnosti, katerih ne sme kazati, katere se ne cenijo; navadi se skrbeti le za ono, kar ji daje mičuost ter večkrat zaduši razgo-vetni glas svojega srca in svojega duha. Išče le tega, kako bi v neki zaspanosti živaljega življenja našla ako ne sreče pa vsaj mir. Res je, da ima tolažila pri otrocih, ki jih mož pred njo objema; toda tolažilo to je ogrenjeno z mislijo, da je njegovo srce razdeljeno. Zakonska ljubezen, očinsko čuvstvo, prijateljstvo, zaupanje, vse je razdeljeno in spet razdeljeno, vse ima svoje ure, svoje obzire, svojo mero, svoje okoljnosti, vse je mrzlo, hladno, pomanj-
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Brzojavno poročalo se nam je včeraj z Dunaja, da je vojno ministerstvo odredilo, da se letos oni rezervisti in gažisti v rezervi, kateri bivajo v Franciji, ne bodo pozvali k vojaškim vajam. V očigted nevarnosti, katera nam preti iz Francoske glede razširjenja kolere, moramo to naredbo vojnega ministerstva pač z veseljem pozdraviti. Čim neprevidnejše se postopa na Francoskem, kjer se je včeraj vkljub koleri svetkovala velika narodna svečanost v Parizu, koje se je vdeležilo tudi mnogo gostov iz okuženih južnofrancoskih pokrajin, tem bolj previdne morajo biti sosedne države.
Danes vršč se volitve za deželni zbor šlezijski. Kakor doslej, imeli bodo Nemci se ve da tudi v prihodnje v deželnem zboru šlezijskem veliko večino. Do sedaj imeli so Poljaki in Čehi samo dva zastopnika; upati je, da se bode njihov broj letos znatno pomnožil.	,
Vodja kmetijske šole v Kadnu na Češkem, dr. Schneider, postal je iznenada imeniten mož in — kakor listi poročajo celo utemelitelj in vodja uo ve st ranke. Dr. Schneider namerava namreč vstvoriti česko-nemško stranko, koje program se sestoji v sledečih točkah: l.)Nova stranka imenovala se bode nemško-avstrijska stranka; borila se bode za cesarja in državo ter, stoječa na temelju državnega osnovnega zakona, spoštovala pravice ostalih narodov.
2.) Nova stranka branila bo merodajni vpliv nemškega plemena na vse državne zadeve.
3.) Stranka delovala bode v prvi vrsti v pro-speh narodno - gospodarstvenik interesov. — Kakor razvidno, se program novo vstvoriti se imajoče stranke ne razlikuje bitno od programa dosedanje zjedinjene levice, katera je tudi na papirju priznavala ravnopravnost vseh avstrijskih narodov, zatorej tudi mislimo, da dr. Schneider ne bode našel mnogo prištašev.
Tuje dežele.
Iz Berolina se poroča, da se bode novo vstvorjeni nemški „Staatsrath“ meseca oktobra pozval v redno zasedanje. Po poročilih iz nemške prestolnice predložila se mu bodo koj iz početka važna vprašanja v pretresanje.
Finančni veščaki londonske konference obdržavali so predvčerajšnjem sejo, v kateri se je zastopnik Francije izjavil proti nameravani redukciji obrestij egiptovskega državnega dolga. Kakor je videti se bode pač težko doseglo sporazumljenje med Anglijo in Francijo.
Na Irskem ponavljajo se neprestano agrarna zločinstva. Prošli teden streljalo se je zopet na sodca Liddella in njegovo gospo. Sodec je precej težko ranjen. Dva sumljiva človeka je policija prijela ter v zapor dejala.
kljivo, studno, zmeraj je in ostane nekaj zaničljivega in smrtno razžaljivega za ženo v možovi ljubezni, da ji drži skopljenca, ki naj jo v vsem nadzira. S tem ji pravi: — Jaz te ljubim, ti si moje veselje, biser moje hiše, a gotov sem, da bi se mi izneverila, ko bi spak ki te straži, človek bil.
Razmere zakonskega življenja. Zelo se razločuje zakonsko življenje glede na denarno stanje moževo. Bogati Turek živi po duhu in po gospodarstvu odločen od svoje žene, ker jej more držati lastno stanovanje, in ker mora za ženo imeti posebno hišo, kader mu je sprejemati prijatelje, varovance, laskavce, pa da ženstvo ne bo videno ali vznemirjano. Turek srednjega stanu stoji iz gospodarskih uzrokov bližej svoje žene, vidi je večkrat ter živi ž njo zaupljivejše. Naposled Turek, ki je siromak, ki je prisiljen živeti na kolikor moči majhinem prostoru, o kolikor moči majhinem iztrošku, jč in spi in preživlja vse svoje proste ure s ženo in z otroci. Bogastvo razstavlja, siromaštvo združuje. V hiši turškega siromaka ni bistvenega razločka med življenjem krščanske družine in med življenjem turške družine. Žena, katera ne uzmore robinje, dela sama,
Prihodnje uni odplula bo iz Bresta velika vojna ladija z vojaki in vojnim materijalom v Tonkin. V isti luki naorožavajo se tudi vojne ladije »Lapeyrouse“ in „Nielly“, katere bodo v kratkem odplule v iztočno Azijo. Situacija postaja torej prav resna.
Dopisi.
Z Notranjskega 13. julija. [Izv. dop.] (Narodni razpor.) — Povod prepirom med narodnimi strankami na Kranjskem je dalo potrjenje volitev za veliko posestvo in dovoljenje glasovitih 600 gld. za poučevanje d r u z eg a deželnega jezika in ne samo nemščine, kakor se je nalašč krivo pisarilo. Umevno je, ako niso bili v teh vprašanjih vsi poslanci jednakih mislij, kajti quot capita, tot sensus,pravi uže stari pregovor, — a da se velika večina narodnih poslancev, katera je glasovala za te predloge, stigmatizuje izdajicam narodni stvari in tako hujska narod zoper svoje zastopnike, to je lahkomišljeno, neodpustljivo. Poznamo naše zastopnike, katerim je narod izkazal častno zaupanje, in vemo, da so delali po svojem najboljšem prepričanji ter hoteli koristiti narodni stvari.
V	glavni stvari smo menda vender vsi jednih mislij, — duševno in gmotno blagostanje našega vbozega naroda želimo vsi. Delajmo tedaj tudi vsi v ta namen — vsak v svojem delokrogu. O posameznih sredstvih, kako doseči naš namen, pa ne moremo biti vselej vsi jednega mnenja, podvreči se moramo v tem večini svojih izkušenih mož. Najbolj obsojati pa moramo način, ako se iz večine izbero najbolj delavni in zmožni možje ter se z neizbirčnim orožjem udriha po njih. Plačilo za trudapolno in nesebično domoljubno delovanje je mnogokrat nesramno obrekovanje! Vidi se večkrat nevredno in pogubno tekmo-vauje in neka ljubosumnost zarad vodstva.
Naši voditelji naj bodo oni, kateri imajo za to največ sposobnosti in se tudi ne ustrašijo nobenega dela v blagor naroda. Uže grški modrijan pravi, da bode država tedaj popolna, kadar bode vsak državljan na svojem mestu. Kdor torej nima veselja in daru za narodno delovanje, naj ostane doma in napravi prostor sposobnejšemu.
»Dejansko, plodno bodi naše rodoljubje, ne puhlo, nespametno, otročje!" Držimo se tega gesla našega slavnega pisatelja, kateremu ueka,teri prenapeteži ne morejo odpustiti, da je pisal v vladni list in ne v njihova glasila. Upamo pa od njegovega rodoljubja, da nas bode še v prihodnje poučeval in kratkočasil v svojih listkih, kajti kaj tacega Slovenci do sedaj nismo bili vajeni čitati v naših političnih novinah. Naj bode prepričan, da ima veliko veliko večino razumnih mož za seboj in da mu bode narod hvaležen.
Ne morem tu zamolčati svojega prepri-
to jej daje vrednost in veljavo. Večkrat se zgodi, da gre po svojega postopajočega moža v kavarne ali v krčme, ter ga žene domov s pantoflom. Drugi ravna z drugim kakor z enakim, zvečer sedita skupaj pri hišnih vratih, v oddaljenejših predmestjih gresta velikrat skupaj kupovat potrebnih stvarij za družino, večkrat boš celo videl, da na samotnem pokopališču mož iu žena južinata zraven groba katerega rodorinca, obdana od svojih otrok, kakor delavske družine po naših mestih. Ta prizor gane tem bolj, čem redkejši je. To videč moraš čutiti, da je nekaj potrebnega, nekaj občnega, nekaj večno lepega v tej zvezi duš s telesi, da v njej ni prostora za druge, da bi tuj glas pokvaril in uničil to skladnost, da je le ta zveza, zveza enega moža in ene žene, prava moč, potrebni živelj, temeljni kamen urejene in poštene družbe človeške, da je vsaki drugi sestav ljubezni in blagostanja zunaj narave, da je le to družina, vse drugo pa čreda, da je le to prava hiša, a vse drugo k—.
Krivica muogoženstva. — So ljudje, ki trdijo, da turške žene so zadovoljne z mnogoženstvom ter da ne vidijo v tem nobene
Čanja, zakaj nekateri tako napadajo tako za-željeni slovenski vladni list? Zato ker si od dne do dne pridobiva pristašev med razumniki in med prostim narodom, in to ne radi tega, ker je uraden list, ampak radi zanimive in poučne vsebine, katero nam ponuja. Gospodje nasprotniki poprašajte po deželi, zakaj se »Ljubljanski List" tako rad čita, in izvedeli boste resnico. Nasprotujejo mu le še nekateri iz osobnosti, drugi pa iz nevednosti, ker ga ne bero in delajo sodbo po nasprotnih kriti-kovanjih.
Z veseljem pa moremo konštatovati, da v poslednjem času razpor med nami pojenjuje, in upati smemo, da pridemo zopet kmalu do zaželjenega in prepotrebnega miru.
Ne more se mi očitati, da sem nasprotnik našemu prvemu dnevniku, ker mu uže mnogo let in še danes plačujem davek, katerega ni vselej zaslužil. Ne zadostuje, ako n. pr. dnevnik po celi teden za vvodne članke donaša zapisnike kacega slovenskega društva. Podpiral ga je marsikdo upajoč, da se zboljša, in ker bi ne bilo za nas častno, ako bi prenehal prvi slovenski dnevnik. Gospodje tedaj pozor!
Slovenci smo	vajeni	opozicije,	v kateri
smo tako rekoč vzrastli. Dokler smo bili v manjšini, smo delali zlasti na to, da pade nam sovražni in škodljivi vladni sistem. Razdirati in napadati nasprotnika je ložje in navadno tudi bolj popularno, kakor vstvarjati. Ko smo prišli do večine, pripala nam je veliko težja naloga	— delovanja	in	vladanja.
Poprej smo mi kritikovali nasprotnike, zdaj nas kritikujejo oni ter nam stavijo zapreke pri vsaki priliki in nepriliki. Ako je vlada pravična naši sveti stvari, pomagajmo ji, podpirajmo jo. Učimo se od nemške ustavoverne stranke, kako ne smemo postopati. Ako smo dobili nam prijazno ministerstvo, ni to naša zasluga, ampak zasluga ustavoverne nemške stranke, katera je bila nam nasproti brezobzirna in krivična,	med	seboj	pa	nej edina.
Ustavoverci so se	vjedali	sami	med seboj in
podrli vsako ministerstvo iz svoje sredine. Pravični biti niso znali, za to se jim je moralo odvzeti vladno kormilo. Ne posnemajmo jih tedaj. Zahtevajmo odločno svoje narodne pravice, a največ si bomo sami pridobili z vztrajnim delom in možatim in previdnim postopanjem. Pred vsem pa bodimo na vse strani pravični, kajti: Justitia regnorum funda-rnentum!
Iz Krškega 14. julija. (Izv. dop.) (Izlet bralnega društva.) Da se pri nas nameravanega izleta bolj veselimo, kakor drugod, nam ne bo nihče za zlo jemal — saj so pojavi društvenega življenja na Dolenjskem nekako redki. Zatorej včeraj ni bilo treba preglobokega opazovanja in izvedelo se je, da se ima pri nas kaj posebnega zvršiti. Dvanajsteri udarci izpod zvonov cerkvenih stolpov, ko je solnce stalo v meridijanu krškega mesta, bili
krivice. Kdor bi to verjel, ne bi poznal, nečem reč Ushoda, še duše človeške ne. Ko bi to res bilo, ne bi se godilo, kar se godi, namreč, da ni turškega dekleta, katera ne bi, kader se moži, stavila moškemu pogoja, da se ne sme ženiti, dokler ona živi; ne bilo bi toliko omoženih ženii, katere se vračajo v svojo družino, ako mož ne drži dane besede ; ne bilo bi ni turškega pregovora, ki pravi: »Hiša se štirimi ženami, pa ladija v viharji."
Recimo, da mož oboguje svojo ženo, ona vender ne more, da ne bi klela mnogoženstva, kajti ona vedno živi pod Damoklovim mečem nad glavo, namreč, da more vsak dan dobiti tekmico, ne skrito ali oddaljeno, ampak umeščeno zraven nje, prebivajočo v njeni hiši, imajočo ž njo taisti naslov, taiste pravice; da bo morda katera njenih sužnic odbrana in nenadoma dvignila pred njo glavo ter rodila otroke, ki imajo taiste pravice, kakor njeni otroci. Ni mogoče, da njeno rahločutno srce ne bi čutilo krivičnost tacega zakona. Zastonj je misliti, da, kadar pripelje od nje ljubljeni mož v hišo drugo ženo, jo tolaži in miri misel, da mož se poslužuje le pravice, ki mu jo daje prorokova postava; to ni res. Na dnu svoje
sa znamenje, da odrinemo v Št. Jarnej, kamor je bil izlet bralnega društva namerjen. Nekateri so se se v6 da odpeljali poprej, drugi pozneje, tam je premagalo živo hrepenenje, tu flegmatična potrpežljivost. — Vreme — bistveni pogoj pri takih namerah — bilo je kar najbolj mogoče ugodno. Naj se mi ne očita, da imam v mislih le tropično vročino za to, ker nas stori posebno pripravne za vzprejem onega daru božjega, „ki nam oživlja žile, sreč razjasni in oko, ki vtopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi!“
To je bil vesel dir! Toulončane bi bili prehiteli, ko so pred kolero bežali. Deležniku izleta bila je vsa proga od Krškega do St. Jarneja zavita v le je d en oblak prahu, in da-si smo se hvaležno spominali, da je pretekla deževna štiridesetorica dnij, zrli smo vender uže željno, da bi zagledali ono tolažilno znamenje hladilne mokrine. Nedvojbeno, da ga nismo iskali nad obzorjem, kjer so se v resnici kazali mali oblaki, iskali in srečno našli smo pa ono znamenje nad vhodom prijazne gostilne g. Zagorca. Večji jasnosti na jjubo naj pristavim, da je ono imenovano nekje tudi „prst božji“. Njega vodstvu smo zaupali. Varali se nismo. Razobešene zastave so nam potrdile, da smo se prav obrnili.
,v To je bil pravi spomin na vesele praznične dni, ki smo jih preživeli pred letom dnij v Ljubljani. V glavnem mestu našel si vse znance, ki si jih imel kedaj na Kranjskem — ce o skoro pozabljene — in včeraj je kaj ve-selo dirnilo videti, kako so iz vseh krajev naše strani dolenjske — celo iz Brežic in iz 'idma — pele-mele pozdravljali se znanke in znanci. Da smo si imeli veliko, veliko povedati, to je samo ob sebi umevno — ali časnikarska dolžnost je natančnost, in pregrešili bi se, ko bi kaj zamolčali. In celo, ko smo posedli, nisi mogel zgrešiti iskrene vzajemnosti duhov, še potem smo se pridno obiskavali, in ko bi bil dopisnik le količkaj verodostojen matematik, vedel bi povedati, za koliko se je dosedanja dvojica slovenskih Ahasverjev včeraj pomnožila. Da je bil tem potnikom in potnicam globus bolj na malo stran pomerjen, to sevčda nič ne škodi: tem višje stopinje je bila na manjše ozemlje koncentrirana ljubezniva prijaznost, s katero so bili vzprejeti.
In ko so jo zapeli krški pevci — to nam je povzdignilo sreč — da cel6 nas je vzdignilo in šli smo lepo ubrano petje ne le pokušat, nego tudi gledat bliže! Nad vse vzvišena pa je bila vzajemnost med petjem in značajem zabave: pesni so primerno odmevale v razgovorih, in iz čutstva navzočih izbrali so 8i naši izborni pevci pesni kot najlepši izraz n'u. Tedaj ne morem značaja veselice bolje opisati, kakor da navedem naslove pesnim, katere smo z iskrenim zadovoljstvom poslušali: »Zvezna", „Oblaček“ (baritonsolo), „Laška solata11, „Brodar“ (solokvartet), „Kitajska ko-
duše bo čutila, da obstoji starejša in svetejša postava, katera obsoja tako dejanje kakor izdajstvo in nasilstvo. Čutila bo, da mož ni več njen, da zveza je raztrgana, da njeno življenje je razvrženo, da ona ima pravico, bu-niti se in preklinjati tako naredbo, takega proroka, takega boga. Celo tudi, ako ne ljubi svojega mo/a, ima tisuč uzrokov, da studi tak zakon, v katerem vč, da so razžaljene dobrine in pravice njenih otrok, da je ponižan nJ«n ponos, da je izstavljena potrebi ali živeti zanemarjeni ali pa, da se mož nanjo ozira le ^ usmiljenja, iz pohotnosti, brez ljubezni, loreče se, da tudi Turkinje vedo, da se kaj tacega godi tudi Evropejkam; toda Turkinja ve tudi to, da Evropejk ne sili ne grajanska postava, ne verska zapoved, spoštovati in sestro imenovati ono, katera ji ostruplja življenje, da ima vsaj to tolažbo, da jo smatrajo kot žrtvo ter da je sto načinov, tolažiti se in maščevati, in da ji mož ne more odvrniti, kakor more mnogoženar svoji: „ Jaz imam pravico, ljubiti kolikor hočem, tvoja dolžnost pa je, ljubiti adino le mene.“
(Dalje prihodnjič.)
racuica“, „Pomladanska", »Popotnik1* (Nedved), „Domovina“, »Jadransko morje“, „U boj.“ Za temi še mnoge narodne ter umetne, in želeli smo, da bi se tako nadaljevalo dolgo, dolgo časa. . . .
Kadarkoli so prevzeli naši pevci lep nalog s svojimi produkcijami, vtisnili so vselej značaj veselici, posrečilo se jim je to tako častno, da si le želimo, naj bi vztrajali in nas še muogokrat tako prisrčno razveselili, kakor včeraj. Da imajo vrlo dobre glasove in da so na vrlo dobrem imenu, to smo jim morali vselej priznati, ali včeraj jim je donelo zopet in zopet občno priznanje, utrjeno in razširjeno, kajti navzočni gostje bili so preveselo iznenadjeni z ubranim petjem.
Vršilo se je vse v najlepšem redu; ako se je kdo zadel ob nizko rastoče veje sadnih dreves na vrtu, je dalo to le povod veselim opomnjam, da gojimo ua Dolenjskem vender nekaj sadja, in dogodek, da se je čvetero-nogata klop pod sedečimi mahoma spremenila v trinogato, pripraven je za vse drugo bolj, kakor za kaljenje obče veselosti.
Plesali nismo; saj je itak vročina z žarnega neba mečila srca. O, srca! Pa kako bi o teh mogel poročati prileten dopisnik, če se je katero in koliko se jih je stopilo, zmenjalo, oddalo, izgubilo in kar še pravi bogata terminologija zlate mladosti?
Težko smo se ločili od kraja, kjer smo v kratkem času užili toliko veselja. — Z bridko ironijo nam je svetila sicer prijazna luna domov.
Veselega dne vtisi pa nam ostanejo neizbrisni.
Razne vesti.
— (Zanimiv slučaj), kateri se je pred kratkim dogodil v Budimpešti, priča, da so v sili more tudi z jednim dolom pluč izhajati. Pred nekaterimi tedni ustrelil se je 201etni trgovski pomočnik s samokresom ter poslal bridko kroglo v levo stran junaških svojih prsij. Krogla šla je v pluča, zaradi česar je ranjenec izgubil mnogo krvi. Bana na plučih imela jo za posledico vnotjo pluč in trebušno mrone. Prepeljali so ga v Žont Kokovo bolnico. Profesor uporabil je vsa sredstva, da bi rešil življenja sitega moža. Pluča so se mu jela gnojiti, kos za kosom je odpadal; naposled ostane mu le še korenina pluč. Mladi mož pa je zdaj po polnem	ozdravel in zapustil	jo	bolnico.
Zdaj diha lo z	jednim delom pluč;	da	mu	pa
manjka pluč, se razvidi na prsih, kajti leva stran mu je udrta in leva rama je tudi nekoliko nižja.
— (Dva interesanta Tržačana.) „Edi-nost“ poroča: Nek Tržačan po imenu Cuzzi, navaden pisar, šel je pred par leti v Aleksandrijo in je tam službe iskal; postal je častnik egiptovsko vojne; ujet je bil od Mahdijevih vojakov, a Mahdi se je tako zaljubil vanj, da ga zdaj rabi za svojega diplomatičnega agenta; čita se v angleških listih, da ga jo te dni poslal Mahdi k angleškemu generalu Gordonu, da mu ponuja dostojanstvo emirja. — Drugi Tržačan jo nek T. Mendl, nekdanji sotruduik „Triostorce“, ki je od tukaj pred 5 leti ušol in odnesel tukajšnjim ljudem mnogo tisočakov. Vso je govorilo, da je v Ameriki ali v Avstraliji. Ali na razstavi v Turinu se je posebno odlikoval nek poročevalec nemških listov in to odlikovanje je bilo usodno, kajti italijanska policija je v onem korespondentu, ki je tam živel pod drugim imenom, spoznala od tržaškega tribunala iskanega Mendla ter ga dejala v zapor in v kratkem ga pripelje v Trst.
— (Trijo	otroci zblaznoli.)	Iz Papo	na
Češkem se poroča z dnč 8. t. m.: Ubožen	kmet	je
šel na bližnje posestvo s svojo ženo vred žet. Nji-jini otroci, tri deklice, stare deset, sedem in štiri leta, pa so ostali doma. Prevčerajšnjem pa so zapustili ti otroci hišo, šli na polje ter tam nabirali divje rudeče jagode ter jih slastno in hlastno po-uživali. Ko so so otroci vračali v mesto, sreča jih zdravnik in temu se je čudno zdelo obnašanje otrok, kateri so divjo kričali in čudovito skakali. Zdravnik peljal jih je v stanovanje in preiskava je pokazala, da so deklice vslod zauživanja volčjih jagod zblaznele. Da-si so se takoj uporabila vsa sredstva, bode vender teško možno, rešiti jih smrti.
— (Strašen prizor v menažeriji.) Vznemirljiv prizor se je vršil pred nokaj dnevi v menažeriji v Wrehamu na Angleškem. Ko je čuvar živalij snažil klet od zunaj, zagrabil ga je lev za roko ter mu jo razmesaril. Med ‘občinstvom nastal je najedenkrat hrup in bojazljiv krik, kajti mislilo se je, da je lev ušel. V veliki gnječi poškodovalo se je mnogo oseb.
— (Madridska orožarna) ^Armeria11 je pogorela. Velik del dragocene zbirke orožja leži pokopan pod razvalinami. V tej narodni orožarni Španske bilo je med drugim orožje in vojna oprava cesarja Karola V., dalje prsni oklep iz morske bitke pri Lepantu, meč slednjega kralja Mavrov, Boabdilov, meč Cida Compeadorja, bodalo Ferdinanda Korteca in vojna oprava Krištofa Kolumba.
— (Ukradeni milijoni.) Iz Odese se poroča: V neki tukajšnji kupčijski hiši ukradeno je bilo te dni skorej 2 milijona goldinarjev. Tatov je bilo več. Po zločinu so si razdelili denar in potem jo je pobegnil vsak na drugo stran. Jed-nega izmed lopov so uže prijeli na avstrijski meji.
— (Samoumor pred ženitovanjem.) V Dublinu pripetila se je v torek zjutraj naslednja zgodba: V sredo zjutraj bi imela biti poroka ne-cega tujega gospoda, ki je uže 2 meseca tam stanoval. Tujec se je nazival grof Viljem Z., a razna poročila so dohajala, da je to ime le izmišljeno; konečno je tudi nevestin oče jel dvo-jiti, jo li ženin pošten in za to je dan pred poroko rekel, da mu ne da svoje hčerke. Na to je poklical tujec svojo nevesto k sebi in ko je prišla, vstrelil jo z revolverjem nanjo, potem pa je pognal tudi sebi kroglo v glavo. Bil je takoj mrtev. Nevesta k sreči ni ranjena. Krogla ji je šla skozi rokav in obtičala v steni. Tujec je bil baje v istini ogerski grof in zelo premožen.
Domače stvari.
— (P o mi 1 o š č en j o.) Nj. veličanstvo cesar je z odlokom z dne 10. t. m. 151 kaznjencem odpustil ostali čas zapora; med temi 10 v Ljubljani, 16 v Kopru in 7 v Gradiški.
— (Diplomi kot čas tu i m o š č an i) ljubljanski doposlal je mestni magistrat te dni Nj. ekscelencama grofu Taaffe j u in grofu F a lk en -h aynu. Diplomi ste krasno v zelenem usnji vezani, v sredi imate umetno izdelan emailiran ljubljanski mestni grb in veliki mestni pečat v zlati škatlji spravljen. Diplomi je res krasno izvršila znana firma Kanka na Dunaji.
— (Provzvišeni gospod knezoškof dr. Jakob Mišja) prišel je včeraj popoludne v Ljubljano in ostal pri milost, gospodu stolnem proštu g. Zupanu. Včeraj se je predstavil gospodu knezoškofu stolni kapitelj. Danes ob polu 7. uri maševal je g. knezoškof v stolni cerkvi pri velikem altarji, potem pa šel na Grad, da si je oglodal okolico ljubljansko. Dopoludne odpeljal se je g. knezoškof na Gorenjsko, kjer misli delj časa bivati.
— (Prememba počitnic.) Na prošnjo krajnega šolskega sveta v Novem Mestu, katero jo toplo podpiral dež. poslanoc za dolenjska mesta, sklenil je dež. šolski svet, spremeniti počitnice na novomeških ljudskih šolah. Dosedaj namreč so se pričele počitnice na teh zavodih stoprav 1. avg. ter trajale le šest tednov. Ker je pa to mnogo sitnosti delalo staršem in učencem, dovolilo je dež. šolsko oblastvo, da se ima pouk na on-dotni deški in dekliški šoli zaključiti uže s 15. julijem ter pričeti s 15. sept. Vsekako je s tem sklopom odstranjena marsikatera nepriličnost dotičnim krogom.
— (Imenovanje.) Gosp. Ferdinand Wie-gele, definitivni učitelj v Zagradci, imenovan je definitivnim učiteljem na jednorazrodni ljudski šoli na Eobu (v okraji kočevskem).
— (Šolsko leto na tukajšnjih mestnih šolah) se je danes sklenilo. Prva in druga deška šola in mestna dekliška šola so imole ob 7. uri v šentjakobski cerkvi vkupno sv. mašo, pri kateri je mladina sama kaj ginljivo pela mašne pesni, zahvalno in cesarsko pesen. Potem so se v vsaki šoli delila šolska naznanila in letna poročila. — Danes je tudi izročila deputacija mestnega učiteljstva dosedanjemu mestnemu šolskemu
nadzorniku g. L. vit. pl. Gariboldiju lepo izdelan tableau s fotografijami vseh mestnih učiteljev in učiteljic, zahvaljevaje se mu pri Djegovem odstopu za humanno, ljubeznivo in nepristransko delovanje za časa njegovega osemletnega nadzorništva in ob-žalovaje njegov odstop.
— (Vojaško.) Drugi batalijon pešpolka baron Kukn št. 17, kateri je v Kopru v posadki, pride 16. t. m. sem k vojaškim vajam. Poveljnik mu je major vitez Gariboldi. — Tukajšnji top-ničarski oddelek zapustil je včeraj Ljubljano ter se podal k vajam pri Ptuji.
— (Prestavljene nove maše.) Ker se je posvečevanje bogoslovcev vsled bolezni škofa tržaškega za nekaj dni preložilo, moral se je vsled tega spremeniti tudi uže poprej odločeni čas nekaterih novih maš. Tedaj bodo novo mašo imeli: g. France Kušar v Ljubljani 21. jul.; g. Albin Illovsky.v Ljubljani v cerkvi Srca Jezusovega 23. jul.; g. Feliks Zavodnik v Žužemberku 3. avg.; g. Matija Mrak v Ljubljani v Nunski cerkvi 27. jul. ob polu 6. uri zjutraj.
— (Hymen.) Naš rojak dr. Ant. Primožič, profesor na c. kr. gimnaziji v Igla vi, se bo poročil v soboto 26. julija z gospodičino Marijo Sihero.
— (Našim „ Sokolom.") Operacije na lastnem životu so od nekdaj najbolj mučne, — zaradi tega je tudi nam prav neprijetno, da moramo danes utemeljeno grajo izražati 8Ljubljan-skemu Sokolu.“ Tembolj, ker sicer odkrito sim-patmijemo s tem domačim društvom ter po vsem odobravamo koristni njegov namen. A zgrešili bi pravo pot, ako bi hoteli po vzgledu nekega dru-zega slovenskega dnevnika vso krivdo za to, kar se je v nedeljo zvečer zgodilo pred kazinskim vrtom , zvaliti na pristaša protivne nam stranke, naj se uže piše „Muller“ ali „Meier“. Factum je, da je filharmonično društvo moralo prenehati sredi pesmi, vsled hrupa, s katerim sta ljubljanski „ Sokol" in spremljajoča ga množica korakala poleg kazinskega vrta. Da so si „Sokoli" izbrali baš to črto, tega jim nečemo zameriti, — imeli so vnanji povod v tem, da so njih tovariši veterani svojo zastavo deponirali v društvenih prostorih, v Gledaliških ulicah. Tudi tega jim ne bodemo očitali, da so se bližali čitalnici z „živio“-klici, spremljani od trobentačev, kateri so svirali sokolsko koračnico. Ali da se je med pojave preglasne lojalnosti vmešavalo izzivajoče žvižganje in sikanje, katero se je moralo vender le tolmačiti kot nepotrebna in neopravičena demonstracija proti mirnemu, recimo, nemškemu društvu, in da „Sokolov" odbor ni imel dovolj taktnosti, društvenikom priporočati, da bi se od čitalnice vrnili skozi Schellenburgove ulice, izogibajo se kazinske okolice, ter da so ljudske množice še potem s hrupom in vpitjem nagajale filharmonikom in motili njih produkcije, to moramo odločno grajati. Vprašamo le, kake pritožbe bi se čulo iz naših ust, ako bi pri javni „besedi" morala prenehati slovenska pesen vsled demonstrativnih „hoch“-klicev nemškega društva in njegovega spremstva?
Tako početje je otročje, ob jednem pa je škodljivo naši pravični stvari. Nemškemu protivniku stisnili smo orožje v roke in svetu smo dokazali, da se naš narodni čut naj-rajše razodeva v — škandalih. Za Boga, kaj treba Nemca dražiti, ako on mirujo?! Danes uže se čitajo po dunajskih listih pretirane vesti o izmišljenih izgredih pred kazinskim vrtom, v novič se bode svet begal z neresničnimi poročili, da miren Nemec niti svojega življenja vareu ni pred slovensko drzovitostjo in surovostjo — in kedo je pro-uzročil zlobno to zbadanje? Odgovor je lahek. In še eno: baš sedaj se prizadevajo goriški bratje od ministerstva dobiti dovoljenje, da bodo slovenska društva z vihrajočimi zastavami smela korakati pri slavnostnem sprevodu po goriških ulicah. Ali so premislili naši nepremišljenci, da so s svojim netaktnim postopanjom kaj slabo uslugo storili slovenskemu življu na Sočinem bregovji? Zopot nov dokaz, kolikokrat mi kranjski Slovonci prav po nepotrebnem škodujemo interesom rodnih nam bratov po sosednih kronovinah.
Razume se samo po sobi, da s temi opazkami nikakor ne nameravamo braniti ali zago-
varjati neumestne zabavljice nekaterih več ali menj smešnih osob iz nemškega tabora. Kar so v nedeljo zvečer čenčali nepoklicani branitelji ger-manstva pred kazinskim uhodom, je le drastičen dokaz za istinitost Horacijevega izreka: lliacor in-tra muros peccatus et extra!
— (Zblaznel) je danes dopoludne ob 10. uri na Bregu v Ljubljano došli kovač Jurij Potisek iz Poličan na Štajarskem. Na sv. Jakoba mostu slekel se je po polnem. Oblačilo, katero je v roki držal, vrgel je v vežo Justinove žganjarije ter potem brez vse obleke , samo s klobukom na glavi, hodil po Bregu; odšel je potem v Salen-drove ulice, kjer ga je prijel mestni sluga in ga odvedel na vojaško stražnico in od tam so ga oblečenega odvedli na rotovž. Oddali so ga v blaznico.
— (Iz Št. Jarneja) se nam piše: Pomladi je poročal „Ljublj. List", da je tukajšnji posestnik odločil se narediti poskus s hmeljem. Z veseljem poročamo sedaj, da je upati letos najboljšega vspeha. Zopet dokaz, da je treba le ljudstvo poučiti o premnogih novih virih dohodkov ter vspešne spodbuje in zdaj žalostne razmere v našem kmetijstvu dobile bi kmalu prijaznejši značaj.
12. t. m. povodom javne slavnosti med katoliki in orangisti boj; bili so se z ostrim orožjem in streljali; več oseb je bilo mrtvih in petdeset ranjenih. Policija je ukrotila bojevalce še le potem, ko se je oborožila s sabljami.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu."
Dunaj, 15. julija. „Wiener Zeitung" poroča : Cesar podelil je predsedniku železno-cestnega poslovanja, sekcijskemu šefu Czediku v priznanje njegovemu odličnemu službovanju križ komandirja Leopoldovega reda.
Bukarešt, 15. julija. Zbor zjedinjene opozicije je razdeljeval k revolti poživljajoče proklamacije. Vernesco se je žaljivo izražal o kralji. Od mnogih stranij se je ugovarjalo. Nastal je pretep; pristaše opozicije je množica naklestila, ker so rabili samokrese. Policija je kmalu napravila red.
London, 15. julija. V spodnji zbornici se je izjavil Dilke, da se do zdaj še ni ni v Londonu ni v Angleški sploh pokazala azijatska kolera.	____________
Praga, 14. julija. V praškem predmestji Koširu jeli so se v neki gostilni pretepavati; jednega izgrednika so zaprli. Na ulici hotela je množica, med njo nekateri vojaki, prijete izgrednike oprostiti. Pričel se je boj med redarstvom in vedno naraščajočo množico; jeden policaj je bil z bajonetom, trije drugi s palicami in kamni ranjeni.
Reka, 14. julija. Parobrod »Oktav* je naložil uže 2500 barel bencina, ko je nastal ogenj; vzrok ognju do zdaj še ni znan. Življenja izgubil ni nobeden, ker je bilo moštvo, ko je nastal ogenj, v dokih. Le dva pomorščaka sta bila ranjena. Požar traje še dalje. Najbrže bodo ladijo potopili. — Poveljnik marine, podadmiral baron Sterneck, je danes dopoludne guvernerja oficijalno obiskal.
Reka, 14. julija. Parobrod ,,Oktav" se je proti isterskemu obrežju zavlekel. Bencin je zgorel, zdaj gori zaloga oglja; zadnje stene so se udrle in zgorele.
Sred ec, 14. julija. Nov kabinet se je sestavil. Karavelov, ministerski predsednik, finančni minister in voditelj javnih del, dokler se ne odpravi ta oddelek; Ca no v, minister za notranje zadeve; Radoslavov, pravosodni minister; Karole v, minister za uk in bogočastje. Predsednik zbornice Stambulov.
Pariz, 14. julija. Narodna slavnost obhajala se je kakor druga leta. Dopoludnč vršil se je neprijeten dogodek pred hotelom „ Continental": Dijaki ugledali so nemško zastavo ter kričaje zahtevali, naj se odstrani; gamini (parižki poulični postopači) prihiteli so, raztrgali zastavo, razbili okna in vrata hotelu; policija razgnala je mlade poulične motilce miru.
Pariz, 14. julija. V Marseillu je od včeraj zvečer do danes dopoludnč umrlo 32, v Toulonu 11 oseb za kolero.
London, 14. julija. ^Standard" poroča, da so voditelji tory - stranke oznaraenovali predlog kompromisa nesprejemljivim, za tega delj je kompromis postal problematičen. —
V	Cleatonu v Westcumberlandu nastal je dnč
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 15. julija.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih......................80'55
»	»	>	> srebru........................81'55
Zlata renta.........................................103'10
5°/o avstr, renta.......................................95	'75
Delnice narodne banke............................... 854' —
Kreditne delnice....................................301‘30
London 10 lir sterling..............................121'76
20 frankovec........................................ 9‘67
Cekini c. kr............................................ 5	■ 76
100 drž. mark.......................................59-55
Uradni glasnik
z dne 15. julija.
Naprava novih zemljiških knjig: Pri c. kr. okr. sodniji v Postojini za katastralno občino Slavina; poizvedbe dne 25. julija.
Razpisane službe: Na jednorazrednici v Oneku (Hohenegg) služba učitelja; letna plača 460 gld. Prošnje do 31. avgusta 1.1. okr. šol. svetu v Kočevji.
Eks. javne dražbe: V Ljubljani posestvo Jos. Gostinčarja iz Vele (2060 gld.) dn6 30. jul.; — posestvo Luke Bevca iz Osredka (5062 gld.) dn6 23. jul., 23. avg. in 24. sept.; — zemljišče Jan. Štruklja iz Št. Vida (960 gold.) dne 23. jul., 23. avg. in 24. sept.; — posestvo Fr. Petriča z Loga (6533 gld.) dnč 26. jul., 27. avg. in 27. sept. — V Kočevji zemljišče Jur. Verderberja iz Handlern dne 30. jul., 3. sept. in 1. okt.;
—	polovica zemljišča Mat. Laknerja iz Kočevja (255 gld.) dnč 30. jul., 27. avg. in 1. okt. — V Kamniku zemljišča Jan. Zabreda iz Mengiša (980 gld. 20 kr., 30 gld. in 725 gld.) dnš 30. jul., 30. avg. in 27. sept.
Tivjei.
Dnž 13. julija.
Pri Maliči: Guschitz, Schlesinger, Stasny, Weinberger in Ruckensteiner, potovalci, z Dunaja. — Baron Schreiner, c. kr. poslanec, z rodbino, iz Brež. — Millicich, fabrikant, s hčerjo, iz Italije.
Pri Slonu: Vitez Tonello pl. Stramare iz Stramare. — Pater Saurent, prior, s br. Ferdinandom, iz Nove Vasi. Hell, c. kr. stotnik, iz Livne. — Heller, ljudski pevec, iz Gradca. — Kopatsch, trgovec, iz Slov. Bistrice.
Pri Tavčarji: Kosmaier, zasebnica, z Dunaja. — Bauer, uradnik tab. tovarne, z Reke.
Pri Bavarskem dvoru: Pammer, žel. uradnik, z Dunaja. — Dr. Genilia, c. kr. profesor, z rodbino, iz Trsta. — Osimič, gostilničar, z rodbino, iz Cerknice.
Pri Jnžnem kolodvoru: Demetrio iz Trsta. — Fried, potovalec, iz Pečuha. — Peharc s hčerko iz Ribnice. — Ruard, zasebnik, iz Save. — Berčič s soprogo iz Gorenjske.
Umrli so:
D n 6 13. j u 1 i j a. Friderik Ramoveš, zvonarjev sin,
5'/2 mes., Gruberjeve ulice št. 4, driska. ___
Meteorologično poročilo.
1 i C rt ;Q	Čas opazovanja	~Stanjo barometra v nam	Tompe- ratura	Vetrovi	Nobo	Mo- krina v mm
d | »r-j	7. zjutraj	738-69	+20-6	vzh. sr.	js.	0-00
•3»	2. pop.	736 43	+30-2	zpd. sl.	*	
u i ^	9. zvečer	737-81	+24 0		obl.	
tr
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1: 75000.
Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
I|[.V.KMi
knjigarna v Ljubljani.
rjK
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k 1 j e.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kloinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.