jfodeljo 2. oktobra bo demokratično ljudstvo Trsta proslavilo DAN MIRU na stadionu Prvi maj - Začetek ob 14. uri - Na sporedu dva govora in kulturna prireditev ra Uto v . st PHIHOHSKI DNEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE a-,* O O O /1 0OO\ Poštnina plačana v gotovini “V, /JZ. {loZz.) Spedlzione in abbon. post. I. gr. TRST petek 30. septembra 1949 Cena 15 lir - 2.50 din TITO **unanji politik! flrjt ' E B°M govoril o tem, kako je prišlo do te- A, DA SMO MORALI TRST ZAPUSTITI IN DA JE TO KAsanje se VEDNO TAKO ODPRTO, KAJTI TUDI T° BO PRIŠEL CAS, DA POVEMO MALO VECi). marin ™.smo zadnji go var v Tita, ki ga je imel na*i}t 1 pri Krupnju že kiietieraišnjem objavili v do ki,'?’ objavljamo danes Ha. “n° tisti del maršalo-yovo ra, ki obravnava ‘‘Stani Q, Kl °b’’a WrlZ P°mika TLRJ in v Trst se omenja tudi SftJjj L: 'ifiiicf „ vam ratJ> tovariši in to-18is‘ 2un°Vedal ne! 1 i besed tudi *let° in P01*1*14'- Poteklo je Iniorm?01 otl zloglasne resolu-^iejo n„ °ja' v kateri nas ob-Niliaia e( samp da ne gradimo vkiinV ,emveč. da smo se celo bioi, y 2aPadni kapitali- t tofnn je t0 točno? Seve- \ j 80’ tovariši. To je laž. N stno pred vsemi medna-,rUml’ zborovanji, pred JS pod . narodi in drugod vse-iSvaii '* Sovjetsko zvezo. H 2vpsni0 vodilno vlogo So-** Uivn. ’ Pr*znavali smo jo ^ ^ na- borca- ki vodi bitko Jbj sn.l. Pravice. Ne bom se '“daiij Kcal to, kako je bila *ov°rilo°rOŠlca’ ker se 0 tem a?8 ft ' » JE Pt.? V°RlL O TEM, KA- ^ M0Ra, LO do tega, DA vL6A j p TRST zapustiti Ml 24 tKO ODPRTO, KAJTI 'POvt.?? RO PRIŠEL CAS, AAruoim ]N0 'Ta vprašanje SE >1 Za POvpJ^ ____________ im, 0 malo vec. J. hs} ®ovMai vam bom, kakšno ^bis.anašnje stališče, kajti, \ “anes lahko, ko bere ča-X s^41’ zakaj v New Yorku, r* PtMCCesu ne podpiramo vse-^ C v Sovjetske zveze. N.0 ravnali načelno pravil-/ zaradi ne vera če- nepravilnega ravna-|! t5fe.koli. Sovjetska zveza sc Hlf%ala 'tabelnemu stališču c*V J1 malih narodov, kar se .»sov proti nam. Vodi-s svojim ravna- ta, %ib|lržavo ta načela tudi ’ ki nam jih poši-i,^ tj, Zadnji noti, in z grož-foiik .° veliko pomenijo, pa niem z orožjem okrog ‘d kopanjem rovov na v, s in v Romu •ji, rt_akim svojim IC«e (J1*11® svojim stališčem ’Jti s*ave ~ ®eprav nismo tj, * or0if Roje rovov in rožlia-' Je,n. ker je naša J«'110, s? In v Romuniji, z eno "iše ■t „ .............. ' boje rovov in rožlja' vest Naša vest je čista, naša stvar je pravična, in nimamo se česa bati. V Združenih narodih smo glasovali za predloge Sovjetske zveze tam, kjer je to načelno bilo in kjer bo pravilno, kot je vprašanje Grčije. Nismo pa glasovali tam, kjer gre za samo Jugoslavijo in odnos do naše države, in nismo za nikogar glasovali, temveč smo se vzdržali. Tam, kjer se govori o pravicah malih narodov, o vojno-hujskaški propagandi, nismo mogli reči za tisto, kar je točno, da ni tako in da tega ne dela Sovjetska zveza, oni pa nam tu rožljajo z orožjem. Naj svet ugotovi, ali je točno ali ni. Ničesar ne bomo govorili, toda dali jim tudi ne bomo svojega glasu tam, kjer teptajo socialistična načela. Mi smo majhna država, toda strogo bomo varovali svojo zunanjepolitično linijo. Strogo bomo pazili, da bo slonela na načelih marksiz-ma-leninizma, da bo socialistična, da bo povedala vsem velikim — in tu gre za velike — tako Zapadu kot Vzhodu, da ni mogoče trgovati niti govoriti o usodi malih narodov, ne da bi jih vprašali, če soglašajo ali ne z razgovori, ki se vodijo glede njih. Mi smo polnoletno ljudstvo. Naše ljudstvo je v stoletjih dokazalo, da je sposobno, tudi državniško sposobno, da upravlja samo sebe in ne bomo nikomur dovolili, da bi nam vsilil svojo upravo in nam solil pamet tam, kjer to ni treba. Mogoče bi kdo, tovariši in tovarišice, vprašal, kako daleč bo to tako šlo. Na to vprašanje vam ne morem odgovoriti, kajti to ni odvisno niti od mene niti od nas vseh skupaj. Vemo samo eno: Kako se bomo držali, in vseeno je, kakšna preizkušnja bi prišla, kakšne težave bi prišle. Držali se bomo, kot smo se doslej držali, in prav nič ne bomo spremenili svojega stališča. Vseeno je, kašne težave bi prišle. Držali se bomo tako, kot smo se držali do danes, pogumno bomo hodili po svoji poti, gradili socializem in gledali, da se naše vodstvo ne bo odločilo od ljudstva, da na ljudstvo ne bo gledalo kot na figuro temveč kot na zavedne ljudi, ki ustvarjajo svojo usodo, ne kot na figure, ki jih lahko premikaš in delaš z njimi, kar hočeš. Sovjetska zveza odpovedala sovjetsko-jugoslovanski sporazum o prijateljstvu in vzajemni pomoči Odpoved pogodbe se oe siriaja z izjavo SZ pred OZRI glede utrditve svetovnega mire Tako je poudaril minister za zunanje zadeVe FLRJ EdVard Kardelj SZ je ponoVno dokazala, kako majhne Vrednosti je pogodba o prija» teljstVu med S Z z neko majhno držaVo, ki brani sVojo neodvisnost kaš in delaš z njimi, kar hočeš. Sindikati Ljudska oblast BEOGRAD, 29. — Moskovski radio je javil, da je namestnik zunanjega ministra ZSSR Gromiko izročil 28. t. m. jugoslovanskemu odpravniku poslov v ZSSR noto, v kateri izjavlja sovjetska vlada, da se Sovjetska zveza smatra razrešeno vsake obveznosti, ki izhaja iz pogodbe o prijateljstvu, vzajemni pomoči in sodelovanju, sklenjene 11. aprila 1945 med ZSSR in Jugoslavijo. V noti se zatrjuje, da je jugoslovanska vlada poteptala omenjeno pogodbo, ker da je bilo na procesu proti Rajku dokazano protisovjetsko sovražno delovanje jugoslovanske vlade. Dalje ponavlja nota že običajne klevete, da je jugoslovanska vlada odvisna od tujih impe-rialističnih krogov, ter da se j® spremenila v orodje njihove napadalne politike. Kakor poroča francoska agencija AFP iz Lake Successa. je zunanji minister FLRJ EDVARD KARDELJ ob odpovedi pogodbe o prijateljstvu in medsebojni pomoči med SZ in FLR J med drugim izjavil: »Ta odpoved potrjuje, da je bilo stališče, ki ga je Jugoslavija zavzela na generalni skupščini OZN pravilno. Kakor tudi naša ocenitev glede protidemokratičnega značaja zadržanja ZSSR do Jugoslavije. Ta ukrep pomeni povečani pritisk na Jugoslavijo in lahko se vprašamo kako se ukrepi te vrste morejo strinjati z izjavami, ki so jih dali predstavniki sovjetske vlade tukaj (na generalni skupščini OZN) v prid utrditve miru?« V svojem sinočenjem komentarju omenjenega sporazuma na beograjskem radiu, pa je rečeno med drugim: Odpoved spvjelsko-jugoslovanske-ga sporazuma o zavezništvu s strani Sovjetske zveze predstavlja logično posledico živčne vojne. Sovjetska zveza je storila že mnogo taktičnih napak pri rešavanju jugoslovanskega vprašanja. In ni izključeno, da bj odpoved pogodbe o zavezništvu bila lahko takšna nova napaka in sicer zaradi najmanj treh razlogov: 1. Sovjetska zveza je odkrila svojo igro in na ta način priznala, da ne pričakuje več spremembe režima v Jugoslaviji v bližnji bodočnosti. 2. Sovjetska vlada je ponovno pokazala kako majhne vrednosti je pogodba o zavezništvu med Sovjetsko zvezo in z neko majhno državo in kako je mogoče takšno pogodbo lahko odpovedati s sovjetske strani. V znamenju votivne kampanje ie potekala debata v angleškem parlamentu V Franciji še nobene razjasnitve o vprašanju mezd in cen -Nezadovoljstvo v zahodni Nemčiji zaradi novega tečaja marke LONDON, 29. — Danes so v angleškem parlamentu nadaljevali razpravljanje o razvrednotenju tUnta. Minister za zdravstvo Bevan jq v odgovor na Churchillov govor kritiziral politiko prejšnjih konservativnih vlad in je dejal, da so v ZDA razumeli in pbčudovalj britanske napore, «kjer imamo zelo mogočne prijatelje ne samo v finančnem in trgovskem svetu, pač pa tudi v sindikalnem«. Znano je namreč, da reakcionarni sindikalni voditelji docela podpirajo politiko ameriške vlade in tako tudi britanske. Ti so tudi povzročili izstop angleških sindikatov iz Svetovne sindikalne zveze. Taki so torej prijatelji angleške ((socialistične« vlade, ki jo podpirajo tudi reakcionarni voditelji an- Jjlni F osvobodilni borbi z V^om2r£d°™ na oelu in Jk/hše Komunistične par ti-»no 'Ovne množice uniči- osvobodile so L n,, ,e‘>’a izkoriščanja in S& w 5ko oblast■ Js«e prej za delovne S,la e»alc e doseči, kakor provnost, zajamčeno 3*ih Z vig, izboljšanje gu-M, sc danes t,J|crh?jo sam del°vne množice Al Jo s svojo usodo, sa- ^ Obl?0* potreb*- & Jh * delni , ? ro,;e delovnih i m razredom na 5.te \ rnnj3- bistveno zadržanje I tSov 'lasti „ samih v odnosu J A n?, Je 'hn0d kapitalističnim 1 iA! ahi h Potrebna borba 1 šh >0rto„noajDe- ki j« «1«* j A , JU delovnih mnu- Vli lasti in za posla- ®otrei?„ !;neya ljudstva. I Ših riJ}a "ojoočja podpo-’ Ov4 kate °v.nil1 množic tej s!yli imf, Je odvisna zašči-lj$S- erosov in vsa njihova •§> hop oblastjo p' iVNogniv rdzredni 0 ■-fc« delavce e naloge se postav-iosebno ■ganiza- cjej- “siuuce na kraju 'Aio1, pr°tzvajajo sredstva A i.. „u„ lJlv. V^o Jo Prion}’- tudi tistimi, ki ^ •“ !nst’ omogoča • , ^ 0HeIapcelnle U /corist use /I Oi e« i n0je . ,sarnih in ustvaril VAA d0 A}1 do proizvodnih / u^hti.^dske ^.dtzvodnje. J AAso}9 ir> !o„ !ti| njenega / A3a> k ,u delni, tudi življenj- M NA«, ztm-Cev J® odvisna :V >Ae Urn Ovijati pro- '5 »V« a uF zatn jQti Proiz- 5lot dierjaj P?'Pada sindikati. ^ ,j, J° III mohillrirnin oblasti nad in nad pro- sile mobilizirajo “ pečjo T.roizvod- VS, ( ^ r"avi l-enin glede kA h* A® 3ot 0t ;PIj0!®1 n r 1 c t a po-W-# oblast, proUuo- A, . 'U »j« ?Užbf?Ve^nju proiz- •J. '• It (Lenin Izbr. mora z \ « ra/ kot mo- S jre,nlii0h delavskega \^očia^r materialne V*»0rtte, naioe.čie vro-i ‘ ** kato °°spodaisti-a I reni sc špeku- lacija in dobički privatnih lastnikov proizvajalnih sredstev neprestano omejujejo in se nenehno razvija kolektivno gospodarstvo. Za izvršitev te naloge morajo naši sindikati predvsem posvetili največjo skrb politični iti ideološki vzgoji delavstva, poglobiti med njimi študij marks.zma-leninizma kot znanosti delavskega razreda za njegovo osamosvojitev tako. da bodo spoznali do dna vlogo ljudske oblasti pri varstvu interesov delovnih množic, razumeli potrebo krepitve te oblasti in tesne povezave, ki obstaja med največjo krepitvijo ljudske oblasti njegovega gospodarstva in individualnimi interesi naših delavcev ter njihove življenjske ravni. Skrbeti je treba, da se bodo delavci vedno bolj zavedali potrebe neposrednega udeleževanja vseh gospodarskih, upravnih in kulturnih aktivnosti ljudske oblasti, tako da bodo odgovarjale in-resom delavskega razreda: potrebno je. da delavci znajo izvrševati svojo oblast proti razrednemu sovražniku. ki še vedno poseduje sredstva za oviranje krepitve ljudske oblasti, čeprav mu ie_ oblast odvzeta, zlasti zaradi pomoči, fci io prejema s strani reakcije od zunaj. Podobne naloge sindikatov ob pogojih ljudske oblasti. Iti ie v rokah delavcev, so si sindikat: postavili v ZSSR in v ljudski Juoo-slaviji. tn na njihovih zgledih razvijamo danes, naše delo. Zaradi tega je Lenin dejal, ko ie govoril o teh problemih: «Sindikati morajo skrbeti tudi za politično, ideološko in kulturno vzgojo delavcev. Oni morajo vzgajali delavce za sodelovanje v državnem aparatu, v gospodarstvu in v kulturnem življenju države. Sindikati morajo biti evodilna šola. šola vodstva, šola komunizma» (Lenin. Zbrana dela). E Kardelj: «Oni morajo vezati delavske množice s Komunistično partijo vzgajati morajo delavski ra'red 'za naloge socialistične graditve in morajo organiziral: tudi v množičnem obsegu študij marksizma - leninizma» (Kardelj, Poročilo n n V kongresu KPJ). Povzdigniti ideološko raven našega delavstva, pomeni razvijati njihove pravilne odnose glede skupnosti, obrambe jvoph intere-sov, pomeni povezati jih -a);cst ‘° na avantgardo in nato zajamčiti delavskim množicam vsak tispefi P> i ustvarjanju lastne boljše nostu To je potrebno zlasti danes, ko hočejo reakcija in vidalijevski izdajalci, hi vidijo v uspehih ljudske oblasti svojo definitivno likvidacijo, hočejo preprečiti uresničenje teh uspehov in Pri tem špekulirajo na nizko ideološko raven, na kateri jb pustil fašizem del našega delavstva. Reakcija in prav tako tudi tukajšnji kominformisti, Vidalijevi agenti, se izmišljujejo nove teorije, da bi dokazali, da ljudska oblast ni ljudska ter sabotirajo proizvodnjo, hujskajo delavce na pasivnost, na nerede, razvijajo nediscipliniranost pri delu, izzivajo neopravičene mezdne zahteve, upirajo se uvedbi novih sistemov dela itd. Proti temu manevru je treba reagirati z ideološkim dviganjem delavstva, z razvijanjem njihove razredne zavesti. Če bodo v tem smislu sindikati storili dobro delo, bodo delavci znali v vsakem trenutku in na vsakem mestu spoznati svojega sovražnika ter ga poraziti. Na konkretnem polju proizvodnje morajo naši sindikati rešiti nalogo boljše uporabe delovne sile, morajo mobilizirati delavce proti nediscipliniranosti in izostajanju z dela. Razviti je treba tekmovanje z uvedbo novih odnosov dela kakor norme, sporazumi itd, s pomočjo katerih delavstvo dobiva mezdo na temelju efektivnega dela in je na produkciji zainteresirano tako, da producira čim več, da bi čim več zaslužilo, ter na ta način veča produkcijo in svoj zaslužek. Pravilnega dela pa s strani sindikatov ne bo če ne bodo skupaj s skrbjo za ideološko vzgojo in razvoj produkcije nudili potrebne skrbi za življenjske pogoje delavstva. Na polju prehrane je treba razvili gospodarstva podjetij, zboljšati raz-deljevalno mrežo, poskrbeti vse to pravočasno za potrebe delavcev. GOBBO NERINO - GINO (Nadaljevanje n5 3. str.) Kongres sindikaiou srbiie pozdravila Kardelieu gouor v skupščini OZN BEOGRAD. 29. Delegati na II. kongresu srbskih sindikatov so po. riali podpredsedniku vlade in zu-nanjemu ministru Edvardu Kardelju vodji jugoslovanske delegacije v glavni skupščini OZN brzojavko, v kateri pozdravljajo postopanje Kardelja v obrambo pravic in neodvisnosti Jugoslavije. V bržbjavki je rečeno: Želimo izraziti vam našo globoko hvaležnost za vaš govor na plenarnem zasedanju glavne skupščine OZN 26. t. m., ki je pred svetovno javnostjo razkrinkal protirevolucio. narna in nevredna dejanja, ki so jih izvršili proti naši državi najodgovornejši ljudje Sovjetske zveze gleških Trade Unionov, in to je Bevan v svojem govoru tudi poudaril. Konservativec Lyttleton, je izjavil da bi po njegovih računih izvoz, ki naj bi omogočil kritje primanjkljaja v dolarjih, predstavljal delo nad 600 tisoč ljudi. Dejal je, da je nemogoče premestiti toliko delavcev iz manj bistvene industrije k proizvodnji izvoznega blaga. Treba .pa jih. je .premestiti v znatnem razmerju «ker bomo sicer šli naravnost v propast«,. Dejal je, da bi bilo treba za zvišanje proizvodnje potrebno več izrednih ur ter večji delovni teden Nato je ugotovil, da se bodo cei.e ameriškega uvoženega blaga zvišale za 5 do 7 odst. Tako so si drug za drugem sledili govori, ki prav za prav spadajo v volivno kampanjo. Po kom čani debati pa je zbornica s 350 glasovi proti 212 odbila konservativni spreminjevalni predlog k vladni resoluciji. S 342 glasovi proti 5 pa je zbornica odobrila vladna resolucijo. Splošr.o mnenje londonskega tiska. je da pomeni včerajšnji Chun chillov govor začetek volivne kampanje, kajti konservativci bi želeli čimprejšnji razpis volitev. «Daily Mail» piše, da je možno, da bo Cripps «ki ni preveč častno izšel iz debate«, podal ostavko iz zdravstvenih razlogov. «Daily Worker» pa se sprašuje katere izdatke bi hotel Churchill omejiti. Morda one za oboroževanje? Obresti državnega dolga? List odgovarja, da bi se «ubogi stari ger.tlemen« opozicije znesel nad izdatki za socialne služnosti. * # * Glede francoske krize, ki se vedno bolj čuti zaradi maršalizacije Francije in zaradi razvrednotenja franka, ni v vladi še prišlo do razjasnitve. Vendar pa je pričakovati, da se bo zadeva uredila med posameznimi ministri, saj gre v glavnem, kako naj se nastopi proti za- konitim zahtevam delavstva za zvišanje mezd. List «Ce Spir« piše, da vsi ukrepi, ki jih predvidevajo do sedaj za ugoditev delavskim zahtevam, ostajajo dokaj daleč pd minimuma, gle. de katerega so vse delavske organizacije sporazumne. List pripominja, da se zdi, da je dejansko sprejet načrt Eetsche - Mayer proti zvišanju mezd. «Humanite’» piše, da je, poslanik Marshallovega načrta Harriman dal nalog, naj se ne dovoli. zvišanje mezd, »Franc Ti-reur« je mnenja, da je kriza neizbežna. . ‘ i ** * V zahodni Nemčiji pa je tako ■imenovana vlada zahodne Nemčije sprejela razvrednotenje marke in določila nov tečaj, ki je 23.8 cents dolarja za marko, kar pomeni, da je bila marka razvrednotenja za 20,22 odst. Razvrednotenje so odredili trije visoki komisarji za zahodno Nemčijo. Glede novega tečaja je bilo precejšnje nadsprotstvo med tremi visokimi komisarji. ZDA so predlagale 25 odst. razvrednotenje, kar bi zelo povečalo izvoz nemške industrije. Toda ostale evropske države so smatrale, da bi to škodovalo njihovemu izvozu. Franclja in Velika Britanija sta predlagali 15 odst. razvrednotenje in končno so se sporazumeli na 20,22 cdst. V gospodarskih krogih zahodne Nemčije ,-je razvrednotenje povzročilo veliko pobitost. V izjavi Zveze nemškini izvoznikov je rečeno, da je ja ukrep velik udarec za nemško izvozno industrijo, ki ji odvzema možnost konkurence z angleško, belgijsko in nizozemsko industrijo ne samo na področju šterlinga pač Pa tudi na področju dolarja. Predsednik nemške zveze dela je izjavil, da je treba preprečit; za vsako ceno zvišanje cen v notranjosti, ker sindikat; ne morejo sprejeti novega znižanja sedanjih efektivnih mezd, ki predstavljajo komaj 60 odst. predvojnih mezd. 3. Sovjetska vlada bi morala iz svoje lastne izkušnje vedeti, da odpoved pogodbe ne mora vedno zastrašiti neko malo državo, ki zbrani svojo neodvisnost. Leta 1945 je Sovjetska zveza preklicala svoj pakt s Turčijo. Toda ta poteza ni prinesla zaželenih rezultatov. Turčija ni izročila Sovjetski zvezi tistih oporišč, katere je ona tako trmasto zahtevala. Britanski minister za zunanje zadeve Bevin je v svojem govoru na generalni skupščini OZN jasno povedal, da mora Sovjetska zveza urediti svoje odnose z Jugoslavijo na podlagi listine OZN. To dejstvo ima poseben pomen, ko je sedaj prišlo do odpovedi sov jetsko-jugoslo-vanske pSgodbe. Ze pred enim mesecem je namestnik ministra za zunanje zadeve Hektor Mac Neil opomnil Sovjetsko zvezo, da naj se ne igra z* mednarodnim dinamitom v kampanji proti Jugoslaviji. Ze 27. avgusta je Mac Neil- predvidel sedanjo sovjetsko potezo s tem, kq je dejal: «Na žalost moram povedati, da sovjetsko vojno hujskanje in groba uporaba sile na Balkanu kvari mir, ogroža neodvisnost nekega malega naroda«. Kot poroča AFp iz Beograda so na sovjetski ambasadi v Beogradu izjavili, da ie niso obveščeni o odpovedi sporazuma in da zaradi tega ne morejo ničesar komentirati. V diplomatskih krogih tujih držav v Beogradu pa nočejo pretiravati te-žino tega novega koraka v vojni not. Predvsem — s.e govori — ni odpoved nič drugega kot potrditev dejanakega stanja, ki obstaja že dolgo časa in ko so se z nasmeškom izgovarjale besede ((prijateljstvo jn sodelovanje«. Stafije, ki obstaja že več časa med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, predvsem pa po obeh sovjetskih notah,. je nudilo le majhne iluzije P vrednosti veljavnega sporazuma o prijateljstvu med obema državama. Poleg tega pa ta ukrep Sovjetske zveze na zelo jasen način osvetljuje vzroke budimpeštan.skega procesa. Po začetku procesa je Sovjetska zveza iskala le pretvezo in opravičilo, da bi diskreditirala Jugoslavijo in njene voditelje zato, da bi opravičila ukrepe, ki jih je mislila podvzeti v bližnji bodočnosti. Opirajcč se na ((priznanja« na procesu, je Sovjetska zveza našla to opravičilo, kljub temu če že ni veljavno pa je vsaj nelogično, zato da bi odpovedala sporazum med obema državama. Ta odpoved, se pridružuje okolnostnim, ki spominjajonazelo znano tehniko. Maršal Tito je pred dvema dnevoma označil to kot ((rožljanje z orožjem na naših mejah in kopanje strelskih jarkov v Romuniji in Madžarski«. Daljq Se poudarja, da je bil jugoslovansko sovjetski sporazum prvi, ki je bil podpisan s strani ljudskih demokratičnih držav s Sovjetsko zvezo in kateremu so sledili drugi. Zaradi tega se v Beogradu opravičeno sprašujejo, ali v prihodnjih dneh ne bo prišlo do odpovedi nekega števila sporazumov sklenjenih med državami ljudskih demokracij fn Jugoslavijo. Seveda odpoved pogodbe med FLRJ in SZ če ne pomeni prekinitve diplomatskih, odnosov v kolikor je po drugi strani znano, da SZ in države ljudskih demokracij želijo ohraniti čim bolj mogoče ta čudovita-mesta za opazovanje in za propagando. Pot/zveza SHPZ v Kopru obsoja razdiralno početje kominformistov Si vede ogni giorno piti chiara-mente che la stampa diocesana vie-ne indirizzata ver so Vumorismo. Intendiamoci bene! Essa non *e mai stat a ser ia in quanto le balle sparate sono s late tali e tante da | toglierle ogni possibilila di esser tale. Ma per lo meno cercava di mascherarsi. Aveva insomma un po piti di dignitd. Oggi invece non ha piti ritegno e tende, a gran car-riera, a prendere il pošto lasciato vacante da quel lurido giornalun': colo setlimanalc che una volta si stampava a Trieste e che appunto pcrche tale, ha fatto la fine che s i meritava. La lezione non i servita' ai preti politicanti raggruppati at-torno al loro degno presule. t Forsc illusi dalla loro viltoria elettorale, pensando che se riem-pendo i muri della citta con zuc-che vuotc, tartarughe, conigli, si possono racimolare tanti poti — constatazione amara, per ognuno che abbia un po di buonsenso, che le zucche vuote realmente esistono e sono molte — raccontando bar-zellelte, si puo fare qualcosa di piti. Ed allora eccole spuntare come i funghi: il col. Lenac in disgrazia allontanato da Capodistria, il com- pagno Babič, pure in disgrazia, scappato da Trieste ecc. ecc. L’ullima pero, quella apparsa sul sGiornale di Trieste» di ieri/ lo stesso giornale cosidetto ((serto« che ha pubblicato anche le altre, non e una barzelletta. E‘ un bo m-bardamento di barzellette! Si in-tende riferirsi alVarticolo di pri-ma pagina a firma di Taulero Zul-berti. Leggere per crederel Nean-che Macario o Toto ve ne possono raccontare tante di seguitojh cosi poco tempo. Ci coglie un dubbio! Anni fa sul settimanale democristiano «11- mer-lo» — pace all’anima sua — si rac-contava che Tito non era Tito, ma un’altro Tito mandato da Mosca, Per sostituire il vero Tito, qiiello della lotta di liberazione, non ri-cordiamo bene se morto in batta-glia o fatto sparire da Mosca per chissa qual motivo. Insomma una tal confusione ed un tal dramma da romamo giallo da far dubitafe del pieno possesso della facolta mentale da parte delVautore del romanzetto a tinte fosche. U dubbio rito ma a riaffiorarp. Che il menzionalo Taulero Zulber-ti abbia qualcosa in comune anche con il dramma giallo su citato? Ai posteri, agli interessati, Vardua sentenza! Grande indignazione della stampa cominformista. Pensatel Tito, che cattivone, ha espulso per rap-presaglia da Belgrado nove diplo-matici ungheresi. Segno di debo-lezza. Tito, sempre lui quel cattivone, ha pronunciato a Stolice un discorso che pare suoni sgradito ai cominformisti per le troppe veri ta contenute. Segno di debolezza. Non basta. Tito, ancora lui, preannuncia dl voler portare in campo, nel fv,-turo, ancora tante c ose da sferza-re i calunniatori cominformisti se sara necessario. Segno di debolezza. Pensate quanta debolezza. L’ha dichiarato perfino «un cittadi no jugoslavo che per ovvie ragioni non desidera venir nominaton. Certamente che noi, da conse-guenti democratici in lotta per la giustizia e per la verita non pos-siamo far altro che augurare a Tito milioni e milioni di queste «de-bolezze» tanto necessarie per il trionfo del marxismo-leninišmo. Una cosa pero va constatata. Non c’e pericolo che i cominformisti soffrano di queste «debolez-ze». lnfatti loro la verita non la dteono mai! SLOVENSKO - HRVATSKl PROSVETNI ZVEZI V TRSTU V zvezi z objavo lakozvanega «Pripravljalnega odbora za zaščito in gojenje ljudske prosvete» iz Trsta dne Z. septembra 1949., kjer poziva vsa. prosvetna društva, včlanjena v SHPZ, da se udeleže izrednega občnega zbora SHPZ, ki naj bi bil 9.10.1949 v Trstu, in pismenih povabil, poslanih posameznim prosvetnim društvom v. koprskem okraju mimo Slovensko-hrvatske podzveze v Kopru, UGOTAVLJAMO: l.) Neutemeljenost in neupravičenost sklicanja izrednega občnega zbora, kar odklanjamo v imenu 33 prosvetnih društev včlanjenih V SHPZ, podzveze v Kopru, Z.) Takozvani Pripravljalni odbor za zaščito in gojenje ljudske prosvete nima moralnih pravic za vodstvo ljudsko-prosvetnega dela in slovenske kulture sploh. Saj je baš ta «odbon tisti, ki je izvršil razdiralno akcijo na kulturno prosvetnem področju. Slovensko-hrvatska podzveza v Kopru obsoja razdiralno ‘početje samozvanega «Pripravljalnega odbora», ki brezvestno ruši našo kulturno zgradbo. Trdno stoji na stališču glavnega odbora SHPZ, formuliranem. 5.10.1948. v 'frstu o kulturni povezanosti slovenskega ljudstva Istre z matičnim narodom v svobodni domovini, ki razvija svojo kulturo na temeljih glavnih pridobitev narodno osvobodilne borbe. Smrt fašizmu! Svoboda narodu! V Kopru 29. septembra 1949. PODZVEZA SHPZ V KOPRU Izjava 1*. d. „Vojka &muc“ Legalni odbor Prosvetnega društva (iVOJKA SMUCii izjavlja, da nima nič skupnega s skupino ljudi, ki so zlorabili ime našega društva, s tem da so podpisali zahtevo za sklicanje občnega zbora SHPZ. S tem obveščamo vse člane Prosvetnega društva »VOJKA SMUCn, naj ne nasedajo provokacijam znanih razbijačev naše prosvete ter naj tudi nadaljujejo borbo za enotnost in za ohranitev vseh pridobitev na kulturnem področju. S tem izjavljamo, da nismo podpisali nikake zahtevo po sklicanju občnega zbora SHPZ. S. F. — S. N. Upravni odbor Trst dne 29.9.1949. DANES, 30. septembra 1949 ob 17 bo v ul. R. Manna št. 29 IZREDNA SEJA IZVRŠILNEGA ODBORA O-SVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE s sledečim dnevnim redom: 1. 2. oktober « dan miru, 2. organizacija in delo pravne komisije pri OF, 3. OF in drugi kongres KP STO-ja, 4. slučajnosti. Hlad 400 tisoč obiskovalcev ilo sedaj na zagrehšhBm uelesejma Občudovanje ameriškega naprednega kiparja Duvidsona do nove Jugoslavije ZAGREB 29. — Do sedaj je zagrebški velesčjem obiskalo nad 400 tisoč ljudi iz vseh krajev Jugoslavije. Število domačih irj inozemskih obiskovalcev " v veliki meri presega število obiskovalcev dveh prejšnjih povojnih velesejmov. Lansko leto je velesejem obiskalo 307 tisoč ljudi. Letos so to število prekoračili že deveti dan. Ta veliki pritok in veliko zanimanje za razstavo je dokaz, da je razstavni prostor, čeprav je bil razširjen, še vedno nezadosten. Prihodnje leto bodo prostor še povečali, da zadostijo željam razstavljalcev in obiskovalcev. Znani ameriški kipar in funkcionar progresivne stranke Joe David-son. ki je v spremstvu svoje žene obiskal velesejem, je izjavil, da je zelo zadovoljen nad tem, kar je videl. Vse to, je dejal, je izvrstno, ker sem videl pravo spremembo vsega vašega življenja. Opazujoč razvoj vaše gradbene industrije in vaše težke industrije čutim bistvg te prave spremembe, ki se tu dogaja. To je zame veliko zadoščenje. Ne morem izraziti z besedami, kar sem videl. Navdaja me občudovanje ob pogledu na to veliko množico, ki je prišla, da vidi uspehe nove Jugoslavije. Se posebno sem občudoval fotografije avtomobilske ceste ter one, ki predstavljajo nove gradnje vašega petletnega načrta. V vsem tem se vidi genij vašega vodstva, ki je uspelo organizirati vse to delo ustvariti takoj velik množični polet, ki je občudovanja vreden. Opažujoč vse te uspehe vidim, da je v.aša država našla svojo pravo pot. PRED GLAVNO SKUPŠČINO OZN FLRJ proti vmešavanju n ideološko liouho na Kitajskem Sprejet je avstralski predlog glede Grčije -V torek se sestane Varnostni svet LAKE SUCCESS, 29. — Glavna skupščina OZN je danes s 45 glasovi proti 6 (slovanske države) in s 5 vzdržanimi (Afganistan, Haiti, Izrael, Sirija in Jemen) sprejela vpis na dnevni red kitajske pritožbe proti Sovjetski zvezi. V debati pred glasovanjem je jugoslovanski delegat Bebler izjavil, da bi vpis kitajske obtožbe na dnevni red pomenil vmešavanje y notranje zadeve te države, ter bi pomenil, da se OZN vmešava v ideološko borbo ng Kitajskem. To bi pomenilo postaviti se v borbo prot; komunizmu in marksizmu ter. pripravo za morebitno vojno, ki bi se danes lahko spremenila v. svetovno vojno. Sovjetski zunanj; minister Višinski je izjavil, da metoda vpisovanja na dnevni red nedokazanih pritožb lahko dovede do ošibitve ali celo do uničenja OZN. Višinski je nato omenil ameriško belo knjigo in poročila ameriških dopisnikov ra Kitajskem ter poudaril, da je ljudska vojska deležna ameriške pomoči, zahvaljujoč se Cangkajšku. Tudi predstavniki CSR in Poljske so podprli izjave Višinskega. Danes se je razpravljanje o poljskem in avstralskem predlogu nadaljevalo. Politična komisija je soglasno sprejela avstralsko resolucijo, ki predvideva ustanovitev posvetovalne komisije za grško vprašanje. Posebna politična komisija je popoldne z 42 glasovi proti 6 (med Sestanek štirih zunanjih ministrov NEW YORK 29. - Štirje zunanji ministri so danes nadaljevali preučevanje mirovne pogodbe z Avstrijo. Verjetno bodo s preučevanjem nadaljevali prihodnji četrtek 6. oktobra temi tudi Jugoslavija) in 5 vzdržanimi sklenila povabiti predstavnike «vlade» Južne Koreje, naj se udeležijo sklepanja o Koreji. Z isto večino je komisija odbila sovjetski predlog, za katerega je glasovala tudi Jugoslavija, na se povabijo predstavniki ljudske demokratične vlade Severne Koreje. Iz New Yorka javljajo, da se bo v torek sestal Varnostni svet. niii ii Doia v PEKING, 29. — Agencija «Nova Kitajska« javlja, da so enote osvobodilne vojske v severno-zahodni, srednji in vzhodni Kitajski vrgle v avgustu iz boja 240 tisoč kuomin-tangovih vojakov ter osvobodile 106 okrajnih središč. V tem času je osvobodilna vojska uničila 20 kuo-mintangovih divizij z 2500 mrtvimi in ranjenimi ter 9S.»Oo ujetniki. K osvobodilni vojski prešlo 33.500 kuomintangovih vojakov, drugih 80.000 pa se je uprlo kui> mintangu. Osvobodilna vojska je tem ča-su zaplenila 1100 topov, 6456 strojnic. veliko količino tovornih avtomobilov, streliva in drugega vojnega materiala. Dalje javlja omenjena agencija, da je vlada pokrajine Sinkjang prekinila vse odnose s kuomintan-govo vlado in dala svoj pristanek ljudski republiki. To je že tretja Pokrajina, ki je v .tem tednu zapustila nacionalistični tabor, ne. Seja je začela ob 20 ur in kon-O BUDIMPEŠTA, 29. — viada je javila razpis posojila 500 milijonov goldinarjev za finansiranje petleb nega načrta. Obveznice so puvrački vc v 5 letih. lz Milj Drugi dan zasedanj« občinskega sveta Sinoči se je nedeljevalu izredna sej* občinskega sveta miljake obči. ne. Sgja je začela ob 20 uri in končala ob pol 33 uri. Prisotnih je bilo 25 občinskih svetovalcev. Na dnevnem redu je bilo te 22 točk, ker so jih bili na prvem zasedanju v torek reiiJi že 6. Včerajšnja seja j® potekla mirno in nemoteno. Vsi predlogi go bili sprejeti soglasno ati t ogromno večino, Zdelo se je ves čas zasedanja, da redijo, razpravljajo in glasujejo svetovalci, odborniki in župan vsi «ne jn iste politične skupine, žfom vidalijevski župan Pacco ie ob zaključku seje dejal, da mora priznati «politlčno zrelost« vseh občinskih svetovalcev (republikancev, socialistov ip demokristjanov) in njihov «duh za sodelovanje«. Izrazil je tudi svoje upanje, da je to «dober znak za bodoče delo», Le belno je omenil, da mu je sicer žal za torkove dogodke, (ko je slo za uporabo slovenščine), Toda tudi za te dogodke je našel izgovor in opravičilo za svoje CLN-PV»ke prijatelje, ki *o napadli slovenskega govornika in mu pre-prdčlji, da bi govoril v svojem materinem Jeziku Ponovno smo dobili jasno potrdilo našim prejšnjim trditvam, da to namreč vidalijevski svetovalci na isti liniji kot italijanski CLN-ovski šovinisti, ko gre za zahtevanje naših narodnostnih pravic. Ko so feiie na dnevnem redu volitve raznih občinskih komisij, je vidali-jeveki župen zatrjeval, da so bile te sestavljene s sodelovanjem vseh političnih skupin, ki so zastopane v občinskem svetu in da so v njih predstavniki vsako skupine. Na to trditev gupana je neki demokri-stjanskl svetovalec g posmehom in vidnim zadovoljstvom pripomnil, da ni v nobeni komisiji nobenega zastopnike Ljudske fronte, župan Pgeeo je to potrdil in še dodal: «Ž njimi gg nismo sploh pogovarjal), Toda de konca je vztrajno zatrjeval (to ti jg demokrat!), da so povsod zastopane evses stranke -*-seveda pne, ki sp njemu tako pri srcu: demokristjani, republikanci in »šepialisti*. Poleg imenovanja komisij za stanovanje, za gbčinskg plgvbenp družbo, za gradnje, za finaneo, za vodovod, za zdravstvo, za šolstva, za trgovska in za obrtniška dovg. ljenja, so sprejeli na seji tudi predlog o preimenovanju nekaterih mestnih lic itd. »Doslednost" Vidalijevih w zaščitnikov ie 17. t. m. se je vršila o Rocolu Zupančičeve komemoracije, ki jq je priredilo Vidalijevo Prosvetno društvo ¥Franjo Marušič*. Klavrn je bil pogled na dvorano, kjer je sedelo približno 30 oseb, ki so zdolgočaseno poslušale prav tako klavrni program, Na sporedu je bil seveda Zbpet Košuta, brez katerega si vidalljevci niti zorni zlili ne morejo več nobene usvetanpsth, ali sp ra slav e*. Za boljšo subro-nost* mogočih poslušalcev je poskrbela v polni meri snadobudna» mladina, ki tudi tvori sčlanetvo« njihovega prosvetnega društva, ki je ves čas izvajanja programa razgrajala in kričala na hodniku in v veti tar tako ponovno dokatala, kolik o ji je mar Zupančič in sploh vsa slovenska kultura. Zelo zanimiv je bil pa komentar Občinstva, ki je prisostvovalo tej tako euspeli« komemoraciji, saka) je bilg na tej navzočih le tako malo liudi, ko je pa to bila vendarle le apolitična prireditev, Prebivalci Rocola so bili vendar vajeni prisostvovati drugačnim prireditvam prosvetnega društva, ko se je v dvorani kar trlo občinstva, ki je tudi z zanimanjem sledilo sporedu. Ce je bilo torej na Vidalijevi komemoraciji tako malo ljudi, je to samo enak, da se njibenth prireditev nočejo udeležitj pošteni prebivalci Rocola, ki nikakor ne morejo križem rok gledati razdiralnega debi uzaščitniliov» slovenske kulture ter težkih posledic, ki jih ima to za vse slovensko prebivalstvo našega ozemlja. Pa še nekaj ne gre v glavo poštenim Rocolčanom: Kako si upaio vidalijevci proslavljati Zupančiča, ko je vendar tudi pripadal sTitavi kliki*, kar je tudi dokazal s svojim delom in s svojimi pesnitvami tih pred smrtjo, TRŽAŠKI DNK V IV I K DANES GLAVNA SHUPSClM PEttOVSRlH DBIAVCBV Na glavni skupščini bodo delavci sklenili, če bodo pričeli s protestno stavko Za dolgo se rešitev kakršnega koli sindikalnega vprašanja ni zavlačevala tako dolgo, kot se tokrat zavlačuje rešitev vprašanja pekovskih delavcev, ki zaman zahtevajo, da bj delodajalci ugodili njihovim upravičenim zahtevam ter tako prispevali k izboljšanju delovnih kqt tudi življenjskih pogojev te kategorije delavcev. Zaman so bila pogajanja. zaman odločna borba vseh pekovskih delavcev, zaman je bj) tudi zadnji ultimat, kj so ga ogorčeni delavci poslali delodajalcem, uradu za delo in tudi ((Priče Con-trole. Beiodajaiei sp vztrajali pri svojem stališču ter niso hoteli v Šola Glasbene matice Vpisovanje V Šolo Glasbene matice bo od J. do vključno 8. oktobra od 10 do 12 v ul. S. Krancesco 22 J, nadstropje. Predmeti, ki se bodo poučevali v prihodnjem šolskem letu, so: 1. klavir, 2. violina, 3. solo-petje, 4. harmonika, 5. teoretski predmeti, 6. pevovodstvo. Največjo paznjo bo glasbena šola polagala vzgoji mladih pevovodij. V okviru pevovotj-ske šole bodo poučevali klavir, teorijo, harmonijo in po potrebi tudi druge predmete. Vodstvo Glasbene maliee ničemer popustiti, ali pripravljeni so bili ugoditi nekaterim manjšim zahtevam, toda za tako visoko ce-no, ki jo delavci kot tudi njihovi sindikalni predstavniki niso mogli sprejeti. Če bi delavej tudi te proti-predloge delodajalcev sprejeli, bi to pomenijo, da bi samo prispevali k izboljšanju pogojev delodajalcev, katerim bj bila dana možnost, da podražijo kruh ter da Prisilijo svoje uslužbence k večurnem delu za skoraj enako plačilo. Takim protipredlogom 50 se delavci odločno uprli; uprli so se pa prav tako tudi protipredlogom u-rada zg delo, ki je h°tel noseč' re kak kompromis med predlogi ene in druge stranke. V bistvu so bili prav za prav predlogi urada za delo Isti predlogi, ki so jih stavili fe delodajalci, zato so jih pekovski delavci odločno odklonili Vprašanje Se je seveda s tem še bolj zavleklo, Delodajalci so izrabili to priliko, da so pričeli zavlačevati pogajanja ter so postali še bolj nesprejemljivi za vsakršne predloge, ki sq jih stavili sindikalni predstavniki. Sindikalni predstavniki so bili tako pq nalogu pekovskih delavcev . prisiljeni poeta, viti prvi rok, do katerega naj b; bilo sporno vprašanje rešene; rog je potekel, ne da bi delodajalci kar koli odgovorili. Pekovski delavci so postavili za to drugi predlog in tu dj ultimat, ki je pa prav tako ostal biag uspeha, Potrpežljivosti pekovskih delav. cev je bilo s tem konec. Zato so odtočili, (ia pričnejo še z bolj O«tro borbo, ki mora končno privest* to rešitve spornega vprsšanie, Tako so sindikalni predstavniki sklenil* sklicati za danes ob 17.30 glavno skupščino v yj, Conti, na Kateri bodo pekovski delavci odločili petek nadaljnji borbi za svoje pravice. Is celotnega razpoloženja, ki vla, da po zadnjih dogodkih med kategorijo pekovskih delavcev, lahko sk.e-pamo, da bodo prav gotovo pripravljen* stopiti v protestno stav. ko, katere namen bo doseei rešitev spornega vprašanja, ki sp zavlačuje že meseee in mesece. Ntkaistolit staro okostji so našli Delavci, ki so zaposleni pri ko, panju jarkov za kanalizacijo, so na trgu Marooni v Miljah nalefeij včeraj gjutraj ng človečke kosti, jji sicer v globini enega metra. Fe mnenju strokovnjakov gre za mrtvece pred davnimi stoletji. S procesa proti šoferjem iz RASC ZADEVA GOATINA IN SAULIJA se razčiščuje med razpravo Prepričljivo pričanje nučih prič Goatiim in Sauliju, ki se strinja s pričanjem nekaterih prič obtožbe • Tudi Cegchini prepričljive odvrača vsako krivdo PBOttS 0 DOMMHII HOHSTfl Državni tožilec predlagal za vse obtožence razen enega po 22 let ječe <• Šovinistična namigovanja odvetnika zasebne stranke Uslanovni občni zbor telovadnega društva „Enotnost'1 (Sv. Ivan) Sinoči je bil na stadionu Prvi maj ustanovni občni zbor telovadnega društva Enotnost pri Sv. Ivanu. Na sestanku, ki se ga- je udeležilo večje število felovadeev, nete-iovadcev, (vredno je poudariti, da je bilo od tega precej mladine) je pozdravi) vse navzoče predsednik ZDTV tov. Pertot Stanko, Dejal je, da je želja po telovadbi globoko ukoreninjena med tržaško mladino, Ta se je pokazala predvsem na prvomajskih telovadnih nastopih. Ker pa se je doslej telovadilo samo priložnostno, je bilo sklenjeno, da naj se mladina organizira v telovadna društva, kjqr bo s telovadbo lahko krepila svoje telg in voljo. Tov. predsednik je zaključil * besedami* «Gpam, da sg bo mladina z veseljem vključila v ta telovadni kolektiv. V njegove vrste naj stopajo vedno novi telovadci in s tem krepijo moč naša množične fizkuiturne organizacije*. Pri drugi točki dnevnega reda so razpravljali o društvenih pravilih itd. Po daljšem razgovoru i0 sklenili, da bodo dali društvu ime «Enotnost», Izvolili so tudi odbor, ki ga sestavljajo sledeči člani: Predsednik * Suban Ivan, podpredsednik SettI Claudio, tajnik - Sedmak, blagajnik - Kolarjč, ekonom » Eušmei, načelnik - fodbr-Jček, načelnica - Krajger, propaganda in statistika - Vesel. Nadzorni odbor: Žagar, Cesar, Prosen Razsodišče: Godina. Cok, Kolarič. Pred zaldjUBkom dokaznega postopka je spregovoril psihiater dr, Arnos Chiabov. Na vprašanje, če delna omejenost m pijanost skupaj lahko deloma ali Pa popolnoma izključujeta razsodnost pri obtožencu Stanislavu Cahu, Priča je s tehničnim izrazom označil fanta kot c gr a. čile menjale«, da pa ni blazen. Tudi na take ljudi deluje alkohol, vendar pa ne tako, da «bi mu vzel vsakršno razstdnogt. Za to pričo je takoj spregovoril zastopnik zasebne atranke odvetnik Gefter Woudrich. Odvetnik je uvo. doma navedel svoje zahteve, Sodišče naj razen Bonete spozna vse obtožence za krive umora. Odškodnina zasebni stranki naj bo 1 milijon lir. 100.000 lir naj obsojenci plačajo njemu, zastopniku zasebne stranke. Takoj za tem je odvetnik začel kronološko opisovati dogodke krvavega dejanja. Med tem krono, loškim opisom je odvetnik na vse načine dokazoval, da ni to zločin razburjene množice, pač pa premišljen zločin- Govornik je mimo grede zdrknil v priljubljeno podtikanje političnega značaja, Njegove besede so bile; Pitterj je zagrešil samo eno provokaeijo. priznava jo. Njegova krivda je bila ta, da je bil Italijan in d8 je bil z zavezniškimi vojaki v družbi. Gefter Wondrieh pa je tg svojo provekatersko insinuacijo končal z besedami, da ne bi noben zagovornik smel prevzeti obrambo takih zločincev. Tem besedam, ki razgalijo do dna mišljenje tega odvetnika, ki je bil svoj čas sojen zaradi kolabaraeionizma in kajpada oproščen od izrednega porotnega sodišča, n; mogel ostati dolžan odvetnik Kezicb. Pržavni tožilec Paoiuccj je pač tudi pzoral nekaj dodati, sicer bi ne bil PauluccL Tudi on je ponovil frazo prejšnjega govornika. Toda tu ga je takoj prijel za besedo odvetnik Zennaro, kj mu je odločno dopovedal, da si takih opazk on ne dovoli na sodišču. Odvetnik Kezich pa je dodal, da se nikdar ni branil prevzeti obrambe odvetnika Won-dricha, ko je bil sojen pred izrednim porotnim sodiščem. Državni tožilec je svoj govor končal s temle predlogom, Kar se tiče umora, naj sodišče oprosti Friderika Boneto, vse ostale pa naj spozna za krive umora in naj jih obsodi na 22 Jet ječe, Odgovorni za zasramovanje in »krivanje trupla naj bodo Petaros, Paulič, oba brata Kenda in Boneta. Za prvo dejanje naj su-dišče vsakega obsodi na leto dni in šest mesecev ječe, za drugo de janje pa pa leto dni ječe. Drluvni tožilea je predlagal olajševalne okoliščine; prvič duševno omejenost za Betarosa, Ivana Kendo in Caha, za mladoletnost pa Pauliiu Karlu in Vladimirju Kendi (oba namreč nista imela niti 18 Jet, kq sta zagrešila dejanje). Prvi zagovornik, ki ie včeraj spregovoril, je bil odvetnik Sardos, kt brani Kendo Ivana. Zanj je zagovornik predlagaj, naj ga sodišče prjzna za delno omejenega, poleg tega naj m« pri^a vse olajševalna okoliščine. Popoldne je gevcrjj Ca. hov odvetnik Annoscia, kj je glede umora predlagal za svojega klienta oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Glede ostalih obtožb pa tudi oprostitev, ker jih fii zagrešil. Ce pa tega sodišča ne bi hotelo upoštevati, naj bi spoznalo obtoženca za delno omejenega glade umora brez obtežilnih okoliščin, Odvetnik Ka.mber je za odsotnega Vladimirja Kendo predlagal milo kazen z vsemi olajšavami, istg tako odvetnik Kezich za Karla PauJiče. Od zagovornikov mora ie govoriti odvetnik Eeennaro, ki brani Petaross Edvarda, Oto in Boneto Friderika Tajinstven nočni napad v sredini mesta Ob 3,15 zjutraj, ko je vladala še popolna tema po mestu in so bile Ulice se prazne, sita dva agenta policijske patrulje na drevoredu XX. septembra slišala močan klic afer. ma, ferme», ki Je prihajal iz ul. Battisti, Takoj sta policista stekla v amer, od koder st# slišali klice. V ul- Battisti sta se agenta znašla pred taksijem, s katerega je stopil Šofer, 20-Ietnš Silvano Vecchiet Pendice Scogjietto 20, Tudj ta je policijski patrulji omenil o klicu, ki ga je slišal nekaj minut prej Medtem ko je baj z avtom v ul, Bat-tisti, je opazil, da se je neki mia denič komaj umaknil dvema napadalcema. Ci.m je neznanec zbežal iz rok napadalcev, je tekel Z vso hitrostjo proti avtomobilu ter klical «ferma, farma*. Policijska patrulja je takoj začela iskati po bližnjih ulicah, vendar pa ni bilo ne duha ne sluha ne o napadaleih ne o napadencu. Po treh dneh odmora se je Včeraj pred vojaškim sodiščem zopet nadaljeval proces proti šoferjem, ki so obtoženi, da so prodajali bencin zavezniškega izvora. Proces, ki g« vleče že več kot teden dni, se je končno premaknil s svojega monotonega tira in prešel v živahnejšo fazo, to je priesvanje obrambnih prič aJi bolje obtožencev, ki gre mnogp hitreje od pričevanja prič obtožbe. Kot prvj pa je včeraj še vedno pričal za obtožbo angleški narednik Robertson, iz katerega pričevanja smo razvidelj, da je bila njihova kontrola o prevoženih kilometrih zelo pomanjkljiva. Prav zaradi te pomanjkljivosti pa go verjetno na zatožni klopi tudi ljudje, ki drugače ne bj bUi- To velja predvsem za Goatina jn Sgulija, ki sta pričala na našem procesu v prid našemu uredniku iu za Cecchinija, Vsi triie so z veliko gotovostjo in prepričljivostjo povedajj korak za korakom, g* 50 ga naredili tisti dan, ko jim obtožnica očita, da »o prodajali bencin, Za Robertsonom je prvi Goatin Angelo, bi ga brani odvetnik Rer. ten. On je sodišču povedal, da je v nedeljo 21. Vlil. t. l-> to Je dan, ko mu očita obtožniea, da je prodal K) litrov bencina v garaži ul. Tor ricelll 3, vozil avtomobil, katerega rezervoar le imel Še kakšnih 7 ga-Ionov bencina (poln drži 12 gaionov) Rezervoar ni mogel napolniti, ker je prav listi dan bila pokvarjena bencinska črpalka avtomobilskega parka RASC, kar je priznala tudi obtožba. Nato je natančno obrazložil sodišču vse vožnje, ki jih je opravil tistega dne, Na kontrolnem listu vožnje je za tisti dan vpisano, da je prevozil 87 mili, Goatin pa je še povedal, da je tistega dne opre-vjl tudi Štiri vožnje na Montebel lo, ko je šel po kosilo in večerjo za vojake in ko je pripeljal v av. tomobilski park vojaka, kj je tisti dan imel dežurno službo. Te vožnje pa niso vštete v kontrolnem listu S tem je GoatlB dokazal, da ben. cina ni proda), ampak porabil, kajti ge seštejemo prevoženo razdaljo, ki je vpisana v kontrolnem listu >n štiri vožnje na Montebello, ki niso vpisane, dobimo, da je porabil še veliko manj bencina, kolikor bi ga-lahko, Ko je namreč Goatin kon Čal svojo službo tistega dne, je ostalo v rezervoarju še 3 galone bencina. Glede soočenja S Pueche-rinijem, kj je baje od Goatina kupil bencin, Pa je obtoženec pove daj, da ga Pupcherini pri prvem soočenju ni spoznal, Potem ga ie poklical narednik Spencer iz sobe Ko se je zopet vrhih pa je kar naenkrat dejal, da je on (Goatin) prodal bencin. Sledil je obtoženec Siega Emilio, ki je kupoval bencin. Priznaj je, da je kupil 120 Jjtrov vojaškega bencina, d8 pa ga je kupil za lastno uporabo. Za njim je pričal šo-ffjr Grri7ri ^^vapnf. ; rd-nnl. da je prodal 2krat po 5 litrov bencina, zanikal pa je da bi ga pru- dal 4 krat, kot je to povedal pred policijo. Oba brani odvetnik Presti, goler Cecchini Mari©, kj ga bra. ni odvetnik Zennaro, je odločim zanikal, da bi proda) Fucehermiju, s katerim ni bil nikdar soočam 1(J litrov bencina. Kot Goatin in po. zneje Sguti, ie prepričljivo opisal svoja vožnje tistega dne. Kazalo njegovega avtomobila o prevoženih kilometrih, ki od vseh edino delu, e, je tisti dan zaznamovalo 89 milj, kar odgovarja porabljenemu ben. cinu. Tudi on izključuje možnost, kot Goatin in Saidi, da bi ga tistj dan videl kdo od policije, da bi s svojim avtomobilom privozil- v garažo V ul, Torricelli 3, Nato je pričal Sauli Giuseppe, ob, tožen, da je prodal 5 l bencina, ki jr tudj prepričljivo opisal tisti dan. To je, da je vozil nekega .Scozza rije v Bazovico. Po ulici Torricelli je vozi), jji pa svojega avtomobila zapeljal v garažo u'. Torricejli Nato ga je odvetnik Zennaro vpra« šal, če je bi) 25. VIII, j, J. tepen, ko je bil zasljšap ria BIB. Odvetnik Zennaro je rabil besedo »bastona to», za kar ga je predsednik sodišča mr. Bavliss opozoril, da to I)l pravilna beseda, ker pomeni tepsti nekoga s palico, Odv, Zennaro mu je odgovoril, da pomeni v tržaškem dialektu samo tepsti, ter nato isto vprašanje ponovil z, glagolom «per-cuottere«. Sanji je na to vprašanje odgovoril prjtrdilno. Nato je priča) sngleškj kaplar Robertson, kj je več ali manj potrdi) to, kar je povedal Goatin, Namreč, da je velika možnost, da je tisto nedeljo opravil Goatin 4 vožnja na Mentebeile in da se te vožnje nikjer ne vpišejo. S svojim pričanjem je zelo pomagal za dokaz nedolžnosti naše priče Goatina, Zadnji je pričal šofer Ducchini Lucio, star komaj 30 let, ki jg bil zaposlen prj Amerikancih. Tudi njega branj odvetnik Zennaro, Prizna/ je, da je Guliju prodal 2 krat pp ?Q litrov bencina, zanikal je pa svojo izpoved na policiji, kjer je dejal, da je proda! vsega skupaj 1465 litrov bencina, in to od novembra lani, do avgusta letos. Izjavil je, da je na policiji podpisal tak zapisnik, ker se je bal, da bi bil tepen; tp zato, ker sp prav v tistih dneh pisali časopisi o tem, de so bili na vojaški policiji pretepeni nekateri šoferji, Zaslišan je bil papnreč so. VIII. t, ’. Proces se nadaljuje danes dopoldne ob 9.45. Petek 30. septeotfcf* Hieronim, JekiSfl Bonče vzide ob 641, ; ob 17.49. Dolžina čnev, Luna vzide ob ■ ob 23 30, Juiri, sobota L 0«OM T? c\ rvv ioil SPOMINSKI DNEVI 1942 je bil v Vipavski dolini nad Ozeljanom Ustanovljen L primorski bataljon Simona Gregorčiča- PRESKRBA Konec razdeljevanja bele moke in izhlapelega mleka. Sepral sporoča, da se danes zaključi Z razdeljevanjem bele moke in izhlapelega mleka- Zapadlih bonov na bodo podaljšali, ___________ OF Of II, okraj, sfkior Portici ima danes sestanek članstva ob 29. v ul. R. Manna 29. DAROVI IN PRISPEVKI '/,» politične pripornike so darovali: Bavčar Ansela in Zont* Leopold 20p Ur, Perko Milka 200 lir, Gregorič Avgust 50 lir, -Sabina u, dovič 3.900 lir, Verk Vida 1-009 lir, ob priliki rojstva maje Nede dijak daruje vesela družba 1-350 lir. , Za Dijaško matico so darovale matere otrok jz Podlonjerja in Sv. Ivana, ki so bili v kolonijah v Sloveniji, z znak hvaležnosti za požrtvovalnost tov. dr. Sonje Mašere in dr- Toneta Daneva 2.000 Ijr, dalje je daroval tov. Vovk Pepi 2,000 |ir ter odbor OF I. okrpj 4.125 lir ostanek zr.-eska iz nabiralne akcije za vence bazoviškim žrtvam. Ob peti obletnici smrti nepozabljenega Gorazda daruje družina Modrijan 500 lir. Za plačilo globe primorskega dnevnika prispeva Miškovič Marija 1,000 lir. Za pionirje iz Kopra daruje N.N. iz v. rajona 200 Ur. DELAVNOST ZAM SI.0VIil\lSK0 1\ A H 0 D IM 0 za Tržaško uzcinji^ Dan« 39. t.m. (M gostovanje v dvorani J4®** ga doma v MAREZIGAH Z pTJsseaujm i0 Globoko flrkore# Jutri I. oktobra ** gostovanje v dvorani ga dom? V ŠMARJAH t pTlsscanjsvo iW9 Globoko so Nočna službi Dcpanghcr, ul. Sv.. -JjjjJB 94155; Gmeincr, ul, 6108; Tamaro-Neri, til, 7623; Signori, trg 93006; Harabaglia V Br. A tel. 5728 in Nicoii v 93245, imata stalno Vlom pri belem dnet/u z kur, kut 2 milijona lir plena 39-letna Jolanda Caligaris jz u-llt-e Pascolj 15 je včeraj popoldne naznanila na policijski postaj) v Ml. Caprin veliko tatvino, Med J P in 13.45 včeraj popoldne so neznanci s ponarejenimi ključi odprli vrat© tobakarne v u), Pascoli 4-Ta tobukarna je last njene matere Line Guarnial, vd. Caligaris. Tato vi »o odneslj obilep plan, V usnjeni torbi je bil miliion Jir, in sicer v papirnatem denarju različnih kosov. Dalja je bila hranilna knjižica Italijanska kreditne banke s približno enim milijonom lir vlog. Dalje so tolovaji našli upokojen- ttii|i mn umi! im i hi itn i umili ................................................................................................................................................................................. SPISAL - 70 - Azbad sam «a j* pozdravil, vzel zlatega orla, znamenje magistra piditum, in mu g« obgsi) na prsi, Ko Je razgiauil še nekaj povelj, Je velel Utoku, rta takoj nocoj nastopi častno službo; poveril m« je nadzor»tvo straž v vojašnici, v pentapirgu in v carski palači. Nato je Azbad odjezdil v mesto. Takoj za njim Je zasedel konja Iztok in hitel k Ireni. Njegovo srce je vriskalo, zakaj prepričan je bil, da se je Epalrodit raval. Carica Je držala besedo in s tem dostojanstvom mu je posula pot za beg kakor z rožami. Ko je razgrnil doma plašč in pokazal Ireni in Epafroditu zlatega orla na prsih, se je Irena vzradovala, Grku pa se je zmračilo čelo. Sel je v peristil; gledal dolgo v šumeči vodomet, udaril nato z nogo ob mozaik in vzkliknil: gCe mi da carica čoln biserov •U nlmb z glave, Epateodit Jt ne zaupa in ne verjame!* ilustrira M. BAMBIČ TRIINDVAJSETO POGLAVJE Odkar Je iztok raztrgal Teodori mreže, v katera ga je bolela zaplesti njena »ia, Je bila kakor od besnosti na pol blazna, Večerov n* prirejala, častniki, senatorji in Patriciji so čakali dneve m dneve pred njenimi vrati, toda pričakali niso »rečne ure, da bi smeti pred despojno, Edmi Azbad je zahajal vsak dan k njej. Zakaj on Je moral bit* sedaj njen zaupnik, njena desna roka za kruto maščevanje. Ko je spodletel napad na Ireno, je še isto noč sporočil Azbad v despojnine dvore, kako se je izjalovila zlobna nakana. Tedaj je Teodora v srdu vzkliknila, da je zadonelo po slonokosteni sobi: uEpafrodit, pomni, kdaj si prečrtal račune despojnila Poslej nt bilo več milosti v njeni duši, ki Je vrela kakor vulkan, da bi pogoltnila vse tri v divjem maščevanju, Predobro je vedela, da bi barbar Iztok ne bil toliko previden, <1a bi Jemal s seboj strto ie za «prc-"'tvo In on „(»•- t.,.| 'f , - r-), ka lokavega Grka, slaresa lisja- ka- Sedaj mora tudi on občutiti, kako se maščule despojna zemlje in morja. Zamišljena je hodila po dvoranah, posedala sama, bila zlovoljna, da je vbadala z zlatimi iglami sužnje, ki ji niso mogli ustreči z največjo pozornostjo in vdanostjo. Pomislila ie najprej, kaj ko bi Iztok, naščpvan od Epafro-dila, mislil na beg. Njemu velja prvo maščevanj*' ž»‘o aa ie treba varati in se potajiti. Ponaredila je sama carski ukaz, s katerim ga je odlikovala in dvignila do magistra pedhuro. Da bi ji utekla Irena, se ni prida bale. Menilič Je preveč preprosi, si Je mislile, utekel je slučajno Azba-du; pride že čas, ko jo odvede ta 1 strastni kragulj ter ji izkljuje tisto pobožno rdečico z lic in izpije tiste nedolžne oči, Toliko bolj jo je mučil Epalrodit. Ves Bizanc ga je poznal, čislal ga je dvor. Upravda mu je bil hvaležen, ker ni skopušil Z zlatom, kadar se je napravljala armada na vojsko. Za tega jg treba iztphta-ti duhovit načrt, da se uniči. Fo zabavi in razkošju hrepeneča ženska se je odrekla vsemu veselju, da je mogla snovati in kovati načrte. Za Epalroditovo pogibel je bilo treba kakor koli že pridobili llpravdo. Or« so ginile, despojna Je posedala po kipečih blazinah, zrla ponoči na zvezde, kakor bi v njih hotela razbrati duhovito misel. Klicala J* vražarice, da so JI prerokovale; vse so ji govorile o prozornih kapljicah, ki brez sledu iztirajo dušo iz telesa. Mislila Je nazadnje, da ne pojde drugače, kakor da podkupi kakega su/nja. ki bi zavdal Epafroditu. Toda s to mislijo se ni mogla sprijazniti, Z drobno pestjo si je trkala na čelo in klela svojo mater, da JI Je kar nenadoma odrekla pomoč. Slednjič pa Ji Je zažarelo, prav tisto popoldne, ko Ji je prišel poročat Azbad, da je Iztok — Orion — neizmerno vesel odlikovanja In da M misliti na beg. »Ukreni! sem pa,* je dostavil, eda bo še nocoj tukaj)* (Nadaljevanje sledi), sko legUiiuacijo ter končno še štirideset tisoč lir v bankovcih. Vse to je bj|o spravljeno v predalu v mizi. Policij# je takoj po o-vadbi začeja preiskovat) zadevo. Danski mornar prsd volaSHIm sodiscem Pred vojaškim sodiščem se je ntolfll včeraj zagovarjati danski mornar Augustenbourg Christian, ki je bil obtožen, da se ga je preveč napil, Njega so v nekaj mesecih Že V drugi« presenetili policisti, ko je pijan razgraja) po tržaških ulicah, Predsednik sodišča kap. Pye ga je Obsodil na 8000 lir globe, ki jo je mora) plečati do 16.30 včeraj, in n# t mesec dni zapora pogojno. Običajni podvigi pijanih mornarjev Na telefonski po*|v je včeraj zjutraj privozila emerganza na na-brelje Gripnola 2 pred uu steno-vanje Negrlnl Ivana. Tam so policijski agenti od Negrinija zvedeli, da je mornar Rihard King z ameriške tovorna ladje ujameš Swun Freyghter» skušal s silo vdreti y njegovo stanovanje. Breča Je bila, de ja tedaj bil tam tudi 50-klni Nikolaj Mruni iz ul, U-dtne 20, kj *e je temu poskusu postavil v bran. Fri tem poslu tm je Brunj dobil dobro pomirjen udarec po obrazu, Ker sla Negrini in Bruni javilo agentom, da se m; mislita tožiti z mornarjem, saj ho itak kmalu odplul, je policija pijanega Kinia spravila na avto In ga odpeljala n* njegovo ladjo. Drugi 4lnscv pajdaš, in *icer Josef F. Conley, prav tako z Jad-je, »James Swan», je dal včeraj opravka tukujšnji policiji. Najprvo se je s taksijem vozil po mestu. Potem p«, ko je bilo treba plača tj vožnjo, ni hotel ničesar slišati o plačilu. 3ato je šofer Btsca Ivan klical policijo, kajti šlo Je z» 2000 Ur, katerih mornar ni hotel stre uti Iz žepa. S policijo pa Je Conley postal malo bolj uvideven. Izjavil je, da nim* s seboj denarja, da pa bo takoj plačal, Mm *e vrne na ladjo. pridite go pozabljene predmete! ASIZZ vabi vse matere, ki so poslale svoje otroke v kolonijo v Slovenijo, naj pridejo po pozabljene predmete, ki so jih otroci tam pozabili, Prav tako naj predmete, ki so jih otroci pomotoma med seboj zamenjali, vrnejo in dvignejo svoje. Predmeti se nahajajo v ul, R. Mar.na 29 na sedežu ASIZZ. Jamu kopališča ob morski obal: Javna kopališča ub morski obali bodo odprta za občinstvo samo še danes. Od jutri L oktobra dalje pa je dovoljen dostop samo s poseb nim dovoljenjem. PLANINSKO DRUŠTVO OBVE SC A SVOJE ČLANE V nedeljo 2. oktobra, za proslavo dneva jniru, rje napravi Planinsko društvo v Trstu svojega običajnega izleta, zato da se bodo njegovi čla ni lahko polnoštevilno udeležili na stadionu #1, maj* pri Sv. Ivanu zjutraj od 8 dalje prostovoljnega dela, popoldne od 14 dalje pa glavne manifestacije. - ---.r-r-.O IMENOVANJE ZAČASNEGA PREDSEDNICA PRI SEJAH OBČINSKEGA SVETA TRST, 20. (PIO) -- Pred kratkim podpisani ukaz Zavezniške vo. jaške uprave štev. 193 dovoljuje občinskim svetom, da imenujejo začasnega predsednika, ko se v občinskem svetu razpravlja o občinski uprav) in so pp) tem prizadet) Župan ali prisedm :). Ukaz je v skladu z italijanskim zakonom štev. 408 in stopi v veljavo, ko bo objavljen v prihodnji številki Uradnega lista Zavezniške Vojaške uprave, ki bo verjetno izšla 1. oktobra. Mladina I. okraja ima dane*, pe tek 30. t.m. ob 20 množični sesta nek v ul. R. Manna 29. Poziv pevcem K proslavi miry, kj bo v nedeljo 2. oktobra na stadionu »Prvega maja*, vabimo vse pevce, da se je v čim večjem številu udeleže- z*-peli bomo skupno Adamičevo: »Našo pesem« in Venturinijevo: »Zdra vlco«. Sterši, pozor! I Vpisovanje v slovenske osnovne šole v Trstu In okolic' VPISOVANJE V SLOVENSKE OSNOVNE SOLE V TRSTU IN V OKOLICI SE VRSI DO. 30 SEPTEMBRA OD 9 DO 12 NA VSEH SEDEŽIH OSNOVNIH SOL. STARSI MORAJO VPISATI SVO JE OTROKE V VSE RAZREDE, SOLSKA MASA BO 8. OKTOBRA, REDNI SOLSKI POUK NA SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOLAH PA SE PRIČNE 10. OKTOBRA Vpisovanje v otroške vrtce ODBOR ZA SLOVENSKI OTRO-SKI VRTEC NA KOLONKOVCU SPOROČA STARSEM, DA »E VRSI VPISOVANJE V SLQVEN SKI OTROŠKI VRTEC NA KO LONKOVCU DO 30. SEPTEMBRA VSAK DAN OD 9 DO 12 V PROSTORIH VRTCA. ODBOR ZA SLOVENSKI OTROŠKI VRTRC V ROCOLU OBVE sc A STAR8E, DA SE VRSI VPI SOVANJE V SLOVENSKI OTRO SKI VRTEC V ROCOLU PRI LOVCU VKLJUČNO DO 30. SEP TEMBRA VSAK DAN OD 9 DO 12 V PROSTORIH VRTCT. VABIMO STARSE, DA PRJPE LJEJO SVOJE OTROKE K VPI SOVANJU, 15, in 16. oktobra izlet na Nanos Planinsko društvo v Trstu prire di 15. in 16. oktobra izlet na Na nos, kjer bodo izletniki lahko pre r.očili y novi Vojkovi koči. Vpisovanje vključno do 5. oktobra v Rojanu v čevljarni Gea. Trg tra i Rivi 2. UKINITEV NADZORSTVA |N RAZDELITVE BENCINA TRS, 29, (PIO) - NW podlagi ukaza ZVU Št, 104, ki je bil pred kratkim podpisan, bo ukinjeno na anglo-emerišKem pdhrofJu Svobodnega tržaškega ozemlja oblastno nadzorstvo in razdelitev bencina. Ukaz (topi v veljavo, ko bo objav. IJen v Uradnem llutu ZVU, verjetno v soboto I, oktobra. TR/AsKA Zlati šteiling 0*W» L\g šterling 1850, telegrafski dolar 690, švicarski f,a9* francoskih frankov šilir.g 26, zlalo 1200. '4 III RADIO 4 i*. JUG. CONA (Oddaja na srednjih VI ali 1250 k**) PETEK j am 12.90; Opoldanski Poje tridentinski Pev%W'>’ if Poročila v ital. m. M Operne uverture Ljudska univerza. ,7 orkester radia Ljuhj) mA Pregled tiska in poro«1* ’■“ * slov.). 1745: Plesna )l) ba. 18.15; -/a H. kontfg (V ital.). 18.45: Radii*1 _ (v ital.). 19.00: Glasb«1 j? C 19.15: Poročila (v lWL« Kf 19.45: Hrvatska mWSfcK\ 20.00: Ura hrvatska J J iU ljudstvom (v ital.), »-a, zbor iz Trsta. 21.80) Violinski koncert v Iz življena jugosl, Slov.). 22.20: Pester Vf '23.00: Zadnje vesti (Vf 23.15:' Plesna glasba, 4 ROSSRTTI, K1*«,« 16.90: «£»«*;, m nje*, ciark Gabi«, EXCELSJOB, 15.30: ««|s f/ Vitorio Gassmann, PENICE. 21: «Vesela skupine «La gaia iir,.«j8č: V FILODRAMMATICO. ' nje generala Cust#f**' . >, IMPERO. 14.30: ((Zab^L. f' Felix, Pedro ArtnefV** j Pernanden, fT'. VIALE. 15.30: «FogU',,n J Liorui Barymorr. 1 GARIBALDI. 15.30: «FU morju«. J. Fontaine, *M. MASSIMO. 16.00: «AH 11 f parjev«, M. Monter, mtjk AHMONIA. 15.00; «°5' V«rl5 Andrevzs, B. DpnlfV NOVO CINE. 18.00: Slaki« Lionel SAVPNA. 15.30: “P0d p . Bergman, C. BtoPf’ ivjš*/. ODEON. 18.00: ¥Z10Č'Č* ssf f pa«, A. F»brl*l, ivo»ef IDEALE. 15.00: ,P Androvvs. DrPteK>* 9 MARCONI. 16.00: »Pr«1 set let«, Irene DdO" ’ K“4Q OB MORJU- 1|f ADUA. 15.00: 0 sa», in «Newyorš3i RADIO. 18.00: T tm? spod Hyae»,^ Sjte^sst, VITTOHIA. F. Romeo, O' AZZUHRO. 18.00 LLUnnu. m.vrv. n I. Mitnnig, D. Mote pfed • ž VENEZIA. «Upor», td ^1* BELVEDERE, 16.30: ■ .1 Jutri«, Dick Povvčl • Bi|D GRAD SV. JUSTA. J1' julftj SFečni», G. R°8er5',AiuoV! «>KOLJF,T. 19.30: “Y. jutd / KINO NA OPČINAH - “ fieljo: «Kresn;fH» ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 29 septembra 1949 se je v Trstu rodilo 10 otrok, porok je bilo 8 umrle pa so 4 osebe. Cerkuene poroke■ pek Pari« Muuro Giovanni in gospodinja Apollonio Alruu, soboslikar Pelle-arini Tullio in gospodinja Sferza jjnea Maria, uradnik Abbregeia Luigi in uradnica Capponl Flora, železničar Bilosluvo Eugenlo in gospodinja Pincln Rosita, šofer Des-•enibus Remigio in gospodinja Bu-eer Vittorla, kmetovalec Gregor) Edoardo in gospodinja Ražman Anna. mehanik Palutan Paolo in uradnica Sandrini Glannina, urad. nik Vlslntjn Roberto in gospodinfa Giraldi Ida. Umrli so: 55-letni Dodič Alfonz, 72-letna Visintin por. Perko Tere-z», 60-letna Ščuka Alojzij*, 04-iet-na Costanini Vittoria. ZAHVALA Spi «, Naj|skrenej|(» se z#hvpl)ujemo vse«), Ki &0 ^ 0 ffr zadnjemu počitku našega nenadomestljivega in šk1*3’1* oč?ta, brata, strica jn svaka Ivana Maverjd y Posebna zalivala zdravnikoma, pevskemu tudi predsedniku Zveze borcev in g. župniku za govora ter darovalcem cvetja, V imenu vsega sorodstva rodbine Lukev-Huzdrto 29. septembra 1049. iovh* ma' Vt* Kopališče Sv. Nil<0> «N,C,V# ODHOD PARNIKOV tn MOTORNE JAav,.B pomola ribarnice veljaven do vključno 'l. oktob’ VOZNI RED OB NEDELJAH fz Trsta: Iz Su. Nikolaja: 12.45 18.30 8.00 11.00 14.00 VOZNI R12D °* ^ D 5V',j.30 fo Iz Trsta: 10.00 11.00 12.05 15.00 ISTRSKI PINT EVNI K tf^RUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU L2 POLNIMO SVOJE OBVENOSTI ZBOROVANJE VOLIVCEV v PIRANU i nadaljnji uspehi pri delu v čast partijskemu kongresu bilo u 34, septembra Je N L v ŠlNrtiidu Tarti- K i, , volivcev, katerega JI« WWeŽUo ckojj 400 oeeb. talleaaf** * nje pokazalo za-■(taJJJvrzgflje nekaterih kom-}t to ^i1' Zborovalci so giede Nfcfennm .da trebs vse j*Z°diti iz mestnega «4bora ter jih nademe- Pravi deny?kr*ti »Viši, ki so po svojem St » tndii kritizirali od-» fcJij ,m*orm*stav pri pro-S k i Zn totoor tudi social i-A , 1 *°Pet potrdili svo. 10 tališče, ki ga za- s^beti « L,.liu bi J. sestuvilj dve delovni imovrJu®? razkropile na ra-A Sk,,„' Jekte v mestu. *» i^vpma približno 30 (ova- u*tj» gaj ^rigic je jia V pred- ii'if fcri ! r"), kjer je sodelovala J» jarka, ki bo Mu. bw v javnega vodnjaka. S^JplPi.na je krenila k delu C *n je prispevala »Erjdljnib delovnih ur. V vSiufr50 s® Zlasti odlikovali v«,tl A ele Pristaniških delav-tr. ' občudovanje za vtoijfU0, katero go pokazali javnem delu, 'yk jLbrido j n el i iz zdrav-^5» korist vsi prebi- sindikati i*Sska organizacija frtfj* h* sindikalnem pod-'j^dljl.L^fecejšnja razgibanost. C«n8rod‘;2la6ti delev' In h V zadnji vojni kri V %irat5tv° 111 ed narodi. k fruds,.!0 mednarodne reak- K* )&*• lSi»vi f S,.le na b°rbo proti , Ne ,* C,»vi»« id11* Poskusom ij jHcjj;, . e delavstva. Al^cjsn',!ir)f'zn‘,|a nevarnost, k’ 'Sin« .‘dVlja 7 L I n enalniinn NlNlvTif^a, zuto je za-? kl^tizaMi med delavstvom 54Sft1"'. da bi P°d krin-Sl telice i*11 odvojila de-V%ts||A °d dosledne borbe N V td ‘uko V 1,1 Oatef Sindikate,, A j nezavedni S4lVi \C?V1 s'0d*kati budni dokazuje n. pr- so de- v primeru z letom 194U. povečala število svojih članov za 360,000 in šteje danes 4 milijone članov, Nasprotno pa imajo tako imenovani svobodni sindikati le 700,000 J.n Haragalove zveza dela komaj 50.000 pripadnikov, Prav tuko je v Franciji število članstva odpadniške organizacije sindikalistov zelo nizko, Odpadniškim sindikalistom in njihovim organizacijam so seveda zapadnj kapitalisti z Marshallovim načrtom na čelu obljubljali vse mogoče dobrote, zlasti pa prijetno Življenje. Toda ravno dežele, ki so se udinile Marshallovemu načrtu, preživljajo danes najbolj kritično dobo, saj je pri njih brezposelnost v stalnem porastku. In v Trstu? Tu imamo kar 23.000 brezposelnih, h katerim je treba prišteti še 27.000 neproduktivnih upokojencev, ki se morajo preživljati ja z dodatno podporo od J do 3.000 lir. Tisti pa, kj so zaposleni, prejemajo skupno z dokladami komaj do 30,000 lir, do-čim bi bilo za preživljanje navadne družine potrebno, da dobijo še enkrat toliko mezdo, To so posledice Marshallovega načrta in v te vode vodijo Radich in njegovi pristaši nekatere tržaške delavce. C,C. Glasbena šola v Portorožu Vpisovanje v glasbeno šojo v Portorožu bo od 3. do 6. oktobra, dnevno od 15 do 17 ure v šolskih prostorih v vijj «fc>an Maremn Ravnateljstvo Umag Mod kulturnega talka v Bujah Ustanovitev Koga krila Italijanski kulturni krožek v U-magu je zopet pričel delovati, Njegovi diletanti so imeli v tej sezoni svoj prvi nastop v Bujah, kjer so doživeli bučen uspeh. Nastopili so z orkestrom in dramsko družino, ki je podala komediji »Nisem več impresar« in »Tržaške zdrahe«. Vsi igralci in igralke so presegli stopnjo začetniških diletantov ter so v vsakem oziru zadovoljili števi/no publiko. Glasbeni program je bil prav tako dovršen in so ugajali zlasti solisti na klavir in kornet. Tudi solo-točke pevke Taure Balanze so žele veliko priznanje. Ta uspeh Je prosvetne delavce v Umagu opogumil, tako da nameravajo napravit) s temi točkami turnejo po vseh večjih krajih Istrskega okrožja, kj so obljudeni g italijanskim življem. Ta zamisel nas veseli in želimo italijanskim tovarišem in tovarišicam mnogo uspeha. Hkrati je vse to dokaz popolne sv >bode kulturnega izživljanja Italijanov v coni 6, ki ga ljudska oblast ne samo želi, ampak vsestransko tudi podpira, To je osnovno načelo našil) oblasti ne področju narodnostne politike, katerega ne bo nikdar zavrgla! brezdelje. Kaj neki so delali tamkaj? Gotovo nič dragega kot to, da bi iznašli najboljše sredstvo za dosego dobrega teka pri jedi in kako in kaj bi bilo treba napraviti, da bi se vrnili stari časi. Pač, nekaj so delali. Kadili so na vso moč. Toda niso videli in nočejo videti, kako se toliki drugi trudijo pri gradnji zadružnega doma in pri ostalih javnih delili, Kič jih ne ggne dober zgled delovnega ljudstva, nasprotno, vse to je zanje samo grožnja, da bi njihovo brezdelje utegnilo lepega dne prenehati,,, Vsi ti dečki se ne zavedajo, da tam, kjer vlada ljudska oblast, je takšno ravnanje in življenje nemogoče, ULICA C. BATTISTI 301/o PRITI. - TEI.. 70 Predstavniki novega rodu sodobne mladine Mladinska udarna brigada “Branko Babič,, na delu v Piranu in Izoli Poročali smo le, da se je naša mladinska delovna brigada cBranko Babič« po vrnitvi s prostovoljnega dela na avtomobilski cesti Zagreb-Beograd napotila takoj še rta dela v dolino reke Mirne. Tu je čakala povelja za razhod. Toda neka; še pred tem je prišla v Piran, kjer so jo sprejeli prebivalci zelo prisrčno. Zanimanje zanje je bilo veliko in vsakdo je hotel videti te idealne predstavnike novega rodu sodobne mladine. Toda motili bi se, če bi mislili, da so prišli bri-gadniki brez koristnega namena v Piran, Takoj go se tudi tukaj lotili udarniškega dela, da jih je bilo ve-seJje gledati. Ljudstvo je imelo tako priliko, da spozna njihovo vnemo za delo in gotovo se je tudi prepričalo, da takšen polet za skupni do-brobitniše nikoli preveval mladine. Zato je na splošno na naše mladince in š« posebej na člane brigade »Branko Babič* ponosno. V Piranu so napravili brigadniki 180 delovnih ur. Se isti dan je obiskala brigada tudi Izolo, kjer so jih sprejeli domačini prav tako toplo. Zlasti tukaj, saj je Izola praviloma delavsko mesto, so znali ceniti njihovo vztrajnost pri delu, s katero so pridobili priznanje celo v Jugoslaviji, kjer imajo v tem pogledu stroge nazore jn merila. Kot v Piranu, so enako v tem kraju doprinesli ISO prostovolj. nih ur. Na brigadnike niso pozabile tudi naše žene. V tekmovalnem načrtu v počastitev partijskega kongresa imajo med drugim obiske bolnic, otroških kolonij, vrtcev, mladinskih domov, J A in mladinskih delovnih brigad. Tako so posvetile žene bri-gadnikorp posebno pažnjo ob njihovem obisku v Piranu in Izoli. V pozdravu so jim častitale za njihove uspehe, obsule so jih s cvetjem in v dobrodošlico so jim prinesle sadje, cigarete in druge darove. Nekatere organizacije ASI2Z pa so poslale v Mirensko dolino posebne delegacije, da so tara izrekle priznanje našim «kjadivarjero», Tako je bila pri njih delegacije Žen m drugih množičnih organizacij iz Buj. Brigadniki so bili obiska izredno veseli saj so spoznali, da so prirastu našemu ljudstvu k srcu in da vsakdo od nas ceni njihovo požrt. vovalnost. Toy, Dušič Anita je v kratkih besedah iznesla vse zasluge brigade «B, Babič«. Pri tem je pozivala njene člane, naj jih sedanji nazori spremljajo vso mladost. Mladinci niso imeli izrazov, da bi se tovarišicam iz Buj zahvalili za veliko darilo, saj so sprejeli od njih nič manj kot 3000 cigaret, dva stota grozdja in 200 kg smokev. Praznik je bil za brjgadnike tudi obisk žen iz Novega grada Tov. Metlica Marija jih je v svojem vz* j in obujanju spominov na delo pri nesenem nagovoru pohvalila, ker • avtomobilski cesti je naravnost pre- šo s svojo zgledno delavnostjo kljub stotinam drugih mladinskih delovnih edini« priborili sebi in s tem Istrskemu okrožju sloves ene najboljših brigad. Vrhu dela na avtomobilski cesti Zagreb-Beograd pa so se še pred razhodom z vso vnemo lotili tudi prostovoljnega dela na domačih tleli, Novogr3jske žene so enako obdarile mladince z raznimi dobrotami, kot s 400 cigaretami, s 100 kg grozdja, 5o litri vina, biškoti, orehi in podobno. Tudi ta obisk je vzbudil v srcih naših bri-gadnikov veliko zadoščenje. V enakem vzdušju je potekel obisk žen jz Umaga, katerim so se pridružile še delegacije nekaterih drugih množičnih organizacij, Ko je tov, Milica Kukurin z zanosom ugotovila, da je istrsko ljudstvo z napetostjo spremljajo še tako majhen dogodek iz kroga naše udarne mladinske delovne brigade in da je z nestrpnostjo čakalo na izid uspehov o tekmovanju. Svesto si je bilo, da bodo naši mladinci dosegli lu in tam ugodne rezultate, da pa je bil vsakdo presunjen, ko je zvedel za tako izredna visoka odlikovanja, ki so jih prejeli. Tovarišice jz Umaga so prišle prav tako polnih rok raznih dobrot za naše udarnike od grozdja, do maslenega kruha, sladkarij, gnjati in do vina. V razgovoru hitro prišla ura ločitve. V soboto so se člani brigade #B. Babič* razšli na svoje domove. Ob slovesu je bilo zopet navzočega jz-redno ljudstva iz vseh krajev okrož-jo. Med drugimi se je poslovil od njih tudi mladinec iz Trsta. Njegove besede so odjeknile globoko v srcu vseh navzočih. MAREZIGE DANES GOSTUJE Slovensko narodno gledališče V DVORANI ZADRUŽNEGA DOMA V MAREZIGAH Z DUSSEAUJEVO IGRO «GLO-ROKO SO KORENINE*. PRIČETEK OB 20. URI. ŠMARJE JUTRI GOSTUJE V DVORANI ZADRUŽNEGA DOMA V ŠMARJAH Z DTJS-SEAUJEVO IGRO »GLOBOKO SO KORENINE*. FRICE-TEK OB 20. URI. eža dele V Italiji, ki je Huje Postopači na vogalih in soncu Ko pridemo V Buje, zagledamo pred sebpj velik napis z besedami: «Razkrinkajmo postopače In saboterje ljudske oblasti!)) Nedvomno je to opomin, pri katerem bi se moral vsakdo ustaviti In razmisliti, Te besede Pa ne veljajo samo za Buje, ampak za vse tiste kraje, ki krijejo še vedno ljudi, kateri se ne zavedajo svojih dolžnosti do nove družbe in ki ie vedno ne znajo uravnati svojih odnosov do ljudskih množic, Zadnji četrtek, ŽZ, septembra, smo opazili na vrhu klanca pred cerkvijo sliko, ki bi jo lahko označili, če bi jo vjeli na platno ali s /il-mom, «poslopači na vogalih in soncu)>. Nič manj kot približno dvajset dečkov v najlepši dobi smo (Rdeli, kako so se greli takoj po devetih na toplem soncu in uživali 1 indikati ViJlJUSKA OBLAST Vpisovanje v srednje šole Obveščamo vse zainteresirane, da je vpisovanje na slovenske sred-nje šole v Gorici podaljšano do s. oktobra. Opozarjamo zlasti tiste dijake, ki so napravili izpit za vstop v prvi razred srednjih šol, da to ne zadostuje in se morajo tudi oni vpisati na šoli, ki jo mislijo obiskovati. Uvoznikom blaga iz LR Slovenije Zzveza trgovcev v Gorici ponovno obvešča vse zainteresirane trgovce, da je stopil v veljavo italijansko - jugoslovanski sporazum (videmski) po katerem se bodo pričele blagovne izmenjave med tistimi obmejnimi področji, ki so predvidena v omenjenem sporazumu. Zato vsi tisti trgovci, ki nameravajo trgovati na podlagi tega sporazuma, naj naslovijo »a (Zvezo trgovcev v ul, IX- Avgusta ll-I prošnjo, v kateri naj navedejo kakšno blago, izmed onega, ki je označeno v seznanu < kar .ie sedaj SsjS?« va< inv fr 'k*.?’ •*«)(: "hmounniikep« !t %,*> u** 1“ pol3u m tJftegJ «area. L ■ ‘mr i* hod- > d.,!flUa' kri tem gre ""vi. >" vV ? m t • tšrednoit naj- V fr, (lUr. ' ™ k la škodo produkcije. Za dosego večje donosnosti naših podjetij je potrebna največja osebna odgovornost voditeljev in zaradi tega morajo sindikati uvesti v življenje podjetja pravilne odnose do teh voditeljev in uresničiti naloge, za katere so pred Oblastjo odgovorni Res je, da se po drugi struni o-paia nerazumevanje s strani neki h uprav do sindikalne organizacije. V tem primeru morajo sindikati rešiti vprašanje na sestanku uprave s predstavniki sindikalne organizacije Ta linija glede nalog, ki čakajo sindikate z ljudsko oblastjo je že dala svoje rezultate, ki so dokazali, da je takšna Unija pravilna, in to je imelo takojšnji odmev pri povzdigu življenjske ravni delavstva (večja nakazila blaga, večji zaslužek, znižanje cen, začetek gradnje delavskih hiš, nepredvidenih v programu za leto 1S4B, ne računajoč pri tem povečanje ljudske aktivnosti na vseh poljih). Zaradi tega je potrebno, da naši sindikati p odvzamejo vse organizacijske ukrepe, da bi čim bolje izvajali to linijo, da bi tako rešili naloge, katere jim je zaupala ljudska oblast, da bi dosegli čim hitrejši razvoj pri prehodu iz kapita- lističnega gospodarstva V obliko novega gospodarstva, ki odgovarja naprednemu dvigu gospodarske in kulturne ravni tega vsega delovnega ljudstva, gospodarstva, v katerem ne obstaja rgzredno izkoriščanje, temveč gre celokupna proizvodnja za dobrobit delovnega prebivalstva in za varstvo njegove neodvisnosti, Jasno je, da naši sindikati ne bodo mogli rešiti teh nalog, če jim naša Partija ne bo zagotovila potrebne pomoči, če ne bo poskrbela Za potrebno povezavo avantgarde z ostalini delom razreda. To je potrebno predvsem danes po resoluciji Kominjorma, ko so socialdemokrati, izdajalci revolucionarnega gibanja Tržaškega ozemlja na čelu z Vidalijem kompromitirali avtoriteto Partije in ko hočejo uvesti v demokratično gibanje Trsta in pri nas likvidatorsko ter protirevolucionarno Unijo. V teh pogojih ni samo potrebno podkrepiti povezavo Partije s delavskimi množicami, temveč jim je tudi potrebno razložiti rezultate, ki jih je doseglo pravilno vodstvo v borbi s strani naše Partije, obrazložiti jim vodilno funkcijo naše Partije v ljudski oblasti tako, da uvidijo iz vsakdanje prakse rezultate tega vodstva in se vedno bolj strnejo okrog Komunistične partije in V njej vidijo Partijo svojega lastnega razreda. GOBBO NERINQ - GINO sveta in morajo navdati s ponosom vsakega poštenega in zavednega Slovenca. Padli partizani so ngm s svojo krvjo izbojevali pravico do naših tol, ki so nam zajamčene tudi po mirovni pogodbi in so popolnoma enakopravne z italijanskimi šolami iste vrste. Poleg tega pa imajo učenci teh šol še to prednost, da se bodo poleg svojega materinskega jezika priučili tudj italijanščine in bodo tako z znanjem obeh jezikov postali vez med obema sosednima narodoma, ko se bo politično o-zračje pomirilo, ko bo socialistična LR Slovenija izgradila svoje gospodarstvo in Se bodo neizogibno povečali in poglobili gospodarski in drugi stiki med obema deželama, katerih imamo že prve začetke z aplikacijo videmskih sporazumov p zadnjih dneh, Ta- krat bo motnost njihove zaposlitve še večja kakor tistih, ki bodo obvladali samo enega obeh deželnih jezikov. Saj pravi naš pregovor, da: kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš. Zato moramo skrbeti, da bomo Vigojili naše otroke v poštene in zavedne ljudi, ki bodo ponosni na svoj jezik in svojo kulturo ter ne bodo v ničemer manj kot pa njihovi tujerodni tovariši, kaj pa še, da bi bili njihovi hlapci, ki jih bo vsak preziral in zaničeval, kot manjvredne ljudi brez svoje volje in brez hrbtnice. Zato stgršf pohitite in poskrbite, da bodo vaši otroci deležni takšne vzgoje, ki jih bo naučila spoštovanja domače in tuje kulture, da bodo iz njih zrasli značajni in pošteni ljudje, ki bodo delali čast sebi, vam in svojemu narodu. Nasi prosvetarii ne mio na Koroško | sklepi pokrajinske Uepuiacije Zakaj dvojna mera? Prosvetno društvo iz P odpore je pri goriški kvesturi zaprosilo svoj čas za skupni potni list, s katerim bi se odpnravilo okrog 35 njegovih članov na izlet v Avstrijo, kjer so si želeli ogledati Slovensko Koroško in življenje tamkajšnjih rojakov, Te dni pa je prejel potovalni urad, ki je imel nalogo organizirati prevoz, od kvesture obvestilo, da je prošnja zavrnjena in da se izlet ne more vršiti, Kakšen poseben vzrok za to prepoved ni naveden. Tako se je ponovno primerilo, da medtem ko razna druga kulturna in politična društva lahko nemoteno potujejo v Avstrijo na daljše in krajše izlete, slovenskim kulturnim društvom to zabranjujejo. Podgorci se sprašujejo, zakaj ta dvojna mera. n’ m Priinmlii dmunikl Skrb za delavstvo na tej in oni strani ....... Strokovna šola za mladino in dolai/ske organizacijo v Litostroju Rred nedavnim, ko sem bil na obisku v Ljubljani, sem bil tudi v Litostroju, da bi si tam ogledal kako skrbijo za delavce in za mladi naraščaj, ki se tam izpopolnjuje. Okrog 10. dopoldne me je neki delavec spremil v veliko poslopje izven tovarniškega kombinata, kjer je urejen internat jn učilnice za učence strokovne tovarniške Šole. Ne daleč od tega poslopja se Že dviga drugo, v katerem bodo namestili stroje za praktičen pouk, ki se na tej šoli vrsti vsak drugi dan s teorijo, Obe večnadstropni poslopji gta med seboj povezani s pokritim prehodom za primer slabega vremena, Učilnice so prostor-ne in zračne ter urejene na najmodernejši način, Številni profe-sorji in profesorice dajejo teori-čen pouk v treh različnih oddelkih (šola je triletna), medtem ko vodijo praktičen pouk pri strojih izkušeni mojstri iz tovarne- Tisti dan so imel) na ioli ravno sprejemne izpite in Po hodnikih je mrgolelo malčkov v starosti okrog 12 do 14 let. Pri oknu sta se malo plašno stiskala dva, ki sta povedala, da sta se pripeljala iz Medli-murja. Malo dalje je čakal pri oknu zastaven dečko, ki je povedal, da je iz Novakov pri Cerknem in da želj postatf tovarniški ključavničar. Med njimi so bile tudi številne deklice. Ene izmed njih niso hoteli sprejeti, ker je dovršila tri razrede gimnazije, pa so ji svetovali, naj napravi 4e en razred in ji je vodstvo šole obljubilo pri tem svojo pomoč Čeprav so prišli od vseh strani Slovenije, vendar n; nobeden med njimi kazal domotožja ali da bi se hote) vrnit) domov, ampak so vsi odločno izjavili, da se hočejo izučiti za strokovne delavce. Pri tem so se spoštljivo ozirali na mogočna In moderno urejena tovarniška poslopja, ki so zrastla kot gobe po dežju tam, kjer je še pred nekaj leti rasel krompir in od koder je prihajalo brnenje na stotine stro-Jev ter so velikanski žerjavi prekladali težke tovore. Poleg šole je velika dvorana, ki služi delavcem za menzo in kjer dobijo obilno in tečno hrano zjutraj. opoldne in zvečer. Ne dale? od tam pa posluje tudi tovarniški bar, kjer si po nizki ceni lahko nabavijo delavci tudi v vmesnih u-rah prigrizek ali pijačo. Menza služi sedaj kot dvorana za prireditve in zborovanja ter ima na spodnjem koncu večji oder. To pa je le začasno zaradi pomanjkanja prostora, ker sedaj že kopljejo temelje za nov sindikalni dom. Moj vodnik ml ie pokazal skico mogočne stavbe in povedal ,dn bo dokončana že prihodnje leto. V njej bo kar pet večjih in manjših dvoran za prosvetne prireditve, za zborovanja, sestanke Itd. 2e sedaj posluje v zasilnih sindi-kalnih prostorih knjižnica, ki šteje okrog 20.000 knjig strokovnih, mladinskih ln leposlovnih. Tudi ta knjižnica bo ubšIb svoje končno mesto v sindikalnem domu, kjer bo imela dovolj prostora tudi za čitalnico in za predavanja. PniKiiila in Itakultiirtt Roglavje zase je kulturno in športno življenje delavstva v tej tovarni, f»KUD (Sindikalno kultur, no in umetniško društvo) se je prav za prav ie|e letos razmahnil in ima sedal že svojo recitscijsko skupino, folklorno skupino, odsek za glasbo za lastno Instrumentalno godbo itd, Te skupine nastopajo doma, pu tudi kot gostje po drugih delavskih središčih. Vzporedno se seveda izpolnujejo tud| Ideološko in ne številnih zborovanjih so lahko spoznali, da je na jugoslovanski strani pravica in resnica v sporu z Informbirojem, To dejstvo Jih je še bolj vzpodbu-dilo k delu in s svojih zborovr.nj so odposlali že večkrat proteste protj lažnivcem in klevetnikom. Sindikalno športno društvo vodi Slovenec iz Trsta. Leta 1946 so imeli komaj 24 članov, lani pa je bilo v športnih odsekih že skoraj 500 delavcev. Od tedaj je število še v znatni meri naraslo. V tem društvu gojijo vse vrste Športe, od nogometa, odbojke, tenisa pa do planinarstva in smučanja. Večkrat priredijo tekme z moštvi iz tovarn v drugih krajih, posebno nogometne tekme. Da bi se šport bolj razvil in dvignil, imajo v načrtu izgradnjo velikega jn modernega tovarniškega stadiona ,v katerem bo prostora za okrog 30.000 ljudi in ki ga bodo zgradili do konca petletk« Kultnim pu ju »lunju pri nas? Takšne so razmere tam, kjer se gradi socializem. Pri nas pa, kjer imamo po pisanju in govorjenju tujih šovinistov in domačih izdajalcev raj v primeru z Jugoslavijo, pa je po zadnjih statistikah samo v goriški pokrajini 10.195 brezposelnih, čeprav je vseh prebivalcev komaj 133.000. To pomeni, da je brezposelnih skoraj 8% od vseh prebivalcev ali okrog 20% za delo sposobnih ljudi. V tem oziru je naša pokrajina na čelu vseh pokrajin v treh Benečijah, čeprav je tudi v teh brezposelnost precej razširjenj« in se vrti v višini od 4 do 7% za posamezno pokrajino. To so številke in dejstva, od katerih se mora zamisliti vsak naš človek, posebno pa bi se morali zamisliti tisti, ki na vsa usta trošijo laži o naših delovnih ljudeh na oni strani meje, ki v polnem delovnem poletu hite naproti napredku in bnlišemu življenju. Elegantna tatova Predvčerajšnjim opoldne pride v papirnico na korzu Roosevelt št. 45 eleganten visok mož in kupi znamko. Ko plače, se še nekaj časa pomudi pri prodajni mizi ln si ogleda nekatere revije. Takoj za njim pride drugi eleganten mož nižje postave in kupi razglednico. Tudi ta plača in se v papirnici še maio pomudi. Nato pride tretji kupec po nekatere časopise in med tem, ko se prodajalka z njim mudi, mož visoke postave izgine skozi vrata ln za njim gre tudi oni, ki je prišel za njim v prodajalno. Ko so tj odjemalci šli, pride neka Četrto oseba in vpraša po znamkah. Tedaj prodajalka opazi, da je Izginil album z znamkami, ki ga Id, ko je postregla prvemu prišlecu, pustila na prodajalni mizi. Te-doj se je spomnila, da je album z znamkam; videla pod pazduho velikega mola, ko je odhajal in čeprav je takrat mislila, da gre za album, ki je njenemu sličen, ji Je sedaj bilo jasno, du je bil ne videz odličen človek podej tat, ki je izrabil njeno zaposlenost in jo popihal z znamkami. V albumu je bilo znamk in kolkov v skupni vrednosti okrog 300.000 lir, Prodajalka je tatvino naznanila orožnikom, ki so skupno s policijo že pričeli lov zn obema neznancema. Čedad Smrten skok iz bolnišnice Zaradi težke bolezni je bila 24-letna Mozetič Pavlina iz Oblice pri Srednjah precej časa v čedadski bolnišnici. Pred nekaj dnevi je prišel kakor običajno, k njej na obisk njen mož. Kmalu potem, ko je mož odšej, pa se je bolnica dvignila s svojega ležišča, stopila k oknu ln skočila šest metrov globoko na dvorišče, Pri padcu se je precej poškodovala in sumijo, da ima tudi prebito lobanjo. V žejo težkem stanju jo je osebje bolnišnice po-bralo jn odneslo v operacijsko so-bo, kjer so ji zdravniki skušali rešiti življenje, Ni znan vzrok, ki jo je privedel do tega obupnega koraka, vendar pa domnevajo, da je to v zvezi z moževim obiskom. Nssrečen skok tz vlaka Včeraj je z vlakom prišel v naše mesto Tržačan Bruno Natale, Ko je na kolodvoru s skokom hotel izsto-piti iz vlaka, je nesrečno padej. Padec je bil tako hud, da ni mogel mož več vstati brez tujepomočl.Za. čutil je namreč takoj močne bolečine v hrbtu. Železničarji so poklicali rešilni avto Zelenega križa, ki ga je odpeljal v mestno bolnišnico, kjer so ugotovili, da si je najbrže zlomil hrbtenico In medenico. Redna seja, ki jo je imela pokrajinska deputacija pretekli torek, je bila tokrat precej dolga. Poleg vprašanj, ki se tičejo pokrajinskih nameščencev in njihovih prejemkov ter upokojitev, so obravnavali na tem zasedanju tudi probleme občega interesa, Tako so odločili, da bodo objavili poseben natečaj za inženirje, da bi tako odpomogU potrebi po novem osebju pri tehničnem uradu. Previja in pogoji za ta natečaj bodo javljeni v najkrajšem času. Ko je bilo govora o stanovanjih za pokrajinske nameščence, so ugotovili, da ne bo zadostovala hiša, ki jo nameravajo zagraditi na Sempe-trski cesti in o kateri je bilo govora na prejšnji seji, Zato bodo v kratkem dalj na dražbo dela za izgradnjo še enega poslopja, v katerem bo šest stanovanj in ga bodo zgradili na novi cesti nad Kornom, za cerkvijo sv, Vida in Modesta. Ob koncu so sklenili, da bodo preselili visijo realno gimnazijo iz ul. Carducci v poseben oddelek Velikega semenišča v ul. Verdi. V ta namen so določili vsoto 1.500.000 za ureditev novih prostorov, ki morajo bit) pripravljeni že za to šolsko leto, ki se začne oktobra- Sejem Sv. Mihaela Zveza trgovcev v Gorici sporoča, da bo tradicionalni sejem sv. Mihaela v Gorici ponedeljek 3. oktobra. Na sedežu pokrajinskega urada za delo v Gorici je bij ta teden dosežen sporazum med obrtniki in delavcf glede ureditve sprejemanja vajencev za to stroko. Na podlagi tega sporazumu bo odslej brez dvoma olajšano sprejemanje vajencev v razne obrti. Doslej so obstajale v tem oziru razne zapreke, p katerih se upa, da bodo s tem sporazumom odstranjene. Avtobusni vozni rod podjetja Ribi Co v Gorici Gorica - Trst; Odhodi jz Gorice ob 7,30 ln 13.30, Ob praznikih 7,30 ln 13. Odhodi iz Trsta ob 13 in 19. Ob praznikih ob 12.30 in 19.30. Gorica - Tržič; Odhodi iz Gorice; 6.45, 11.30 in 13.45, Odhodi iz Tržiča ob 7.40 in 17.20. Vožnje ukinjene bb praznikih. Gorica - Palmanova: Odhodi jz Gorice ob 8 in 13,15; ob praznikih ob 18. Odhodi iz Palmanove ob 6.45 in 12.30; ob praznikih pa 12.45. Tržič - Videm: Odhodi iz Trž;ča Pb 7.50. Odhodi iz Vidma ob 12,30. Vožnje ukinjene ob nedeljah. Gorica - Oradež: Odhodi iz Gra-deža ob 6.50, 13.15 |n 19; ob praznikih pa ob 7, 12.15 jn 19. Odhodi jz Gorice ob 7.30, 13.30 in 10.15; ob praznikih ob 8 ’ 13 in 20.15. ’ ' Gorica ■ Čedad: Odhodi iz Čeda- da ob 8.30 ip 13.30; ob praznikih }2-45. Odhodi lz Gorice ob 3 (Krmin), L.15 in 17; ob praznikih ob 18, Gorica - C er vin jan: Odhodi Cervinjana ob 6.50, 13 in 18-praznikih 12,45. Odhodi iz Gorice ob 3, 13.30 in 17.15; ob praznikih ob 10. Grade* - Trst: Odhodi iz Grade- *a 12 »O*!*018* 13 °b P!aznikl,) ob Odhodj lz Trsta ob 8.30 13 in 19; ob praznikih ob 15.30 jn 19.30- Gorica ■ Steverjan: Odhodi iz Gorice ob 7, 12,45 in 17; ob praz-rukih ob 15 in 19, Odhodi lz Stcverjana ob 7.30 ,in .i7'45' ob praznikih ob 15.30 ln 19.30. 12 Ob NI SEL DALEČ S PLENOM V Vidmu je tamkajšnja policija predvčerajšnjim aretirala Dominika Tarzia, ki je, kakor smo pred dnevi poročali, oropal svojega tovariša trgovskega potnika Gaeta-na Sozzija iz Milana za razno blago in kolo v skupni vrednosti 240.000 lir. Sozzia bodo poslali v goriške zapore, kjer bo počakal na razpravo, VERDI. KINO 17: »Velika nagrada*, M. R°ney i), e TayIor. V1TTOHIA. 17: »Nebo je rumeno*. G. Pečk in A. Baxter. CENTRALE. 17: »Mehikanska bikoborba*, Gianni in Pinotto. MODERNO. 17: »Ujetnik*, T. Fo-vver. EDEN. 17: »Roparsko srce*; B: Codjfr Tretji, članek Moše Pijada o odnosih Jugoslavije z državami ljudske demokracije Pomoč FLRJ državam ljudske demokracije ie bila potrebna zaradi njihovih notranjih težhoč Včerajšnja «Borby» objavlja tretji del članka Moše Pijada v zvezi z budimpeštanskim procesom. V vprašanju zvez med Jugoslavijo ir.' drugimi ljudskimi demokracijami poudarja Pijade dejstvo, da so prihajali člani politbiroja madžarske komunistične partije večkrat po nasvete in pomoč k CK KPJ. Zadnji teh obiskov je bil marca 1948., ko so prišli prosit jugoslovansko vlado, da bi oprostila Albanijo plačevanja reparacij. Poleg tega so oni hoteli spoznati organizacijo Ljudske fronte Jugoslavije. Farkaš je bil v spremstvu nekega drugega člana politbiroja nekaj dni na sedežu CK KPJ, da bi na mestu spoznal način dela jugoslovanskih množičnih organizacij. «Kasneje, ko smo sprejeli pismo centralnega komiteja sovjetske komunistične partije, t.j. 27. marca in v istem času, ko je pismo madžarskega politbiroja, na podlagi ruskega pisma, katerega so imeli Madžari prej v rokah kot mi, ki nam je bilo namenjeno, obsodilo za trockiste, smo videli, da so bili skoraj gotovo obveščeni o namenu vodstva komunistične partije Sovjetske zveze irj da so prišli k nam z namenom zbirati podatke o Ljudski fronti, kateri so bili namenjeni za napade.)) «V začetku junija 1948, to je na predvečer resolucije Inform-biroja, je sovjetska vlada d.ovo-lila polovični popust reparacij, ki bi jih morala Madžarska plačati. V kakšni višini je to bilo, je pač druga stvar, kajti sam Rakosi se nam je pritoževal, da so Rusi odnesli iz Madžarske vse, kakor se je to zgodilo v drugih deželah in posebno ¥ Romuniji«. Pijade podčrtuje tudi tesno sodelovanje med jugoslovanskimi varnostnimi organi in najvišjimi voditelji države in madžarske partije v raznih konkretnih zadevah. To sodelovanje se je začelo na pobudo Rakosija, Farkaša in Gaborja in z vednostjo sovjetskih predstavnikov. Tu je bilo govora predvsem o aretiranju in kaznovanju vojnih zločincev tako madžarskih in jugoslovanskih, dalje Nemcev, četnikov in ustašev. Novembra 1945. je prišla v Beograd posebna madžarska delegacija, ki je imela v imenu madžarskega notranjega ministrstva nalogo vzpostaviti stike z jugoslovanskimi politično-upravnimi organi. Pijade navaja nato vrsto primerov, ki potrjujejo, kako so jugoslovanske oblasti pomagale madžarskim komunistom v raz-krinkovanju vojnih zločincev, kolaboracionistov Horthyjevega režima kakor tudi kolaboracionistov z nemško oblastjo in Hitlerjevo oboroženo silo. Pijade piše med drugim, da so jugoslovanske oblasti na prošnjo madžarskega notranjega ministrstva izročili neki dossicr z dokazi, da je bil Čajnik tedanjega predsednika madžarske republike Mar Miklos fašist in naklonjen Horthyjevemu režimu. Vendar je kljub dokazom Mar ostal na svojem mestu in so ga kasneje poslali v tujino kot diplomatskega uradnika. Pijade opisuje tudi obiske med jugoslovansko in madžarsko mi-licijo v letu 1947. Z madžarske strani je Peter Gabor obvestil jugoslovansko poslaništvo v Budimpešti, da bo vodja delegacije Rajkov namestnik Sebenyi, ki ga obtožba na budimpeštanskem procesu slika kot moža, ki je dejal informacije jugoslovanskim oblastem. Med nekim obiskom madžarske delegacije se je Peter Gabor pritožil nad Rajkom zaradi njegovega pomanjkljivega sodelovanja. Jugoslovanski predstavniki so ob tej priliki izjavili Gaborju da ne želijo sodelovati s Se-benyijem, kar se tiče vprašanj varnosti, ker mu niso zaupali. Ko je Gabor obvestil o tem Rakosija in Farkaša, so tedaj določili drugega moža za ta vprašanja. Vendar Laszlo Rajk ni hotel nekaj dni sprejeti v Budimpešti jugoslovanske delegacije, ki je hotela jasno izpovedati vzroke, zaradi katerih niso želeli Sebe-nyija kot agenta za sodelovanje med jugoslovanskimi in madžarskimi varnostnimi organi. Sodelovanje jugoslovanskih in madžarskih varnostnih služb je trajalo do aprila 1948. V tistem času je prišel zadnjič v Beograd Peter Gabor v sprCTnstvu nekega delegata zaradi spoznanja prakse, dela in organizacije jugoslovanskih varnostnih organov. Kljub dejstvu, da je madžarski politbiro sodeloval že takrat z politbirojem sovjetske komunistične partije proti jugoslovanski partiji-, so jugoslovanski predstavniki pokazali polno zaupanje Gaborju, ki je — piše Pijade — sprejel od naših obveščevalnih uradov razne važne vesti in or.' je pošiljal — po direktivah Rakosija in Farkaša in brez vednosti Laszla Rajka našim varnostnim organom veliko število raportov in dokumentov, ki so dokazovali, kako je medsebojno sodelovanje važno za obe državi. Pijade podčrtuje nato, da so člani mnogih madžarskih delegacij, ki so potovali po Jugoslaviji, odnesli s seboj številna nova izkustva in so ob povratku pisali članke polne hvale jugoslovanskim organizacijam. Madžarski general Antal Baday je ob povratku iz Jugoslavije napisal članek z naslovom «V Jugoslaviji, državi, kjer se učimo«. V nadaljevanju svojega članka govori Moša Pijade o zvezah Jugoslavije z drugimi državami ljudske demokracije. On naglasa, da je Jugoslavija dajala vso možno pomoč na isti način kot Ma-žarski tudi vsem drugim državam te vrste.« V političnem in ekonomskem položaju — piše Pijade — ki je vladal v državah ljudske demokracije tako po sovražnosti kakor tudi v mednarodnem položaju v prvih povojnih letih, je bila pomoč Jugoslavije potrebna in oni so jo prosili in tudi dosegli. Oni so vedeli, da je bila KPJ popolni gospodar položaja v svoji državi in da bi njim dajala močno pomoč z r.ovo dr. žavno organizacijo, katero Sovjetska zveza ni mogla dajati. Jugoslovanska pomoč je bila njim potrebna posebno zaradi notranjih težkoč, medtem ko je nekaterim državam bila v prvih povojnih letih potrebna zunanja politična pomoč. Resnica je, v kolikor se je slišalo govoriti, da nek_ateri voditelji niso z zadovoljstvom gledali na dejstvo, da jih je Jugoslavija toliko presegla in to je prav gotovo imelo svojo težo, ko se jim je na pobudo sovjetskih voditeljev nudila priložnost, zmanjšati v svojih deželah prestiž in vpliv komunistične partije in Jugoslavije same. Vendar, dokler ni to bilo prepovedano iz Moskve, so oni izkoriščali ta vpliv, da bi svoj razvoj orientirali v smeri k ljudski demokraciji.« «V državah ljudske demokracije — nadaljuje Moša Pijade — so komunistične partije težile za reorganizacijo njihovih ljudskih front po jugoslovanskem vzorcu. Bolgari so nam sledili v februarju 1948 leta, ostali pa šele po objavi resolucije Informbiroja. Ne bomo govorili, da so oni odkrili, da je ljudska demokracija neka posebna oblika proletarske diktature šele po V. kongresu Kpj, ki je bil prvi, ki je teorejič-. no razvil to vprašanje. Prav tedaj so pričeli govoriti tudi o socializmu v njihovi hiši«. Moša Pijade je prešel nato na delovanje jugoslovanske mladine, da bi vzpostavila močno sodelovanje z mladino ostalih držav. ((Prostovoljno delo jugoslovanske mladine — nadaljuje Pijade — je imelo izven meja Jugoslavije ogromen odmev. V Jugoslavijo so prihajale skupine mladine vsega sveta, iz držav ljudske demokracije, iz Vzhodne Evrope, iz Amerike in iz držav Daljnega vzhoda«. «Nikoli do sedaj — piše Moša Pijade — ni mednarodno mladinsko revolucionarno gibanje našlo tako obliko za zbližanje mladine vsega sveta. To je oi-ganizirala samo mladina Jugoslavije, med tem ko sovjetska mladina ni mogla organizirati pod to obliko. Sovjetski voditelji so se, namesto da bi razumeli vrednost te akcije, pokazali ljubosumni in so skušali uničiti to enotnost mladine«. V. natančnem pregledu zvez Jugoslavije z Bolgarijo podčrtava Pijade jugoslovansko pomoč Bolgariji in to od prvih dneh ustanovitve bolgarske Domovinske fronte. Na konferenci miru v Parizu so jugoslovanski delegati odločno branili interese Bolgarije. ((Resnica je — piše Pijade — da smo imeli ie precej neprilik z bolgarsko delegacijo. Oni so hoteli intervenirati z neresničnimi podatki p stvareh, ki so bile znane vsemu svetu. Oni so hiteli trditi, da niso bili okupatorji Jugoslavije in Grčije. Vztrajali so pri nas, da ne bi zahtevali od njih izročitev reparacij. Svetovali smo jim, naj zavzamejo bolj realno stališče, in kar se tiče reparacij, smo sklenili, da bi zahtevali višjo vsoto od one, ki jih je' zahtevala Grčija, kar je bilo njim v korist in ker monarhofa-šistična Grčija ni hotela zmanjšati reparacijske dolgove, medtem ko smo mi imeli namen to storiti. Razumeli so sicer z velikimi težkočami, vendar so oni imeli velike koristi, kajti mi smo se odpovedali bolgarskim reparacijam«. «So že pozabili Bolgari se vprašuje Pijade — da smo po 25. oktobru 1944 dovolili njihovim oboroženim silam udeležbo pri borbi proti Nemcem na jugoslovanskem ozemlju? I ljub temu da je imel tov. Tito dva ra-porta, v katerih je bilo potrjeno, da ta pomoč ni bila potrebna, je ukazal sprejeti to pomoč samo zato, da bi politično pomagal novi Bolgariji. Hrup, ki ga je povzročil tisk Sovjetske zveze in drugih dežel Kominforma o dozdevnem ((balkanskem bloku« pod jugoslovansko hegemonijo nadaljuje Moša Pijade — prihaja samo od propada na-rta, ki je prepovedoval iiršo federacijo balkanskih narodov. Gre torej za neki stari balkanski refren, kjer so v nesrečo teh dežel velesile določevale po svojih egoističnih interesih, ali se smejo vezati ali pa ločiti. Mnogoštevilne so bile oblike pomoči, ki jih je nova Jugoslavija dajala Bolgariji za omogočanje utrditve demokratičnega reda V tej državi. Vendar —nadaljuje Moša Pijade — je .bil Dimitrov skoraj edini v vods yu bolgarske komunistične partije, ki je odkrito želel bratskih odnosov z Jugoslavijo. Zato so ga sumili in potisnili v ozadje tudi na kongresu bolgarske komunistične partije in poznejo. Ko je po prvem pismu CK sovjetske komunistične partije Komunistični partiji Jugoslaviji in predno so se partije Informbiroja izjavile, po- toval skozi Beograd, jo je on kritiziral s kratkim vzhlikom. Vendar bolan kakor je bil in obkrožen od svojih ljudi, ni mogel tvegati, da bi ga nazvali za trockista«. Pijade podčrtuje nato, da so prihajale številne bolgarske delegacije sestavljene iz znanstvenikov raznih panog večkrat v Jugoslavijo, kjer so proučevali državne ustanove, komisijo plana ekonomski svet in druge organizacije. Obisk maršala Tita v Bolgariji in blejski sporazum sta pomagala k utrditvi bolgarske Domovinske fronte. Dimitrov ob povratku z Bleda in Kimon Ge-orgijev sta pokazala Jugoslavijo kot primer bolgarskemu ljudstvu. Na koncu poudarja Pijade o rezultatih obiskov maršala Tita, ki jih je imel za utrditev notranjega položaja CSR, Poljske jn Romunije. On podčrtuje, da ti obiski niso bili vsiljeni nikomur, temveč nasprotno, naprosili so maršala Tita, kajti pričakovali so koristi za utrditev ljudske oblasti. «Vsi ti obiski — pravi Moša Pijade ob zaključku — so bili izvedeni s pristankom Moskve in nekateri tudi na njeno spodbudo. Toda uspeh maršala Tita je bil prevelik in je zato povzročil nevoščljivost tam, kjer ni mogel niti obstajati in tam kjer je nihče od nas ni pričakoval niti v sanjah«. Jeseniška bolnica * je ena najmodernejših v Srednji Evrof Jesenice ... 2e pred sto leti so tu goreli plavži, v katerih je slovenski delavec talil rudo, ki jo je nakopal v Karavankah. Dragoceno jeklo je nato tujec z velikim dobičkom prodajal dalje, slovenskemu rudarju in fužina.rju pa je ostala revščina in trpljenje. Z leti se je tu razvila velika železarska industrija, ki jo je upravljala Kranjska industrijska družba, ki je iz ki-vavih žuljev jeseniških kovinarjev kovala ogromne dobičke. V stari Jugoslaviji je delalo v jeseniški železarni do 5000 delavcev, ki so životarili v težkih življenjskih pogojih. Njihova stanovanja so bila v kričečem nasprotju z najosnovnejšimi pravili o higieni, kakor tudi stara bolnica, ki je omela vsega Skupaj 50 postelj nameščenih v prostorih, ki so bili bolj podobni hlevu kakor pa človeškemu prebivališču. Kljub temu, da je Bil vsestransko izkoriščan, jeseniški kovinar ni klonil. Železo, ki ga je koval, je tudi njega samega prekovalo v železo. Sam se je gradil strokovno, politično in kulturno. Sindikalno gibanje v jeseniškem kotu se je začelo že pred 50 leti. Daleč naokrog ie segal vpliv kulturnega življenja na Jesenicah. Tudi .ideja za gradnjo n,cve bolnice je prišla iz delavskih vrst. Ze v stari Jugoslaviji je dala zanjo pobudo in sredstva bivša krajevna Bratovska skladnica. Z gradnjo so pričeli v maju 1940. Hočemo bolnico, ki bo vredna človeka! go naročili arhitektoma inž. Kosu in inž. Platnerju, ki sta delala načrte in arhitekta sta njihovo željo izpolnila. Decembra 1, 1940 ie bila stavba m ; ' \ <>+s, .. v\ t JESENIŠKA BOLNICA v grobem pod streho. Naslednje leto pa je prišel okupator. Nadut in oblasten se ie lotil nadaljevanja gradnje. Dve leti je stalno nekaj spreminjal, podiral in gradil, naredil pa je več škode kakor pa koristi. Hotel jo je jzpreme-niti v vojno bolnico. Leta 1943 pa se je nenadoma premislil in z deli popolnoma prenehal. Jeseničani so gledali njegovo početje s posmehom. Naj šari, so si mislili, — saj ne bo dolgo. Kar je bilo notranje opreme nabavljeno za bolnico že pred vojno, so skrbno poskrili, da bi je okupator ne raznesel. Pomlad 1945 je prinesla jugoslovanskim narodom svobodo in novo Jugoslavijo. Jeseniški kovinar je odložil puško tn se vrnil v tovarno. Zavihal je rokave in Pisma tržaških delavcev z obiska v Jugoslaviji „Mi hujskanja in laži ne poslušamo, mi gremo našo pot naprej // Pred nekaj dnevi je šla ponovno .skupina slovenskih in italijanskih delavcev na obisk po Sloveniji. Nekateri so po po-povratku napisali svoje vtise in nam poslali v objavo. Delavec NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU JE ZASTOPANA TUDI CONA A TRŽAŠKEGA OZEMLJA. SLIKI VIDIMO RAZSTAVNI PROSTOR ZDRUŽENIH JADRANSKIH LADJEDELNIC NA I. T. je ves navdušen, tako tudi njegovi tovariši, zato na dolgo opisujejo, kaj so vse videli po Sloveniji. Tako nam piše I. T.: «Po končanem obisku smo obljubili, da bomo povedali vsej javnosti, posebno pa delavcem v Trstu kar smo videli. Na obisk v Slovenijo nas je gnala radovednost, še bolj pa želja, da se na lastne oči prepričamo, kako v Jugoslaviji napredujejo pri gradnji socializma. Ogledali smo si tovarne, ki jih gradijo, novo zgrajene in stare, hidrocentrale, zadruge, šole, delavska stanovanja, menze itd. Veliko je bilo naše presenečenje, ko smo si vse ogledali. Od vojne oropana, požgana in uničena država se je v naglem času tako dvignila, da se ti zdi pravi čudež. Zanimiv in poučen obisk po Sloveniji nam je odstranil vse dvome o graditvi socializma v Jugoslaviji. Vrnili smo se trdno prepričani, da je vsa informbirojevska propaganda proti Jugoslaviji le podla laž in klevetanje. Veliko zadoščenje smo občutili, ko smo srečali ljudi novega duha, ljudi, katerih skrb, ljubezen do naroda je v tem, da dajo vse sile s ciljem, da bo narod čim prej srečen in zadovoljen. Taki so jugoslovanski delavci po tovarnah in kmetje po zadrugah. Ko smo si ogledovali tovarno aluminija, ki bo ena največjih in najmodernejših v Evropi, hi-drocentralo na Dravi. Litostroj pri Ljubljani in tovarno avtomobilov v Mariboru smo videli in razumeli kakšno veliko korist in blagostanje bo takšna industrija prinesla jugoslovanskim narodom. Ko smo opazovali stanovanja v delavskih blokih, ga ni bilo med nami. da ne bi ostal iz-nenaden, kajti do takrat nismo še videli tako lepih in modernih delavskih stanovanj. Veselilo nas je, ko smo videli kako v miru in slogi delajo v tovarnah, Zginil je stari duh preganjanja,. kričanja in zmerjanja. Vsak dela po svoji zmožnosti, vsak delavec in delavka sprejema obveznosti za udarniško delo in to kolikor se čuti zmožen in mu je mogoče. Kmečki delavci pa državnih posestvih imajo iste pravice kot industrijski delavci. V svoji lasti imajo še kravo in prašiča, ter perutnino in se jim ni treba bati. da jih bo gospoda vrgla na boben, ali pa da bodo morali na cesto. Tudi na stara leta je življenje delavca v Jugoslaviji zajamčeno; pokojnino ima v znesku 80 odst. plače. Mladini je pot odprta na vse strani. Staršem se ni treba bati, kako bodo otroka izučili v eni ali drugi stroki. Iskali smo resnico o trditvah resolucije, pri delavcih, preprostih ljudeh, v tovarnah in na kmetih. Povsod so nam mirno in odkritosrčno odgovorili: «Ce bi jim mi hlapčevali, bi ne bili več zanje «fašisli», teroristi, gestapovci itd.«. Mi smo se borili za svobodo, zaupali smo našim voditeljem in smo zmagali. Nihče naj si od nas ne pričakuje, da bomo mi zaradi hujskanja drugih in na ljubo škodoželjnim naše voditelje odstranili in ponovno prelivali bratsko kri Tovariš F. D. pa med drugim piše: ((Natančno smo si ogledali Litostroj in stanovanjske bloke za delavce. Ogromno delo so naredili v dobrih 2 letih. Leta 1946 je tam rasla še koruza. Danes vidimo ogromno livarno, kjer izdelujejo nove stroje, turbine, itd. Veliki napori delovnega ljudstva so omogočili nakup modernih strojev, s katerimi bodo jugoslovanski delavci izdelovali takšne in še boljše doma. V livarni na Jesenicah se začudiš, ko vidiš delovni elan. Delavci so zadovoljni in ponosni; na stroje so postavili napise «Z našim delom odgovarjamo na klevete Informbiroja.« Na Jesenicah gradijo še eno ogromno livarno, v Kranju pri tovarni In-teks gradijo tudi novo tovarno. Vsepovsod kamor se ozreš pa vidiš nove stanovanjske hiše. Zelo nas je zanimalo, kako delajo v tobačni tovarni v Ljubljani, kjer izdelajo vsak dan 6 milijonov cigaret. O brezposelnosti se nikjer sploh ne govori, Klevete Informbiroja so še bolj utrdile enotnost delavskega razreda Jugoslavije. Delavci predobro poznajo svoje voditelje in sposobne kadre, ki jih vodijo dnevno v boljšo bodočnost. Nobena propaganda ne bo prevarala in demoralizirala jugoslovanskih delavcev, ker ne verjamejo lažnivim besedam nikogar in se ne pustijo hujskati od nobenega. Delavski razred Jugoslavije pozna in verjame le dejstvom. Dejstva pa so drugačna. Primer kupčije za Slovensko Koroško na škodo Jugoslavije je dovolj zgovoren. Delavci Jugoslavije poznajo naše kominformiste, ki so izkoristili resolucijo Informbiroja za to, da so napravili najlepšo u-slugo reakciji. Zato vabijo jugoslovanski delavcj tržaške tovariše naj nadaljujejo svojo borbeno tradicijo in razkrinkajo vse potuhnjene sovražnike proletariata, ki se skrivajo pod plašč in-ternacionalizma. III. NA STAVBISCU ŠTUDENTOVSKE NASELBINE Taborišče, stanovanjske barake za štab in za brigade, je v neposredni bližini gradilišča samega. Za higieno je zadostno poskrbljeno, kajpada je čistoča v znatni meri odvisna od vzgoje in zavednosti brigadn ilcov samih. Zdaj, v poletni vročini, so peščena tla izsušena, sem pa tja zapiha suh veter, ki te rahlo opomni jesenske in zimske košave, kakor se imenuje beograjska burja. Peščeni prah ti po par korakih pokrije obuvalo in noge čez gležnje. veter ti ga zanaša v oči in nosnice in v takih pogojih kajpada delo na stavbiščih ni ravno najlažje. Toda že na gradilišču narodne skupščine in impozantnega bodočega sedeža CK KPJ sem videl pri delu brigadnike, ki so se z vzkliki in veselim smehom vzpodbujali k tekmovanju pri delu, prizor, kakršnega smo pozneje srečavali po vsej poti ob nasipu velike avtomobilske ceste. Popoldne smo se napotili peš mimo Zemuna proti gradilišču študentovske naselbine. Citi se je njena mapa izrisanih listov množila in popinožila tudi za nekaj portretnih akvarelov impozantnih Skipetarjev (Albancev). Ivan Potrč je pridno uporabljal svoj fotoaparat in polnil ti ste svoje beležnice, samo jaz sem se še neodločen trudil, kako bi čim bolje dojel in zajel novo okrog sebe in se čim globlje približal njegovemu jedru. Prišli smo do kompleksa že skoraj dograjenih šestnadstrop- Reportaža o graditvi Novoga Beograda in Dr. V. BARTOL avtomobilske ceste ..Bratstva in enotnosti" TUDI ŠTUDENTI BODO IMELI SVOJO NASELBINO ULUSTR1RA AKAUKMSKA SLIKARKA LITA KUTUKAHJKVA) dal zn se z njimi pogovoril. In moram reči, do so bili prav ti brigadniki invalidi med najbolj veselimi in nasmejanimi ljudmi, kar smo jih srečali na svoji dvanajstdnevni poti, čeprav so nas pesem, vzklikanje, šala in smeh spremljali vsepovsod... (Nadaljevanje sledi) nih stavb. To je velika študentovska naselbina, o kateri smo izvedeli, da bo še to zimo sprejela 3 ao 4.000 visokošolcev pod svojo streho. Na nasprotni strani pa gradijo še večjo skupino hiš, pravo mesto stanovanjskih stavb za nameščence, ki se morajo zdaj stiskati v prenapolnjenem starem Beogradu. Tu delajo zdaj večinoma fron-tovske brigade, če sc ne motim, 13 ali 14 po številu. Njihov štab je na manjši vzpetini in tja sc trije popotniki napotimo. Komandant in njegovi pomočniki nas sprejmejo z bratsko prisrčnostjo, s tisto pravo gostoljubnostjo, ki je doma na Balkanu. Za vodiča nam dodelijo visokoraslega, brkatega mladeniča in ko sc z njim bolje seznanimo, spoznamo, da je po poli Albanec in po poli Turek. Ves tisti popoldan in zvečer in nato, še naslednji dan, v nedeljo, nam je bil Bari - tako je našemu ime vodiču • zvest spremljevalec in tolmač gradbene delavno ŽERJAV OB USTJU SAVE sli. Bil je nadzornik dela na stavbah, neutruden aktivist, ki je bil že mesece na svojem mestu in je pogostoma utegnil spati komaj nekaj ur na noč. Peljal nas je na gradilišče bodočih študentovskih domov. Te šestnadstropne stavbe so moderno grajene in bodo opremljene kar najbolj primerno za bivanje in študiranje visokošolske mladine. Sobe so pripravljene za eno ali dve osebi, imajo tudi balkone, kopalnice in vse potrebno. Okna so velika in zračna, taka, da je vzkliknila Cita, ko smo si ogledovali odprtine, da bi bile sobe primerne tudi za slikarski atelje. INVALIDSKA BRIGADA IN NJIH ZANOS. JV« gradilišču samem je pritegnila pogled pisana množica narodnih noš, rut in pokrival, ki so pogostomc prevladovale nad plavkastimi brigadniškimi uniformami. Kot sem omenil, so takrat delale po večini frontovške brigade, med njimi je iiilo več ški-petarskih (albanskih), bile so srbijanske, hrvatske, bosenske in druge. Bari je bil poln hvale posebno za invalidsko brigado, ki jo sestavljajo sami invalidi in pohabljenci iz druge svetovne vojne. aClovek ne bi verjel)), je pri- povedoval naš vodic, «s kakšno vnemo delajo ti frontovski invalidi, Ko je šet glas o njih, da so kljub svoji pohabljenosti dosegli 80 odst, predpisane norme, so začeli prihajati od vseh strani novinarji in dopisniki, ker preprosto niso mogli verjeti, da bj bilo kaj takega mogoče. No, tu so se mogli na lastne oči prepričati, da nismo pretiravali)). Naslednji dan, v nedeljo smo jih srečali tudi mi pri. delu. Prav za prav v nedeljah ne delajo po stavbiščih, mladinske brigada iz staubišča Milovana Milovanoviča - Lune so šle n. pr, tisto nedeljo na celodnevni izlet na bližnji Ko-šutnjak. Ob drugih prilikah so si brigadniki in frontovci ob nedeljah ogledali živalski vrt, bili so v gledališču na prostem in še marsikje dnigje. Toda to delo je moralo biti opravljeno in če sem prav razumel, se je invalidska brigada prostovoljno ponudila, da ga opravi Hoj, s kakšnim poletom, smehom in vzklikanjem so se vrgli na polne vagončke gradbenega materiala! Delo so opravili tako hitro, da jih je mogla spretna in urna Cita komaj zajeti s tušno risbo na papir. In priznam, da tudi sam nisem prav verjel, da so to resnični invalidi in med njimi tudi težki pohabljenci iz druge svetovne vojne, dokler si jih nisem od blizu ogle- I 1 »Sšk/. i /l 1 - t ALBANEC začel delati. Gospodarjij Jesenic se ie tcnieljitP 1 nil. Industrija in črna s X ja sta se močno razvili, [ sta temelj socialistične e- * i : —v> se r , 1 Železarna na Jesenicah večala in izpopolnila, O1 je povečal tudi delovni Ljudska oblast je dal® drugačne življenjske P j J v juniju 1945 £0 bila det graditvi nove bolnice ^ razmahu. Kljub temu da potrebnih polnih 6 mese^j(ft se odstranili sledovi ok ve «viaje graditeljske jj sti», so dela naglo nap ^ 11. aprila 1948 je slovesno izročena na 1 inenu. Bolnica je zgrajena 6 pri Jesenicah, nedaleč o delavskih stanovanj.sk111 jšf ki so bile tudi zgrajen® boditvi. Bolnišnica i®® legq ter je daleč od® tovarniškega hrupa. • trinadstropne zgradbe seboj vezane z mogoč11.1 p0|e( buli, ložami za p#’’ je zgrajeno stanovanj^0 ^ je. uslužbencev, ki ie Usi*® nim hodnikom vezano z Bolnica je vzorno ur0 -« naravnost razkošno cV] tako, da je bolj podob finemu sanatoriju kak0® ^ JJ* rrici. Sobe imajo na)ve® $ do štiri postelje. Vsa,n0ž#° vsakega trakta ima_ la ^ kuhinjo, ki jih vežej_°_F dvigala za hrano. stropje ima svoje ______________ prostore, Bolnikom Je I lago 30 kopalnic, osebdgjpBl lo in dvigalo za ležeč^ ^ V veži glavnega ne od vrha do tal fll *», l'P0 4>te 3 iii *Tj »tj Ufe, S j lin H. Ji * kfii ■o “l- svetlozelenimi pečni® ti oko nehote zbistri in„ r^0 Čeprav st morda še L bolan, tj vzbudi veS\jto sten nehote v srcu nje, da boš tu prav zdravel. Na svetlih h0® £E' da tišina. Ves pr°®e: / neslišno, signalizacija 1 , jnatična. V bolnici je prost°r8V bolnikov. V primeru P° se lahko v prostore j181^ ]t nadaljnjih 69 postelj, 1 bili zato prenatrpani. . m ski prostor, so zgraje jf: premljeni tako. da stovali tudi, če bi se trakt za nadaljnjih 100 kov. Zaposleno osebje « strokovno izpopolnjuje vanji in tečaji. „ Pt Nova jeseniška b°f„š< izmed najmodernejši'1^ n,l‘‘.gorji tisoč ton je italijanska mornarica znatno J tftr j na zaslužku Ameriš so prejeli od celotno 0 , te prevoze 53,9 0“' gStM .......-a. Dalje P1 o j delovanje otroških za ojr),nllž' f zacijo v madžarski'1 jn » madžarskih bibliotek nia sebno kulturno živi) ^ 8 . Letos je bilo objav««" ^ # znanstvene in umetni- ^6° ]jjt madžarskem jeziku. glc luje stalno madžarsk0 — UPRAVA: ULICA R. MANNA St. 29 — Telefonska številka 83-51. TrovnNKTVO' ULICA MONTECCHI Štev. 6, III. nad. — Telefon štev. 93-808. UKbijjviaiv . U g3 5j Cene oglasov: Za vsak mm vtširie v širini 1 stolpca: trgovski 40, fiiiančrio-upravrii 60. osmrtnice 70 lir. ’ Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 Din. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Svetogorska ul. 42, Tel. 749 - Koper, ul. Battlstl 30/a, Tel. 70. Odg. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona Bin FLRJ: 55. 16» Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega liiozeimk®®8 Ljubljana, Tyršcva 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1.90603-7. - Izdaja Založništvo tržaškega tiška D.Zy' '