Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr TRST, sobota 12. januarja 1952 Ista nevarnost Glavna skupščina OZN sprejela - za vse zahodni načrt o razorožitvi VEDNO VEGJE TEŽAVE pri reševanju francoske krize Meda} bo poizkušal radikal Faure - Auriol misli baje sklicati konferenco voditel jev raznib političnih skupin PARIZ, 31, — Za socialisti, degolisti in demokristjani so sedaj na vrsti radikali, da poskusijo sestaviti novo vlado. Predsednik Auriol je danes popoldne sprejel radikala Edgar-da Faure. ki ga je vprašal ali Se mu zdi mogoče najti rešitev krize in se nato predstaviti narodni skupščini. Po razgovoru je Faure izjavil, da se bb jutri posvetoval s kolegi svoje skupine in nekaterimi drugimi osebnostmi, da določi program dela in upa, da bo v ponedeljek zjutraj dal dokončni odgovor predsedniku republike. Edgard Faure je bil pravosodni minister v zadnji Plrvcnovi vladi. To je že šesta osebnost, kj ji je predsednik republike med sedanjo krizo poveril sestavo vlade. Pred volitvami junija 1951 je bil Faure državni tajnik v finančnem ministru v Queuil-lecvi vladi. Se predni svet'», je izjavil P. P~rter. Zq pomočnika R. Allena pa je postavljen dr Johnson n. n. nudili nobenemu drugemu ket g istrskemu ezulu#, tržaškemu županu ing. Gionniju Bartoli-ju. Sklenili 'so tudi, da bo ta preznamenitl kongres v esve-ti Gorici», za kar je še posebno navdušen dr. Ferruccio Bemaidis, župan te »Sante Go-rizie#, ki je dejal, da se mu čudno zdi „ako ni bilo to tsterjeno že prej...# Per bacco! Evviva esule istrianc ing. Gianni Bartoli! Želimo mu, da bi bil kot ezulski predsednik tudi on deležen kakšne lire od tistih desetih milijard, ki jih brez njegovega predsedstva najbrž ne morejo razdeliti. Pa si ne bi nekdo zares mislil, da je Bartoli kakšen «esu-le», čeprav je iz Rovinja doma. kajti v njegovi osebni izkaznici bi moralo — na žalost — pisati eDRZAVLJAN SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA UZEMUAs, če bi se možakar zavedal, da je njegova rimska komanda vojno temeljito izgubila tn z njo za vekomaj tudi Ing. Gianni Bartoli -«esule istrianon Tako je zapisano v zadnji številki «tedhika julijskega in dalmatinskega iredentizma# in glasila «Istrskega revizionističnega gibanja# iz Gorice — «L’Arena di Pela#. Sestali so se namreč v «Santa Gorizia, i fronte al reticolato che se. gna it giusto confine orientale detla patria, monito ai gover-nanti, che tuttora diseutono le sorti di un lembo dell’1-sVria»_ predstavniki pokrajinskih oh rev nacionalnih združenj sVenezia Giulia e Dalinazias iz Veneta Lombardije, Furlanije, Julijske krajine (t) in Ligurije na samem sedežu Istrskega revizionističnega gibanja. Tam so Po de-misiji dr. Alfonza Orlinija, «ex ministro generale dell’or-dine d >i F M.» sklenili, da bodo na bodočem kongresu te « jul'jskn-dalmat'n*ke» organizacije predsedniško mesto po- Domneve o vzrokih ostavke De Nicole Sestanek namestnikov atlantskega pakta LONDON, 11. ~ Iz New Yorka je prišel v London pred sednik sveta namestnikov a-tlvntske zveze Charles Spol-ford, ki je dpnes predsedoval sestanku namestnikov. Kakor Se je zvrdelo. so predstavniki dvanajstih držav podpisnic u-gotoviii, da jim r.i m- goče do. končno dol čili dneva konfe renče v Lizboni ali dnevnega reda, dokler ne bo francoska kriza rešen#. 2 12. januarja 1952 TR2AŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE • MALI OGLASI Danes, sobota 12. januarja Modest, Bodigoj Sonce vzide ob 7.44, zatone ob 16.42. Dolžina dneva 8.58. Luna vzide ob 16.49, zatone ob 08.12. Jutri, nedelja 13. januarja Veronika, Bogomir Dr. Dragotin Cvetko „0 slovenski giasbi od Gallusa do romantike" NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA bo imela v ponedeljek 14. jan. 1952 ob 20.30 v AVDITORIJU SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje BO UPRIZORILO Danes 12. januarja 1952 ob 20. uri v BORŠTU Nušičevo komedijo Qof) fjci mimhMca V nedeljo 13. januarja 1952 ob 16. ur! na KONTOVELU Nušičevo komedijo Qohpa mim!it'iica Iz poročila občinskega urada za zdravstvo in higieno posnemamo nekaj podatkov o zdravstvenem stanju v preteklem decembru: V decembru 1951 so bile zdravstvene razmere v tržaški občini povoljne. Rodilo se je 174 -živih otrok in 3 mrtvi, vzelo se je 130 parov, umrlo paj je 256 ljudi, kar pomeni, da znaša presežek mrtvih nad rojenimi 82. Med nalezljivimi boleznimi je bilo 25 primerov davice z 1 smrtnim, 47 primerov žkrlatin-ke, 4 primeri tifusa. 1 primer paratifusa, 100 primerov ošpic z 2 smrtnima primeroma itd. Dnevna uporaba vode je znašala povprečno 85.882 km, od katerih iz timavskega vodovoda Predaval bo dr. Dragotin Cvetko 0 slovenski glasbi od Jakoba Gallusa Petelina do romantike Ponovno se nam nudi lepa priložnost, da bolj natančno spoznamo naše kulturne vrednote; zato pohitimo k zanimivemu predavanju. — Svoja izvajanja bo preda-vatel’ ilustriral s -ilrščam' iz del Gallusa-Petelina, Jurija Mihevca, .Gašperja in Ka-mila Maška. ribjim duhom). V pokritem trgu imajo svoje stojnice tudi. mesarji, ki prav tako ne bi bili zadovoljni z bližino novih stojnic z ribami. Kot. zadnji ne bi bili tega u-krepa veselj n-ti prizadet; prodajalci rib. ki jih namerava ctocina v njihovo »korist« premestiti iz glavne ribarnice na pokriti trg. Res je, da v glavni ribarnici niso v zadnjih letih toliko prodali, kot nekoč, ko je vsaka gospodinja le tam kupovala ribe; vendar je bilo število kupcev še vedno tako visoko, da se je izplačalo prodajati, saj so bile cene ribam v glavni ribarnici najbolj ugedne. S preselitvijo v pokriti trg bi se položaj seveda spremenil; ker bi morali plačevati prevoz, bi ne mogli prodajati rib ceneje, temveč bi se morali držati cen, ki jih imajo ostali prodajalci. In ker bi ne bilo v cenah nobene razlike, bi bilo tudi težko pritegniti kupce, ki so se do sedaj posluževal; že obstoječih ribarnic. Občina j^ sioer mnenja, da bi bil ukrep o preselitvi pravičen ter predvsem v korist samih prodajalcev rib. Toda iz tega. kar smo zgoraj omenili, pa je videti povsem drugače. Vprašanje sicer še ni dokončno rešeno, zato bi bilo želeti v interesu vseh prizadetih, da ga občina še bolj temeljito prouči ter šele nato odloči. Gledališče Verdi Nocoj ob 20. uri bo za red «A» in «B» premiera Wagner* jeve opere ((Siegfried«. Opero dirigira Herbert Albert, režija Carlo Piccinato, V glavnih vlogah nastopajo Joachim Sattler, Aga Joesten, Arich Zimmermann, Ruth Siervvert-Schnaudt, Andreas Boehm, Jean Štern, Mario Tommasini, Laura Cava* lieri. Danes zjutraj se prične prodaja vstopnic za zadnjo predstavo Bellinijeve opere «La Sormambula«, ki bo v nedeljo ob 16. uri za albonma «D». Za-’ sedba ista kot pri prejšnjih' predstavah. Dirigent Umbertp Berrettoni. Dr. Dragotin Cvetko, profesor na Glasbeni akademiji v Ljubljani, bo v ponedeljek 14. jan. 1952 ob 20 30 predaval v «Auditoriu» «0 slovenski glasbi od Jakoba Gallusa-Petelina do romantike«. Dr. Dragotin Cvetko je že znan po svojem uspešnem udejstvovanju na področju glasbene znanosti in je že z disertacijo «Problem občega muzikalnega vzgajanja in izobraževanja« začrtal smer svojemu znanstvenemu delu.na področju glasbene pedagogike in psihologije ter splošne glasbene kulture. Poleg številnih razprav kot ((Glasbena kultura v slovenskem vzgojstvu«, »Povojno muzikalno pedagoškb prizadevanje«, ((Češkoslovaško muzikalno vzgojstvo v teoriji in praksi«, «Sodobna slovenska glasba« itd. je napisal še mnogo esejev in člankov. V tem predavanju, čigar snov obsega glasbeno bogato razdobje, ki je na splošno malo znano, bo skušal prikazati glasbeno življenje pri Slovencih cd 16. stol. do romantike, posebej v stari Ljubljani, ki v tem času ni zaostajala po glasbeni živahnosti za zapadnimf evropskimi mesti. Svoja izvajanja bo predavatelj ilustriral s ploščami, ki bodo prikazale poslušalcem skladbe Jakoba Gallusa-Petelina, Jurija Mihevca, Gašperja in K amila Maška. V nedeljo 13. januarja 1952 bo ob 16. uri v kinodvorani v NABRE2INI KONCERT PEVSKIH ZBOROV Sodelujejo; «Valentin Vodnik« iz Doline «Igo Gruden« iz Nabrežine ((Tržaški zvon« iz Trsta PROSVETNA DRUŠTVA Šentjakobsko prosvetno društvo «Ivan Canikar« v Trstu vabi svoje člane na IV. redni občni zbor, ki j« bil napovedan za 16.12.1951 ter je bi[ zaradi tehničnih razlogov prenesen n® nedeljo, 13. januarja 1952 ob 9. uri v prostorih SHPZ, Ul. Roma 15. Za občni zbor veljajo star* vabila. SMRTNA NESREČA V LADJEDELNICI SV. MARKA Sestane^ s predavanjem. i> bi moral bit; v nedeljo 13. fe nuarja cb 15. uri v Sempo-laju, je odložen zaradi koncerta V Nabrežini. Vabljeni vsi SemP®’ lajcj na koncert. OBVESTILO KMEČKE ZVEZE Tajništvo Kmečke zveze vešča vse svoje člane naj se z* vsa pojasnila in izpolnjevanje formularjev za prijavo doh°d-n inskega davka obrnejo na se' dež Kmečke zveze v Trstu. UI», F. Filzt it/i. Kmetovalci naj v ta naurf* prinesejo s seboj davčne P,a" čilne liste (davčne kartele) 73 leto 1950 ali 1951. TAJNIŠTVO KZ NA RUŠEVINAH PROPADAJOČEGA SUŽENJSKEGA SVETA «o naši predniki ob Jadranu pred enajstimi , stoletji gradili novo dobo v človeški zgodovini. O velikem atfanru v Kiža- ni iz 1. 804 vam pripoveduje O ARETACIJI NEKEGA C LANA FINANČNIH STRAŽ IZ TRSTA V BENETKAH Zavezniška vojaška uprava je prejela od poveljstva finančnih straž sledeče obvestilo: «Z ozirom na novico, ki jo j® prinesel dne 11. januarja 195" «Gioma)e di Trieste« o nekem članu finančnih straž Svobodnega tržaškega ozemlja, želi poveljstvo poudariti, da je bil neK bivši pripadnik teh straž, ki j® bil po disciplinskem postopku odstranjen iz straž, aretiram v Benetkah. Ker je to operacijo izvedla policija v Benetkah, poveljstvo finančnih straž ne more o tem dati nobenega pojasnila«. 1951 pa nadaljnjih 200.000 'dinarjev čistega dobička. Za amortizacijo pa je bilo zbranih eden ;n pol milijona dinarjev. 1 mesec in pol lapora zaradi žalitve organa N Z Odkar so istrski vinogradniki pospravili z latnikov brajd bogate in velike grozde in jih spremenili v sladko in tako zaželjeno pijačo, prihajajo dnevno, posebno ob nedeljah in praznikih v Istrsko okrožje iz Trsta številni «častilc;» in «obcževalci» te sladke pijače. Nekateri se pripeljejo po morju, drugi Pa Po suhem čez blok na Škofijah z avtobusom ali «Lambretami» j n ((Vespami«. Istrskim vinogradnikom se dobro zdi, da tako cenijo njihov pridelek. Med številnimi Pa se najdejo tudi taki, ki ne poznajo prave mere. Eden takih je bil Ernilio Demark iz Milj, ki je decembra lanskega leta prišel v Koper, kjer s®' ga ie malo preveč nalezel. V baru avtobusne postaje v pristanišču •je začel nadlegovati potnike in je s svojim nadležnim vedenjem vzbujal splošno nejevoljo. Službujoči organ Narodne zaščite ga je opozoril k redu, toda ta se za to ni nič zmenil. Začel je znova piti in izzivati navzoče potnike. Ko ga je organ Narodne zaščite ponovno pozval k redu, se ie Demark zagnal proti njemu in ga s pestjo udaril v obraz. Pri tem Pa ga je še žalil z grdimi psovkami, ki jih pozna samo slovar tržaških komimformistov. Bil je aretiran in odpeljan v okrajni zapor ter naznanjen ljudskem sodišču zaradi žalitve javnega organa v službi. Med razpravo, ki je bila te dni. se je Demark izgovarjal, da se ne spominja, kaj je govoril in kaj delal zaradi pijanosti. Ljudsko sodišče tega zagovora ni sprejelo in je De-marka obsodilo na en mesec in 15 dni zapora. IZGUBLJENA RUTA V nedeljo 30.12.1951, ko je Dedek Mraz delil v Avditoriju darila za novoletno jelko, je deklica - vojna sirota izgubila zeleno volneno ruto. Prosi poštenega najditelja, da jo prinese na sedež SHPZ, Ul. Roma 15. DAROVI IN PRISPEVKI enim tednom. Policija je iz do. kumentov, ki jih je našla poleg-samih dveh lir v listnici obe-šanca ugotovila, da gre za 40-letnega slaščičarja Dominika Ingraoa, ki je predi časom prišel iz Sicilije v naše mesto in tlu cdlprl pekarno y Ul. Marelli, Ingrao je šel z doma že v drugi polovici preteklega decembra, ne da bi od takrat sporočil svojim domačim, kje se nahaja. Njegov samomor je pripisat; slabemu uspevanju njegovega podjetja. : Inikg mestnega prometa, 20 kršiteljev pravilnika cestnega prometa, 10 kršiteljev pravilni, ka mestnih straž. 5 kršiteljev pravilnika, poljske policije. Na-čfelje so mestne straže kaznovale 1 lastnika psov ter dva trgovca. ki nista pravočasno zapirala svojih trgovin. Istega meseca je občinski ko. njederec polovil 19 psov. ki so se brez varstva in nagobčnika klatili po mestu. Za Dijaško Matico so darovali: Starešinič Stane 500 lir, Sosič Ježe iz Gropade 200, ((Solnik« 627, Kerkeč Franci 1.000 lir in blago, M. V. 200 lir. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 11. januarja se je v Trstu rodilo 8 otrok, por ..k je bilo 5, umrlo pa je 11 oseb. Poročili so se: uraidnik Marino Marizza in bomičarka Gina Cccolo, brivec Salvatore Calca-terra iu šivilja Antonia IvciCi mesar Umberto Pcriss ni in gospodinja Laura Furlan, u.ad.ik Bruno Petrovich in gospodinja Gemina Inhoff, mehanik Lickar Packey Anten in gospodinja Ofelia Tuli. Umrli so: 67-letni Giuseppe Grius, 88-letna Giovanna Fur-lancich por. Tcscan, 70-letna Enninia Bassi, 64-letna Cateri-na Marion, 63-letni Andrea Nardin, 66-letna Antonia Iaro« por. Mattuglia, 73-letni Ra inv n-do Picinich, 64-letni Mario Bi-siacchi, 75-letna Ro-a Lazza-riclk 72-letni Antonio Barini* 69-letnj Pietro Dambrosi. Tovornik v „Fiat 1100" Po Ulici Milano sta včeraj zjutraj nekaj minut Po P°1 deseti uri vozila drug za drugim dva avtomobila: «Fiat 1100», katerega je vozil 27-letnj Lui-?i Nova iz Ul. Romagna 2, po-eg katerega je sedela 17-letna Elena Libelli iz Ul. del Toro in težak tovornik s prikolico, katerega pa je vozil 44-letni Adelio Frignani doma iz Modeme. Na križišču z Ul. Carducci je Nova, da bi pustil prosto p«t drvečemu rešilnemu avtu Rdečega križa nepričakovano zavrl in tako presenetil za njim vozečega šoferja tovornika, ki je trčil v zadnji del malega avta. Ker sta se Nova in njegova spremljevalka Libellijeva nekoliko potolkla po čelu, sta se zatekla po prvo pomoč na postajo Rdečega križa na Trgu V. Venetn, kjer so jima izprali majhne praske in ju poslali domov. V bolnišnico pri Rdeči hiši so včeraj popoldne sprejeli 30-letnega Ivana Failiati iz Loč. niika, ki s« je bil ramil na delu v livarni Safog. Pri varjenju debelega droga železa mu’ je drobec ranil leve oko. Pridržali so ga v bolnišnici na oddelku : p oči, kjer se bo moral zdraviti 2 tedlna, če ne nastanejo morebitne komplikacije. čitalnici Preteklo sredo je bilo v Ljudski čitalnic; zanimivo predavanje. Številnemu občinstvu je dr. Ježe Kosovel iz Trsta z izbrano besedo orisal življenje in delo štirih slovenskih pisateljic, in sicer. Vide Jerajeve, Anice Cernejeve, Manice Koma nove in Mire Miheličeve. S predavanjem, ki je trajalo več kot eno uro. so buli vsi udeležene,- zelo zadovoljni in predavatelja nagradit s ploskanjem. MAL! OGLASI 1SCEM H1SNO POMOČNICO, pridno, zdravo in pošteno k tričlanski družini. Pismene ponudbe na upravo lista. PIACIST za dobro vpeljan predmet se sprejme. Ponudbe na upravo. Nove občinske prodajalne kuriva Županstvo javlja, da bodo 14. januarja odprli dve prodajalni za kurivo za brezposelne upokojence in reveže, ;n sicer v Ul. Lazzaretto Veechio jn v Ul. Kolonja 24. Od tega dne bo umik prodaje naslednji: prodajalna pri krematoriju: ob vseh delavnikih od 8. do 12. in od 14. do 17, ure. Prodajalna v Rojanu (dvorišče šole Brun-ner) ob ponedeljkih in torkih ob istih urah kakor pri krematoriju. Prodajalna v Ul. Lazza-retto Vecchio ob sredah in četrtkih ob istih urah. Prodajalna v Ul. Kolonja ob petkih in sobotah ob isti uri kakor v omenjenih prodajalnah. Truploslaščičarjana Kalvariji Pri nabiranj suhljadi na Kalvariji sta predvčerajšnjim 45-letni Egidii Gherardini in njegov prijatelj 36-letni Edvard Bisiach naletela v gozdiču na še dobro ohranjeno truplo moža. Iz veje bližnjega drevesa je visel moški pas in raztrgana volnena ruta, kar je obema dalo takoj slutiti, da se je mež, kj je ležal pod drevesom, obesil. Zato je Bisiach ostal pri mrliču, medtem ko je Gherardini urno odšel v mesto in obvestil orožnike Cez nekaj časa sc prišli na mesto agenti javne varnosti in občinski zdravnik Del Neri k’ je ugotovil smrt moža. ki je nastopila morda več kot pred V Piranu gradijo novo kopališče V Piranu je bilo v načrtu že pred meseci, da bodo začeli z deli za gradnjo novega kopali-šča. Zaradi raznih ovir pa delo nekaj časa ni šlo naprej. Pred dnevi pa je delo zaživelo jn sedaj naglo napreduje. Do konca februarja bo novo kopališče že dograjeno. Novo kopališče bo imelo poleg slačilnic še 10 kabin s tušem in dve moderno opremljeni kopalnici. Vsa inštalacijska dela so že pri kraju. Sedaj se dela pri urejevanju. Tako bodo v Piranu dobili kopališče, ki bo v vročih poletnih mesecih služilo ljudjem za osvežitev in zabavo. Težak tovor na nogo Ker je 23-letnj Luciano Mot-ta iz Ul, Baseggio včeraj pcpoL dne nosil po tovarni asfalta «Zuccolin» precej težek zavoj katramirane lepenke, ni mogel paziti na pot. po kateri je str. pal. Slučajno je nerodno stopil v majhno razpoko, da je izgubil ravnotežje in padei na tla. medtem ko mu ie tovor priletel na nogo. Zaradi hudih bolečin se ie z rešilnim avtom za tekel _ v bolnišnico, kjer so ga pridržali na ortopedskem oddelku Mladenič, ki ima zvito nogo z verjetnimi kostnimi po škodbami, bo Okreval v 30 ali 50 dneh. tPo kratkem trpljenju j® 11. januarja umrl naš dragi Andrej Karel Nardin V žalosti zapušča potrto JU* sl mio, sestre, brata, nečake, sva* ke ter vse ostale sorodnike. Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 14.30 iz mrtvašnic« glavne bolnice na škedenjsko pokopališče. Družine Nardin in Sand® Trst, 12. januarja 1952. — 3 — 12. januarja 1961 po DrimJS S5° in objavljamo bi prto Pismo«, da Im wg0ci!i nacialjnjo poiemi- Kocbekov« ?astala v zvezi s poguni#" knngo «Strah in Cenieno uredništvo, ,lLnOWletni številki e, Primor-'niJta-,dneWlik‘ay> V°n so ga OcveJ* !T€tlrafi doma, na nje-Pa bi h., kovanju. Vsekakor . °Uo zanimivo vedeti, za-siuge P0- Bori.J- w nemška taborišča Pa'?OT>a' in z njim tihih ,iJ7 nov’ če niso le-ti z«nskn lmT!0 P°vezani s parti-«o rn - ■ T° je nedvom- fonješčenia vredno vpra- hjiilf.„nSka3' Podpisani je kot HteeZe T**1 POT0£il° 0 jih kot V'] • ° novelah in JV, r„ ^ e Pozitivno ocenil. vsebin^°TnUda v razglabljanju jel K-rLZrnpak Preprosto spre- jel vAr paK Preprosto spre-etičnih 0v° obravnavanje Kocbek Problemov. Torej je krterim' .aet?r knjige, tisti, s saj Zaf edništvo ne soglaša, nek ir re- tudi Priobčilo čla-pa je "Ljudske pravice»! To va' kaPet Ze£o zanimiva, zadeni-,^?. m°re reči, da Kocbek tenTlTnd Povezam s parti-naiVe Orbcn? Malce preveč trdi, * tisti, ki bi to tem a nekaj v vsem reč trebaSno' Kazložiti je nam-Poveza so bili «intimno» njem S Partizanskim giba-svetojjn.rno ljudje z določenim sproti Razorom, ali pa na-n‘ni si!o+ Vudje z drugač-Prvo n vnimi nazori. To je to: (jj. r}^ič je treba razložiti l°rju nlh b°reC proti okuPa-tei čloFF biti misleč in ču-,!eizProJ V "asu, ko je bil e* en vojak? 'bane? htor*j bili zares, «in-naZorov °rc* ljudje različnih r"c tudi Žotem ie bil tak bo- s°cialec j 0Qbek kot krščanski-Pisani k-n Morebiti tudj pod-teti marksist niti m Pokljuka pozimi (Foto Magajna) ZARADI OBRAMBNIH MPOROV V ZDA DAVKI RASTEJO, PRAV TAKO CENE Od začetka korejske avanture so se v ZDA davki podvojili, a življenjski stroški so narasli za 10 odstotkov. Prišli so do nekakega začaranega kroga, y. katerem povečanje življenjskih stroškov vodi k povišanju plač, povišanju davkov in seveda tudi k povišanju proizvodnih stroškov, kar vedi zopet k povišanju življenjskih stroškov jn logično k povišanju plač in davkov in tako dalje brez konca. Tisti, ki dobiva tedensko 50 dolarjev, mora plačati od tega 2,67 dolarjev davka. Ce bj hotel ta človek živeti na isti ravni, kot je živel pred vojno, bi moral dobivati 8,15 dolarjev več. Družine, ki imajo štiri člane so osvobojene plačevanja davkov, če njih tedenski dohodek ne presega 50 dolarjev (32.000 lir, ali mesečni dohodek 128.800 lir). Vendar bi tudi te družine morale sedaj potrošiti 5,81 dolarjev več na teden, če bi hotele obdržati isto življenjsko raven, kot so jo imele pred korejsko vojno. Pameč pa, ki je ime! prej 100 dolarjev dohodkov, bi jih moral imeti sedaj 113, a družine s štirimi člani — 144,87. S 150 dolarji tedenskega dohodka pred korejsko vojno lahko živi samec kot sedaj s 179,81 dolarjev. Z 200 dolarji pred vojno pa bi moral imeti sedaj že 244,81 dolarjev. V zadnjem času pa opažajo neko težnjo po uravnovešenju cen. Cene na debelo so v glavnem stabilne in ne predvide- vajo nikakih hitrih konjunktur. I Stroškj hladne vojne So v nih izprememb. Inflacijske tež- ZDA zelo veliki. Nedavno je nje niso velike zaradi velikih, senat odobril osnutek zakona. zalog blaga, Na drobno ne prodajajo več večjih količin blaga, ker so potrošniki prepričani, da ne bo trajnega večjega pomanjkanja blaga. A to igra v gospodarskem življenju precejšnjo vlogo. Skupna mesečna prodaja na drobno znaša 12,2 milijarde proti 13,6 milijardam ob kitajski intervenciji na Koreji, ki je vplivala na potrošnike morda še huje, kot korejska vojna sama. Prav tako se niso resno zmanjšale zaloge. Njihova vrednost je pred koncem leta znašala 70 milijard dolarjev proti 52,3 v začetku polletja. Kljub temu so inflacijske težnje precej močne. Vojna proizvodnja je dosegla 1.5 milijarde mesečne in bi se v primeru resnega poslabšanja svetovnega položaja kaj lahko podvojila. Ze sama vojna proizvodnja težko vpliva na tržišče, še bolj pa bi v takem primeru izpodkopano zaupanje potrošnikov, ki bi navalili na trg. Obenem bi se sprostile tudi vse zaloge denarja zbranega v obliki prihrankov, k; sedaj rastejo tako, da znaša osebno varčevanje 10 odstotkov dohodkov, medtem ko je znašalo pred vojno okoli pet odstotkov dohodkov. Državni pritisk, je brez dvoma cdlcčujoč. Povečano kreditiranje vojnih potreb (okoli pet milijard mesečno) lahko prav v kratkem sproži novo inflacijo. ki predvideva 59,5 milijarde za armado. Tukaj pa še niso všteti stroški korejske vojne niti 5,9 milijarde dolarjev za vojno izgradnjo. Tukaj tudj niso všteti dolarji za vojno in gospodarsko pomoč tujim deželam, ki znaša 7,5 milijarde. Prav tako bi moral; še všteti druge postavke državnega proračuna, ki nis0 tako tesno povezane z vojnimi pripravami. To so «atomski» streški, gradnja poslopij za vojne potrebe in cela vrsta drugih priprav. Računajo, da bodo v tem mesecu izglasovali v senatu vsega skupaj za 94 milijard dolarjev raznih prispevkov. Jasno je, da ne bodo mogli vseh teh ogromnih kreditov izkoristit; že v tem. letu. Budiet za 1951-52 leto je na primer znašal 71,6 milijarde dolarjev in iz njega ne bodo mogli izkoristiti treh milijard. Verjetno se bo isto zgodilo tudj s predloženim proračunom. Oborožitveni program zahteva cd ZDA vedno večje napore. Zato tudi vedno večji odstotek proračuna porabijo za oboroževanje. Tako so 1951 leta potrošili 44,6%, 1952 leta bedo 68,4% in v krajnem letu oborožitvenega programa bodo po. trošili kar 87,3%, ko se pričenja zmanjševati odstotek oborožitvenih stroškov. Takrat bodo stroški za obrambo znašali po 40 milijard letno. Prva slovenska knjiga e telovadbi Letos, ko smo proslavljali veliko in pogumno dejanje, ki ga je pred 400 1. izvršil PrimežTru bar z izdajo prve tiskane slovenske knjige, se nam misli razprejajo v čase po njem, ko se je na nerazrušnem temelju, postavljenem od njega, naša književnost začela razvijati na čimdalje več področjih — nam telovadcem pa misli uhajajo še posebno v tisti čas, ko je na telovadnem področju zagledala beli dan prva slovenska knjiga. To je bilo pred skoro devetdesetimi leti. Bilo j'e takrat, kakor, da bi bil Ljubljano pre-dahnil poseben duh, mečan napreden duh, ki je storil, da smo Slovenci dobili prvo telovadno društvo že v času, ko celo v tako naprednem francoskem narodu ni bilo še nobenega ter so se prva francoska telovadna društva ustanovila šele deset let pozneje, razen v Alzaciji, kjer so prvo ,osnovali skoro istočasno kakor naše. 2e takoj ob ustanovitvi je to društvo, takrat imenovano ((Južni Sokcl», začutilo potrebo iz-danja telovadne knjige ter jo kljub velikim težavam izdalo v razmeroma kratkem času. Naslov knjige je aNauk o telovadbi,,. V teku let se je skoro čisto porazgubila. Malo jih je danes, ki bi. še imeli to telovadno svetinjo. Izšla je v dveh delih: prvi del, «Proste vaje«, 1. 1867, drugi del. «Vaje na orodju«, pa L 1869. Oba dela imata dosti slik, je izšla že l. 1867. Pri njej je sodeloval Fran Levstik Besna in Hercejicelna nekdaj in danes Pred 80. Jeti so po Bosni prenašali pošto Tatari • Industrija do prve svetovne vojne in v stari Jugoslaviji - Šolstvo pred vojno in po osvoboditvi-Sarajevo bo imelo kmalu 200.000 duš - Ogromen napredek na kulturnem in industrijskem področju v zadnjih šestih letih ' ' ■■•UIIVOIOK ftl>V« Sartim ft* °cialeci in s podp?-ki njl ne&eti tržaški ljud- ono. dv4% &Š f-Q OOre- . Ce Partizan- "rec ni nehat biti človek z czgani in s srcem, ko se je na življenje in smrt, po-/ta je Kocbek s svojimi no-ktmj prinesel v naše slov-Oo dokument, kakršnega do "aj nismo imeli, in ki sloven-osvobodilno gibanje dviga rol ti{*° vlsoko etično in mo-v 1,0 raven, ki jo je gibanje - resnici imelo. Kajti nihče ber , m°m trdlti> da so bili tv j sam° trdi, hrabri vojaki °Pi izvrševalci povelj. Uc; °k ^ Precej jasne ugotovit-pCintt.i-°r 7asno, da je zanič !c-. 3 tisti, ki z ravno črto tenaškTl \ d°bre in slabe’ in lH t>°jezljive, odločne 0roh7lafl^ive' tenkočutne in s!o--, sam° zate, ker prvi za-d0 0 neki pravilen odnos do nnia, drugi pa nepravilen. člouii. d*ntektika v svetu in v iteVa-U! ali ^ ui? Ce je, upo-«i nk3?. zatera j. C e je ni, je Pekom ^ samo tedaj, ko In -U U‘ Pagod11- tifci Ce 3e ze govor o dialek-širije^ ^ bo dovoljeno vpra-‘--kaj je Boris Pahor giba n** tolmač osvobodilnega Trln, „p tedaj, ko napiše, reci-Več n ^Oratno jesenv, in ni banja tolmač tega gi- ■4li 0 recenzira Kocbeka? rtlinj °rei Boris Pahor spre-Po pol afc°i• kameleon? Ali pa s°ib0 rtbi drugj spreminjajo nit tv ° ntem? Kajti če ured-niso ni vestno skrbi, da ^ansketeVi čitatelji samo eno-Ure(J 0 boučeni, potem naj to i- čitJV,° Pravilno pouči svo-č'teteij*Je tudi o tem. Tisti hoi *C®, ■« F1Znaio kot književni-isti, ki ga poznajo kot l... 'a. , .. . namreč, ki Borisa Pa- Kmi bedo, da ni vajen ska- k°t (j"2 tetnika na sreboto», jj dejali naši okoličani. V(Lrda t t'če novel Ed- stei e^. Kocbeka, bom rekel Ki J rene razgledane in &uve-kn, s°)e kritika o Kocbe-Ietnj ste jo objavili v novo-s°dni, teb‘tki. Cas je pravičen n“ niuJd Prav nikamor se mu rej. j l' Dajmo času čas ter n°8nJ }akrat bomo lahko po-5h a imamo v književno- - ra,t in pogumn. 0 1 n*7len.jee slcer samo skromno *a»eh . ttedpsanega, mnenje St°b(v(i£ca’ svobodoljubnega in Bosno so nekdaj, še v nedavni preteklosti, poznali samo po glavnem mestu Sarajevu, po krasnih vezeninah,, po blestečem nakitu, po ženah s feredžo na obrazu in drugih orientalskih zanimivostih. Ljudje, zlasti tujci, so si živijenje v Bosni in Hercegovini predstavljal; v popolnoma napačni luči. Večina med njimi je imela Bosno in Hercegovino za deželo muslimanov, v katerih nedostopne domove ne more prodreti oko. Zgfedbe o hajdukih, Turkih in' ci&sruh so polnile domišljijo o prečudnem življenju v Bosni in Hercegovini. Res je, da je bila Bosna in Hercegovina pred vojno ena najbolj zaostalih pokrajin stare Jugoslavije, pa čeprav je ta dežela med najbogatejšimi v Jugoslaviji. Pred 80 let; Bosna še ni poznala ceste niti železnice. Pošto so prenašal; Tatari, ki so brzel; na zaplenjenih konjih. O industriji ni bilo ne duha ne sluha. Zaupnik francoskega konzula v Mostarju Martin Djurdjevič, ki je takrat potoval v Sarajevo na novo službeno mesto in kjer se je nameraval predstaviti turškemu vezirju, je v nekem prenočišču napisal: »Krasna in bogata dežela, toda brez svobode. Tukaj vsi nosijo glavo v torbi. Turki preganjajo kristjane, le-ti pa se jim maščujejo, kjer le morejo. Ljudstvo živi v bed; in neznanju.« Ko je bila v tem času v zahodnih državah industrija že v polnem razmahu, so izmed bosanskih rudnikov kopali rudo edino le v Varešu in Kreševu. S primitivnimi sredstvi so rudo topili, jo oblikovali in jo potem kot gotove izdelke razvažali po Bosni. V teku let je v Bosni nastalo okoli 200 podjetij, ki so zaposlovala vsako več kot 20 delavcev. To število je bilo tudi' ob začetku prve svetovne vojne, ko je že delala železarna v Zenici in ko je bil rudnik v Varešu že izkoriščen. Takrat je celokupna industrija in trgovi- na zaposlovala približno 100.000 delavcev in nameščencev ali 16% celokupnega prebivalstva. Toda lastniki vseh večjih podjetij so bili tujci. Gospodarji železarne v Zenici so prebivali v Wilhelmsburgu, Terlu in Pragi, lastniki rudnika in železarne v Varešu na Dunaju itd. V stari Jugoslaviji so prav tako imeli tujci večino rudnikov in tovarn v svojih rokah. Ves kapital se je stekal v Anglijo, Francijo, Nemčijo in druge države, Bosna je dajala le ceneno .delovno silo. Razen ene »o bile vse železniške proge ozkotirne. Ljudje so živeli v obupnih razmerah, čeprav so živeli nad neizčrpnim bogastvom. V Besni še danes naletimo na pragozdove, y katere še ni stopila človeška noga, boksitna polja so skoraj nedotaknjena, železa je za dolga stoletja, zaloge premoga znašajo okrog pet milijard ton. moč rek čez tri milijone kilowatov, oljnati skrilavci so razsuti vsepovsod, nahajališča nafte še niso niti raziskana. Konec druge svetovne vojne je ((krasni in bogat; deželi brez svobode« prinesel svobodo. V star; Jugoslaviji je bilo v Bosni in Hercegovini čez 72% nepismenih ljudi, v nekaterih krajih je ta odstotek poskočil na 5 Bosna izpreminja svoje lice: Na sliki vidimo del metalurškega kombinata 90. V letu 1939-40 je bilo v Bosni 1043 osnovnih šol s 150 tisoč učenci in 2.321 učitelji. To pomeni, da je šolo obiskovalo le 27,5% za šolo odraslih otrok. Gimnazij in meščanskih šoi je bilo 48 s 15.875 dijaki in 738 učitelj; in profesorji. Med vojno je bilo porušenih 407 šolskih poslopij, 497 jih je bilo poškodovanih, tako da je ostalo le 139 šol, ki niso bile prizadete. V 'letih 1944-45 je bilo v osnovnih šolah same 82.703 učencev s 1100 učitelj; in 19 gimnazij z 10.253 dijak; in 355 učitelji In profesorji. Ljudska oblast je posvetila predvsem skrb vzgoji mladine. Popravili so 1424 in zgradili 289 novih šolskih poslopij. tako da je v začetku letošnjega leta bij pouk na 1988 osnovnih šolah s 6.020 razredi, ki so sprejeli 274.402 učenca in 3.765 učiteljev. To pomeni, da se je število šol glede na leto 1940 povečalo za 190%, število učencev za 183%, učiteljev pa za 162%. V Bosnj in Hercegovini je danes 123 gimnazij in osemletk s 1095 razredi, 45.426 dijaki in 933 profesorji, kar pomeni, da se je število šol glede na leto 1940 povečalo za 256%, število učencev za 286%, profesorjev pa za 127%. Vzporedno s prevzgojo ljudi je ljudska oblast zastavila vse sile, da industrializira najbogatejšo pokrajino Jugoslavije. V letih po osvoboditvi so odprli nove rudnike, stare obrate povečali in razširili, zgradili so normalnotirne “mladinske« proge, ki so odprle vrata d0 neizčrpnih rudnih bogastev. V šestih letih je bilo v Bosni in Hercegovini zgrajenih desetkrat toliko železniških prog kot v stari Jugoslaviji in tri in polkrat več normalnotirne pro. ge kot v 70 letih poprej. Zenica je postala eno največjih gradbišč nove Jugoslavije. Prav tako koksarna v Lukavcu, medtem ko se je električna energija povečala od 63 na 164 kw na prebivalca. Industrializacija Bosne dosega iz leta V leto večje uspehe. Sarajevo — glavno mesto Bosne in Hercegovine Ne bo škodovalo, če si ogledamo naslednje podatke, ki jasno dokazujejo velik napredek v primeri s stanjem v stari Jugoslaviji: Vrednost ind. proizv. Indeks (po cenah iz 1. 1950) elektroenergija premog nafta Črna metalurgija barv. metalurgija nekovine kovinska industrija kemična industrija gradbeni material lesna industrija ind. celuloze in pap. tekstilna industrija ind. kože in obutve prehrambena industr. industrija tobaka Kakor je celotna republika neizčrpen vir surovin za razvoj težke industrije, tako je zlasti Sarajevo ob reki Miljacki s številnimi znanstvenimi ustanovam; pravzaprav «z'lata jama« za plcdovitno znanstveno delo. Ce pa pogledamo rojstne letnice sarajevskih znanstvenih ustanov, bomo največkrat videli, da se je začelo tukaj široko zasnovano znanstveno delo v letih 1945-49. V teh letih so odprli univerzo, osnovana je bila ljudska knjižnica, ki skupno s knjižnicami drugih znanstvenih ustanov šteje že na sto-tisoče dragocenih knjig. Pred tremi leti je bil ustanovljen mu- 1939 1951 100 252 100 299 100 208 100 268 100 202 100 244 100 474 100 289 100 2135 ICO 141 100 189 100 337 100 322 100 2273 100 101 zej mesta Sarajeva z nalogo, da raziskuje ekonomsko, družbeno, kulturno in politično zgodovino mesta vse od njegovega začetka v XV. stoletju. Narodno gledališče je lani praznovalo 30. obletnico dela. Na sarajevski univerzi je danes vpisanih že nad 2-.600 študentov, vendar je med njimi tudi nekaj iz Makedonije in Crne gore. V bližnji bodočnosti pa b.-> sarajevska univerza morala sprejeti ekrog 5.00o študentov. Za gradnjo univerzitetnih zgradb je država dala že ogromne vsote, k; se približujejo milijardi dinarjev. Sarajevo se stalno veča. V okolici gradijo nove stanovanjske bloke, tako da računajo, da bo mesto, ki je pred začetkom minule vojne štelo 78.000 prebivalcev, v nekaj letih doseglo 200 000 prebivalcev. Sarajevo m le administrativno in kulturno središče Bosne in Hercegovine, temveč tud; pomemben industrijski kraj. V okolici gradijo številne nove tovarne, ki bodo pripomogle k še hitrejšemu gospodarskemu razvoju glavnega mesta republike. Vsi dosedanji uspehi na kulturnem in industrijskem področju nam govorijo o velikih naporih ljudstva, ki se želi čim prej dvigniti iz zao^tatosti in na raven ostalih kul‘urno in industrijsko močneje razvitih narodov Jugoslavije. kar je bilo za tiste čase precej težka in draga stvar. Proste vaje pojasnjuje 50 slik, vaje na orodju pa kar 164 Zelo zanimiv je ((predgovor«. Zanimiv tudi zategadelj, ker ga je skoro gotovo spisal eden naših največjih mož — Fran Levstik. Zatp naj bo tu podan v celoti dobesedno in brez pravopisnih prememb: «Telovadje se je vljubilo po vsej slovenski domovini, vendar do zdaj nismo še imeli telo čadske knjige v materinem jeziku. Tej silnej potrebi v okom prišedši izročamo slovenskim telovadcem stalna pravila, po kterih bi se mogli telo-vadstva do dobrega izučiti. Taka pravila bi posebno utegnila ustrezati voditeljem, ker bi potem telovadje laže devali v red. Vsaka vaja naj ima. kolikor se največ more, svoje posebno ime; to telovadni uk v začetku jako lajša. Da se to vreiniči, a posebno da bi se telovadstvo učilo v slovenskem jeziku tega niso želeli samo naši Sokolovci ,ampak tudi telovadne umetnosti vsi prijatelji. .Da si tudi smo dovolj prepričani, kako je težko pisati i med švet. dajati tako knjigo, vendar se nismo cdsitrašUi od svojega namena. Izdajamo tedaj v malih zvezkih knjigo, katera ima obseči vse telovadje, kar nam je samo tedaj mogoče dovršili, ako nas bodo podpirali telovadne umetnosti domoljubni prijatelji. To knjigo telovadcem, tem bolj priporočamo, ker je odprta na lastne izkušnje, i govori o prostih ter o vseh vajah na orodju od najlaže do najteže. Torej je vsakemu dana prilika, da se more v tej stvari vrlo dobro izuriti, umetno izobrazili. Da bode telovadcem težava prčdno se do dobrega izuče umetnega telovadskega jezika, to vemo, vendar tudi vemo, da se ta težava dozdeva mnogo veča nego je v resnici. Pač ni tajiti, da bi se bilo laže učiti besed i vaj, ko bi se bile v tej knjigi med besedami naredile dobre telovadske podobe; ali opominjamo, da bi tako delo s podobami bilo mnogo predrago. Zato smo take obraze slovenskim telov-dcem v tem zvezku zadaj priložili. Naš izurjeni prvosokol, gosp. Viktor Colbretb, polotil se je bil prvi težavnega dela, ter spi-Sal p,.pemšfccm jeziku telovad-sko terminologijo. Gorp Franjo Lev-Iik je teko j potem predstavil te terminologije p. vi oddelek, a gospod Luka Svttec i profesor Vavru sta ga v tem podpirala, tako, da je po vse-letn;m čiščenji i premišljevanji mogoče natisniti rečeni prvi oddelek, k errmu bo.o skoraj naslidovrli drugi. Največe zahvale za to početje išče Sokol v tega izvirn:ga delca krepke j p dpori; zatorej želi, da bi našlo prctOrčsk v vsakej najminjšej krij žn ci. odbor.» Kakor vidimo, je sloven ko nazivje predvsem sestavil Fran Levstik, mež, ki ga je rodila ista naša pokrajina kakor Primeža Trubarja. Takoj izpoče'ka p3 Levstik najbrž ni bil pri skrbi za to d*elo. Iz prvega društvenega letnega poročila, to je za 1. 1854,-ki poroča tudi o delovanju društva v letu 1863 po ustanovnem občnem zboru 1. oktobra, namreč izvemo, da je odbor najprej sklenil (v drugi seji dne 4. oktobra 1863), da «za slovensko termndogjo skrbeti bos‘a prošena gospoda L~sar in Vavru.« V drugam letnem poročilu (za leto 1865) Pa dobimo. da je občni zbor 29 decembra 1864 sklenil, da se «ima za vredmje te rmimlogiv vcl!-ti odbor 5 g-spodov«. Katori pa so b'li izvoljeni, ni povedano. Gotovo pa je bil med njimi Viktor Coloreto, kajti poročilo Oa napredne c knji-9re.-'M> « gotov sem, da ni vL0,.. 0°!^ čitatelji oprostijo, da ba>t^ 0 sebi; niman te še-varle, toda uredništvo fcot j, 2t'al0 jn dolžnost imam "ti Žf°bek o,j -• > 'n kot književnik, > «o7pr?m- Zat° ie t0 Vi- N*f», 0 Pismo« in zate te 'dništuo, da ga ob- »Pošt, "teanjem B°R'S PAHOR, s. t. Westfalija je nova domovina tisočev in tisoče v nesrečnih Slovencev, za katere doma ni bilo dovolj kruha. Mnog; naši rojaki so našli v rudnikih premoga, svinca, želeva ter v tovar nah pri težkem, večkrat ponižujočem delu tudi smrt in počivajo daleč od domače grude. Gozd dimnikov, kakor daleč nese oko. To je Westfalija, srce Nemčije in njenega gospodarstva ter vojaške moči nekoč To srce je doživelo nešteto zračnih napadov in vendar ga niso uničili. Sedaj že zopet bije in žene kri za drugega zmagovalca. Cez milijon Jugoslovanov se je v dobi stare avstro-ogrske monarhije in v dobj monarhistične Jugoslavije za stalno izselilo iz svojega rodnega kraja. Njihove pridne roke so pomagale graditi tujim narodom lepše in boljše življenje, sami pa so ostali, z grenkobo v srcu, tujci alj Pa so utonili v morju drugih narodov. Danes že tretja generacija teh naših prvih izseljencev večinoma ne zna več materinega jezika. Domovino prednikov poznajo le še iz pripovedovanja. Od slovenskih izseljencev se jih je okrog 50.000, tako približno cenijo, naselilo v VVestfaliji. Delali so v rudnikih črnega zlata in v tovarnah. 30.000 ljudi slovenskega živi v Westfaliji VILKO KOLAR Nemčija, ki je bila takrat, ob prelomu dveh stoletij, precej pod vplivom naprednega socialističnega gledanja, je tud; naše ljudi v Westfaliji zdiferenci. rala. Zaradi posledic prve svetovne vojne, ko je bila ustanovljena stara Jugoslavija, se je njihova nacionalna zavest nekoliko dvignila. Mislili so, da jim bo takratna Jugoslavija dala možnost povratka v domovino. Nekateri so se celo vrnili. Bill pa so razočarani in prav kmalu so se vrnili. Vpliv takratnih domačih razmer je segel celo med rojake v tVestfaliji. Politiki," duhovniki in učitelji, ki so bili poslani tja, so vplivali na naše ljudi tako, da je trpela njihova enotnost. Cepiti so se začele njihove že tako slabe vrste po vzorcu domače politične gonje. Izseljeniški odbor, ki je bil ustanovljen leta 1928 pri jugoslovanskem generalnem konzulatu v Diisseidorfu z namenom, da bi družil naše emigrante, je začel vse bolj pešati. Kako je politično trenje doma vplivalo na naše ljudi v Westfa!iji, pričata dve vrsti kulturno * prosvetnih društev. porekla dl slovenskega porekla. To je tretja generacija, pomešana z nekaterimi starejšimi jjudmi. Z mladino se v slovenščini ne moreš več sporazumeti. Hitlerjevo nasilje je tudi med mnogimi temi pustilo sledove. Asimilacija je že popolnoma izvršena. Ti ljudje se čutijo Nemce, Jugoslavijo svojo nekdanjo domovino, poznajo le po pripovedovanju starejših in sedaj po junaštvih naših narodov v minuli vojni. Nekateri od teh mladih so bil; na progah Brčko-Bano-viči in Samac-Sarajevo. Čeprav ne mislijo na povratek v do- movino. so ponosni, da so slovenskega oziroma jugoslovanskega porekla. Drugače je s starejšimi. Ce spregovoriš z njimi slovensko, jim pritečejo solze y oči, ob slovenski pesmi pa se raznežijo in postanejo otroško veseli. Kdor jim prinese pesem v hišo, je njihov največji prijatelj. pozneje naznanja, da je 3. julija 1864 «Coloreto od/boru predložil prve pole .telovadske terminologije za prestavo v slovenski jezik«. Potem pa je, kakor pravi predgovor knjige, Levstik takoj prestavil prvi del ob podpori Svetca in Vavruja, V tisk pa se j^ dal prvi del šele 1867, kakor to omenja poročilo za 1. 1867 v (iHistorično-statistienem pregledu delovanja društva ,Sokola' od začetka svojega obstoja, to je cd leta 1862 do začetka leta 1871», Ko pa j'e bil ((Južni Sokol« 3, avgusta 1867 razpuščen, je knjigo zadela malone enaka useda, kakor pred 400 leti Trubarjeve knjige, Vlada je iz tiska prišlih 500 iztisov prvega dela «Nauka o telovadbi« zaplenila in na Žabjeku zaprla, kakor je že prej zaprla tudi nekaj sokolov, t Milo toži navedeni ((Historično-statistični pregled«! ((Napovedani izleti, dovršen je terminologije, uredenje telovad-ja, zidanje telovadnice, vse. vse j'e pretrgano kakor nit življenja, kakor slana popari žlahtne spomladanske cvetlice. Sokol je prva največja žntva preteklega navala sosednih narodov, strasti in neizmernega šovra-š'va protivcev razvitka slovenskega naroda; da bi bila zadnja, v to ime Bog pomozi.« Ali že čez devet mesecev se na novo ustanovi, društvo, ki se sedaj imenuje «Telovadno društvo Sokol v Ljubljani,,, v narodu pa ((Ljubljanski Sokol*. In sedaj ((Pregle d« veselo piše, da Sokol (deomaj zart uzbigne ga iz pepela blažena misel vživiti .»e do prejšnje hrabrosti kljubu zevajočim in globokim mu vsekanim srčnim ranam«. In tudi «Nauk o telovadbi« pride zopet na dan. Preden pa je bil vrnjen društvu, je bil še nekaj časa shranjen pri okrajnem glavarstvu. ((Prejšnji društveni odbor pa bi se bil, kakor pr poveduje “Pregled«, kmalu “zaradi nadaljevanja delavnosti kaznoval (v preiskavi je til), ko bi ne bil dokazal, ca knjige šo se uže pol lata prej v tisk dale«. In «da se pozabljenji edeegne še druga čudna le v liberalni eri mogoča dogod-ba», nadaljuje «Pregled»: »Kakor vsako leto, tako so se hitele prepevati žalestinke tudi letos«, to je 1. 1868, «na vernih duš dan na pokopališču okoli umrlim Sokolom postavljenega Epcm.nka, a prepovedala se je po sliv/vitem namesto.ku župana ljub.jan:kega m.sia pesem ,star-č:ški p alm, in sicer izrukema za-to, ker pri ljubljan-8-’em sv. Kriš.oru ne leže nobeni stari Cehi, ampak sami Kranjci ali pa Nemci! (sic!)». Dne 27, aprila 1868 na novo ustanovljenemu društvu, v katerega prvem cdbo.u je bT tu-ci Fran Levs ik, pa so se zaplenjeni iztisi «Nauka o telovadbi« vrnili šele 14. julija 1868. L. 1869 se je sestavil drugi del «Nauka». Srk pis pa je diušivo z ostal mi iztisi prvega dela s kamni vred piodalo «Slcven ki Matici«. Se isto leto je p ;.em Ma ica izdala drugi drl. Na k .neu svejih poročil pa se »PiegLd« med društvenimi dobrotniki hvaležno spominja tudi F. Levstika, ki «je brezplačno v temeljih telovadno terminolcgij0 sestavil«, V jezikovnem pcgledu samem je bilo nazivosiovje «Nauka o telovadbi« g tovo pomembno delo, zlasti za tiste čase, skoro pred devetdesetimi leti. Tudi v telovadnem pogledu morebiti zadostovalo tokratnim r.yu, E kvn chw cku, Reckling hausenu, Suderwichu. Essen-Altenessenu in Pogrebnu, Ta zveza je imela podporno in po- grebno blagajno, dva pevska zbora in dramatske sekcije. Zveza je nastala pod vplivom naprednih struj in mišljenj, predvsem socialističnih. Duša te zveze Je bil njen dolgoletni predsednik Pavel Bolha. Ta društva so zajemala večinoma starejše ljudi, k; so še znali slovensko in so jih spomini vezali na domačo grudo. Mlajša generacija je sicer še znala slovensko, vendar že znatno slabše. Slovenski jezik je iz. giniii v mešanih zakonih in mladina se društvenega življenja že ni več udejstvovala. Društva so začela počasi odmirati in Hitler jih je končno popolnoma udušil. V Westfaliji živi po uradnih ugotovitvah je okrog 30.000 iju- l 1 3 A • w*„raot 0 O BRAAH MOl Tu Al ^ w6LirisiC» otirat* c K A MCA* AAAmSaij^ o q ©•OtfMtlN01 mOORTMUhO 1 O.- # OAlTthf^th b bOCHUft OB ^ CSSCfl "O »c* sr c o *ar-f.tcf* DUSSELiCRr SGU*£U1 it£H Njihovo življenje je težko, borba za kruh huda, posebno zaradi navala beguncev z vzhoda. Ko so jim vrteli prvi slovenski film «Na svoji zemlji«, so jokali. Razumeli in videli so trpljenje našega naroda v najtežjih časih. Stalina je obrcal Bolgarski ted.iik »Borba« poroča o zabavni razpravi, ki so jo imeli pred sediščem v Gor. Orehovici, Na zatožni klopi je sedel 76 letni kmetič I. Popov, ki so ga obtožili, da je zlorabljal ime Stalina, V svojem zagovoru je Ilija odkritosrčno pojasnil: »Vse, čisto vse, so krstili z imenom Stalina, kolhoze, kino v mestu, trg v naši vasi, traktorsko postajo itd. Rekli so mi, da je vsakdo dolžan imenovati svojo najdražjo posest z imenom velikega osvoboditelja. Najdražje, kar imam, je moja mula, moja zvesta mula, ki me je toliko let zvesto nosila na hrbtu s hriba v dolino in v mesto. Premišljeval sem, kaj bi neki jaz storil v slavo velikega moža. In tako sem odslej svojo zvesto mulo Imenoval Stalin. Vendar gospodje sodniki, je hitel pripovedovati ili ja, ni bilo tako lahka navaditi žival na novo ime. Se danes ji moram prisoliti brco, da tako ve, koga mislim, kadar zakličem Stalin«. Sodišče pa je kmetiča, ki je zlorabljal Stalinovo ime, vendarle oprostilo z obrazložitvijo, da je Ilija prestar, da bi razumel, za kaj gre. Prepovedali so mu samo, uporablja? ti novo ime mule. I #f> 1“ l J p Južni vetrovi nam _ obetajo l/l/L Afl L ponovno vlažne in tople dni. f IlLIVIL Kakor vse kaže, bo oblačno in megleno vreme trajalo dalje. Temperatura bo padla Najvišja temperatura v Trstu je včeraj dosegla 8.9 stopinje; naj-nižja 5.1 stopinje. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 12. JANUARJA 1952 lli j!|jj 1 ' L ‘ ' ‘ #p ! .......... *' > £ r' • ifl, p i f ji Igjk ll j iijfe i pilili i ii .fei:!:j '“ili” III II pi« sna Bij!::!! , , "!L- :::::::: im i . : M' , EiSilfijSiir Hilii —in-rTTnnniiiiriirr‘niiiiii mrir iiiiiiiiinirTinniirnrfrr''!'niini—ir-munniniiiiiniinT iiiinmiTimn'inniiiintniinniiinnimiiiTiiiinimiir'iT; in- t-i RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. co-ne Trsia: 14.00: Iz slovenskih oper. 19.00: Narodne pesmi slovanskih skladateljev. — Trst II.: 18.15: Dvorak: Simfonija št. 5 v e-molu. 21.00: Čajkovski: Serenada v C-duru. — Trst I.: 22.15: Odlomki iz Verdijeve opere «Rigo-letto«. — Slovenija: 14.00: Iz kulturnega življenja na Primorskem. 21.00: Iz operetnega sveta. POTRJEN SCHUMHHOV HHČiT g zahodnonemšhem parlamentu Socialdemukrali, majhna skupina kominlurmistov in nekateri de ničarski „odpadniki“ so glasovali proli - Sovjetski manetri s pomočjo bivšega nemškega kanclerja VVirtka BONN. 11. — Na današnji seji zahodnonemškega parlamenta so bila o ratifikaciji Schuman*-vega načrta tri glasovanja. Pr, prvem dopoldanskem glasovanju so v prid načrta oddali 225 glasov, proti 144, štirje pa so se glasovanja vzdTŽali; pri dru. sem glasovanju se razmerje ni izpremetrilor, pri tretjem glase, vanju pa se je s prihodom nekaterih zaostalih parlamentarcev razmerje le delno izpreme-nilo; za ratifikacijo je glasovalo 232 poslancev, proti 143, vzdržan j 3. Za Schumanov načrt So glasoval« sredinske in delničar, ske stranke, preti pa Schumacherjevi sccSaJdemokrati, neznatna skupina kominlormisiič-nih poslancev in nekateri rie-sročarski «od>padniki». Predi prvim eitanejm in prvim glasovanjem o načrtu je kancler pozval socialdemokrate, naj glasujejo za načrt, »Pokapati moramc — je dejal — 1 ^ in da želi živetj v miru, prijateljstvu in svobodi z vsemi o-&talimi naredi na svetu«. Adenauer je v parlamentu nadalje dejal, da namerava pred pričetkom spomladi odpotovati v Washington. V prejšnjih mesecih pa ie že imel u-radne obiske v Parizu. Londonu in Rimu. O svojem potovanju ni navedel podrobnosti, vendar lahko po izjavah uradnih krogov v neposredni kanc- lerjevi bližini sodimo, da In Adenauer odpotoval v Ameriko potem, k.o bodo podpisali po. godfco med Nemčijo in tremi zavezniškim^ velesilami. Menijo, da bo Adenauer v Ameriki razpravljal o pogojih za nemški vstop v severnoatlantski pakt. Po sprejemu načrta je Adenauer dejal, de je Zahodna Evropa še vedno ped sovjetsko grožnjo napad« in da mora Nemčija zavzeti svoje mesto pri obrambi Evrope. Z nemško ratifikacijo Schu-manovega načrta je število držav dvignile na tri: prid časom sta svoje privolji nje dala francoski in holandski parlament, s tem vprašanjem pa se pfča šest držav: Francija Zahodna Nemčija, Italija. Belgija. Holandska in Luksemburg. Mnogo pozornost,- je te dni vzbudil ponovni pojav bivšegn nemškega kanclerja Josepha Wirtha. Mož je dolga leta živel v zatišju. Sedai pa se je na enkrat pojavil v politiki in pri-čel razgovore s predstavniki Vzhodne Nemčije in sovjetskimi zasedbenimi oblastmi o u-stanovitvi enotVie Nemčije. V političnih krogih menijo, da so sovjetske oblasti pridobile Wirtha za pogajanja z vzhodnonemškimi predstavniki o enotni ((ljudski vladii> zato da bi zavirala pristop zvezne republi ke k zahodnoevropski enotnosti. Poleg tega pa so skušale sovjetske oblasti z VVirthovim obisku u Berlina in z njegovimi razgovori s predstavnik; Vzhodne Nemčije dvigniti v zvezni i-epubliki čimveč prahu ravno pred ratifikacijo Schu-manovega načrta. Izvedeli smo, da je bivši nemški kancler Wirth javno naznanil svojo željo znova se posvetit) politiki jn postati voditelj nemškega edmih potnikov letala, ki se je ponesrečilo včeraj zvečer na galeški planoti, medtem ko je letelo iz Londona v Dublin, Druga skupina reševalcev skuša pripeljati v vas še na-dalinja štiri trupla. Med 23 ponesrečenci se jih je dalo prepoznati le enajst. Zogleneli ostanki letala so raztreseni stotine metrov na okrog, sam trup zrakoplova pa se je ?aril J tiri metre globoko. V bUžini letala je najti vse mogoče predmete, med temi čeveljčke otrc.k, igrače in žensko ročno uro, ustavljeno ob 7. uri 12 minut, v času, ko je verjetno prišlo do katastrofe. Zrakoplov je treščil na tia v močvirnatem svetu. Nihče izmed oseb, ki so se vozile na letalu, ni preživel nesreče. Poleg potnikov so izgubili življenje pilot, prvi oficir in pilot neke druge letalske družbe, ki je potoval po naključju v Dublin z žene- ’n otrokom Letalska nesreča v Angliji Noben potnik ni prežive! nesreče LONDON, II. - Danes okrog » - ppggf Z r«zulf»tom 742 cm v skoku v daljino je BRNAD letos na drugem mestu evropske lestvice. Ako bi czdržal ali ce;t> poboljšal letošnjo lorrno bi bil v Helsinkih kandidat za vstep med prvo šesterico. KINO * T It !S T L Rossetti. 16.30: «V napad« Van Johnson. ’ -i Excel5ior. 16.00: «Avanturistk»»i Greer Carson. Nazionale. 15.30: «Cyrano de Ber-gerac», Jose Ferrer. Fenice. 16.30: «Tolpa v treh drža* vah», s.- Cochran in V. Grey-FiJodrammatico. 16.00: »Sijajen zločinec«, R. Ryan. C. Trevor. Arccbaieno. 15.30: «Prebudil sem se, gospa«, J. Cotten in Young. Astra Rojan. 16.30: ((Sončna pomlad«, J. Mac Donald. Alabarda. 16.00 «Ana Karenina*. Greta Garbo. Armonia. 15.30: ((Kavalirji časti»i W. Bendix. Ariston. 16.00: «Nočem te izgubiti«, B. Stanwyek. Aurora. 15.30 ((Besede in glasba* June Allvson Gene Kelly.; Garibaldi. 15.00 «VeliRi sovfli“ nik», Nelson Eddy in V. Bruck Ideale. 15,30.- «Zastava bo še polala«, E. Flynn in Sberida11, Impero 16.00: «Manekinka», Lana Turner In Ray Milland. Italia. 16.00: «Naši prihaja.’°»> W. Chiari in Franca Marži. Kino ob morju. 16.00: «Orkan»i John Hall in D. Lamour. Moderno. 16.00: «B£havi potepuh* Miskey Roodny in P. 0'Brien. Savona. 15.00: «Razkošno potovanje«, G. Brent. Viale. 16.00: <(Lorenzaccio«, An» Marija Ferrero in Albertacci. j Vittcrio Veneto. 15.15: sZiegfield Follies«, F. Astaire. Azzurro. 15.00: «Trije mušketirji* j Belvedere. 16.00: ((Puščavski orel* Marconi. 14.30: »Počitnice v MeK' siki«, VV. Pidgeon in I. Iturbi-Massimo, 15.00: ((Filipinski gvei rilci«, Tyrona Povver. Novo Cine. 16.00: »Presneta revščina!«, Croccolo in N. Riva. | Odeon. 16.00: «Zene brez imena»i Simone Simon in Vivi Gl®1* Mladoletnim prepovedano! Radio. 16.00: «Krinka BorgijeV»i , P. Goddard in John Lundt. Vittoria. 16.00: «Pri zlatem KO-njičku«, B. Grable in Haymtf- 5 RADIO > .1 K.OS I,« V A N S K K cosik i it s 'r t SOBOTA, 12. januarja 195* Poročila ob 7.C0, 13.30, 19.$ 23.05. 7.15 Jutranja glasba. 13-® Lahka glasba — objave. 14.00 slovenskih oper. 14.30 Od včef" do danes. 14.35 Lahka glasba sl0-venskih skladateljev. 15.00 ključek opoldanske oddaje. Dve uverturi. 18.15 Skoz svet čas. 18.30 Zmerni ritmi. 19.00 Narodne pesmi slovanskih sklada telejv. 21.00 S strani slovenjkf književnosti: Murn — Zupan410 21.30 Domači zvoki. 22.C0 Igra orkester. Petralia. 22.30 glasba. 23.10 Glasba za lahl( noč. Tit ST II. 7.15 Poročila. 7.30 JutraiU* glasba in koledar. 11.30 Pesmi IJ melodije iz revij. 12.00 Oblju®' in dejstva. 12.15 Za vsakega kaj. 12.45 Poročila. 13.00 W‘r kvintet in pevski duet. 13.30 I ki orkestri. 14.00 Poročila H” Dnevni pregled tiska. 14.28 ^tanje večernega sporeda. lf™ Plesna glasba. 18.00 Glas A»£ rike. 18.15 Dvorak: Simfonija 5. v e-molu. 19.00 Pogovor Z if. no. 19.15 Operna glasba. 1?.4J Poročila. 20.00 Komentar vojne- i ga položaja na Korej. 20.10 P? stra glasba. 20.30 Športna kronika. 20.40 Vesela glasba. 21™ Koncert komornega zbora SKf janček. 21.C0 Čajkovski: Serenada v C-duru. 21.50 Lahki orK«; stri, 22.30 Ples konec tedna. 23*1' 'l it M'! i. 7.45 Jutranja glasba. 12.15 Zn*1 ; ne pesmi. 13.30 Nekaj opoldansKJ S glasbe. 14.25 Franco Russo '] -njegov orkester. 14.45 Kdo je " odru? 19.20 Tangi. 19.40 GoSP^; darske- zanimivosti. 19.50 Kratif' športne vesti. 21.15 Rdeče ; črno — variete. 22.15 Odlomki *' Verdijeve opere ((Rigolet10*': w I. O V K NIJ A 12.00 Novosti iz arhiva plošč *? iubitelje operne glasbe. 12-?; I Napoved čaša In poročila. 12-4 Zabavna glasba. 13.0n Iz del v? likih mojstrov. 14,00 Iz kulturt)«! ga življenja na Primorskem. i'0pular„e filmske melociie. 15-*’ Zabavna glasba. 15.30 Želeli « — poslušajte! 16.00 Ce želite i kritik... 17.10 Igra orkester P®[”; cy Faith. 17.40 Lahka sIovensK* orkestralna glasba. 18.30 ISf, Vaški kvintet pojeta Božo in ; ško. 19.40 Zabavna glasba. 20. Na harmoniko igra Milan Stantjj: 21.00 Iz operetnega sveta. 22™ Poročila. 22.20 Igra Zabavni 0l” i kester Radia Ljubljana. • HiiiiiiiaiiiiiiiimimiiiiiiiiiiimniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiHiiiiiiiimtiimiiiiiiMiiiiiiiiiiititiiiiiiiir ................................................................................................................................................................... iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii.......11.....iimmiii............................■miiiiiiiiii.................................................................................................... niiiniiiiit1* V to zgodovino se je tako zatopil, da je ‘zgubil pojem o resničnosti. Sam tebi je govoril: »Vedno sem bil vojak. Mo-j.i kariero je moči razumeti le tedaj, če jo povežemo z vojaškim duhom«. Rekel je tudi: ((Najtežavnejša odločitev y mojem življenju je bila leta 1919, ko sem se, po dolgotrajnem boju s samim seboj, odločil zapustiti vojsko in poslati poli-t.k«. Brez dvema je smešna ta trditev, ki jo je izrekel na kon. lerencj z generali 22. avgusta 1839 in ki je zabeležena v dokumentu št. 798 P. S. sodišča v Nnmbergu. Hitler je žel v vojsko 1914. leta kakor na desetine milijonov ljudi in v veliki gneči je bil samo črv, či-gai življenje je bilo odvisno od slučajne poti krogle ali granate. Nekaj časa je bil ordo nans pri štabu nekega pešpolka ir. je res čudno, da nihče izmed oficirjev, s katerimi je imel opraviti, ni opazil pri njem sposobnosti, potrebne za poveljevanje desetini. Ko se je leta 1919 ' po demobilizaciji znašel ria cesti, ga je sprejela v službo vojska. Postal je oficir za propagando. T/i položaj je bil dvorezen, skoraj dvoumen: tu je bil Hitler na pol vohun, na pol vojak, s pravico do hrane in naredniške sobice v kasarni 4, pešpolka v Munchenu. Vojske torej ni zapušal, ker v resnici nikoli ni bil vojak v pravem pomenu besede. Vendar njegova trditev, da ni nikoli nehčl biti vojak, ni bila brez vsake podlage. To dokazuje dejstvo, da je marljivo proučeval ne samo stvari, ki jih mo-poznati vsak vojak, marveč vse( kar naj ve vrhovni poveljnik. Tehnično znanje (glede oborožitve, organizacije itd.) kakor tudi poznavanje problemov avtomobilistlke (i je pridobil z izrednim darom za opazovanje, svoja strateška načela pa po Keitlovem mnenju, s proučeva-njem del Schlieflena, Moltkeja, Clausewitza in velikih zgodovinskih pohodov, zlasti bitk Friderika II. Hitler je poučen primer. S tem, da je izpodrinil izkušene generale, ki so živeli dlje kakor bi človek pričakoval pod vplivom svojega poraza leta 1918, je ta amater vnesel v vojno znanost marsikaj novega. Med prvimi je spoznal prednost ofenzivnega značaja gibljivih trdnjav — tankov in letečega topništva — letal. ODLOMKI IZ KNJIGE R. CART1ERA ..TAJNOSTI DRUGE SVETOVNE VOJNE" jTr] Hitler je hotel biti nezmotljiv Znova se je vrnil k načelu manevriranja, ki so ga bili okorel. možgani generalštabov izgubili izpred oči. Na več pravilnih in preprostih idejah je zgradil vrsto operacij, ki jih bo vojna zgodovina uvrstila med klasične: Poljska, Norveška, Francija, Balkan. Potem pa je zaradi svojega čudaštva popolnoma izgubil občutek, kžij je mogoče irv kaj ne. Izgubil je tudi pojem o udarnosti vojn« sile, ki jo je bil ustvaril. Zato so ga ogromne sile sveta, ki jih je izzval, prebudil in združil, preplavile in uničile. Ce opazujemo stvar z vojaškega stališča, je v svojih vojnah zagrešil velikanske napake. Vse te napake ie moči razložiti tako, da se njegov duh ni mogel sprijazniti s porazem. Tak primer v zgodovini ni nič novega. Zadnji pred Hitlerjem ie bil Napoleon. Hitlerjeva vojaška strast je r.ujen element za razumevanje dogodkov. Ni se mogel izogniti vojni, ker je nosil v sebi zli vojaška talent. V njem, samo v njem je iskal življenjske radosti. Čutil se je rojenega za poveljevanje armadam. «Ni9em gradil vojnž sile zalo, da je ne bi uporabil«, je rekel. (Dokument št. 1918 P. S.) Sodil je v prekleto in najbrž večno živečo vrsto ljudi — rabljev sveta. Preklinjajo ja. Kaj je mislil Hitler o sebi? Med niirnberškimi dokumenr ti so zapiski dveh Hitlerjevih govorov pred izbranimi generali njegove vojske. Prvega je govoril 22. aprila 1939 pred napadom r® Poljsko (dokument št 798 p. S.), a drugega 23. novembra Istega leta pred pohodom v Francijo (dokument št. 798 P. S.). V teh govorih se je Hitler izpovedal: «V bistvu«'— je rekel 22. a- prila — «sloni vse na mojih ramah, vse je odvisno od mojega življenja. Najbrž ne bo nihče nikoli užival toliko zaupanja nemškega naroda, kakor ga uživam. Na svetu najbrž nikoli več ne bo človeka s takšno avtoriteto, kakršno imam jaz. Zato je moje življenje politični činitelj največje, ga pomena. In vendar me lahko vsak trenutek kak norec alt idiot ubije*. Drugi govor 23. novembra je bila prava pridiga. Hitlerja je popadla besnost Ljudje, ki jim je govoril, mu niso zaupali. Za. to je dokaj dolgo govoril o le-bi in svojem geniju. «Na tej konferenci* — je rekel v začetku —- #vas hočem seznaniti s svojimi idejami in vam razložiti, kaj pravzaprav hočem. Ko sem leta 1919 začel svojo politiko, je temeljilo moje globoko prepričanje o končnem uspehu na budnem opazovanju dogodkov irt na proučevanju njihove medsebojne povezano, sti. Zato nikoli nisem izgubil vere, čeprav sem doživljal neuspehe, ki niso bili redki. Previdnost je vselej izrekla odločilno besedo in zaradi nje sem uspel. Predvsem sem si bil popolnoma na jasnem o razvoju zgodovinskih dogodkov in to me je krepilo, da pred odločitvami nisem nikoli omahoval, pa naj so bil«, ie tako daljno, sežne. Vedno sean veroval, da bom dosegel svoj cilj. Ko sem leta 1933 prevzel oblast, me ie čakalo razdobje hudih bojev. Vse — od ljudskih množic do vojskp — sem moral preobraziti. Hkrati sem sl na vso moč prizadeva! rešiti Nemčijo njenih spon. ZapustU sem Društvo narodov in odklonil sodelovanje na konferenci Za razorožitev. To so bile težavne odločitve. Mnogi so tedaj prerokovali, da bodo zaradi tega Francozi znova zasedli Porenje, a zelo malo jih- je bilo, ki so mi zaupali. Potem sem se odločil za ponovno oborožitev Nemčije, Po tej odločitvi je bilo dvakrat tol.ko črnogledcev, ki so napovedovali katastrofo. Le redki ljudje pa so mi verjeli. Potlej sem znova vojaško postavil na noge Porenje — kar se je zdelo takrat nemogoče. In še vedno jih Je bilo nialo, ki so mi verjeli*. Našteval je dalje in ostro za. ključil: ((Dokazoval sem, pa mi niso verjeli. In vendar sem imel prav«. Prvo. do česar si je Hitler lastil pravico, je bila — nezmotljivost. Nadaljeval je: »Sreča ta naše čase. da sem še živ in zdrav. In ce.o zelo skromno bi rad poudaril, kako važno je to; sem nenadomest- ljiv. Noben vojak, noben civilist me ne bi mogel nadomestiti. Zaveaam te »voje bistrounv nosti in odločnosti. Vojno bom končal z uničenjem sovražnika. Nobenega sporazuma n*, bom snejel. Udaril bom in ne bom kapituliral. Usoda rajha Je odvisna od mene in samo od mene«. Bolj ko vsg drugo kažejo Hitlerja v pravi luči beseda »Usoda rajha je odvisna od mer.e in samo od mene«. V svojih zveriženih, nazadnjaških možganih, polnih domišljavosti in veličavosti, je bil zmeraj prepričan o neogib-nosti vojne n>ed svetovnimi velesilami in o strasteh, s kateri, mi so druga drugi odrekal^ nadvlado nad svetom. Bil je trdno prepričan, dp moi> samo on voditi Nemčijo skozi bo. doče preizkušnje. «Firer» — pripoveduje Goe-rlng — «je večkrat govoril o neogibni vojni med raeto-ia)-nim socializmom I11 boljševizmom. Včasih je priznal, da bo morda mifiil0 mnogo let, preden bo prišlo do tega spopada, mislil Je, da bo v mirnem času na miren nAčln priboril Nemčiji bistvene koriiti. Toda večkrat je ponavljal: ,Do s ne mora priti, dokler Se živin'’*! Hitler Je bil torej praznot ren. «Trdll je, da ni« — prlP^V'' veduje Keitel, — «a vedeli srt10, tia primer, da si je jemal * srcu star nemški pregov^ } .Cesar so lotiš v petek, ne trajplo ves teden’. Se mno*5 bolj pa je veroval v svoj hotc’ skop, Zvezie in gube na n)8. Rovi dlani so se ujemale v tel"’ da bo dcž.vel izreden, preji netljiv uspeh, da pa bo nje!®': ya življenjske poti nenadotn irj prezgodaj konec. Iz tega J* t •'■klepal, da bn umrl mlad, in **j misel ga je preganjala«. Znano je, da so plačeV*’'! preroki v Nemčiji za sv*1) ( prerokbe krvav davek. V žtvanje je bilo prepoved«'^ kdor pa se ie s tem sknv ; ukvarjal, je moral v koncentr'j cijska taborišču skuhaj z *'! krknjenimi zločinci, h< rr.o?^ j suaict, komunisti in izcbrtiž^j ci. Vsi t| strogi ukrepi pa n^J izbrisali iz Hitlerjevega mina vpliva, ki ga je Imel njegov horoskop. Vedel je. J2| mil j« čas, ko lahko uresnl-, svoje velikanske načrte, 0*^1 prosno odmerjen. (Nadaljevanje sledi) * ^ Glavni urednik BRANKO BABIC - Odg urednik STANISLAV Ht-.NKO - URKDNISTVO OLICA MONTECCHI St 6, III nad. - Telefon štev. In 94-638 - POStnl predal 502 - UPRAVA ULICA SV FRANČIŠKA St. M - Telefonska 5t. 73-38 - OGLASI: od 8.30 12 In od 15 18 - Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm vISine v širini I stolpca trgovski 60, finančno-iipravnl 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak nvr. širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din, — Tiska Tržaški tiskarski zavod - Podruž,- Gorica. Ul. S. Pellico l-II., Tel 11-32 Koper, Ul. Battisti 30la-I. Tel 70 NAROČNINA. Cona A: mesečna 350. četrtletna »00. polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6. mesečno 150 din. FLRJ: Izvod 6. mesečno 130 Poštni tekoči račun za STO . ZVU. Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.3374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega tisk* Ljubljana T.vrševa 34 tel 20-09, tekoči račun pri Komunalni Banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdala Založništvo tržaškega tiska DZO.Z TRST-