JUTRA Maribor, sreda 15. oktobra 1930 llh*)a razun nedelje m praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poStntm ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 'N* mesečno prejenan v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulic« it. 4 Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Požtnlna plačana v gotovim ManoonM Cena 1 Din oddelek »Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulic« it. 4 voliSno borbo POGAJANJA MED HEIMWEHROM IN HITLERJEVCI SO SE RAZBILA. NARODNI SOCIJALISTI NASTOPIJO SAMOSTOJNO. DUNAJ, 15. oktobra. Tukajšnji meščanski listi se obširno bavijo s tajnimi posvetovanji, ki so se vršila zadnje dni med Heirmvehrom in nemškimi Hitierjevci. Šlo je za skupen nastop pri avstrijskih volitvah, vendar pa ni prišlo do sporazuma, ker Heimwehrovci niso pristali na zahtevo narodnih socijalistov, da naj bi se Heiimvehr priključila njihovemu gibanju, j Zato je Hitler odločil, da bodo nastopili Anglija in Italija Tudi povprečni opazovalec svetov-Politike je že opazi., da uživa fašistična Italija s strani Anglije neko tiho p°dporo, ki sicer ni niti toliko politična niti gospodarskega, ampak v, Prvi vrsti moralnega pomena. Opazil narodni socijalisti pri volitvah samostojno' J®Pa tudi, da bi si morali biti london- Ker pa narod, socijalisti v Avstriji nič ne s*a laburistična in rimska fašistovska pomenijo in tudi nimajo nobenega privlač v*ada po vsem svojem osnovnem bi-[nega programa, jim je Hitler obljubil po-nasprotni. Pred javnostjo stoji te- ‘ moč' iz Nemčije. Pri tem seveda ne gre zagonetka, ki je na prvi pogled in samo za denarna sredstva, temveč hoče I dostavno politično logiko ni mogo-, Hitler poseči v avstrijske volitve tudi .razrešiti. Do popolne razjasnitve in s svojimi napadalnimi četami. In res so Ppfcsnitve tega stanja pa dospemo,1 zadnje dni že pričeli prihajati iz Nern-Sl pobliže ogledamo temeljne pro-,čije Hitlerjevi inštruktorji, ki imajo m-tePlc in s tem tudi osnove velikobri* l°-°> da izobrazijo in izvežbajo avstrij- t^nsk e zunanje in notranje politike, vsem je treba razumeti, da se ske pristaše narodne socijalistične * - ‘ku vsem je ireoa razumen, na se stranke, posebno dijake, po berlinskih .•^'ija kot središče velikobritanskega političnih navodilih. S serijo dobro or-ll Perija v marsičem temeljito razli- ganiziranih izgredov naj opozore avstrij A»Je-^ ostalih držav, tudi velesil. Ta Julija že po svoji ožji sestavi ni t-vP^fafska enota, temmanj še po svoji .rsi imperijalni zgradbi, ki obsega *°ccla tujo Indijo, razne kolonije v 11riki in drugod, angleško-francosko-^*erogeno Kanado, holandsko-angle-v?.0 Južno Afriko itd. Nje tedaj ne dru-kakor n. pr. Francijo, Nemčijo, ' allio, Jugoslavijo itd. jezik, narod-Sn ri rasa’ kultura. anlPak z^°lj KO-Podarski in še socijalni interesi. An-kot središče in Velika Britanija ted .Ce*otni imperijalni kompleks je daj v prvi vrsti politično-gospodar-j-■1 Organizem. Razumljivo je tedaj, j? Je gledanje angleških politikov in ‘Piomatov na svetovna politična in £ Poedina lokalna vprašanja docela Ju?ačno kakor je n. pr. naše. Razumno tedaj tudi, da angleška delavska J^nka, ki danes sestavlja vlado z [.acdonaldom na čelu, ni in ne more Jjl istovetna z ostalimi socijalistični-11 delavskimi strankami. Aiigleški laburisti (socijalisti) so Prcieli od mednarodnega marksizma :r.&lo tiste točke programa in ideoio-J®’ ki so bile uporabljive za svoje-IjJtnost angleško - velikobritanskega SQperija in njegovega delavstva in ko obd vlado v svoje roke, so morali Ijt-r^ati tako v notranji in zunanji ] j-bj!* Vse one smernice, ki so zaradi Uj! ,a Politlčno^ospodarskega organ iz utiperiialnega etatizma nespre- 'enliMro. ____________ sko javnost na svoj pokret. Seveda so varnostne ob'-!sti, ki so v rokah Heim-\vehra, budno na straži in bodo skušale za vsako ceno preprečiti načrte narodnih socijalistov. Heimvvehr pripravlja za 2. november svoj veliki pohod na Dunaj. Kakor se zatrjuje, bo notranji minister Starhem-berg ukinil svoječasno prepoved pohodov oboroženih strankarskih organizacij, ki jo je izdal bivši kancelar dr. Schober. Hitierjevci hočejo izkoristiti to priliko ter izzvati velike izgrede. Razkroj, ki se pojavlja v vrstah Heim-wehra radi paktiranja s krščanskimi so-cijalci, skušajo Hitierjevci spretno izrabiti in Heimvvehrovci že priznavajo, da so jim narodni socijalisti odvzeli že mnogo pristašev. Vsekakor bo notranja borba med obema nacijonalnima organizacijama volilno borbo v Avstriji še poostrila, obenem pa ogroža uspeh, ki ga pričakujejo klerikalci od svoje zveze s Heimwehrom. Te smernice pa v glavnem S tega stališča je tedaj tiha pod -a samo interes angleškega kapi- J'a Anglije tudi fašistični Italiji po-AnJ°ma razumljiva, ako vemo, da je a na °^sto'u meščanske Italije ifanV resirana že zaradi ogromnega 5t[!'p'a> ki ga je že svoječasno inve-'talii. v italijanski, posebno gornje-nj^nski industriji in sploh v vsem He ie,y gospodarstvu. London si pač Hi u a se Ponovi* slučaj Rusije, ne J . ooljševiški revoluciji sploh več &e r.5'?nava finančnih obveznosti biv-^fHstične Rusije. (Mj ^?.,vscfi:a tega pa ima Anglija Diuizijonar Tripkouič izročil suoje posle nasledniku LJUBLJANA, 15. oktobra. Davi je dosedanji komandant dravske divizije, general Sava Tripkovlč, izročil svrje posle brigadnemu generalu Dragomiri! Popoviču, sam pa odide prihodnje dni na svoje novo službeno mesto v Beograd kot upravnik vojne akademije. Snoči je priredila mestna občina generalu Tripkoviču na čast poslovilni banket, ki so se ga udeležili najuglednejši zastopniki javnega življenja, v četrtek pa prirede oficirji svojemu bivšemu komandantu poslovilni večer. Kruaur boji O Braziliji BUENOS AIRES, 15. oktobra, ^o zadnjih vesteh divja v državi Parani huda bitka med uporniki In vladi zvestimi četami. Uporniki imajo velike izgube. Krvavi boji se vrše tudi v državi Minas Geraes in se jih na cbeh straneh udeležujejo tudi letala. Po poročilih iz San Paola je bil vodja rev> lucijonarjev Costa ubit. Obisk rumunskih auijatikou NOVI SAD, 15. okt. Začetkom prihodnjega nieseca bo 10 rumunskih aeroplanov obiskalo vse aerodrome v naši državi. Rumunski avijatiki žele na ta način vrniti poset našim avijatikom, ki so koncem septembra sodelovali na mednarodnih športnih prireditvah v Bukarešti. fHinister Flandin u Beogradu BEOGRAD, 15. oktobra. Davi je prispel semkaj iz Budimpešte francoski ml nister trgovine Pierre Flandin s soprogo in hčerko. Na kolodvoru so ga sprejeli: minister trgovine Demetrovid, zastopnik zunanjega ministra in francoski poslanik s svojim osobjem. Dopoldne je minister Flandin posetil ministrskega predsednika generala Zivkoviča in zunanjega ministra dr. Marinkoviča, popoldne pa bo imel konferenco s trgovinskim ministrom Demetrovicem, kate remu bo pri tej prilikil tudi izročil visoko francosko odlikovanje, veliki križ častne legije. Thomsonou naslednik LONDON, 15. oktobra. Kralj je odobril imenovanja lorda Amulreea za državnega tajnika zrakoplovstva na mesto lorda Thomsona, ki se je smrtno ponesrečil o priliki katastrofe zrakoplova R 101. Lord Amulree je star 70 let in je bil od 1. 1919.—1926. predsednik industrijskega sqdišča ter je kot tak predsedoval Številnim razsodiščem in fungi-ral kot raziskovalec v mnogih industrijskih sporih. milijonska poneuerba NEW-YORK, 15. oktobra. Veliko senzacijo je vzbudila danes vest, da je znani bankir John Boob s svojim tajnikom že v soboto izginil brez Tedu in odnesel s seboj vso gotovino banke v znesku 6 milijonov dolarjev. tied interes na tem, da katera iz-arugih evropskih velesil ne bi postala premočna. Nadalje hoče imeti Proste roke v kolonijalnih zadevah in ne mara, da bi se v celoti načelo vprašanje kolonijalnih mandatov izza pariške mirovne konference, ker bi potem lahko bila tudi ona prisiljena uo koncesij v korist Italije in ne samo Francija. Vse to so momenti, ki narekujejo Angliji njeno zadržanje napram bi i fašistični Italiii, čeprav marsikomu, ta- ko tudi Macdonaldu samemn fašizem osebno ni simpatičen. Kljub temu bi bilo za Italijo napačno in pogrešno, ako bi svojo akcijo, osobito v slučaju vojne, hotela graditi na kakoršnokoli pfektivno pomoč Velike Britanije. Angleški gospodarski interesi so. vsaj trenutno, v temeljitem nasprotju z vsako kalltvljo miru in sedanjem* evropskega ravnovesja. Žrtue državljanske uojne no Kitajskem NANKING, 15. okt. Predsednik kitajske nacijoname vlade, Čiank-kaj-šek je te dni izjavil, da je v zadnji ustaji sodelovalo 400.000 mož Feng-ju-hsian-ga in 200.000 mož Jen-hsi-šana In da ste obe ti armadi imeli 150.000 mrtvih in ranjenih, na strani čet nacijotialne vlade pa je bilo 35.000 mrtvih in 60.000 ranjenih. Te težke žrtve je bilo treba doprinesti za obrambo miru In edin-stva. V bodoče bo vsaka skupina, ki bo skušala uporabljati vojaške čete v uporniške svrhe, brez usmiljenja uničena. Zunanji minister Wang je povda-rii, da se bodo sedaj vladne čete, ki so proste, uporabile za iztrebljenje bau-ditstva in za uničenje rdeče nevarnosti. KONGRES BIZANTOLOGOV V ATENAH. ATENE, 15. okt. Tu je pričel tretji mednarodni kongres bizantologov, na katerem sodeluje krog 300 znanstveni* kov iz vseh dežel. Med njimi je 36 de* legatov iz Jugoslavije, 21 Iz Nemčije, 11 iz Italije, 12 iz Češkoslovaške, 25 iz Rumunije, 8 iz Madžarske, 3 iz Poljske itd' Ob otvoritvi kongresa je bil v atenski katedrali tudi otvorjen novi bizantinski muzej. Kongres bo trajal teden dni. SPOMENIK 1,000.000 PADLIM BRI-TANSKIM VOJAKOM. LONDON. 15, okt. V katedrali v No-yonu (v Franciji) je general Sir George Mac Donogh v prisotnosti tamoS-njih civilnih in vojaškjh oblasti na svečan način odkril spomenik milijonu mrtvih britanskih vojakov, ki so v svetovni vojni padli na francoskih bojiščih. Spomenik je sličen vsem spomenikom, ki jih je izbrala komisija za no-stavljanje spomenikov padlim britanskim vojakom. Enake spomenike bodo postavili tudi v Belgiji in v wes4mto’ sterski grofiji. Kaznjenec pobegnil !z bolnice. Iz moške kaznilnice je bil prepeljan v bolnico Jožef Pajman, 26 let staf, rojen v Studencih, pristojen v Ponikvo ob j. ž., ker je požrl dolgo in debelo Člico in je imel hude bolečine. V kaznilnici je imel odsedeti lS-meseČnp Je* čo, v katpro je bil radi tatvin obsojen šele nedavno od okrožnega sodišča V Celju, nato bi pa bil pridržan Še 3 leta. Fant je pa nocoj iz bolnice pobegnil neznano kam. Ugotovljeno je, da se Je ponoči zglasil še pri nekih sorodnikih, ki so mu dali tudi plašč, ker je dejal, da gre v bolnico. Za enkrat manjka za njim vsaka sled. Očlvidno je požrl žlico samo zato, da je prišel v bolnica odkoder je mogel lažje — v svobodo. Pri boleznih, želodpa, črevesja In presnavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove* grenijce Rrebav- ne organe do rednega delovanja In ia-Ko plajša pot hranilnim snovem, da pr® idejo v kri. Zdravniška strokovnjaška jzvedenja povdar.iajo, da se »fra*l* JosefQYa« voda zlasti koristno izkaže pri .ljudeh, ki se malo gibljejo. »Frap* .Tosefova« grenčica se dobi y vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah, * K otvoritvi gostilniškega gospodinjskega tečaja Bilanca za leto 1930 v pogledu pospeševanja obrtniške in trgovske izobrazbe na ozemlju bivše mariborske oblasti bo ugodnejša, nego je bila za katerokoli pred- ali povojno leto, ne samo po številu, ampak posebno tudi po vsebini prirejenih učnih tečajev. Medtem ko smo se v prejšnjih letih o mejevali skoro brez izjeme le na knji-govodstvene in prikrojevalne učne te čaje in je bilo tudi za te ie težko pri dobiti sredstev, beležimo letos lepo število izobraževalnih akcij v strokah, v katerih takega zanimanja doslej ni bilo opaziti in z udeležbo, na kakršno se bo po mnogih neprijetnih izkušnjah prošlih let treba šele navaditi. V Sloveniii občutimo prav prijetno, kako polagoma vendarle prehaja tudi obrtništvo iz svojega tipičnega, večstoletnega konzervativizma. ki se vznemirja nad vsako spremembo v podedovanem in privajenem stanju in za vsako /poslabšanje eksistenčnih pogojev čaka le na pomoč od zgoraj, k pravilnemu umevanju svoje važne pozicije v ustroju velike državne zgradbe in svoje dolžnosti za aktivno udejstvovanje pri ustvarjanju gospodarskih in kulturnih dobrin, v zavesti, da vsak napredek v državi neposredno a!! posredno koristi tudi njemu. V novi generaciji se vedno bolj in bolj utrjuje preDričanje, da je sicer materijelna pomoč države dragocena, da pa je mnogo večje in trajnejše vrednosti samopomoč, najboljše orožje zoper vse življenjske neprilike pa temeljita strokovna in umstvena izobrazba. Omejevanje števila vajencev, strožji pogoji za vstop v obrtni uk, povečana strogost pri oprostitvah, ustanavljanje in podpiranje obrtnih nadaljevalnih šol, od leta do leta naraščajoče število učnih tečajev za pomočnike in samostojne podjetnike, izpopolnjevanje izobraz be v velikih tu- in inozemskih podjetjih: vse to so vidni znaki nove orientacije mlajšega obrtništva. Le iz take uvidevnosti je niogla nastati zahteva po gostilniških učnih te- čajih. (jos+n, :':3rstvA med obrtmi ne zavzema baš zavidljivega položaja. Kot najprimernejši objekt za davčne obremenitve je bil, odkar obstoja, podvržen najstrožji obratni kontroli. Dokazi govore, da so že pred 350 leti štajerski gostilničarji organizirali večdnevno stavko zaradi previsokih davkov. Grmade pritožb iz zadnjega desetletja niso mogle odvrniti od leta do leta višje davčne obremenitve gostinl-čarstva, katere dostikrat ni mogoče, kakor pri nujnih vsakdanjih življenjskih potrebščinah, prevaliti na kon-zumente. To je treba upoštevati, če hočemo prav oceniti sedanjo akcijo mariborske gostilničarske zadružne zveze, priznano najdelavnejše obrtniške organizacije v državi. Dvomesečni gostilniški gospodinjski tečaj, ki se bo jutri svečano otvoril, je prvi tečaj te vrste v Jugoslaviji, ki je naravno že zbog svoje originalnosti vzbudil splošno pozornost nele med gostilničarstvom, marveč posebno tudi pri oblastvih. Deklice, ki so rnejete v prvi tečaj, bodo imele priliko pod vodstvom prvovrstnih strokovnih učnih moči prisvojiti si bogato znanje v racijonalnem gospodinjstvu, knjigovod stvu, serviranju, kletarstvu, kalkulaciji, živiloznanstvu, ročnih delih, higije-ni. To je pa sicer šele začetek vse hvale vredne akcije: kajti z ozirom na velik interes, ki se je pokazal za ta tečaj, bodo morali slediti drugi enaki in nadaljevalni tečaji in bo sledil posebno tudi še moški gostilniški tečaj. Ne bodo pa tudi zadostovali samo parrnese-čni učni tečaji: tudi za srednjo hotelirsko šolo se zadružna zveza vztrajno in — če se ne motimo — tudi uspešno poteguje. Če se bo delo nadaljevalo v tej smeri, bodo naše gostilne kmalu dobile slo ves, ki bo ne le narodu v ponos, rm-pak bo privabljal v naše divne kraje leto za letom ogromne množine tujcev, kar bo dvignilo materijalno blagostanje gostilničarstva in cele države. Mariborski in dnetini Upokojitev. Z ukazom Nj. Veličanstva je upoko-ien sodnik okrožnega sodišča v Mariboru I 3 g. Janko Guzel. — Uklnjenje avtobusne vožnje. Mestno avtobusno podjetje je radi premalega interesa ukinilo vožnje Glavnega trga v Melje ob 7. zjutraj In ob 13.40 pop. — Kongres slovanskih medicincev se je letos vršil v okviru slovanskega zdravniškega kongresa v Splitu. Za bodoče poslovno leto ima predsedstvo Zveze slovanskih medicincev v rokah češkoslovaška zveza in se bo vršil prihodnji, IV. kongres slovanskih medicin cev, prihodnje leto v Pragi. V Splitu ie bilo tudi sklenjeno, da se ustanovi kolonija Vseslovanske medicinske zveze na Jadranu. — Na ljubljanski univerzi le v tekočem tečaju vpisanih 1528 slušateljev in sicer 1504 redni in 24 izrednih, ter 189 rednih in 6 izrednih sh> šateljic. Po fakultetah je 390 filozofov, 392 pravnikov. 521 tehnikov. 135 teologov in 90 medicincev. — Iz šolske službe. Na moškem učiteljišču v Mariboru je .imenovan za suplenta diplomirani slušatelje višje pedagoške šole v Zagrebu in učitelj mešč. šole v Krškem Alfonz Gorup, na ženskem učiteljišču za suplentko učiteljica meščanske šole na Rakeku In diplomirana slušate-Ijfca višje pedagoške šole Katinka P1-har. — Ljudska univerza v Mariboru. V pondeljek 20 oktobra pričetek ciklusa »Rodbina in otrok« s predavanjem g. univ. prof. dr. Ozvalda iz Ljubljane o pomenu rodbine za duševni razvoj otroka. — Predsedstvo Jugoslovens^ega kemlj skega društva je sprejelo zahvalo od Njeg. Veličanstva za udanostno brzojavko ob priliki ustanovitve društva. — Jugoslovanska književnost. Kot 3.-4. zvezek Prosvetne knjižnice je izdala Prosvetna zveza v Mariboru kratek pregled jugoslovanske književnosti, ki ga je sestavil dr. Fr. Sušnik. Čeprav je knjižica namenjena prosvetnim društvom, vendar bo koristila tudi dijakom meščanskih in nižjih srednjih šol. Obsega 32 strani in velja samo 3 Din. Kdor kupi pet izvodov, plača zanje Ie 10 Din. Naroča se pri Prosvetni zvezi v Mariboru. — Ob štiri prste desne roke! Včeraj popoldne je prišel z desno roko pod cirkularko 43Ietni žagar Franjo Verbošt iz Kamnice. Zobovje mu ie odtrgalo konec vseh štirih prstov der e roke do višine palca, ki je ostal nepoškodovan. Na reševalni postaji so mu nudili prvo pomoč, nakar so ga od-premili v domačo oskrbo. Drobiž s Tezno Občinska seja. Nabavi se pofreono število uličnih tabel in hišnih številk. Direkcija drž. železnic v Ljubljani se naproša, da prične z gradnjo prehoda preko železniškega tira nasproti gostilne Felič. Ker je proračun krajnega šolskega odbora dovršen, bo treba misliti na sestavo občinskega proračuna, v prvi vrsti na kritje novih pod-stavk bodočega proračuna. Društveno delovanje. Prireditev kolesarskega odseka »Perun« v gostilni Felič je izvrstno uspela: istotako je pokazala prvenstvena jesenska tekma dobre rezultate. Prvi je zopet dospel na cilj g. Cotič. — Knjižnica pevskega društva »Zvon« zopet redno posluje vsak torek in petek od 19.—20. ure v šoli. Mladina, posegaj pridno po dobri knjigi! Tudi jubilej. Naš vrli občan, lesotr žec g. Franjo Podlipnik praznuje danes s svojimi delavci jubilej vztrajnosti in dela. Danes prispe namreč iz Koroške po Dravi stoti splav za »Lesno industrijo Drava«, kateri načeljuje on še komaj dobro leto. Veselimo se posebno mi njegovi soobčani, ter mu želimo v njegovem poslovanju največ uspeha. S cvetjem ovenčan splav mu naj zadostuje v priznanje njegovega dela,— F. L.-r. Pekre. Gostilničar in trgovec g. Zorko je podrl svojo hišo poleg šole in zgradi novo, enonadstropno poslopje z lepo dvorano, prav primerno za razne prireditve. V prvem nadstropju so lepo urejene sobe za tujce. — Pevsko društvo »Planinca« dobro uspeva. So sam mladi fantje, ki se zbirajo krog svojega vaditelja in so naštudirali že več pesmi. Le žal, da še nimamo v Pekrah stalnega odra za prosvetne prireditve. — Cesta, ki jo gradi okrajni cestni od bor, je do pekrske meje že gotova. Je zelo solidno zgraiena in primerna za voznike. — Lep dohodek so prinesla našim, kmetom letos jabolka, ki so šla večinoma v inozemstvo. Prilično do bra so obdrodili tudi poljski pridelki. Dijaki in gojenci inž. podoficirske Pie v Mariboru ki so nastopili kadrski rok tekoči mesec, bodo dne 19. t. m. zapriseženi. Ker je prisega zanje svečanost, bodo krneli vsi tega dne prost .izhod v mesto. Dve znameniti dami. ki ste vzbujali posebno pozornost vseh udeležencev lanskega svetovnega med narodnega kongresa društev za varstvo živali od 12. do 16. majnika t:a Dunaju, potujete po Srednji Evropi. Angležinji ste in sicer Nj. Visočanstvo vojvodinja Hamilton in Misš Lind of Hageby. Nedavno ju je sprejel v Rimu ministrski predsednik Mussolini, ki se je dal ob živahnem zanimanju za zr vo varstva živali poučiti o tozadevni inozemski zakonodaji v svrho italijanskega zakona za varstvo živali. Obe odlični dami ste bili v avdijenci tudi pri kralju in papežu. Dne 16. t. m. priredi dunajsko društvo za varstvo živali, ki šteje nič manj kot 18.000 članov in članic, veliko izredno zborovanje. Pre davala bo Miss Lind of Hagebv o »Pokretu varstva živali kot svetovno, kulturnem vprašanju«. Kam se boste napotili omenjeni dve dami. doslej še ni znano. Opozarjamo na obhod obeh nrvoboriteljic za pravice živali širom Evrope naš krožek za angleški in francoski jezik kakor tudi našo ljudsko u-niverzo in prosvetno zvezo. KRZNENE OVRATNIKE za moške suknje iz Seala, Oposuma in Opo-zeta po znatno znižanih cenah, tudi na Obroke, nudi L. ORNIK, KOROŠKA 9 INO : Grafski: Danes sredo zadnjikrat: Zadnja četa Od jutri četrtka dalje: K^blnat Dr. Leri>Fari 150% nemška veseloigra. Dunajski humor. Kot predigra: 1. Pevci mojstri 2. Pustolovine zaljubljene žabe. 3. Predigre za filme: sinji angeli,tango ljubavi, in proces Dreyfus. Union: Samo še do vključno petka. Noetova barka Najlepši in največji tega leta. Tehnično dovršeni 100% zvočni umotvor. — Film neprekosljive vsebine! V predpripravi: Dvoje src v s/4 taktu Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17. 19, 21. uri: ob nedeljah in . praznikih ob 15.. 17.. 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI mariborsko gledališče REPERTOAR: Sreda, 15. oktobra. Zaprto. Četrtek, 16. oktobra ob 20. uri »Škrjatl-čkov gaj«, ab. A. Petek, 17. oktobra ob 20. uri »Juta* prireditev ljudskega odra. 'Sobota, 18. oktobra ob 20. uri »Aleksandra«, ab. C. Kuponi. Iz gledališča. V četrtek. 16. t. m. se bo vršila prva repriza Leharjeve operete »Skrjančkov gaj«. V petek. 17« trn. pa bo vprizoril mariborski ljudski oder dr. Dornikovo igro iz koroške preteklosti »Juta«. V soboto. 18. tm. se bo ponovila lepo uspela moderna Szir-tnajeva opereta »Aleksandra« za •&< C. Za občinstvo, ki med tednorn ne more v gledališče, se bo vprizoril3 v nedeljo divna Leharjeva opereta »škr-jančkov gaj« z začetkom ob 20. uri__ Plesna šola turistiM3 društva „Tr3glav“ v hotelu „Zamorc“ prične danes, dne 15. oktobra. Vaje vsako sredo in soboto« Če žena moža pretepa ... . V baraki v Kraljeviča Marka ulic v Melju stanuje med 6 strankami ud' zakonski par Drašpahar. Po izjav3” drugih strank se vedno med seboj kre‘ gata in pretepata. Tako je bilo tudi sinoči. ko je 45-letna Marija Drašpal^f ob 20. prišla domu in začela nio^3 zmerjati, da vedno pijančuje in K*’ ona pa mora delati. Ko ji ie mož odvr* riil, da hodi z drugimi moškimi, ie r?' grabila kol in moža bila po glavi hrbtu. Poklicani stražnik ju je razloč1 J« Mož pa je stražniku v jezi izpoved3” da mu žena večkrat hodi v gozd K Trem ribnikom, kjer se sestaja s tih°' tapci, prevzema od njih saharin in & potem skupno z drugimi tihotapci P£0' daja na trgu, zlasti ob tržnih dneh. S3' veda je policija.na podlagi teh izP°' vedb uvedla preiskavo. Onemogli starček. Ko se je snoči okrog 17. ure naP01*, po pomoč v socijalno-politični 1,ra. mestnega magistrata, se je tik PfC dokaj neprimernimi, strmimi stopnic3' mi. ki vodijo v ta urad. zgrudil na t neki onemogli starček. Prepeljan je p z rešilnim avtom v bolnico. Ugotovim se je, da gre v tem slučaju za Tomaža, pristojnega v Maribor, st nujočega v Grajski ul. št. 2. —• Javna zahvala. , ». Udruženje vojnih invalidov v M ^ boru izreka tem potom vsem. ki se udeležili invalidske tombole v . deljo dne 12. oktobra, najsrčnejšo z valo. Zahvaljuje še tudi vsem P° nikom, trgovcem in obrtnikom za darjehe dobitke, zlasti vsem doDL. kom za podpore v denarju po P° Velika kavarna. , vnn! Danes, sreda: kabaret ~~P večer Akordeon virtuozov. 3 A‘ ie Jutri, Četrtek, nov spored v rai Danse. Starost naSe zemlje kedaj se je pojavil prvi člo vek in njegove najstarejše IZKOPINE. Kakor dele zgodovinarji zgodovino človeškega rodu v razne periode, tako so razdelili tudi geologi, ki proučujejo zgodovino naše zemlje od njenega postanka do dandanes, v šest Klavnih epoh. Najstarejša je prekooceanska, to je doba, ko je zemlja še krogla krog solnca kot žareča masa in °e ni bilo na njej nobenih znakov živ-'lenja, dočim je današnja doba človeška doba ter se deli v predpotop-n° in popotopno formacijo. . Kakor morejo arheologi po starih izkopinah približno presoditi, kedaj je bila napravljena kaka grobnica ali steber in kip, ravnotako presoja tudi Reoiog starost kamenja po okameni-n*h poginulih živali in nam more na Podlagi tega vsaj približno raztolmačiti. kakšne razmere so vladale na Paši zemlji v dobi. ko so živele doti-ene živali. Vendar je na vprašanje, koliko let je preteklo, odkar se je pojavil na zemlji prvi človek, zelo težko odgovoriti, ker nas od te epohe ne ločijo morda tisoči temveč mMijoni let. Geologija nam more približno na-značiti starost mlajših formacij, v katerih so jasno utisnjeni sledovi življenja, nikakor pa ne more precizno odgovoriti. koliko časa je preteklo od tedaj, ko se je zemlja vrtela v vse-niirju kot žareča krogla. Mnogi geologi so se trudili, da odgovore na to težko vprašanje na razne načine ter ^0 se posluževali pri reševanju tega težkega problema najrazličnejših metod. Nekateri so prišii do sklepa, da je naša zemlja stara 100 milijonov let, drugi 600 in celo tisoč milijonov. Vse pa je seveda samo ugibanje. Koliko let pa je preteklo, odkar se je pojavil prvi človek? Tudi v tem pogledu se učenjaki ne strinjajo. Pojavljajo se vprašanja, ali so kosti, ki so jih našli v Nemčiji in na Javi, res sledovi pravega človeka? Človek se je najbrže pojavii že v kenozojski dobi in sicer v tercijarni formaciji. Pozneje so nastale na zemlji velike izpre-membe in sledil je vesoljni potop. Ni izklučeno, da je tedaj propadla tudi tajinstvena Atlantida. Neki ameriški učenjak je izračunal, da so ostanki človeških kosti, ki so jih našli pri Heidelbergu v Nemčiji, stari približno 350.000 let. Ali pa ni morda človek živei še prej. čeprav mi ne najdemo nobenih njegovih sledov? Tudi v :;a-ši državi so bili najdeni sledovi človeka iz diluvijalne formacije in sicer pri Krapini. Odkril jih je zagrebški vseučiliški profesor dr. Gorianovič-Kramberger. Razen človeških kosti so našli tamkaj tudi kosti mamuta, nosoroga in jamskega medveda. Vse te živali so poginile, ko je nastopila v Evropi ledena doba. Morda pa se človeku končno vendarle posreči rešiti tudi to vprašame. kakor je že razvozljai in odkril mnoge tajnosti v prirodi. Clouerk 5 6o tovarnami in 60.000 čelauci jp Je Ivar Kreuger, »kralj vžigalic«. Stanuje v osamljeni hiši v glavnem toestu Švedske in načeluje najmočnejšemu trustu vžigalic, kojega proizvodi preplavljalo pet kontinentov. Izhaja iz stare švedske rodbine, ki se že »kozi več generacij bavi s proizvodnjo vžigalic. Postal je gradbeni inže-njer, je potoval silno mnogo po svetu in delal kot inženjer v raznih podjetjih Severne Amerike. Meksike. An-glije, južne Afrike. Kanade, Indije itd. Po povratku v Stockholm je najprej znatno razširil svoje podjetje, nato pa ustvaril vžigallčni trust, s katerim je zavladal po vsem svetu. Samo enega nasprotnika ni mogel potolči: Rusije. Zato pa je ob mejah evropske Rusije Postavil celo verigo državno zaščitenih monopolov: Finska. Estonska. Litva, Lotiška. Poljska. Po težki borbi z rusko konkurenco je izvedel monopol tudi v Nemčiji. Pod niecrovo upravo stoji danes 60 vžigaličnih tovarn Po vsem svetu s 60.000 delavci. Kreu-Kcrjev trust je gospodarsko-politična sila prvega reda. On daje posojila državam, ki mu prepuste monopol na Proizvodnjo in prodajo svojih vžigalic. Tako je Kreugerjeva oblast obvladala vso zemlio. Kreuger je danes naivečji imperiialist sveta. Humor Inozemstua Za časa razsajanja kolere je nekdo vprašal slavnega francoskega držav-nika Clemenceaua: »Ali ste ukrenili Vse potrebno proti epidemiji?« »Gotovo.« »Kaj pa ste napravili?« »Opozoril sem vse svoje prijatelje, naj pri sestavljanju svojih oporok ne Pozabijo name.« * t V nekem mestecu v Ameriki je umi-rnl neki rodbinski oče. Zena in otroci so bili zbrani okrog njega. Zdrav-nik se je obrnil h gospej in ji ie zašepetal: »Mislim, da bo vaš mož živel največ še 3 dni.« Nato se je bolnik v Postelji okrenil in zaklical: »Go-sPod doktor, staviva, da bom v 24 Urah mrtev!« • • , Slavni, nedavno umrli karakterni j Vnik Lon Chanev. je nekoč o priliki jzkušnje v ateljeju izginil brez sledu. *;reiskali so ves atelje od vseh stra-a zaman. Neki statist, ki se je posebno marljivo udejstvoval pri iska nju, si je otrl pot s čela in ves izčrpan odložil periko. In glej, bil je to Lon Chanev sam, ki se je potem od srca nasmejal. Tri dni so po Hoily-woodu govorili samo o tem njegovem najnovejšem dovtipu. Zapuščina lije Rjepina Otvoritev oporoke slavnega ruskega slikarja Rjepina, ki ie umrl pred kratkim na Finskem, je izzvala po vsej Rusiji in na Finskem pravo senzacijo. V sovjetskih krogih so prvotno upali, da bo Rjepin velik del svojih slik, posebno, v kolikor so zgodovinskega pomena, zapustil sovjetski državi. Toda Rjepin ni nikdar prikrival svojega orotiboljševiškega mišljenja in se to jasno vidi tudi iz njegove oporoke. Svoje slike, zbirke in druge dragocenosti ie namreč zapustil svojim sorodnikom iti finski državi, sovjetski Rusiji pa niti najmanjše stvari. Sovieti so zato sklicali zborovanja. na katerih označujejo to oporoko kot odredbo blaznega človeka in skušajo dokazati, da Rjepin ni bil več pri zdravi pameti, ko je sestavljal oporoko. Starorimska mučeniška cesta izkopana Pri izkopavanjih ob reki Tiberi, v bližini mostu Viktorja Emanuela, so odkrili del starorimske ceste, ki predstavlja po mnenju strokovnjakov Vio Cornelio. Je to ona znamenita in zloglasna cesta, po kateri so za Časa preganjanja kristjanov po Neronu gonili navdušene pristaše nove vere. nakar so jih na vrtovih cesarice Agripi ne pomorili. V srednjem veku je zato dobila ta ulica ime Carraria Martv rum (cesta mučenikov). Srednjeveške razvaline, ki se še nahajajo na obeh straneh ceste, so nov dokaz, da gre res za starodavno mučeniško ce sto. Ko so pozneje podrli Neronov most. so opustili tudi cesto, ki je zgubila svoi nomen, ker je vodila samo k obali Tibere. Ateistično vseučilišče v Lenjingradu. Moskovska »Pravda« javlja, da je v Lenjingradu ustanovljeno ateistično vseučilišče, ki Ima mesta za 600 slušateljev z dveletnim tečajem. Vseučilišče ima fakulteto za pobijanje katoliške, muslimanske in budistične vere. 1 Šport Medklubski odbor LNP — službeno. V nedeljo se vrše sledeče tekme: ob 10. dopoldne prvenstvena tekma SK Železničar :SK Svoboda na igrišču Železničarja; ob 13.25 prvenstvena tekma rezerv 1SSK Maribor :SK Ra-pid in ob 15. uri prvenstvena tekma I. moštev ISSK Maribor :SK Rapid vse na igrišču Maribora. Službujočim odbornikom se delegira za dopoldne g. Ilovar, za popoldne pa gg. Jančič. Vidovič, Koren in Fischer. Kluba SSK Maribor in SK Rapid morata postaviti po štiri starejše reditelje, ki se imajo javiti točno ob 13. uri služb, odborniku. Kapetan MO se naproša, da predloži do prihodnje seje sestavo dven timov za izborno tekmo proti reprezentanci Gradca. Pozivata se bivši predsednik in tajnik MO LNP gg. Nerat iti Koren, da v treh dneh izročita celokupen arhiv medklubskega odbora LNP tajniku g. Fischerju. — Tajnik. SK Železničar. Današnja odborova seja se ne vrši. Tajnik. Mariborski zimsko-sportni podsavez, službeno. Kot samostojne predloge za občni zbor, ki se bo vršil dne 25. oktobra, predlaga podsavez članom v razmo-trivanje: a) Ureditev zimskih markacij (ustanovitev posebnega Jtrkacij-skega odseka), b) Glavna /upščina JZSS se naj vrši vsako leto do konca aprila, da se poveča interes, c) Ureditev verifikacij na ta način, da se verificirajo samo oni športniki, ki se aktivno udejstvujejo v zimskem športu, a vsaka izvršena verfikacija izgubi veljavo po dveh letih. Blagajniški izkaz je bil dostavljen klubom pismeno. Ves dolg se mora poravnati do 24. oktobra, sicer se izgubi glasovalna pravica na občnem zboru. V dnevni red občnega zbora, ki bo 25. oktobra ob 21. uri, se naj vstavi še kot dodatna točka dnevnega reda: Sprejem novih podsaveznih pravil. — Tajnik. Zbor nogometnih sodnikov, službeno. Z ozirom na sklep u. o. ZNS od 12. sept. je u. o. sekcije primoran povišati takse, ki jih sav. sodniki pošiljajo sekciji in sicer: za I. razredne tekme na Din .25, za II. razredne, tekme pcyje-želskih klubov in za tekme rez. moštev na Din 15 U. o. ZNS sporoča z dopisom z dne 25. septembra, da klubi ne marajo za prvenstvene tekme inozemskih sodnikov in da jih ZNS ne bo več dovoljeval. Sokotofno Odborova sela Sokolskega društva Maribor matica se vrši jutri 16. t. m. ob 20. v društven! sobi. Dnevni red: Silvestrovo — Tajnik. Novi zvočni podmorski film, Ulm iz džungle in drugi. Kalifornski fotograf Artur C. Plllsbu-ry iz Berkelejra bo izdelal prvi prirodo* pisni barvni podmorski film. Skupno z ženo bo odpotoval na tropski otok Suva (otočje Fidži), kjer bo fotografiral velike ribe v globočinah 5 do 20 metrov. Obem zakoncem gre predvsem za to, da bosta mogla snemati pestrobarvne tropske ribe tik pod površino. Ti filmi bodo nedvomno pomenili znatno oboga-tenie prirodnih ved. Z druge strani pa prihaja vest o znamenitih ameriških lovcih, zakoncih Johnson, ki se odpravljata zopet v Afriko, da fotografirata življenje v džungli naravno, v barvah in zvočno, ter vse šege in običaje ter narečje afriških narodov. Tudi v Avstraliji se pripravlja posebna ekspedicija v južne polarne kraje za izdelanje zvočnih filmov. V bližnjih dneh pa se poda tudi zopet stara ladja raziskovalca kap. Scotta »Discovery« z ekspedicijo sira Douglasa Marasona, ki je obenem kinooperater, v kraje večnega ledu, kjer bo izdelan nov zvočni film iz Antarktika. Ekspedicija bo ostala in delala tam prilično leto dni. Posadka ladje je sestavljena večinoma iz Avstralcev. Mascagni in varšavski kinematograf, Te dni sc je vršila v Varšavi zanimiva pravda. Poob.aščenec italijanskega komponista Mascagnija je tožil lastnike kina »Splendid« v Varšavi, ker so brez pravnega dovoljenja igrali zvočni film, v katerem so uporabljeni motivi iz MascagTjevo opore »Ca-valleria rustic.ana«. Scu^č? je soozn".-lo lastnike kinematografa krivim in jin obsod jo na globo UOG zlotih. Odkrit. Sodnik: Toženec. vprašam vas zakaj ste ukradli to listnico? Obtoženec: Prosim, slavno sodišče, ker sem mislil, da bom v nje* kaj našel... Dobro pogodil. Ona (pred iz.ožbo); Dragi možl-ček. kaj misliš, kateri klobuk je najlepši ? O n: Hm — hm, meni se zdi, da ta ki ga imaš na glavi. Tajna mrkega dola (The Boscombe Valley Mvsterv.) Angleški napisal A. Conan Doyle. Poslovenil K. Savec. Nekega dne sva baš sedla z ženo k zajtrku, ko mj prinese dekla brzo-jav. Bil je od Sherlocka Holmesa in se je glasil: »Ali mi morete žrtvovati nekoliko dni? Pravkar so me brzojavno pozvali v zapadnl del naše države: ere za žaloigro v Mrkem dolu. Veselilo bi me. ko bi se mi pridružili. Zrak je bajen, krajina čarobna. Odpotujte Iz Paddingtona ob 11. uri 15 minut!« »No. dragec?« mi je dejala žena in me zvedavo pogledala. »Ali pojdeš?« »Res ne vem, kaj bi naj storil. Precej bolnikov imam. veš?« »Oh. Anstrijther tl opravi vse. Malo si bled v zadnjem času. Mislim, da ti bo sprememba prijala: saj vem. kako te zanimajo opravki Sherlocka Holmesa!« »Nehvaležen bi bil. da se zanje ne zanimam. Ali si pozabila, kai mi je tak slučaj natopil?« sem ji odgovoril. »A če nhfslim iti. se moram takoi odločiti in zložiti svoje stvari, ker mi Dreostaia le še pol urice.« Izkustvo, ki sem si ga stekel v afganistanskih vojnih šotorih, me je naučilo, kako se je treba n a H o in točno pripraviti za pot. Zložil sem v kovčeg le nainotrebnei*e stvari, tako da sem *f*d*l S* pred na/naženim časom v kočiii. ki je oddrdrala z mano proti p^ddin?tVvdla*ču in v tesni nlatneni (VnfcT še tan^a in višia »Kako ste Mnheznivf, Wat*on. da Me nn^li.« me ie pozdravil, »človeku le odla'ko se pa tudi primeri, da rabtimo na druga '•■dločilna dejstva, ''} niso'bila“ nrav nič jasna gospoda Lestradeu. Predobro me poznate, za’ to ne bodete mislili, da se repenčim, če rečem, da potrdim ali pobiiem nje* goyo mnenje s sredstvi ki iih še pol* miti ne more. n>’kar da bi iih uporabljal- Vzemimo kar nrvi primer: metil ie čisto jasno, da je v Va5i spalnici okno na desni • strani, in vendar s? vnra?am. a,li bo gosnod, Testrade oP&' zil tako samo po sebi umevno stvar** »Kako za Boga !« (Nadalievanie sledi) ElektroinŠtalaclJe, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka mpntažna popravila, piv pravila motorjev najceneje izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga. mptoriev po konkurenčni ceni. XII Vinotoč Murags KožakT 2918 Velika zaloga kuhinjska posode. Hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. — Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Herkules«, la aluminijeva litoželezna In posteklena posoda. — Nadalje mline za meso, orehe, kavo, mak in poper. — Tehtnice za kuhinjo in mero-preizkusne za trgovce z utfiži. Ribeže ravne, okrogle, polokrogle in oglate. Lopatice za oglje, pepel in smeti. Sita. deske za testo in valjarje.—Likalnike. — Razne oblike za vsakovrstno peci* vo. — Kutije za špecerijo in dišave. — Kotličke in šibe za sneg. — Solnike, kangle za mleko, cedila za juho, čaj, testo in salato. — Vedfice, umivalnike in vrjSe, Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. — Samovare *Pbobu§« in druge vrste. — Škafe o* krogle in ovalne. — Lonce za kuhanje perila in perilnice. — Jedilno orodje in žlice vseh vrst. — Jedilne servise iz porcelana raznih izpeljav. — Kuhinjske garniture iz kamenine in porcelana. — Krožnike Iz porcelana ln kamenine. — Umivalne garniture in vse vrste steklene robe ter pietene košare in cekarje. Obče znana speci-jalna trgovina s kuhinjsko posodo A. Vicel se nahaja sedaj samo v Gosposki ulici št. 5. XXX Popravila damskih klobukov Iz klobučevine in Žameta izvršuje ceneno ln hitro A. Hobacher, Maribor, Aleksandrova c. U. 2737 Leno onremHeno sobo zračno, solnčno. oddam takoj. Trža- ška cesta št. 44. Trafika. 2949 Goizerce, nepremočljive ima najceneje v zalogi Brzopotplata. Tattenbachova ul št. 14 XXXVII Pletiljo jn vajenko sprejme v stalno službo ' Javornik Vojašniška 2. Maribor. 2955 Opremljeno sobo s prostim vhodom in električno taz-svetljavo v pritličju takoj od Jam. Cvetlična ulica 23. 2950 Posestvo, travniki, gozd, stanovanjska hiša, žaga in mlin z inventarjem Din 300.000. Hiša blizu mariborskega kolodvora z velikimi delavnicami poceni na prodaj Posredovalnica »Rapid«. Gosposka ul. 28._ _ 2951 Gospoda sprejmem kot sostanovalca in v vso oskrbo. Tattenbachova ulica 20. pritličje levo. _____________ 2952 Avto Fiat 507 na proda). Naslov v upravi »Večerni« nfra«. 2953 Tri odnosno dvosobno suho, solnčno stanovanje z kuhinjo in vsemi pritiklinami v hiši štev. 10? ria Koroški cesti takoj oddam boljši mirni stranki. Vprašati v trgovini Sikošek v isti hiši. 2954 Razglednice iz Maribora 180 umetniških posnetkov v lastni izdaji, papirnica Novak, Gosposka ul. 9. Tudi za preprodajalce. XXXV Drva suha mešana, dostavljena na dom seženj (kfafter) Din 400. Kupljena na licu mesta Din 300. Vprašati Meljska cesta 64. ___________________________________ 2958 Gramofone nooravl?a verižno le mehanična delavnica JUSTIN GUSTINČIČ. Maribor. Tattenbachova ulica 14. Istotam velika izbira najboljših gramofonov znamke »Columbia« in gramofonskih plošč. 602 Pletiljo sprejmem na deželo. Vprašali Stri* tar jeva ul. 18. 2948 Prodam tri moške zimske suknje. dve dolgi in eno kratko. Vprašati Sodna ulica 14 II, vrata 8. 2939 Milinih Angleško In češko sukno sukra za olašee praln< bailun U dener baižun baihente kakor tudi vsakovrstno manufakturno blago kupite najceneje pri XXXIV, Maribor, Gosposka ul. 5 V četrtek, dne 16. oktobra 1930 ob pol 16. se vrši pri okrajnem sodišču v Mariboru, soba Št. 11. dražba enodružinske hiše v Ketejevi ulici, ta-kozvane hiše »Dom ubogih«. Vabimo interesente, da $e udeležijo dražbe in ne zamudijo ugodno priliko_____________2901_ Gospodinje pozor! Ribe Iz Adrlje, Severnega ln Vzhodnega morja, Donave, sulci, ščuke, žive krape Itd., dobite od petka dnevno v delikatesni trgovini, kakor tudi pri ribji stojnici (pred kavarno Tement) Glavni trg. Nudimo samo kvalitetno blago! Istotam prodajamo tudi divjačino od Slav. lovskega društva podr. Maribor ter razno perutnino. Sprejemamo tudi naročila. Ei. U H E, E H Trgovina delikates, rib, divlačine ln perutnine, Maribor, Glavni trg 14. Nudimo kot dobro priliko , nakupa! MeSano naravno diobno perje k« Din 18*“* Pisano kurje drobno, novo peije kg Din 25*-“ Rumeno kuri? diobno _ novo peije kg Din 3j **. Puijeno par. mešano, ^ novo perje kg Din 40 čisto belo kurje eQ< . diobno p*rje kg Din 58' Puijeno gosje perje, puh i- >• Peijeje v vrečicah po */j l in 2 kg* Odjemalcem zunaj Zagrebi P®" šiljamo na zahtevo od vsake vis brezplačne vzorce Naj it teva, kdor ga na* novi zimski katalog. » n) dobi'« na iQ8 velik'h sIr,n _ pbsdl no izbiro predmetov t tictju h za Vas in Vašo 1 ' ■ Trgovska in odpumn# ^ 9 Ka»tner&Ohler Zagreb IHca §!» 4 Izdal« Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja la urednik; PRAN BROZOVIČ v Mariboru, Tiska Mariborska tiskarna d. d. predstavnik STANKO PUlGU v Mariboru