110. številka. Ljubljana, v torek 14. maja 1901 XXXIV. leto. izhaja vsak dan zvečer, isimal nedelje m praznike, ter velja po p o it I prejeman za avstro-ograka dežele za vse leto 9B K, za poi leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, aa Jeden mesec 2 K 30 h Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, sa pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, aa Jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom radona se za vse leto 2 K. — Za tujo dežele toliko ved, kolikor anala poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoftujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila pladnje se od stinstopne pethVvrate po 12 n, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b le se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali vedkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trga Bt. 12. Upravnlitvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v oredniitvo je iz Vegove ulice St. 2, vbod v upravniStvo pa a Kongresnega trga Bt. 12. „Slovenski Narod" telefon ftt 34. — .Narodna Tiskarna" telefon st. 85. Pomoč naprednjakom na Goriškem!! Naša narodno - napredna stranka na Kranjskem je dobila izborno in občudovanja vredno sobojevnico na Goriškem. Kdo bi bil mogel le slutiti, da se v tej deželi izbojuje v tako kratkem času tolik preobrat! — Še v prvi polovici 1. 1899. je naglašal »Slov. Narod« z vso odločnostjo, da dežela Goriška jadra z velikansko naglico v pristanišče čistega klerikalizma. Prav »Slov. Narod« pa je pospešil preobrat na Goriškem. Meseca aprila 1899. je razkol počil in v juliju vzcvetel do nepremostljivega prepada, ko je ustanovil dr. Anton vitez Gredolčič svojo tiskarno in svoj list »Gorico«, ki se je tesno zvezala z ultramontanskim »Primorskim Listom«, okoli katerega je bila zbrana vsa najnestrpnejša duhovščina Mahničevega in Pavlic evega kalibra. — Proti tej sili je ostala v javnosti samo »Soča« s »Primorcem«. Stranka, ki je hitro naraščala v odpor proti črnim brez-domovincem, se je imenovala skoro jedno celo leto le — »So čin a« stranka. Ali že kot taka je vrgla 29. januvarja 1900. ob dopolnilni volitvi v državni zbor grofa Coroninija s 133 glasovi proti 120. — Dne 8. marca 1900. pa je bil v Gorici veličastni zaupni shod iz cele dežele, na katerem se je proglasil program narodno-napredne stranke. S tem činom je doživela napredna misel novo dobo na Goriškem. Mi na Kranjskem, ki poznamo že dolgo ljuto borbo s klerikalnim aparatom, smo z občudovanjem gledali uspehe goriških na-prednjakov. Neovrgljiv fakt je — in s tem morajo računiti vsi merodajni faktorji — da letos ob državnozborski volitvi j e zmagala narodno-napredna stranka na Goriškem na celi črti. — v peti kuriji je dobil napredni kandidat dr. Henrik Turna 17 slovenskih gasov večine, a dr. Gredolčič si je izprosil 22 klerikalnih in vladnih 'iz Kormina) glasov v Furlaniji, da je bil izvoljen z večino 5 glasov. Ako bi bila napredna stranka zmagala le še v eni občini s 3 volilci, bi bil izvoljen dr. Tuma vkljub tej slovensko-laško-vladni koaliciji! V četrti kuriji pa je bil izvoljen napredni kandidat g. Oskar Gabršček. — Narodno - napredna stranka je s tem zmagala klerikalce na celi črti. Tega uspeha smo se odkrito veselili tudi na Kranjskem, kajti napredna zmaga na Goriškem pomenja zmago tudi za nas! Ako narodno-napredna stranka enkrat popolnoma obvlada položaj na Goriškem, da bo nepremagljiva, tedaj bo to nepreračunljive-ga pomena tudi za daljši razvoj napredne misli v vsej soseščini, posebno pa pri nas na Kranjskem. Zategadelj morajo vsi na-prednjaki tudi pri nas podpirati po svoji moči, po morebitnih osebnih zvezah itd. — stremljenja narodno-napredne stranke na Goriškem. Njihova zmaga — naša zmaga! Ne pozabimo tega ! Slovenci nismo še imeli pokrajinskega lista, ki bi tako vstrajno, dosledno in pogumno pobijal črno inter-nacijonalo kakor delata to »S o č a« in »Primore c«. In mi vidimo ves oni strašni klerikalni aparat, ki skuša uničiti ta dva bojevnika za osvobojo naroda iz jarma ultramontanskih inkvizitorjev. Izpred oltarja, s prižnice in spovednice se jima napoveduje boj po vseh cerkvah. — Resnico pa povemo, da se skoro čudimo, da goriški rodoljubi niso obnemogli nasproti toliki besnosti črne garde. Mi dobro vemo, koliko žrtev stane izdajanje takih dveh listov kakor sta »Soča« in »Primorec«, vemo tudi, da najbrže ni na celem Goriškem ne enega moža, ki bi kaj žrtvoval v ta namen, — ako je na list naročen, če tudi naročnino dolžan ostaja, smatra mnogokdo za zaslugo, — zato nam kar imponuje dejstvo, da gresta »Soča« in »Primorec« tako pogumno dalje po nacrtani poti. Vsaka stranka brez dobrih glasil je mrtva, nima bodočnosti; narodno-napredna stranka na Goriškem pa si ne more želeti boljših bojevnikov v javnosti nego sta »S.« in »P.« Zato le želimo, da ta dva lista vstrajata v trdem boju ter premagata vso ono črno zaroto, ki se danes kot en mož bojuje proti njima. — Pristaši narodno-napredne stranke na Kranjskem (kjer to ni mogoče še na druge načine !) pa lahko sežejo pod rame vrlim sobojevnikom na Goriškem vsaj s tem, da podpirajo imenovani glasili na Goriškem. Kavarne, gostilne, društva, kamor zahajajo naši pristaši, morajo imeti tudi »Sočo« ali vsaj »Primorca«. Poznanje trdega ali uspešnega boja napredne misli na Goriškem se s tem razširi po vsem Kranjskem — in iz tega se lahko tudi mi marsikaj učimo. Ob enem pa pospešimo popolno zmago najprej na Goriškem, ki je — kakor smo rekli — tudi zmaga naše stranke na Kranjskem! To smo hoteli danes povedati in priporočiti, ker se nas je opozorilo, kako malo je znan po Kranjskem boj goriških somišljenikov — in kako malo podpore imata »S.« in »P.« ravno od nas s Kranjskega. Oči naprednjakov naših naj bodo obrnjene proti Goriški, kjer se nam obeta najpoprej popolna zmaga! V LJubljani, 14 maja. K položaju v parlamentu. V včerajšnji seji zbornice se je izročil proračunski provizorij brez prvega čitanja proračunskemu odseku, da ga pripravi za drugo čitanje. S tem okrajšanim postopanjem so morali biti zadovoljne vse stranke na desni in na levi, kajti vgovor enega samega poslanca bi bil onemogočil to naglo postopanje. Specialna debata o zakonu glede žganjarine se je včeraj dovršila. Danes sta govorila generalna govornika ter se je na to zakon sprejel. Danes se snide pododsek vodocestnega odseka k prvemu meritornemu posvetovanju. Po sklepu načelnikov klubov pride sedaj najprej na vrsto investicijski zakon, zatem pa predelani zakon glede vodnih cest, glede lokalnih železnic in proračunskega provizorija drugo čitanje. V mlado-čeških krogih goje nado, da bode drž. zbor tekom junija opravil vso svojo nalogo. Francoski kongregacijskl zakon. Francoski parlament je sprejel bistveno neizpremenjeni zakonski načrt glede duhovniških kongregacij, ta teden pa se loti obravnavanja tega zakona tudi senat. Pariški opozicionalni listi trdijo, da se je ministrski predsednik \Valdeck Russeau pogajal z Vatikanom radi ublažitve nekaterih ostrih določeb. V odločilnih francoskih krogih pa zatrjujejo, da bo senat sprejel zakon neizpremenjen, in da bo odklonil tudi amendement Chopiteaua, ki se tiče razdelitve premoženja razpuščenih kongregacij ter odobril član 16. v prvi stilizaciji vlade. Ta član določa, da zapade premoženje razpuščenih kongregacij državi s tem pristavkom, da morejo darovatelji ali dediči uveljaviti svojo opravičenost do premoženja. O kakih izpremem-bah Vv'aldeck-Rousseauovega zakona torej ni govora, kar pomeni za francoski kleri-kalizem najhujši udarec. Vojna v Južni Afriki. Iz Pretorije poročajo »Standardu«, da imajo Buri še okoli 16.500 mož. Ti so razdeljeni v močne oddelke ter so zlasti v trikotu, ki tvori vshodni del Transvaala, jako močni. Buri imajo — pravi brzojavka — še nekaj (?) topov in streljiva. List »Daily Mail« pa je dobil iz Pretorije poročilo, da je Dewet zopet začel s svojimi operacijami, prekoračil reko Vaal ter udri v Transvaal z nad 2000 možmi. Angleški listi pogrevajo radi nedostatka novih poročil stare vesti ter skušajo brez-upnost angleškega naroda potolažiti z ničevnimi novicami, ki nimajo za vojno nikakega pomena. A tudi Buri so polni upanja, da končno vender le zmagajo. V Kriigerjevi okolici se zatrjuje, da je Burom zmaga zagotovljena. Botha, Dewet in Delarev so prosti ter operirajo po terenu, ki ga Angleži niso zasedli, in celo v Kaplandiji nastopajo Buri jako predrzno. Promet je ponoči docela ustavljen, a tudi podnevi vozijo redki vlaki. Zanimiva je vest, da postane Cecil Rhodes premier-minister v Kaplandiji, sloviti dr. Jameson pa kolonialni minister v novem kabinetu. Taka rekonstrukcija vlade v Kaplandij Sp< lomen — cvieoe iz hrvatskih i slovenskih dubrava. (Izdala „Matica Hrvatska" 1900, Zagreb.) (Konec.) Lepa pesniška doneska sta poslala tudi Engelbert Gangl in Fran Neu-bauer. Marljivi in ljubeznivi pisatelj Janko Barle se zataplja v one presrečne mladostne dni, katere je preživel ,ob Kolpi" in v duhu gleda one srečne čase, ko si bodo Slovenci in Hrvatje sezidali čez Kolpo kulturni most, katerega ne bo mogla podreti nobena sila na svetu, in ko bo v zraku gostolel veseli škrjanec najlepšo pesen o bratski slogi in jedinstva. V „poštenjaku" nam slika gospod profesor R. PeraSek, kako gine v Bosni s prodirajočo evropsko kulturo tudi staro poštenje med BoSnjaki in nam za vzor — poštenjaka imenuje Torka, kajti .poštenje je najmarkantnejSa poteza v turškem zna Čaja". Lanskega leta umrli profesor urednik dr. Fran Lampe nam opisuje .verstvo in narodne Sege — slasti Sloven- cev", kazeč nam v mirno pisani razpra vici, kako je pri vseh narodih in tudi pri nas Slovencih delovalo verstvo na verske obrede, na Sege in navade narodove. Josip Lavtižar, župnik v Radečab, je pisal prejšnje čase veliko o glasbi; zdaj nam rad in zanimivo popisuje svoje spo mine s potovanj ali pa nam navdaSen popisuje krasoto naSih krasnih planin. V nagem zbornika je lepo opisal .Izvir Save-Dolinke". Vodi nas kraj gorskih velikanov Jalovca, Struge, Ponce, Mojstrovke, Velikega Slemena in Ciprnika do visočine 1203 m, pravdo izvira Save, ki iz bistrega gorskega potoka postaje mogočna reka, zbira potoke in rečice, a nje sila v slogi raste. Zato Bnam bodi ona vzornik in učitelj", kajti av bratski slogi združeni bodemo veliki, močni, a ta naša moč bode nam oznanjevalka bolje bodočnosti!" Tako govori poSten duhovnik in resničen rodoljub, katerega naS bratomorni boj peče v srce. Tiho, brez hruSča, a zato tem uspešneje delujoči trnovski župnik Ivan Vrhovnik je opisal .Slovenskemu slovstvu mecene". Hud vihar je za besnel ob nalaga reformatorja Primoža Trubarja in njega sotrudnike, in teSko bi bila slovenska knjiga zagledala beli dan, da niso ti po gamni in vstrajni boritelji dobili moralne in gmotne opore pri možeh, kateri so jim omogočili, da so mogli na svoji poti vstrajati. Največji in do skrajnosti požrtvovalni podpornik Trabarjev in tovariSev je bil ba ron Ivan Ungnad. Iz ohranjenih njegovih računov se razvidi, da se je »med 1. 1561. do 1564. natisnilo v Urachu na njegov račun do 25 300 knjižnih izvodov". Podpiral je rasun Trubarja Se M. Popoviča, I. Male-Sevoa, nadSkofa Vergerija, St. Consula, A. Dalmatina in druge Jugoslovane. Protireformacija je po Ungnadovi smrti to bujno književno življenje seveda docela zamorila in »v slovenski književnosti je nastala pusta doba". Prepričani smo, da bi rajni prof. J. Marn zopet protestiral, ko bi prebral gorenji stavek, kakor je protestiral svoj čas proti prof Wiesthalerju, piSočemu oceno o XXII. Jezičnikovem letniku, tako da mu je moral Sele s posebno broSoro dokazati, .kdo je mojster in kdo skaza". Potem nam omenja g. pisatelj mecena grofa L A. Goessa, poglavarja koroške de tele in neprecenljivega podpornika vseh naših kulturnih letenj, barona Žigo Zoisa, ki je vse »svoje dušne in denarne zaklade obračal v prid svojemu naroda, in kateri je bil velik zaščitnik našim sfovstvenikom, kakor Kopitarju, Vodnika, Japlja, Ravnikarja i. dr. Kot meceni in podpiratelji slovenske knjige se omenjajo nadalje: Skof Matej Ravnikar, Andrej Smole, Matija Ahacelj, Anton Janežič, nepozabni Skof Slomšek, Štefan Ko-čevar, Božidar Rnič, veledoSni knezoSkof Aaton Alojzij Wo!f, med njimi mnogi zasebniki in prihaja končno do djakovskega biskapa, ki je ob vsaki priliki dejanjski pokazal, kako mu je pri srca kulturni razvoj Slovencev. NaS vedno lepše se razvijajoči pisatelj Josip Kostanjeveo nam opisuje sodnega svetnika Rasnika, ki po dolgih letih obišče zopet domače selo. Pot ga vodi na veliko soboto v cerkev in odtod na očetov grob. Odhajajoč s pokopališča se zatopi v pretekle dni. Bil je abiturijent in določen, da poja novo mašo. Tudi sam je čutil za to poklic. Kot velik prijatelj prirode, je večkrat pohajal v gozd, in na mehkem mahu ležeč, je presanjal v njem are in ure. Nekoč pa ga iz teh sanj prebudi šepet Ozre se in pred seboj zagleda krasno deklico. Bila je njegova mladostna tovari sica, Marija Mol- bi bila drzno izzivanje. V Londonu dvomijo, da bi bila ta vest kakorkoli utemeljena, češ da položaj »še ni zrel« za kaj takega. Rhodes in Jameson kot gospoda Južne Afrike! Hujšega udarca pač ni možno prizadeti Đurom. Ako bi se kaj takega res namerjalo, potem bi se Buri aedvomno borili do zadnjega diha, predno se udado svojima najhujšima sovražnikoma. Vest je docela neverjetna in nikakor ni misliti, da bi angleška vlada s Chamberlainom vred ravnala proti želji vsega pravičnega sveta. Dopisi. Iz Postojinske okolice, 12. maja. Kar je dr. Žlindra v večjem obsegu, to je naš Mlejnik (ali kakor ga je narod krstil za Menelika) v malem obsegu. Dr. Žlindro je državna zbornica moralično izbacnila iz honetne družbe, Menelik pa je bil mi-nolo sredo pri dež. sodišču obsojen v 4 mesečno, težko, s posti poostreno ječo. Toda klerikalnim šampijonom ne zadostujejo izreki in razsodbe nepristranskih uradov pravosodja. Smatrajo se za mučenike svete stvari, koji služijo, ter z raznoterimi lažmi, in na temelju vere zasu-kavajo reč hinavsko, in vso krivdo zavračajo na liberalizem. Brezbrojnokrat slišali smo z lece: »Liberalci in dotični listi delajo na propad vere. Črtite in pomagajte uničiti brezversko golazen!« Je li to Kristusov nauk? Vi, podajači častnih besed, je lito pravično? Skrajno bili smo presenečeni danes, ko nam je v naši cerkvi ma-ševal radi hudodelstva obsojeni duhovnik! Vendar izjema bila je danes, in sicer ta, da »Rodoljub« in »Narod« nista bila čitana in imenovana na svetem mestu. Izjavil se je Mlejnik : »Jaz ostanem tu, nobena strela me ne premakne od Sv. Ivana ; tudi če prestanem zapor, vrnem se!« Radi nas, naj ostane tu do sodnega dneva, a v e-deli si bodemo poiskati druzega duhovnika brez Bonaventurovega privoljenja. Iz naših verskih čutil se ne bode nikdo norčeval! Capito? Prihodnjo sredo 15. t. m. bode zopet sedel g. Menelik na zatožni klopi, in sicer pri c. kr. okr. sodišču v Postojni, kjer so baš enake šanse za njega, kakor v Ljubljani. Ako bi ga vsi tožili, privatne osobe, javni zastopi, časopisi, koje je brezmejno žalil, ter jim kradel čast in poštenje, tedaj bi moral presedeti v zaporu leta in leta, da zadosti zakonu ta jezuitar. Danes so pozvani iz vsake vasi po trije prononsirani klerikalni momki v župnišče. Slutimo z vso gotovostjo za podpis kakove prošnje v pomiloščenje. To javljamo interesiranim krogom v vednost, kdo se podpisuje, in kako se zauka-zujejo podpisi. Iz Trsta, 12. maja. (Zavod sv. Nikolaja.) Dne 28. aprila t. 1. je bil v dvorani »tržaškega podpornega in bralnega društva« tretji redni občni zbor »zavoda sv. Nikolaja«. Udeležba je bila obilna. kova. Do mraka sta ostala v gozdu. Potem sta se napotila proti vasi in se ločiia, kli čoč si: „na svidenje!* Od tistega dne je čutil Rtsnikv8voji duši veliko izpremembo in začutil je, da ni za duhovski stan. Razodel je svoj sklep očetu, ki ga ni odvračal od njega, toda opominjal ga resno, naj premisli predno se odloči. V n.em je bil trdni sklep, da gre na Dunaj. Z Manico pa sta se shajala dan za dnevom. Prišel je zadnji dan počitnic. Jutri bo treba oditi. Z očetom sta povečerjala in se odpravila spat. Rusnik ni mogel zaspati. Še jedenkrat je hotel videti Manico. In res se odpravi proti nje koči; prišedši do tja, zapazi še luč. Hoče iti do okna, toda v tistem hipu ugasne luč in z okna skoči moška podoba, ki izgine v temi. Resnik je oka menel, zjutraj odide iz domače vasi, ne ozrši se v Maničino kočo. Taki spomini objemali so Resniku, vračajočemu se s pokopališča, dušo. In na-jedenkrat je zaželel, da zopet vidi Manico, in sklep se mu je rodil v srcu, da jo mora videti. Res se je napotil proti Molkovi hiši. Toda stopivšemu čez prag v kuhinjo, je videl povsod le bedo. Na pragu pa se je pojavila Manica, zmrsena in umazana ter oblečena v stare, raztrgane cape. Bila je blazna. Anton Trstenjak nas vede na za- Zborovanje je otvorila predsednica g. Karla Ponikvarjeva, na kar je tajnica g. Ivanka Klemenčič poročala o društvenem delovanju. V minolem letu je »zavod sv. Nikolaja« sprejel 607 deklet, in sicer iz Kranjske 223, s Primorskega 201, s Štajerskega 116, s Koroškega 46 in iz Hrvatske in Dalmacije 22. Od postanka pa do konca leta 1900 je zavod oskrbel 1084 deklet Mnogo izmed teh deklet je prišlo trkat na vrata našega zavoda v hipu, ko ji je pošel zadnji novčič, s katerim bi se mogla preskrbeti neobhodno potrebne hrane in prenočišča, ko ni imela ni jedne odkritosrčne prijateljske duše, h kateri bi se zamogla zateči za kakoršnokoli pomoč. Prišla je torej v hipu, ko je stala pred najgroznejšo bedo, ko so že po njej stezali svoje umazane roke podli, brezsramni ljudje, ki na brezvesten način izkoriščajo bedo in zapuščenost ter nevednost deklet in jih pehajo v brezno propalosti in duševne smrti. Lahko se torej reče, da je zavod s tem, da je ubogemu dekletu v takem hipu odprl svoja vrata in jo sprejel v svoje okrilje, ji takorekoč znova podaril življenje. In takih slučajev je bilo ogromno število. Tudi letos je torej imel zavod prebogato žetev na polju človekoljubja. Vodstvo zavoda je tudi letos poslalo vsem slovenskim občinskim uradom prošnje za podporo, a žal, da so občine, ki so se odzvale prošnji s primerno svoto, le maloštevilne častne izjeme. Prav bi bilo, da bi vsaka občina določila zavodu stalno vsakoletno podporo. To bi pomenilo za občine mal davek, a društvu bi se s tem zagotovilo bodočnost. Več smisla in ljubezni za zavod so pokazali slovenski zasebniki in nekateri denarni zavodi. Zatem je poročala blagajničarica, gospa Marija Skrinjarjeva, iz katerega poročila je razvidno, da je bilo gotovine v blagajni koncem 1899. 1. 445 K 32 vin. Vrhu tega se je še nakupilo nekaj pohištva in drugih potrebščin. L. 1900 je bilo 2126 K 63 vin. dohodkov in toliko stroškov. Društveno premoženje je vredno 1324 K 79 vin. »Zavod sv. Nikolaja« je v kratki dobi svojega obstanka pokazal nenavadno živ-ljensko eneržijo ter dokazal, da temelji na pravi podlagi. Velezanimiva je o tem po sebno izjava g. blagajničarice, da se bo zavod v nekoliko letih, ako se bo razvijal tako kakor doslej, lahko vzdrževal samo z redno udnino in posredovalnino. Vsako dekle se mora namreč o sprejemu v zavod vpisati za redno udinjo ter plačati mesečnino po 40 vin. S tem je pa dekle poravnalo edino svojo obveznost napram zavodu ter si pridobilo pravico do brezplačnega stanovanja in posredovanja glede službe. Posredovalnino plača namreč delodajalec, in sicer za vsakikrat 2 K. Seveda pa pride v zavod tudi mnogo deklet brez novčiča, tem se členarina »upa«, dokler ne dobe primerne službe. Dekleta so se vedla jako vzorno, iz-vzemši malih izjem. Zavod je postal v vseh tržaških krogih jako znan in pri- padno s' ran Ogrske, med Rabo in M-dju-murje, kjer prebiva še dandanes čez 70 000 naših bratov, ogrskih Slovencev, in nam odgrinja „odlomekiz ogrsko slovenske književnosti", kjer nam našteva one odlične in požrtvovalne rodoljube, ki so vzlic madjarskemn nasilstvu nevstrašeni in navdušeni delovali za čim večjo kulturno povzdigo teptanih svojih bratov. Razpravo prinaša v razširjeni in po-polnjeni obliki tudi letošnji .Ljub. Zvon". Dr. Matija Murko nas vodi v dobo preporoda jugoslovanskih plemen, in nam tolmači po novih virih iz srbiva dunajskega ministrstva za notranje reči počete k Gajevih „Novin" in „Danice", kažoč nam, kako se je moral Gaj prizadevati, da je dobil dovoljenje za izdajanje gorenjih novin. Fran Govćkar je opisal o .V and i" trnjevo pot gledališke umetnice, ki v rani mladosti vsled žalostnih domačih razmer ostavi rodno kočo, ki hoče in tudi ostane, spominjajoč se materinih opominov, poštena, ki pa naposled v težki življenski borbi one-more in zblazni. Dr. Fran Vidic nam opisuje v tri-nad8tropni hiši na Bregu ob Ljubljanici živečega in ohromelega barona Žigo Zoisa, ki je bil .koncem 18 in začetkom 19 stoletja središče slovenskega kulturnega delovanja", ki .je postal pravcati mecen slovenskega ljubljen in je razkrinkal marsikateri brlog propalosti ter ao dotičniki tudi dobili svoje plačilo. Zavod je vsestransko delal za blaginjo deklet. Dobrim dekletom je pre-skrbel dobre službe, za slabe je pa poskrbel, da so se poboljšale ter jim potem preskrbel službo ali pa delo. O onih pa, ki se niso hotele poboljšati, je obvestil stariše ali pa županstvo ter s tem prvim prihranil sramoto, a občinam stroške za odgon in druge sitnosti. Navajalo se je tudi dekleta na varčnost, kajti ravno ta je ključ blagostanju, a naša dekleta, žali-bog, ne znajo varčiti. Zavod je tudi skrbel za primerno razvedrilo onih deklet, ki so ob nedeljah in praznikih kar trumoma prihajala vanj. Potem se je vršila volitev odbora ter so bile izvoljene soglasno gospe in gospice: Skrinjar Marija, Ponikvar Karla, Grom Maša, Klemenčič Ivanka, Blatnik Kunigunda, Epple Ivanka, Pegan Netka, Urdih Zorica, Krže Ivanka, Godina Veko-slava, Čarga Tončka, Gulič Lizika, Vinšek Marija, Zadnik Karolina, Ivančič Ivanka, Košir Terezina, Poš Mici, Pirjevec Marija, Čarga Marija, Doles Ivanka, Sever Alojzija, Žitnik Marija, Godina Milka, Zorzut Rezika, Guštein Vekoslava, Pelec Marija in Vidmar Marija. Gospa Skrinjarjeva je navedla več slučajev, ko so služkinje prijokale v zavod, ker jih je zalezoval gospodar ali njegovi sinovi. Povedala je nadalje, da se ji je že posrečilo razkriti cela društva tržaških lahkoživih bogatinov in imenitnikov, katerim je neka italijanska podanica dovajala vedno novih žrtev, sama lepa, mlada slovenska dekleta, ter je ista gospa Skrinjarjeva s tem spravila 64 takih pohot-nežev v zapor, a dotična »dama«, ki je v svili in baržunu prodajala naša dekleta, je bila menda po izgonu spravljena v svojo domovino. Gospa Skrinjarjeva je šla iskat dekleta celo v policijski zapor in v bolnišnico, v najžalostnejši oddelek. Bili so to slučaji, ko je redarstvo na zlobno, lažnjivo ovadbo aretiralo nedolžne služkinje. Gica Čarga predlagala je zahvalo g. Ponikvarjevi, g. Gromovi kot podpredsednici, ter ponovno g. Skrinjarjevi in Kle-menčičevi, kakor sploh vsem, ki so storili kaj v prospeh zavoda. Sprejeto. Iz teh vrstic je pač razvideti, kako obče koristen in plemenit namen ima »zavod sv. Nikolaja« v Trstu. Priporočamo ga v podporo vsem domoljubom. Dnevne vesti. V Ljubljani, 14 maja. — Brzojavke glede dr. šusterši-čeve afere. Včeraj in danes smo dobili zopet celo vrsto brzojavk, s katerih se izreka ogorčenje zaradi Šusteršičeve afere z Žlindro. Take brzojavke smo dobili iz Beljaka, iz Ptuja, dve iz Celja, iz Opatije, iz Reke. Iz Lesec (Brezniški naprednjaki) smo dobili brzojavko v verzih, daljšo brzojavko so poslali tudi »Narodni libe- naroda" in ki je „iz pravega zanimanja in ognjevite navdušenosti se zavzel za razvoj slovenske literature in kulture". V .hiši slovenskega mecena" so se zbrali naj-odličnejši slovenski veljaki tedanje dobe, in je Z :ia vsled izrednih svojih duševnih vrlin kaj blagodejno uplival na njih kulturno in slovstveno delovanje. Po Kopitarju se je se znanil pismeno celo z Dubrovskim. Fr. K s Meško lepo primerja človeka pšeničnemu zrnu. Kakor se mora „pšenično zrno" zakopati, da strohni in potem iznova vzklije, tako morajo zagrebsti tudi nas, da strohnimo in potem . vstanemo v jasnejše življenje". Ostali daševni cvetovi v skupnem hrvatsko slovenskem književnem vencu so vzklili iz 51 hrvatskih src in nedostajalo bi nam prostora, ako bi hoteli vsak o vet posebej analizirati in kazati na njegove lepote. Saj nam dado imena, kakor so: Ivan Trnski, Fra G. Martić, Fr. Marković, Arnold, Šandor Gjalaki Ksaver, Cepelić, Kraajčević, Šrepel Mili vej, Tresić Pavičid, Tucid Hranilo-vid Leskdvar i. dr. poroštva dovolj, da so njihovi spisi vredni proslave biskupa Strosama-yerja in monumentalnoga dela, tega spomenika literarno • umetniškega pobratimstva hrvatsko-slovenskega. T. D—v. ralci rečiškega trga«, vrh tega pa smo dobili 112 pismenih izjav iz raznih krajev. Mej drugimi se je iz Črnega grabna oglasil »Nande, rokovnjač« ki pa je izrazil Žlindri zaupanje. Prosimo vse dotične dopošiljatelje, naj oproste, da teh izjav več ne priobčujemo. Vzelo bi nam preveč prostora in tudi pomena nima več. Če duhovniki z velikim naporom kujejo zaupnice za dr. Žlindro, kaže to le nravno inferijornost dotičnih duhovnikov, sicer pa na celi zadevi nič ne izpremeni. — Šusteršič je v parlamentu nemogoč in njegov upliv je uničen, pa naj mu duhovniki preskrbe še toliko žlindrastih zaupnic. — K županski volitvi. .Slovencev" zeleni galopin, ki zlasti selaj spomladi sliši travo rasti, pripoveduje — govorec o izvo litvi župana Hribarja — o neki pogodbi in o podpisu do novega leta. Pooblašča a t smo izjaviti, da vse to izvira le iz bole b ne domišljije imenovanega galopioa. — Konkurenčni list „štajercu". Nemška stranka na Spodnjem Štajerskem izdaja nekaj časa sem list v slovenskem jeziku z imenom »Štajerc«. List je sicer pisan v slabem jeziku, a tako, da ga tudi najpreprostejši kmet razume. Z njegovo tendenco se sicer noben Slovenec no more sprijazniti, reči pa se mora, daje list dobro in spretno urejevan. Tega lista se tiska 12000 izvodov, a razpošilja se večinoma zastonj. Uspeh tega lista je tak, da so celo patentirani slovenski voditelji na Štajerskem prišli iz duševnega ravnotežja. Po zanesljivih informacijah vemo, da se slovenski kmetje v ptujskem okraju kar trgajo za ta list, da gre od hiše do hiše in da izgublja slovenska konservativna stranka vsled tega čedalje več zaupanja in zaslombe pri kmetskem ljudstvu. »Štajerc« je volk v ovčji obleki, ali ta volk ubira narodno struno in kmetsko struno in zato ima simpatije pri kmetskem ljudstvu. V ptujskem okraju je prodrl »Štajerc« toliko laglje, ker so bili časi, ko so gotovi, sedaj že večinoma umrli možje slovensko ljudstvo neusmiljeno drli. Tako blagih, nesebičnih mož, kakor so dr. Jur-tela in nekateri drugi, je pač malo. Sedaj, ko jo gotovim krogom začela že voda v grlo teči, sedaj ko se kmetski ljudje trumoma odvračajo od »Slovenskega Gospodarja«, ker so spoznali, da je to lažnjiv list, ki kmete le vara, sedaj ko se bli deželnozborske volitve, sedaj so mariborski gospodi nakrat spoznali potrebo osnovati poseben kmetski list. V sinočnjem »Slovencu« čitamo brzojavno naznanilo, da je ustanovitev tega lista že zagotovljena. Nehote se vsiljuje človeka vprašanje: Koga hočejo mariborski rud eč karji opehariti? Klerikalen slov. kmetski list itak že izdajajo, to je »Slov. Gospodar.<. Novega lista z isto tendenco pa ni treba. Preostane torej samo, da se ustanovi novi list v namen, da bo prikrival svojo pravo tendenco in lovil kmete v klerikalne zanjke tako, kakor jih »Štajerc« lovi v nemške zanjke. Zoper volka v ovčji obleki pojde v boj drug volk v ovčji obleki, žrtev pa bo na vsak način — slovenski kmet. Kaj bi ne bil že čas, da se temu konec naredi? Opozarjamo tiste slovenske rodoljube na Sp. Štajerskem, ki so so lotili organiziranja slovenskega kmetskega ljudstva, naj se ne dajo vjeti v te zanjke. Kar bodo mariborski rudečkarji ustvarili, je za slovensko ljudstvo prav tako slabo, kakor to, kar mu ponujajo ptujski Nemci. Podvizajte se z organizacijo kmetskega stanu in potem ustvarite svoj neodvisni list, ki ne bo delal ne za prevlado Nemcev, ne za prevlado duhovnikov, ampak za narodno in gmotno korist in za samostojnost slovenskega kmeta! — Velikodušna volila. Včeraj smo naznanili, da je v Kamni gorici umrl posestnik in trgovec g. Mihael Pesjak. Pokojnik je bil kremenit značaj in navdušen Slovan ter je to tudi pokazal v svoji oporoki. Volil je .družbi sv. Cirila in Metoda" 1000 kron, .Slovenski Matici* 200 kron, .Dramatičnemu društvu" 200 kron in .Družbi sv. Mohorja" 200 kron. Pokojnik je zlasti družbo sv. Orila in Metoda redao podpiral. Še o zadnjem novem letu ji je poslal novoletno darilo. Tako vrlemu možu je zagotovljen blag spomin. Posnemajmo ga! — Dobrodelni bazar. Razen že včeraj omenjenega paviljona, ki ga je priredil g. dr. M- Zar ni k, je bil prav okusen tudi •vinski paviljon, na katerem sta bili đve satir maski, umotvora g. Mat- Jame, dalje beli paviljon za galanterijsko robo s krasnimi makovimi oveti, ki so delo gdč. Ane Goestlo ve. Dekorativna slika (vinskatrta) na vinskem paviljonu je delo gdč. Elze pl. Kasti o ve. Omeniti nam je tudi obeh iz bornih humorističnih plakatov na šarknteriji in pa disting i ranega kitajskega paviljona. Oboje je delo g. nad poročnika K. Righet ti j a. Kosmati dobiček bazarja znaša po dosedanjih rakunih preko 8000 kron. — „Slovenska Matica" je v včerajšnji odborovi seji določila tri odbornike, ki stopijo v zvezo z društvom »Slovenski Pravnika glede prirejevanja popularno znanstvenih predavanj. Občni zbor «Slov. Matice« bo dne 3. junija. — Izlet „Slovenskoga planinskega društva" vrši se v nedeljo, dne 19. t m. povodom otvoritve pota v .Tnali" pri Mojstrani, katero pot je .Slovensko plan. društvo" lansko leto dogradilo. Četrt ure od Mojstrane prične nova pot, ki vodi proti dolini Krmi in je ll5m dolga Izletniki se sjutraj cb 7. uri 5 min. odpeljejo iz Liub Ijane, dospejo ob 9. uri 40 min na Dovje, kjer bo društveni častni član, gosp župnik Aljaž bral mašo. V gostilni pri .Šcnercu" je potem zajuterk Nato se odide k novi poti, katera se slavnostno otvori in obhodi. Skupno kosilo je ob 1. uri pri .Šmaren", po kosilu prosta zabava s petjem itd. Ker je treba za izletnike preskrbeti zajuterk in kosilo, mora odbor vedeti število udelež-nikov. Prosi se torej, da oni, ki se izleta udeležiti nameravajo, to naznanijo odboiu najkasneje do četrtka zvečer Ozirati se mere le na oglašene udeležnike. Povrat iz Mojstrane ob 6 uri 20 mm, prihod v Ljubljano ob 8. uri 51 mm Čani in prijatelji so uljudno vabljeni — Obrtno pomožno društvo je imelo 9. t. m. popoludne ob polu 6. uri v lastni društveni hiši, Židovske ulice št. 8, svoj 45. občni zbor v navzočnosti 17 društve-nikov. Načelnik društva, g. Oroslav Dolenec, pozdravil je zborovalce, konštatoval sklepčnost in pričel zborovanje. Za overo-vatelja zapisnika občnega zbora imenuje načelnika gg. Fr. Kandareta in Ivana Slo-bodnik, za skrutinatorje volilnih listov pa gg. Josipa Lokarja, Karola Hinterlechnerja in Alojzija Lenčeka. Načelnik potem poroča, da je društvo, ki je konci 1. 1900 štelo skupaj 57 členov, imelo, kakor se iz računskega sklepa za preteklo leto razvidi, v tem letu 1,705.175 K 22 vin. denarnega prometa in C484 K 71 vin. čistega dobička. Rezervni zaklad, ki je smatrati kot pravo društveno premoženje, pomnožil se je v primeri z lanskim, ki je znašal 93.203 K 3G vin. natančno za zgornji čisti dobiček, ter je narastel na znamenito svoto 89.688 K 07 vin., kar dovolj jasno dokazuje, da je vodstvo z društvenim denarjem vzlic mnogim denarnim zavodom, ki se v mestu ali na deželi vedno na novo ustanavljajo, prav uspešno delovalo. Dalje izjavlja, da izstopijo letos iz načel-stva po društvenih pravilih vsled doslu-žene dobe gg. Oroslav Dolenec, Kari llin-terlechner, Anton Putrih in Janez Slo-bodnik, katere se pa na daljno triletno dobo sme zopet voliti, ob jednem bode voliti v načelstvo dva nova odbornika namesto med letom izstopivših gg. Srečka Nollija, ki je izstopil zaradi bolezni, in Josipa Rebeka, in sicer jednega za 2 leti, drugega pa za 1 leto. Na to poroča načelnik pregledovalnega odbora o izidu letošnje revizije ter izjavlja, da se je računski sklep na podlagi glavnih in po-močnih knjig natančno pregledal in v vseh postavkih popolnoma v redu spoznal, zatorej nasvetuje, da se računski sklep odobri, ravnateljstvu pa podeli absolutorij. Predlog se sprejme jednoglasno. V načelstvo izvolijo se po listkih vsi dosedanji funkcionarji, in sicer gg. Oroslav Dolenec, Anton Putrih in Janez Slobodnik, vsak s 17, g. K. Hinterlechner pa s 16 glasovi. Na novo izvoljena sta bila gg. Anton Krejči in Jakob Zalaznik, vsak s 15 glasovi. V odbor za pregledovanje računov za leto 1901 izvolijo se istotako po listkih vsi dosedanji trije pregledniki, gg. Josip Lokar, Anton Leutgeb in Alojzij Lenček, vsak s 17 glasovi. Ravnatelja nasvet, občni zbor naj z ozirom na znatni čisti dobiček kakor prejšnja leta tudi letos dovoli v namen dobrodelnih podpor darila, in sicer za Ciril Metodovo družbo 20 K aa Vincencijevo družbo 20 K, društvu za» napravo oblek revnim šolskim otrokom 20 K, Marijanišču za božično drevo 20 K, društvu »Radogoju« za slovenske visoko-šolce na Dunaju 40 K in za obubožane in vredne obrtnike ter njih vdove do zneska 100 K, je bil s pristavkom jednoglasno sprejet, da sme odbor del zadnje navedenega zneska prihraniti, ako ne uvidi potrebe, celega razdeliti. Končno pritrdil je zbor jednoglasna nasvetu gosp. Frana Kandareta, da se izreče ravnateljstvu topla zahvala za uspešno, v korist društva razodeto delovanje, za kar se načelnik g. Oroslav Dolenec v imenu odbora prijazno zahvali in potem zborovanje zaključi. — Nameravani novi krošnjarski zakon je vso Kočevsko pokrajino zelo vznemiril. Ni čuda! Kaj bi bili ubogi Kočevci, pa tudi njih sosedje, če bi se krošnjarstvo zatrlo. Te dni je bil v Kočevju shod, katerega so se udeležili vsi župani in odborniki interesiranih občin. Shodu je predsedoval kočevski župan in dež. poslanec g. Loy. Sklenilo se je poslati na drž. zbor peticijo, naj se vsaj najtrje določbe rečenega načrta ublaže. — V Kamniku se snuje politično društvo z imenom »Zora«. Pravila so že predložila vladi v potrjenje. — Umrl je v nedeljo v Gradcu g. Emanuel Jagodiz, umirovljeni finančni svetnik. Pokojnik, ki je dosegel starost 75 let je do svojega umirovljenja služboval v Ljubljani. — Odbor akad. tehn. društva „Triglav" v Gradcu sestavil se je v zborovanju dne 4 :. m. sledeče: Predsednik jur. Janez K o b 1 a r; podpredsednik phil A n t. M a j ž e r; tajnik jur. Viktor Hren; blagajnik jur Otmar Golob; knjižničar phil. Pavel Lokovšek; gospodar jur. Fer d LaŠič; odb. namestnik med. Miroslav Škof. — Svojega otroka požrla. Vincarja Bratuša na Spodnjem Štajerskem sta svoje dete umorila in spekla. Nato sta ga požrla, in komisija je našla le kosti in lase. Takega zločina ne pomni nihče med ljudmi, ki niso — Kanibali. — Radi „Narodnoga doma" v zapor. Na trgu stare mitnice v Trstu je predsi-nočnim razgrajala neka družba takih, ki so &a ga nekoliko nalezli Neki redar jih je pozval, naj bodo mirni, čemur so se tudi pokorili vsi razun jednega, katerega je bodeči slo venski .Narodni dom" v Trstu tako spravil iz ravnotežja — kakor je dotičnik sam priznal na komisarijatu, — da je upil in zasramoval Slovence; bd je to 38letni klepar Ivan K. Ko mu je redar naznanil v imenu zakona, da je aretiran, se je junak še bolj razgrel ter je v jezi pograbil redarja za prsa, na kar sta se oba zvalila na tla. Nasprotnik „Narodnoga doma" leži sedaj v nekem drugem „domu", kjer se ne plača .fita". — Nepreviden kolesar. Včeraj zvečer je na Poljanskem nasipu fela. Aarski pomočnik I P. podrl na tla 6letno PhvIo Pečnikovo, hčerko paznika Matevža P čnika in jo povozil. Deklica je na obeh nogah, na levi rami in na glavi poškodovana Kolesar je vozil naglo in ni dal znam-nja z zvoncem. Deklico so prepeljali v deželno bolnico. — Taki so hlapci. Prodajalka premoga K. K je naročila svojemu hlapcu Mihaelu F. naj gre kamenje vozit in mu je dala 2 kroni 80 vin. za mitnino. Hlapec je šel v gostilno in denar zapil. — Rop. V soboto zvečer je na cesti v Št Vidu nad Ljubljano delavec Fr. Jenko napadel dninarja Lovrenca Krajnika iz Za vrha štev. 10 in mu vzel 4 krone 10 vin. Jenko je popred pil skupaj s Krajnikom in je šel ž njim proti domu. Jenko je hotel, da gresta še v jedno gostilno, in da Krajnik plača za pivo. Krajnik ni hotel tega storiti in zato ga je Jenko napadel in mu vzel denar. — Desetak ukradla je brezposelna dekla M M. iz kuhinje gospe dr. E.-jeve v Frančiškanskih ulicah št 14 kamor je bila prišla obiskat svojo prijateljico. — Nezgoda. V Kranju je neki želez-nični čuvaj padel čez skalo in si zlomil nogo in roko. — Ura ukradena je bila fijakarskemu hlapcu Alojziju Miteljnu iz hleva na Rimski cesti št. 5. — V Ljubljanico je padel danes ponoči na poti za deželno bolnico hlapec Ivan Jančar iz Most Bil je pijan. Iz vode ga je rešil paznik v prisilni delavnici Alojzij Šu-Starič, ki je na njegovo upitje pn hitel in mu pomolil drog v vodo, da se je za njega prijel in prišel k bregu. — Izgubljena reči. Na Marije Terezije cesti je izgubila kuharica L R. srebrno uro s pozlačeno verižico. — V Selenbnr-govih ulicah je izgubita mizarjeva žena A L. 14 kron 20 vin. — Najdene reči. Na Dunajski cesti je bila najdena srebrna verižica. — Na Bleiweisovi cesti so bili v noči od 11. na 12. t m. najdeni Štirje zlati prstani. — V Frančiškanskih nlicah je našla neka ženska zlato uro. _ * Ksj je v Galiciji vse mogoče. Iz Zlatega Potoka v Galiciji poročajo: Orož-niški postajevodja Pohorecki je nenadoma zgrabil te dni 17 oseb ter jih uklenil. Svoje žrtve je poiskal zgodaj zjutraj ter jih v verigah gnal par ur daleč k sodišču. Med uklenjenci so bili nekateri bogati meščani in tri meščanke. Pri sodišču se je izkazalo, da so uklenjenci docela nedolžni in da ni bilo nobenega vzroka, ukloniti jih. Zato so jih takoj izpustili. * Oče in sin. V ogrskem mestu La-patu je ustrelil na posestnika Šimna Be-nedka njegov 251etni sin trikrat te ga ubil. Oče mu ni hotel dati denarja za zabave. Po uboju je tekel morilec v gozd ter se ondu obesil. * Samo zveste, ne poslušne. Med norveškimi ženskami vlada veliko veselje. Več let so se predboriteljice žensk borile proti formuli, ki se je čitala doslej pri sklepanju zakonov. Glasilo žensk »New Woman« (»Nova žena«) poroča, da je parlament v Kristjaniji sklenil, da se iz omenjene formule izbacne beseda »poslušna« in nadomesti z besedo »zvesta». Poslej bodo torej žene možem le zveste, a ne tudi — poslušne ! * Štrajkujoči pogrebci. V Neapolju štrajkajo nosači mrtvecev radi prenizke plače. Dne 12. t. m. so ti nosači onemo-mogočili pogreb ter so vrgli prazno rakev na cesto. Več nosačev je zaprtih. * Pardon konjskim repom I Angleško vojno ministrstvo je izdalo ukaz, da morajo nositi vojaški konji poslej repe vsaj 21 palcev dolge. Doslej so imeli namreč konji le po 6—8 palcev dolge repke. Književnost. — Mittheilungen des Musealverei-nes fiir Krain imajo v 3 zvezku tole vsebino: 1. Ein Cartular der Karthause Ple-triach, von Fr. Komatar. 2. Das Klima von Krain, von Ferd. Seidl. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 14. maja. Poslanska zbornica nadaljuje v današnji seji razpravo o davku na žganje. Ta razprava bo še danes popoldne končana, potem pride takoj poročilo zastran vinske klavzule na vrsto. T adi ta stvar se dožene, če bo le količkaj mogoče, še danes. Poslanec Ploj je prišel danes v češki klub in je prosil Ćehe podpore glede vinske klavzule. Čehi so podporo obljubili. Ako reši zbornica še danes poročilo o vinski klavzuli, potem jutri zbornica ne bo imela seje, da se zamore odsek baviti z vodnimi stavbami v severnih deželah. Dunaj 14. maja. Včerajšnji senzacionalni govor socijalnodemokratič-nega poslanca Daszvnskega o korupciji v Galiciji, je poljski klub silno razburil. Pričakuje se, da pride radi tega govora še do ostre parlamentarno bitke. Dunaj 14. maja. Poslanska zbornica zaključi svoje pomladansko zasedanje 11. ali 12. junija in sicer zaradi tega, da pade cesarjevo potovanje v Prago mej zasedanje drž. zbora in deželnih zborov. Ćeški deželni zbor se skliče na dan 18. junija; bržkone se snidejo ravno isti dan tudi vsi drugi deželni zbori. Dunaj 14. maja. Češki poslanci bodo korporativno navzočni pri cesarjevem obisku v Pragi. Praga 14. maja. Cesarjev obisk je definitivno določen na dan 13. in 14. junija. Cesar pride dne 13. in bo slovesno sprejet. Dne 14 bo prisostvoval blagoslovljenju novega mosta Oba dni bode sprejemal razne deputacije in oba dni bodeta dvorna obeda Prvi dan obišče cesar češko gledališče, po pred- stavi pa se udeleži soareje pri voditelju češkega plemstva, deželnem maršalu knezu Lobkovicu, drugi dan obišče nemško gledališče, potem pa se udeleži soareje pri voditelju nemškega plemstva, grofu Osvaldu Thunu. Iz Prage pojde cesar v Litomčrice in v Ustje, od tam pa nazaj na Dunaj. Kolonija 14. maja. »Kolnische Zeitung" javlja, da je pruska vlada znatno pomnožila ga mizi je ob ruski meji, in sicer z ozirom na kolosalne posadke, ki jih je ob meji zbrala Rusija. Berolin 14. maja. Iz Petrograda se poroča, da je policija zadnje dni aretovala blizu 400 delavcev in več žurnalistov. Narodno gospodarstvo. ..Narodnogospodarski Vestnik". Pod tem imenom je, kakor smo že naznanili, začel izhajati list, ki bo glasilo slovenskega trgovskega društ /a .Merkur". Odgovorni urednik mu je dr. Vik. M u mik. Vsebina prvega zvezka (št. 1 in 2 skupaj), je sledeče: 1. Našim trgovcem in industrijalcem! 2. Trgovina. Spisal A. L 3. Nekaj o industriji. Spisal J. L. 4. Kranjske deželne finance 5. Ureditev službenih razmer trgovskih uslužbencev. 6 Slovenska višja trgovska šola 7. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. 8 Društvene vesti. 9 Raznoterosti. 10. Listek. „Prvi poljub". Spisal Rajko Marnik. 11. Izpremembe v trgovinskih in zadružnih registrih na Kranjskem. 12. Tržno poročilo in tižae cene. 13. Oglasi List izhaja 10. dne vsacega me* seca in stane za vse leto 8 kron. Posamezna številka 70 vin. Naročnino je poslati upravništvu .Narodnogospodarskega Vest-nika" v Ljubljani, .Narodni dom". Uredništvo je prvo številko te?a lista predložilo trgovcem in industrijalcem z naslednjim pozivom: Devetnajstega stoletja trgovec ne more biti posebno vesel, zlasti nadrobni trgovec ne Zostrilo mu je konkurenco malone do neznosnosti, in otožnost ga obide, kadar čuje o id'lskih časih, ko je bil konkurenčni boj še ozko kraje v no omejen, ko je bilo komaj vredno imena .boj" tekmovanje z majhnim številom tekmecev-trgovcev. Novi čas je izdatno pomnožil število teh .istorodnih" konkurentov, pri-ćejal pa še .raznorodno, konkurenco nove vrste: rodil je nove naprave za r.zpe a-vanje blaga. Velikansko razvita prometna sredstva pred v=*em in pa prizadevanje, oprestiti konsumentna „neproduktivne", .nepotrebne" trgovine, so ne samo poostrila konkurenčni boj, ampak tudi razširila bojno polje. Kruti ta brj /e kmalu vzbudil spoznanje, da je posameznikova moč zanj preslaba. Trgovec je nehal gledati v sotr-govcu samo konkurenta, zapazil je v njem sobojevnika in razvidel je mahoma vezi, ki vežejo oba, ki vežejo vse: skupne stanovske koristi! In zadonel je klic po združitvi, po organizaciji. Spoznal je pa tudi, da mu je treba dandanes za ta boj nerazmerao večjega duševnega obzorja nego še pred nedavnim časom. In živo je jel čutiti potrebo večje in temeljitejše izobrazbe, potrebo dobrih trgovskih šol. Kar so spoznali drugod, so začeli spoznavati tudi pri nas. Utrjuje se zlasti vedno bolj in bolj prepričanje, da je neobhodno potrebno, da se bolje oboroži naš trgovski naraščaj s splošnim in strokovnim znanjem, da je treba poskrbeti za zadostno število temeljito izobraženih domačih sil za vodilna službena mesta v naši trgovini in inaustnji. Prodira pa tudi čimdalje bolj spoznanje, da ne more nobena organizacija, nobena ukreni te v v obrambo skupnih koristi imeti veliko uspeha, dokler je pii nadrobni trgovini tudi nezmožnih elementov. Jasno pa je tudi postalo, da se moreta slov. veletrgovina in veleindustrija razviti le tedaj, ako se razširi obzorje našega trgovskega obrtnega stanu. Pravo podjetnost si je težko misliti brez obsežnega znanja in širokega obzorja. Res je, da je treba za velika podjetja mnogo denarja. Ali koliko velikih podjetij je pričelo takoj z velikim kapitalom? Skromni so bili začetki pri večini dandanes najznamenitejših podjetij. Toda njih stvaritelji so bili popolni možje, temeljito izobraženi in velikega obzorja, neumorno delavni in železne volje, na pomoč so jim pa bili tudi izvrstni, strokovno temeljito izobraženi uslužbenci (Konec prik.) Se dobiva povmodi ^ neobhodno potrebna zobna Creme vzrttržuje ai&be čiste, ©r/r in **irai e. Umrli so v Ljubljani: Dno 8. maja: Doroteja Ileršič, mestna uboga, 79 let, Karlovska cesta St. 7, ostarelost. Dne 9. maja: Pavla Kavčič, zasebnica, 35 let, Zaloška cesta št. 11, pljučnica. Dne 11. maja: Anton Mikuž, posestnik, 60 let, Kolodvorske ulice St. 3, želodčni rak. — Ana Katarina Senegačnik, zasebnica, 66 let. Hrenove ulice St. 8, vsled raka. — Gustav Gabrich, sedlar. 80 let. Rimska cesta št. 17, ostarelost. — Ferdinand Wie8mayer, najemnik gostilne, 42 let, Rožne ulice St. 16, mrtvoud. V hiralnici: Dne 10. maja: Fran Zadnikar, kamnosek, 66 let, fractura cerebri. V deželni bolnici: Dne 6. maja: Anton Majdič, kajžar, 40 let, pljučnica. Dne 7. maja: Fran Ogrizek, črevljarjeT sin, 2Vi leta Skrofoloza. — Fran GradiSar, zasebnik, 73 let, ostarelost. Meteorologično poročilo. Ti*tn» n.d morjem S06-1 m. Bradoji ančni tUk 78» 0 mm čas opazovanja Stanje barometra v mm. Vetrovi Nebo 13 14 9. uvečer 7. zjutraj 2. po poli 740 2 I 130 sr. vzhod skoro jas. 739 6 7380 9 9 al. jzahod jasno 20'1 sr.svzhod deLoblač Srednja včerajšnja temperatura 14-6J, nor-male: 138°. Dunajska borza dne 14. maja 1900. Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebru . . . Avstrijska zlata renta......, Avstrijska kronska renta 4° 0 , . . . Ogrska zlata renta 4°/0...... Ogrska kronska renta 4' . . . . Avstro-ogrske bančne delnice ... Kreditne delnice......... London vista........., NemSki državni bankovci za 100 mark 20 mark 20 frankov.......... , Italijanski bankovci........ C. kr. cekini.......... 9850 9806 117 95 97-60 11765 93 05 1671 — 696 — 240-35 117'B2' 2351 1910 9065 1132 Zahvala. Za doSle nam vsestranske dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti našega srčno ljubljenega soproga, oziroma očeta, starega očeta, tasta in strica, gospođa Antona Mikuž-a posestnika, trgovca in gostilničarja kakor tudi za mnogobrojno spremstvo dražega rajncega k večnemu počitku, izrekamo vsem udeležencem srčno zahvalo. Posebej se še zahvaljujemo gg. pevcem za tolažimo petje ter darovateljem prelepih vencev. V Ljubljani, dne 14. maja 1901. (1030) Žalujoči ostali. Zahvala. Povodom prebritke izgube svojega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda Ferdinanda Wismajer-ja gostilničarja „pri Lozarju" došlo mi je tolike dokazov pravega sočutja, da mi ni mogoče vsakemu posebej izrekati globoko čuteno hvalo. Posebno pa me veže dolžnost, izreči svojo zahvalo prečastiti duhovščini, gospodom gostilničarjem, ter vsem onim, kateri so s krasnim vencem, kakor tudi z ogromno udeležbo pri pogrebu rajn-cemu izkazali zadnjo čast. Srčna hvala bodi pa še posebej rodbini Karol Lenče! (1036) V Ljubljani, dne" 14. maja 1901. Ivana VVismajer roj. Stefe. Tinktura zoper kurja očesa - gotovo najboljše sredstvo - za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd. Stekleničica z rabilnim navodom 25 kr. Dobiva se v (27—19) deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj" 9I. jLeustejk-a v IJublJmil. Mesarski učenec na dežel« (994-2) se takoj vsprejme pod dobrimi pogoji. Kje, se izve v trgovini Fr. čudna na Glavnem trgu. Posestvo na prodaj! Lepo posestvo, ki je pripravno za vsako kupčijo, z mostno vago in gostilno, nasproti kolodvora v Zatičini, proda se iz proste roke. Poizvo se pri Joh. Fftttur-Ju v Zatičini. (1032) Ces. kr. avstrijski jft državne železnici. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. maja 1901. leta. Odhci iz Ljubljane jnž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. nri 24 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aasse, Solaograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line cez Amstetten na Dunaj. — Ob 7 uri ft m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selztahl v Solnograd, Inomos , čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, če2 Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezen, Inomost, Bregenc, Curih, Ge-nevo, Pariz, če? Klein-Reifling, v Steyr, Line, Bude-jevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. nri 55 m zvečer. — Prihod v Ljubljano jnž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomo-t, Franzensfeste, Solnograda, Line i, Stevra, Ausseea, Ljubua, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak z Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba. Mari inih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Ponrabla. — Ob 4. uri 38 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Ino« mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer os; bni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta In Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoldne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 6. uri 50 m in ob 10. uri V5 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoldne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4) Firm 50/1 u. Firm 23/1. Einz. I 30.8 u. 30/5. Edict. Das gefertigte Kreisgericht als Handelsge-richt gibt bekannt, dass bei der bestehenden Einzelfirma „Krainer Handelsbienenstand Baron Roi-schtltz zu Veixelburg in Krain" im Handel8register; 1) Die Losi iiung des bisherigen Inhabers Seifried Ravenegg und die Eintragung des neuen Inhabers Emil Ravenegg, welcher unter der mit einer Stampiglie abgedruckten Firma eeichnen wird mit .Emil Ravenegg"; 2.) Die Loschung der zu Gunsten der Frau Caroline Ravenegg, verwitwet gewesenen Priol eingetragenen Ehepacte dto. Sittich vom 19. September 19u0 — vollzogen vrorden i8t. K. k. Kreisgericht Rudolfsvvert Abth. I., am 7. Mai 1901. (Razglas. Podpisano okrožno kot trgovinsko sodišče naznanja, da se je pri obstoječi posatnni firmi .Krainer Handelsbienenstand baron Rotschutz zu Weixelburg in Krain" v trgovinskem registru: 1.) izbrisal dosedanji imetelj Seifried Ravenegg in vpisal novi imetelj Emil Ravenegg, kateri bode pod s stampiljo vtiskano firmo podpisoval z „Emil Ravenegg"; 2.) izbrisala na korist gospe Karoline Ravenegg obvdovljene Priol vpisana ženitna pogodba dto Zatičina t- dne 19. septembra 1900. — C. kr. okrožno sodišče Novo mesto, oddelek L, dne 7. maja 1901. (1024) Samo malo časa v Ljubljani \ v Lattermannovem drevoredu razstavljen: # £ifka veliki historični mehanični # muzej in panoptikum v katerem so umetniška dela modelirske umetnosti in mehanike, izdelana v zgodovinskih in mitologiskih voščenih figurah v življenski velikosti, elegantno in dragoceno opremljene, kakoršne se tukaj Se niso kazale. Vsak dan odprto od 9. ura naprej. Vstopnina 15 kr. Vojaki do narednika in otroci 10 kr. Izjava. Podpisani izjavljam, da sem svojega hlapca Jurija Marenče-ta (po Dolenjskem tudi pod imenom Ivan Mole znan) odslovil. Povdarjam, da ni bil pri meni drugo ko hlapec in da je le kot tak bil iz službe odslovljen. P. n. občinstvo si usojam obvestiti, da blagovoli vsa naročila le direktno na-me nasloviti. Zagotavljajoč zmirom poštene in nizke cene ter točne postrežbe, beležim z velespoštovenjem JVtakso Cavrenčič mokai* (1035) Dolenjska cesta St. 4. Fino vino v steklenicah, Kulmbaško pivo v steklenicah, konjak, brinje-vec, slivovko, Klauerjev „Triglav" priporoča (12—109, Kdmund Kavčič v LJubljani, Prešarnovo ulice, nasproti pošte. Vprego premožno in ne čej 22 let staro išče 26leten mladenič, posestnik, trgovec in gostilničar v izvrstnem gmotnem Stanju. I* reference na razpolago. Diskrecija zajamčena, blagohotne direktne ponudbe s sliko na naslov zl. ... „Ziuljenje" poste restante, Ajdovščina. (1003—2) S. Goldschmsdt & sin tovarna šlelilniti ognjišč Wels, Gornje Avstrijsko. PrenoNilna štedllna o si■.)■"*'ti v navadni opremi, kak.r tudi z emajlom, porcelanom, z ma-jolično opažbo, za hišna gospodinjstva, ekonomije, gostilne in zavode. — Dobivajo se lahko po vsatd renomirani trgovini z železnino. — Kjer ni zastopa, se naravnost pošilja. (923 —9) _Krepilna hrana Tropon slast obujajoča in izredno tečna je podlaga za: (741—11) Tropon-suhor, Tropon-cakes Tropon-čokolado, Tropon-cacao, Tropon-otročjo moko. Tropon-beljakovo moko kot primes k jedilom za zdrave in okrevajoče. Kuharska knjiga „Moderna krepilna kuhinja" brezplačno in franko. Dobiva se povsod ako ne, naznanja najbližnjo prodajališče Avstr.-ogr. Tropon-tovarna Dunaj, Vlili, Kcchgasse 3. Izgubil je (1033; nek'"!o rujave molitvene bukvice 12. maja v .Zvezdi". — Odd*jo naj se v Vegovih ulicah št. 2 II. n»dstr., proti nagradi 3 K. Damsko kolo! novo, se proda po ceni. Kdo? pove upravništvo »Slov. Nar.V Vsprejme se spretnega uradnika »••••e•••••»••eeooaoeoeseoeoes* !Veliko denarja! j do lOOO kron nt* inrMee lahko pošteno zaslužijo osobe vsakterega S stanu — (tudi kot postranski zaslužek). Več se izve pod ..■*<**• 11 118" po f anoiirnl pisarni E. ItrlntofliU, m> ■ ■m m h rti rit. Poštno predalo 36 (847-7) • •••••••••••oeaoeoosaeesa 3(apelnik pri mestni godbi v Kamniku se tak. o J sprejme. Mesečna plača 70—80 K. Prošnje je treba uložiti do 25. maja t. I. Za odbor mestne godbe v Kamniku, 7. maja 1901. P. Gor j up (979—2) t. č. tajnik Dobre cenene ure s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD tovarna za ure In eksportna hiša zlatnin TIon) (BrUx) (i-iu... Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 375 Prava srebrna remontoarka. ... „ 680 Prava srebrna verižica....... n 1 20 Nikelnasti budilec.......... 1 95 Moja tvrdka je odlikovana s o. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč* in tisoč priznalnih pisem. (2611—43) ffjgT IJuttrorani katalog zastonj in poštnin* jrrosto Prevzetje pekarije. j S tem uljudno naznanjam, da sem prevzel staroznano pekarijo v Florijanskih ulicah št. 21 (v Čučkovi hiši). Za mnogobrojna naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem (1008-2) Joie Svote« pek. Isdajatelj in odgovorni urednik: Joeip Nolli Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.