^ *
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LESNA SLOVENJ GRADEC GOZDARSTVO IN
LESNA INDUSTRIJA O. SOL. O.
LETO IX — ŠTEVILKA 10 NOVEMBER 1976
POŠTNINA PLAČANA

A
NT
L>J
Obvestilo za kmete - člane OK
OBRAT ZA KOOPERACIJO
Izplačila za dobavljeni les bodo pri blagajni Obrata za kooperacijo Radlje vsakega 15. in 16. v mesecu za pretekli mesec. Če prideta datuma 15. ali 16. na soboto ali nedeljo, je izplačilo prvi naslednji delovni dan.
Prvega dne, to je 15. v mesecu naj pridejo kmetje iz desnega brega Drave, drugega dne, to je 16. v mesecu, pa kmetje iz kozjaškega predela. S tem se bomo izognili predolgemu čakanju. Prav tako pa bo izplačilni dan tudi vsak ponedeljek v mesecu.
Kolikor dobroimetja ne dvignete 15. in 16., se vam od tega dne dalje vaša vloga prenese na hranilno knjižico in se tudi obrestuje.
OBRAT ZA KOOPERACIJO DRAVOGRAD
Za les, dobavljen v tekočem mesecu, se vršita obračun in izplačilo po 15. v naslednjem mesecu, in to vsak dan od 6. do 14. ure pri blagajni KZ Dravograd.
OBRAT ZA KOOPERACIJO RAVNE NA KOROŠKEM Izplačila za dobavljeni les se vršijo:
—	za območje Raven na Koroškem vsako sredo od 7. do 13. ure.
—	za območje Črne: prvi in tretji petek v mesecu do 8. do 12. ure.
Izplačilo za območje Črne se vrši na sedežu TOZD Gozdarstvo Črna.
Škorjevka — nekdanje prebivališče in zavetišče gozdnih delavcev. Škoda, da manjkajo ležišča in pred vhodom ognjišče, na katerem so si delavci pripravljali preprosto in enolično hrano. Še pred nedavnim so gozdni delavci v takšnih bajtah preživeli ves delovni teden — foto: Alojz Klemenšek
IZ PROGRAMA DELA D IT SLOVENJ GRADEC
Upravni odbor društva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Slovenj Gradec je na svoji deseti seji sprejel program dela za jesen in zimo 1976 do 1977.
Program dela vsebuje področja IZKORIŠČANJE, GOJENJE in posebne teme za lesarje ter pripravo strokovne literature. Upravni odbor smatra, da so teme, ki jih bodo obravnavali, zanimive tudi za nečlane, zato jih vabijo na predavanja.
IZKORIŠČANJE
V mesecu oktobru bo izveden dvodnevni seminar (od tega en dan na terenu) v sodelovanju z dr. Krivcem. Obravnavali se bodo časovni plani, mehanizacija pri izkoriščanju lesa, izdelava dolžinskega lesa itd.
GOJENJE
Za področje gojenja bo v novembru ciklus predavanj. Materiale bo izbral Dolinšek, inž. v sodelovanju z dr. Mlinškom iz materialov za III. stopnjo.
ZA LESARJE
Pripravljeni bosta dve temi:
—	izkoriščanje delovnega časa,
—	kontrola kvalitete izdelkov,
Rok za izvedbo sta meseca december ali januar.
(Nadaljevanje na 2. strani)
BERETE LAHKO:
—	Obvestilo za kmete člane OK
—	Iz programa dela D IT gozdarstva in lesne industrije
—	Ob tednu požarne varnosti:
—	Gasilski manever v Prevaljah
—	Teden požarne varnosti
—	Gori, gori
—	Gasilska preventiva v TOZD LESNE
—	Pohvale vredno
—	Predstavljamo vam: Centralno lesno skladišče Otiški vrh
—	Strokovna razmišljanja: Radeljski gozdarji v Švici
—	Novice in dogodki v naših TOZD:
—	Krvodajalska akcija v LESNI
—	Kolektiv o ukrepih
—	Enodnevni zaslužek za Posočje
—	Volitve v organe upravljanja
—	Vaš delegat: Francka Mer-kač
—	Portret sodelavca
—	Šport in rekreacija:
—	foto reportaža: 7. Iesariada delavcev gozdarstva in lesne industrije
—	Ugibanje
—	Glas mladih: Brigada ni samo kramp ln lopata
—	Taksaciia
—	Moj letošnji dopust
OB TEDNU POŽARNE VARNOSTI
Gasilski manever v Prevaljah
V soboto, 9. 10. 1976 so nam gasilci zopet dokazali, da so sposobni varovati naše skupno premoženje pred požari in da bodo, če bo potrebno gasili v hitri akciji. Zavedati se moramo, da je lesna industrija panoga, kjer lahko že zaradi tehnologije same pride do požarov in da bomo obvarovali naše skupno premoženje samo takrat, ko bomo s preventivnimi akcijami v kali zatrli začetne požare.
Na manevrskih vajah, kjer je sodelovalo devet moških in ena ženska desetina, smo lahko gledalci opazili veliko izenačenost v hitrosti akcije. Najhitrejši sta bili desetini GD TIP Oti-ški vrh in GD Pameče, ki sta od prihoda na predvideno požarišče, od trenutka, ko se je pričelo gašenje, porabili samo 46 sekund. Prav vsem desetinam lahko čestitamo k doseženemu uspehu, saj so vse desetine končale vajo prej kot v dveh minutah.
Ob zaključku manevrskih vaj se je generalni direktor zahvalil gasilcem v imenu vseh članov delovne organizacije za njihov trud in pripravljenost pomagati pri požarih, če bi bilo potrebno.
Menim pa, da bi lahko vaji prisostvovali tudi odgovorni delavci TOZD v gozdarstvu, še posebej zato, ker tudi gozdovi niso varni pred požari.
* * *
Gasilska preventiva v TOZD LESNE
—	Priprave na teden požarne varnosti so se začele že na seji štaba poveljnikov gasilskih društev v LESNI, ki je predlagal ukrepe za izboljšanje požarne varnosti.
—	Prav tako so imeli seje UO GD v TOZD, ki so podali kritično oceno stanja požarne varnosti v TOZD.
—	Gasilci so izvedli praktičen prikaz delovanja ročnih gasilnih aparatov na vseh TOZD. Ob tej priliki so se vsi člani TOZD seznanili z delovanjem gasilskih aparatov in taktiko gašenja.
* * *
Pohvale vredno
Zavarovalnica Maribor kaže veliko mero posluha pri opremi gasilskih enot v TOZD, ki imajo svoja sredstva zavarovana pri njej. Tako so finančno podprla akcijo za nabavo nove motorne brizgalne, nabavo pohvalnega gasilnega avtomobila za novo skladišče žaganega lesa na Dobravi pri Radljah. Trenutno pa potekajo razgovori o sofinanciranju dodatnih požarno varnostnih naprav na pripravi iverja v TIP Otiški vrh.
Francka Jurjec
Teden požarne varnosti
Tedni požarne varnosti so postajali že ustaljena oblika vsakoletnih pregledov dela gasilskih društev. V tem tednu, običajno so konec meseca septembra, aktivirajo društva svoje delo, sestavijo programe dela po navodilih občinskih gasilskih zvez. Ti so navadno zelo pestri in poživijo celoletno gasilsko dejavnost.
Gasilske organizacije in službe v naši OZD, ki skrbijo za protipožarno varnost imajo zelo važno in odgovorno nalogo in
(Nadaljevanje s 1. strani) V mesecu novembru bo ekskurzija v Velenje z ogledom rudnika in termoelektrarne.
STROKOVNA LITERATURA M. Izak, inž. je pripravil članek »Analitični izračun izravnav nasipov z odkopi.«
Materiale o problematiki poškodb na lesu in slabi
kvaliteti pripravljata M. Baškovič, inž. in J. Pučko.
V tisku je prispevek M. Izaka z naslovom »Približni vzorci za izračun kubature lesne mase stoječega drevja in sestojev. Pripravlja pa še prispevek, ki bo nosil naslov »Določanje sortimen-tov pri odkazilu glede na debelino (hlodi —• drobni tehnični les) pri iglavcih.
Upravni odbor DIT
delo. Na TOZD LESNE, lesne industrije so povsod organizirana gasilska društva z dokaj dobro gasilsko opremo in izvežbanimi gasilci, ki so sposobni v vsakem primeru učinkovito nastopiti proti vsem elementarnim nesrečam.
Statistika nam dokazuje, da je največ požarov v industriji in industrijskih objektih, kjer je kljub tehničnim napredkom moderne tehnologije, možnost požarov še vedno dokaj velika. Ti nam vsako leto povzročajo veliko materialno škodo na splošnem ljudskem premoženju.
V naši OZD lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da zaradi dobre organiziranosti gasilske službe, primerne opremljenosti in izredne aktivnosti njenih članov ni bilo večjih požarov, ki bi povzročili gmotnejšo škodo in zastoje v proizvodnji. To dokazuje, da polagamo veliko skrb preventivnim požarnovarnostnim ukrepom. Ti pa so tudi poglavitna naloga gasilskih društev in požarnovarnostnih komisij na naših TOZD v lesni industriji.
Veliko škode nam povzročajo spomladanski gozdni požari. V Črni smo imeli kar dve leti zapored velika gozdna požara, ki sta uničila in napravila ogromno škodo na vegetaciji, ki je že tako ali tako prizadeta zaradi plinov iz topilnice v Žerjavu. Pohvaliti je treba TOZD Gozdarstvo Črna, ki je v letošnjem letu organizirala požarne straže. Rezultat tega je bil, da ni bilo letos niti enega požara.
Industrijsko gasilsko društvo Mušenik deluje kot društvo že od leta 1948 dalje. Naloga društva je prvenstveno ta, da skrbi za protipožarno varnost, predvsem pa skrbi za sprejemanje preventivnih požarnovarnostnih ukrepov, nadalje usposablja in skrbi za strokovno usposabljanje članov in vzgojo naraščaja. Kakor vsako leto, je društvo tudi letos napravilo program dela, ki je bil tudi izpolnjen tako, kot je bilo zamišljeno. S tem je bila povečana požarnovarnostna aktivnost ne samo članov, temveč vseh zaposlenih delavcev na TOZD Žaga Mušenik.
Miroslav Verdnik
Tekmovalna desetina industrijsko GD Mušenik prejema diplomo
Cjori, gori!
Ali vas je pritegnil naslov? To je bil tudi namen. Kadar zatuli sirena, se zdrznemo, prisluhnemo in se vneto zanimamo kje gori, ali je požar večjega obsega iin kje so gasilci. Zakaj prisluhnemo samo takrat? Niso samo gasilske organizacije pristojne za požarno preventivo oz. zaščito. Gasilska zveza Slovenije je izdala brošuro »Osnove požarne samozaščite«. Občinske gasilske zveze so brošuro poslale vsem gasilskim organizacijam ob letnih pregledih društev. Knjižica je zelo zanimiva In poučna in zato ne velja, da bi ležala v arhivih gasilskih organizacij. Treba jo je popularizirati. Kakor ima skoraj vsako gospodinjstvo seznam s poštnimi številkami, tako naj bi imelo tudi omenjeno brošuro. Če se bomo ravnali po navodilih v njej, bo izostala marsikatera gasilska intervencija. Toliko v premislek osnovnim celicam naše družbe — družinam.
Toda stopimo malo iz tega okvirja — stopimo v temeljne organizacije združenega dela. Kako intenzivna je bila priprava za letne preglede v požarnovarnostnem tednu! In ko mine, si od-
PREDSTAVLJAMO VAM
TOZD centralno lesno skladišče Otiški vrh
Skladiščni prostor za hlodovino. Oči kupcev so uprte v proizvode, ki prihajajo iz profilne linije — foto: F. Jurač
Na kompleksu industrijskega območja v Otiškem vrhu so postavljene tri naše TOZD: Žaga Otiški vrh, TIP Otiški vrh in CLS Otiški vrh ali Centralno lesno skladišče Otiški vrh.
Ker zavzema ta TOZD posebno mesto v gospodarjenju in predelavi lesa, smo ga izbrali za tokratnega gosta naše rubrike.
Oglasili smo se pri direktorju TOZD CLS Ivu Šri-felu, ki nam je rade volje postregel s podatki, ki so nas zanimali.
Zakaj se je pravzaprav začelo razmišljati o gradnji centralnega lesnega skladišča? Kateri faktorji so vplivali na odločitev o začetku investiranja v ta obrat?
Faktorjev je bilo več. Naštel bi le nekaj najvažnejših. Z izgradnjo skladišča smo želeli razbremeniti izredno težkega fizičnega dela delavca v gozdovih — to je lupljenja hlodovine. Gradnjo je narekovalo tudi ekonomično izkoriščanje in izraba lesne mase — v mislih imam predvsem najbolj racionalno in ekonomsko krojenje lesa. Stroški manjših skladišč ob žagah bi bili večji kot so stroški mehaniziranega skladišča, ki opravlja delo za vse gozdarske obrate. Tudi gradnja tovarne ivernih plošč je narekovala izgradnjo skladišča zaradi oskrbe s surovino, potrebno za proizvodnjo ivernih plošč. Ne navsezadnje pa tudi predvidevanja,
da naj bi žaga v Otiškem vrhu postala osrednja žaga v regiji.
Kdaj se je pojavila ideja in kako se je uresničevala sama izgradnja CLS?
Prva razmišljanja segajo v leti 1967/68, ko sta TOZD Gozdarstvo Ravne in Gozdarstvo Radlje ob Dravi pričela s prvim načrtovanjem. Ko so bili znani prvi izračuni investicije in nekatere ponudbe inozemskih podjetij za dobavo opreme, se je pokazalo, da je najustreznejša lokacija v Otiškem vrhu ob naj večji žagi v regiji, ob predvideni izgradnji tovarne ivernih plošč in zaradi tega, ker je Otiški
vrh naravno središče treh dolin z dokaj dobrimi prometnimi zvezami. Prvi projekti so predvidevali izgradnjo linije za debelo hlodovino, prav tako pa naprave za sortiranje, lupljenje in krojenje hlodovine. Za normalno obratovanje skladišča je bilo predvideno 33 delavcev, ki bi delali v dveh izmenah in, ki bi letno realizirali 93.000 m3 hlodovine.
Leta 1968 je DS podjetja GG Slovenj Gradec potrdil investicijski plan, leta 1969 je projektivni biro GG Slovenj Gradec izdelal glavni projekt, ki pa se je zaradi zanimanja za izgradnjo skladišča s strani takratnega LIP Slovenj Gradec in so-
(Nadaljevanje na 4. strani)

dahnemo češ, kar dobro smo se odrezali, niti nismo dobili preveč negativnih točk. Ali bomo sedaj malo počivali? Da, če bomo vtaknili glavo v pesek, kot noj, pred nevarnostjo. Iz otopelosti nas morajo zbuditi naslednja dejstva: materialna škoda, nastala zaradi požarov se pri nas iz leta v leto veča. Samo lani je ogenj »požrl« več kot 964 milijonov din. Od 10.344 požarov jih odpade na družbeni sektor 88 odstotkov. Glavni vzrok za požare sta nepozornost in malomarnost. To so ugotovitve Gasilske zveze Slovenije.
V naši TOZD, TP Prevalje, doslej še nismo imeli večjih požarov. Manjši začetni požari so bili ob intervencijah obratnih gasilcev zadušeni v kali. Pri tem so se izkazali tovariši, ki so že dolga leta zaposleni v TOZD in aktivno sodelujejo pri gasilski organizaciji naše TOZD.
Danes pogrešamo zanimanje za gasilstvo pri mladini in ženskah. Soočimo se na primer z dejstvom: od 1. januarja 1975 do 31. decembra 1976 je prišlo na delo v našo TOZD 45 delavcev. Od teh so se vključili v gasilsko organizacijo le trije. Z delom pa je v istem obdobju prenehalo 62 delavcev, med temi je bilo 13 aktivnih gasilcev. Gasilsko društvo v TOZD nazaduje tako številčno kot kvalitetno. Ta dejstva naj bodo alarmni zvonec, tako za vodilno osebje, kot za sindikalno in mladinsko organizacijo, da zastavijo pri zaposlenih svoj vpliv za jačanje dela gasil-
cev. Da se nezanimanje za gasilsko delo pri zaposlenih zmanjšuje tudi v drugih TOZD »LESNE« za nas ne more biti tolažilno, temveč prej zastrašujoče. Ali je mladina res tako usmerjena, da vidi le tisti kos kruha, ki ji ga daje tovarna, oziroma si ga pridela s svojim delom? Ali se v njih še ni zakoreninila zavest, da so tovarne last nas vseh.
Ne smemo pozabiti, da so bile dobrine, ki jih danes uživamo, pridobljene v težkem in dolgotrajnem boju, ki se je pričel s prvim kmečkim puntom in končal z NOB. Vse materialne in duhovne dobrine smo dolžni neokrnjene oziroma izboljšane zapustiti našim zanamcem. Naloga gasilstva naj ne bo samo požarna zaščita — preventiva. Ali ne bi kazalo posvetiti nekoliko več dela moralni vzgoji mladine? Bolj kot nekoč naj bi veljali Gregorčičevi verzi:
»Ne samo kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan.«
Veliko kritiziramo mladino, verjetno celo malo preveč. Mladina je vedno imela ideale. Ce gre njena rast včasih v nezaže-Ijeno stran, ni vedno sama kriva. Gasilstvo naj bi imelo tudi na področju vzgoje mladine določene naloge. Ce jim bomo znali pokazati pravo pot, bomo lahko računali tudi na njihovo delo v gasilstvu.
Marjeta Lipovšek, Prevalje
VIHA
R N I K >3
Velika sem in ostra tudi. Ni čudno, da me imajo radi, pa tudi bojijo se me — foto: F. Jurač
(Nadaljevanje s 3. strani)
delovanja investicijske skupine za izgradnjo tovarne ivernih plošč spremenil.
Na novo izdelani glavni projekt je vseboval in predvideval izgradnjo linije za debelo hlodovino, linije za drobno hlodovino, postavitev večjega števila sortirnih boksov, strojne naprave za avtomatsko sortiranje oblovine in naprave za merjenje oblovine.
Leta 1970 smo pristopili k izgradnji skladišča. Med gradnjo je projekt doživel nekaj sprememb: sprememba linije, povečana dolžina, avtomatizacija, merilne naprave in naprave za ugotavljanje tujkov v oblovini. Leta 1972, ob dnevu republike smo pustili v pogon linijo za debelo oblovino. S tem izgradnja še ni bila končana. Zgradili smo še linijo za tanko oblovino in to predvsem za oblovino debeline od 3 do 25 cm. Ta linija ima nalogo izločevati vso hlodovino za linijo profiliranja tramičev.
In kakšne težave vas dajejo?
Predvsem nedograjeno skladišče: neasfaltiranje skladišča, zaradi česar prihaja do pogostih stroj elomvo, sor-tirna lopa za delavce na linijo profiliranja tramičev, manjša mehanična delavnica za vzdrževanje strojnega parka, garaža za stroje in ureditev industrijskega tira.
Težave imamo z odvozom odpadnega lubja, ki nam povzroča precejšnje stroške in onesnažuje okolje. Zaradi tega smo skupno s tovarno ivernih plošč pristopili k izdelavi načrtov za ureditev transporta in kurjenja skorje v TIP s čemer si bomo mi zmanjšali stroške transporta, tovarna ivernih plošč stroške pri kurjenju z mazutom in prenehali bomo z onesnaževanjem okolja.
Dokončati moramo ograjo na delovišču tramičev in za naše delavce urediti več namenski prostor za delo organov samoupravljanja, komisij, družbenopolitičnih orga-
nizacij prav tako pa moramo urediti še sanitarije.
Kakšni pa so načrti za v bodoče?
Srednjeročni plan razvoja OZD predvideva tudi za našo TOZD nove investicije, razširitev proizvodnje in povečanje obsega proizvodnje s tem pa tudi povečanje dohodka pri enakem številu zaposlenih. Obseg osnovne proizvodnje naj bi se povečal za leto 1980 za 116%. Prav tako naj bi narastel za 40 % celotni dohodek TOZD, poprečni letni bruto OD naj bi se povečal za 20 %>.
V	letošnjem letu smo dogradili linijo za profiliranje tramičev. Ob tej liniji razmišljamo, da bi pričeli izdelovati lesene dele za brunarice, saune in ostrešja.
V	letih 1976 do 1980 bi vložili v povečanje osnovnih sredstev 8,000.000 din, za povečanje obratnih sredstev 2,000.000 din in za sredstva za kritje anuitet 17,542.000 dni.
Toliko nam je povedal direktor TOZD, več o življenju in delu v TOZD pa so nam povedali drugi.
POVEDALI SO
MARJAN KONECNIK — vzdrževalec
Delam na mestu vzdrževalca strojev iin mehanizacije. Razen mene je zaposlen še eden tako, da pokrivava obe izmeni. Spričo vse mehanizacije, ki jo imamo, sva dva občutno premalo, saj se včasih nabere toliko dela, da ne ve-
Marjan Koncčnik: Izredno težko je dobiti rezervne dele — včasih čakamo nanje po več mesecev — foto: F. Jurač
va, kje bi se ga lotila. Težave imamo s stroji, ki so večinoma uvoženi in je zato zanje izredno težko dobiti rezervne dele, saj je nanje včasih treba čakati po več mesecev. Najpogosteje prihaja do okvar zaradi terena, ki je, še posebej v deževnih dneh, razmočen in mehak. Prav tako nam lome povzroča slaba kvaliteta hlodovine. S tem mislim predvsem na ostanke železnih delcev v hlodovini. Najino delo otežkočajo tudi neprimerni delovni prostori, saj opravljava večino dela na prostem.
ANTON GRUDNIK — vodja odpreme
Če bi nanizal nekaj težav s katerimi se srečujem vsakodnevno, bi lahko začel kar takole. Naše centralno lesno skladišče še ni povsem končano. Skladiščne površine so občutno premajhne, saj je prostora le za okoli 80.000 kubičnih metrov, kar pa je zdaleč premalo za naše potrebe. Težave imamo z nakladalno rampo, zato uporabljamo le stari železniški tir. Vsekakor je ta rampa prekratka. Težave na skladišču nastopijo v dežev-
Anlon Grudnik: Transporter profilne linije je prekratek — foto: F. Jurač
nih dneh, ker je asfaltirana samo polovica skladišča. Zaradi take razdrobljenosti dela nam tudi mehanizacija ne zadošča. Prav tako ni dokončno urejena profilna linija. Transporter je prekratek in to nam povzroča največ dela in stroškov. Vse količine tramičev ne glede na dimenzije se zbirajo na štirih boksih, te pa moramo kasneje ročno sortirati.
IVAN VODOVNIK — krojilec lesa, predsednik OO ZSMS
Malo nas je mladincev, pa še raztrešeni smo na področju treh občin, glede kraja bivanja. Nekaj jih je med nami, ki so popolnoma nezainteresirani za dejavnost mladih tako, da
RADELJSKI GOZDARJI V ŠVICI
Ivan Vodovnik: Organizacijsko se želimo povezati z mladimi v TOZD Žaga Otiški vrh — foto: F. Jurač
večji del bremena odpade na nekaj posameznikov. Priznati pa moramo, da je aktivnost mladih dosti bolj organizirana, odkar smo ob začetku letošnjega leta ustanovili koordinacijski svet.
Naša želja je, da bi se organizacijsko združili z mladimi iz našega soseda — TOZD Žaga Otiški vrh. Prvi koraki na tem področju so že storjeni.
Dodati moram, da dobivamo mladi podporo tako od vod-stvca TOZD, kakor od starejših sodelavcev. Trdim lahko, da smo vključeni v vso dejavnost na TOZD, saj imamo naše predstavnike v vseh organih upravljanja.
FRANC BOŽANK
Delam na novi liniji za profiliranje tramičev. Ker je delo skoraj popolnoma avtomatizirano ni preveč naporno.
Ob delu pa se pojavljajo določeni problemi — predvsem problem nožev, ki se zaradi
Franc Božank: Povpraševanje po tramičih je trenutno zelo veliko — foto: F. Jurač
različnih kvalitet lesa zelo hitro okrhajo. Problem pa je dobiti nove, ker smo vezani na uvoz. Nove smo naročili že pred več kot pol leta, vendar jih do danes še nismo dobili.
Povpraševanje po tramičih je trenutno takšno, da prodamo sproti vse kar izdelamo.
Z osebnim dohodkom sem zadovoljen, čeprav bi lahko bil večji. Ker pa vem, da je podjetje v težavnem položaju niti ne pričakujem in ne zahtevam, da bi se morali dvigniti. S tem in s povečano delovno disciplino želim prispevati k uresničevanju ukrepov, ki smo jih sprejeli.
Lahko bi še našteval probleme, pa saj niso nikjer brez njih.
MILAN SKONCNIK — referent prevzema
Letos se je pojavilo nekaj problemov, ki jih prejšnja leta nismo poznali. Na kratko jih lahko strnem v pomanjkljivo-
Milan Skončnik: Letos se je pojavilo nekaj problemov, ki jih prejšnja leta nismo poznali — foto: F. Jurač
sti, kii nastajajo v gozdni proizvodnji, pri krojenju, pri transportu in zaradi predolgega ležanja lesa.
Kapacitete skladišča so planirane na določen dnevni dotok prav tu pa pogosto prihaja do neenakomernih dobav.
Drug problem je nesortira-na, oz. nestrokovno sortirana hlodovina, kar povzroča dodatno obremenjevanje notranjega transporta in povečuje stroške poslovanja.
Iz OK pogosto dobivamo hlodovino, ki ni najbolje kla-sificirana glede na kvaliteto. Na področju klasificiranja in sortiranja ter prikroja bodo morali gozdarji delati več z kmeti, saj standardi natančno predpisujejo lastnosti, mere in kvaliteto posameznih vrst sor-timentov.
Gospodarjenje z gozdovi na območju TOZD Gozdarstva in OK Radlje je v rokah gozdarjev, ki se trudijo, da bi opravili svoje delo na čim višjem strokovnem nivoju. Dokaz, da smo na tem nivoju že dosegli nekaj uspehov, je v tem, da zelo pogosto prihaiajo k nam strokovne ekskurzije iz Jugoslavije in inozemstva.
Gozdarji smo si v svojem delovnem programu zadali nalogo, da se stalno strokovno izobražujemo in izpopolnjujemo, ker bomo lahko le na tak način sledili hitremu napredku stroke. Letos smo v okviru izobraževalnega programa organizirali strokovno ekskurzijo v Švico, ki ima v sodobnem gospodarjenju z gozdovi naj-večjo tradicijo, pa tudi največ uspehov.
Ekskurzijo je organiziral tov. Sušek Maks s pomočjo Biotehniške fakultete in Zvezne tehniške visoke šole v Ziirichu v dneh od 28. septembra do 2. oktobra. Ekskurzije se je udeležilo 18 gozdarjev, organizacija je bila brezhibna. Dva dni smo porabili za pot, tri dni pa smo imeli strokovnega programa.
Švica, ki je približno enkrat večja od Slovenije, ima prav toliko gozdov kot Slovenija — to je 1 milijon hektarjev. Tudi po konfiguraciji ima mnogo sličnosti s Slovenijo, le da nima morja. Zato pa ima veliko jezer. Švicarsko naravno bogastvo so gozdovi in vode, kar vse dobro izkoristijo.
Zelo zgodaj so spoznali varovalno vlogo gozda v njihovi gorati deželi in začeli z gozdom načrtno gospodariti. Letos slavi njihov zakon o gozdovih 100-letnico. Sprejet je bil leta 1876, na zvezni tehniški visoki šoli v Ziirichu pa obstaja gozdarski oddelek že od samega začetka šole t. j. od leta 1855.
Tri četrtine gozdov v Švici je v občinski in kantonalni lasti in le ena četrtina je privatnih. Kantoni in občine so pri gospodarjenju z gozdovi zelo samostojni. Upoštevati morajo
NOVICE IN DOGODKI
KS OO ZSMS LESNE
Koordinacijski svet OO ZSMS v LESNI je orgamziral dne 2. 10. 1976 krvodajalsko akcijo. Odziv naših delavcev, predvsem mladih je bil precejšen, saj se je akcije udeležilo 55 krvodajalcev.
Od krvodajalcev smo želeli izvedeti, zakaj so se udeležili akcije in kaj menijo o krvodajalstvu nasploh. Povedali so nam tole:
Jože IRŠIČ — TO Podvelka
»Za udeležbo sem se odločil zato, ker bom morda sam kdaj
samo nekaj določil zakona o gozdovih in to:
—	ne delati nobenih golosekov,
—	ne zmanjševati gozdnih površin,
—	za gospodarjenje z gozdovi je treba narediti gospodarske načrte.
Švica ima za gozdno proiz-vodnio odlične pogoje. Ima dobra tla, dovolj vlage in toplote. Zato tudi največ sekajo po *ia v Srednji Evropi. Njihove želje pa so:
—	visoke zaloge,
—	visoke sečnie,
—	zdravi gozdovi.
Zato zelo intenzivno obravnavajo vsak delček gozda. O tem smo se lahko prepričali v fakultetnem učnem gozdu blizu Ziiricha, v občinskih gozdovih Lenzburga in privatnih prebiralnih gozdovih v Ementalu.
Zanimivo je, da imajo kmetje zelo pozitiven odnos do gozda. Kmetije so že dolgo vrsto let nedeljive, dedič je najmlajši sin, vsak gospodar pa stremi za tem, da preda gozd nasledniku v boljšem stanju, kot ga je dobil on sam! Lahko rečemo, da imamo tudi pri nas še kmete, ki tako mislijo.
Švicarski kolegi so nas povsod prisrčno in prijateljsko sprejeli in se trudili, da bi nam čim več pokazali. Vsi udeleženci smo bili z ekskurzijo zelo zadovoljni. Veseli smo bili zaradi spoznanja, da naše delo zaradi spoznanja da naše delo po strokovni miselnosti nič ne zaostaja za najnaprednejšim v evropskem gozdarstvu, da pa smo v praktičnih ukrepih včasih še nedosledni in površni.
Kot zanimivost iz poti naj navedemo še to, kar smo "si opazili v Italiii na Južnem Ti-r,oI«kem. Sploh ni«mo im«»li občutka, da smo prestopili avstrijsko mejo, ker so b*H v glavnem vsi napili v nemščini, kar pomeni, da ima avstrijska manjšina v Italiji vse tiste pravice, ki jih Avstrijci odrekajo slovenski manjšini na Koroškem.	Tone Modic
potreboval kri. In tudi mladini, ki si je zadala nalogo izpeljati to akcijo, sem želel pomagati. Mladi so opravili humano delo, ko so se lotili organiziranja te akcije.«
Franc GUMZE — DS SS
»S svojo krvjo želim pomagati tistim, ki kri nujno potrebujejo. Vsak dan se lahko zgodi, da bom tudi sam potreboval tujo kri. Kri dajem prvič in če mladina ne bi organizirala take akcije, se sam verjetno še ne bi odločil, da dam kri.«
VIIIARNIKB 5
NOVICE IN DOGODKI IZ NAŠIH TOZD
Franc MARTINČIČ — TO Podvelka
»Danes darujem kri že trinajstič. Tej akciji sem se priključil zato, ker letos še nisem dal krvi. Mlade je treba pohvaliti za organizacijo te akcije. Menim, da bi bilo dobro ko se bi takšne akcije še izvedle.«
Majda HRASTELJ
»Menim, da je akcija dobro organizirana, kar se vidi po udeležbi. Občutila sem nekakšno potrebo, da darujem kri, saj vem, da je nikoli ni dovolj. Pritegniti bi bilo treba še več mladiih in pa, take akcije naj bi bile stalna oblika dejavnosti mladih.«
Oglasili smo se še pri dr. Budni, vodji transfuzijske postaje: »Zelo smo hvaležni vsem darovalcem krvi iz LESNE. V imenu kolektiva bolnice, pacientov in osebja transfuzijske postaje iskrena hvala vsem, ki so darovali kri. Želeli bi, da se takšne akcije še ponovijo, vendar bi bilo dobro, če bi se izvedle nreko RK. Tako številna udeležba, predvsem so bili to mlajši ljudje, otežkoča delo postaje za transfuzijo. Zato so morali vaši darovalci čakati nekoliko več, kot je to normalno. V prihodnje bi bilo bolje, če bi takšno akcijo izpeljali v dveh delih tako, da bi prišlo naenkrat darovat kri do 30 krvodajalcev.
Še enkrat iskrena hvala mladim. ki so se v tako velikem številu odzvali in darovali kri za naše paciente.«
Urednik
TOZD TIP OTISKI VRH
Na zboru kolektiva v dneh 28., 29. in 30. 9. 1976 so člani delovnega kolektiva razpravljali o ukrepih za izboljšanje položaja OZD. Potrdili so ukrepe, ki jih je na svoji seji že sprejel DS podjetja in sprejeli dodatne ukrepe, ki se nanašajo na poslovanje njihove TOZD.
Dodatni ukrepi, ki so jih sprejeli se nanašajo predvsem na: produktivnost dela, ki jo je treba povečati, na vse nove nabave, ki se lahko izvrše le, če zahtevnico podpiše vodja sektorja in pregleda in podo!še direktor, na zaloge rezervnih delov, na predvidene nabave surovin in rezervnih delov, ki ne smejo prekoračiti določenih maksimalnih zalog, na sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje, ki jih je potrebno koristiti pravočasno, na sredstva sklada skupne porabe, ki se ne smejo koristiti za dotacije drugim, na znižanje zalog surovin, na ukinitev dobav lesa iz uvoza, ker so cene previsoke in je možno dobiti surovino doma, na stroške cen in prevozov, kjer je potrebno izdelati natančno analizo na cene lepil, kjer je potrebno obnoviti postopek za znižanje cen in za direktno dobavo brez posrednika, na stroške službenih potovanj, ki jih je potrebno omejiti le na najnujnejša,
na dolžnost vseh zaposlenih, da store na delovnem mestu vse kar morajo in tako pomagajo doseči planirano proizvodnjo, na ureditev dela in dežurstev v sobotah in nedeljah v skladišču rezervnih delov, za kar sta zadolžena vodja vzdrževalne službe in organizacijsko kadrovska služba, na delovno disciplino in na pravočasno prihajanje na delo in odhajanje z dela ter na stroške skupnih služb, ki ne smejo dodatno bremeniti TIP za 4. izmeno obratovanja vključno z realizacijo plemenitenja. Ti stroški prav tako ne smejo presegati planiranih stroškov v gospodarskem načrtu za leto 1976 — to je 3,916.546 din.
Na predlog OO ZSS v TOZD so se naši delavci na zboru kolektiva odločili, da od svojih osebnih dohodkov za mesec september odstopijo enodnevni zaslužek, kot solidarnostno pomoč potresnemu območju v Posočju. Ob tem pa je treba zapisati še to, da so se vsi člani kolektiva izrekli za to podporo, čeprav so letos že delali obvezen dan za solidarnost in v mesecu avgustu že odstopili svoj enodnevni zaslužek.
Pripomba uredništva: do informaciji, ki smo jo dobili v računovodskem sektorju so prav tako v mesecu oktobru solidarnostno odstopili enodnevni zaslužek naslednji TOZD: Gozdarstvo Mislinja, Gozdarstvo Slovenj Gradec, OK Slovenj Gradec, OK Dravograd, Žaga Mislinja. Žaga Vuhred, TP Pameče, TO Podvelka in DS SS. Prav gotovo pa bodo svojo solidarnost v naslednjem mesecu pokazali tudi ostali naši TOZD.
TOZD CLS OTISKI VRH
V	TOZD CLS so bili dne 10. septembra 1976 izvoljeni novi delegati v organe upravljanja.
Kolektiv je delegate volil tokrat prvič po delovnih skupinah tako, da bodo imele prav vse skupine svojega delegata v organih upravljanja. Delovno skupino na liniji za beljenje, linijo za debelo oblovino in linijo tanke oblovine predstavljajo v DS trije delegati, delovno skupino na profilni liniji en delegat, delovno skupino odpreme en delegat in skupino na prevzemu ter administracijo dva delegata.
Na svoji seji dne 22. 9. je novi delavski svet TOZD izvolil za svojega predsednika Ivana Praprotnika, za njegovega namestnika pa Jelko Knap, sedaj Križevnik.
V	delavski svet OZD sta bila delegirana Francka Merkač in Milan Skončnik, delegat v IO OZD pa je Franc Blatnik.
Na novo so imenovali tudi komisijo za disciplinske prekrške in komisijo samoupravne delavske kontrole. Predsednik disciplinske komisije je postal Jože Kotnik, predsednik samoupravne delavske kontrole pa Francka Merkač.
OK RAVNE NA KOROŠKEM
Na podlagi rezultatov poslo-nja je naš OK zavzel vse možne ukrepe za izboljšanje poslovanja in pozitiven uspeh ob koncu leta. Sklicani so bili zbor delegatov, zbor delavcev, OO ZKS našega OK in odbor samoupravne delavske kontrole. Vsi ti organi so sprejeli sklepe in ukrepe, ki zavezujejo slehernega sodelavca na njegovem delovnem mestu.
Tako je strokovni kolegij na sestanku 18. 10. sprejel prečiščena izhodišča, ki so jiih sprejeli v obliki sklepa vsi strokovni sodelavci. V teh sklepih je strogo začrtana delovna disciplina slehernega delavca.
Na zadnji seji odbora samoupravne delavske kontrole, bi-
VAŠ DELEGAT
Francka
Merkač
Tokrat se bi morala naša rubrika imenovati pravzaprav Vaša delegatka, ker je njen gost tovarišica Francka Merkač, delavka TOZD CLS Oti-ški vrh, delegatka svoje TOZD v delavskem svetu podjetja in predsednik samoupravne delavske kontrole v TOZD.
Tovarišica Francka Merkač je bila rojena v kraju Gor-ti Pohl v Avstriji, v slovenski družini, ki se je leta 1944 vrnila v Jugoslavijo. Je poročena in mati treh otrok.
Ima petnajst let delovne dobe, od tega 11 let pri TOZD Gozdarstvo Črna in štiri leta na CLS.
Povedati moram, da se razmere delegatov pri odločanju bistveno izboljšujejo. Imamo možnosti, da se lahko pred vsakim sestankom DS OZD posvetujemo in zavzamemo stališča, kako bomo v posameznih primerih glasovali. Predloge, ki jih postavljamo na sejah DS upoštevajo, seveda če so dobri in umestni.
Na kakšne probleme pa ste naleteli, oz. naletite kot delegat v DS?
Nekih posebnih problemov ni. Omenila sem že, da imamo možnosti za posvetovanje pred vsakim sestankom in to zaradi tega, ker dobivamo material pravočasno. V preteklosti so bili problematični dnevni redi, ki so bili tako natrpani, da proti koncu seje že nismo bili več sposobni aktivno sodelovati. Tudi ta problem se zadnje čase uspešno rešuje.
Kako daleč ste pri vas s samoupravnimi delovnimi skupinami?
Formirali smo štiri samoupravne delovne skupine: skupino debele in tanke hlodovine, skupino profilne linije, skupino prevzem in uprava ter skupino odpreme. Skupine mo-
la je 15. oktobra, so bili pregledani sklepi samoupravnih organov našega OK in njihova izvršitev. Kontrola je ugotovila, da so bili vsi sklepi, razen dveh, realizirani.
ZADREGA
Vodja odpreme na našem OK se napoti zaradi odpreme na teren. Pri kmetu vpraša, če ima pripravljenega kaj lesa za odvoz. Kmet na žalost našega sodelavca ni poznal. Hitro mu je ponudil les, rezani seveda, misleč, da je kupec, ki dobro plačuje rezano robo. Ko je bila v nadaljnjem pogovoru zadeva pojasnjena, je bila zadrega kmeta razumljiva.
V. Gerl
Francka Merkač
rajo imenovati še svoje vodje. Menim, da so te skupine važen faktor pri soodločanju in upravljanju delavcev v združenem delu.
Kako ste sprejeli ukrepe, ki smo jih sprejeli v zvezi s težkim položajem delovne organizacije?
Delavci so z ukrepi seznanjeni, še posebej s tistimi, ki se nanašajo na našo TOZD. Na nekatere med njimi smo dali pripombe, vendar se z njimi strinjamo in smo jih pripravljeni izpolniti. Vsak izmed nas ve, kaj je njegova dolžnost in upam si trditi, da bomo nalogam, ki izhajajo iz ukrepov in rednega dela, kos. Urednik
POPRAVEK
V prilogi 9. številke Je v tabeli CELULOZNI LES nastala napaka. Bralcem se opravičujemo. V 11. številki bomo objavili popravljeno tabelo.
Glasilo »VIHARNIK« izdaja OZD LESNA SLOVENJ GRADEC, gozdarstvo in lesna industrija o. sol. o. Naklada 4625 izvodov. Ureja uredniški odbor: Ludvik Kotnik, Ivan Dretnik-Ajnžik, Jože Stres, Andrej Sertel, Jure Sumečnik in Mitja Schdndorfer — odgovorni urednik. Tehnični urednik Bruno Žnideršič. Klišeji in tisk: CGP Mariborski tisk, TOZD Tiskarna, Tržaška cesta 14, 62000 Maribor, 1976
PORTRET SODELAVCA
Leopold
Gros
Če ima človek težko preteklost nič kaj rad ne govori o sebi in svojem življenju. Eden takih sogovornikov naše današnje rubrike je Leopold Gros iz Mislinje. Srečali smo ga pri TOZD žaga Mislinje, kjer je zaposlen kot obratni mchani-čar.
»Nič kaj rad ne govorim o svojem življenju. Potem, ko mi je leta 1922 stekla zibel v delavski družini, nas je bilo skupaj 6 otrok, smo živeli v zelo velikem pomanjkanju. Oče je bil sam zaposlen in skrbeti za osemčlansko družino v tistih časih ni bilo lahko,« nam je jel pripovedovati Leopold. Potem pa je nadaljeval. »Po osnovni šoli sem začel opravljati razna priložnostna dela, pozneje pa sem se zaposlil pri Pergerju v Mislinji. Delati sem moral za male denarje, komaj en dinar in pol sem zaslužil na uro, to pa je bilo za tako mladega fanta, kot sem bil jaz takrat bore malo. Pa kljub temu je to za družino veliko pomenilo, da sem začel služiti denar sam. Leta 1938, takrat je bila velika delavska stavka, pa sem že delal na raznih delovnih mestih, vse do leta 1941, ko sem bil prisilno odpeljan na delo v Nemčijo. Tu sem delal v bližini Hamburga vse do leta 1944, ko so nas premestili v Maribor. Tu v Mariboru sem se leta 1945 vključil kot borec v Sercerjevo brigado, kjer sem ostal do kornca vojne. Leta 1949, ko sem se vrnil z odslu-ženja kadrovskega roka pa sem se stalno zaposlil pri podjetju, pri katerem sem še danes.«
— Gotovo imate za seboj lepih pa tudi slabih izkušenj na delovnem mestu?
Leopold Gros: Mislinja ima bogato žagarsko tradicijo
več ali manj stari in izrabljeni, rezervnih delov pa ni. Za poljarmenik imamo na razpolago še nekaj rezervnih delov,
toda skrbi me kako bo potem, ko jih bo zmanjkalo, strojelo-mov pa je vsakdan veliko. Naši delavci strmijo pač za tem, da pride na strojih čim manj do lomov, kajti vse preveč se zavedajo, da gre to tudi v njihovo škodo.«
— Kako pa preživljate prosti čas po končani službi?
»Tega pa je zelo malo na razpolago. Imam svojo hišo pa nekaj zemlje. Z ženo na njej pridelava le najnujnejše, velikokrat pa grem pomagat tudi kakšnemu prijatelju pri gradnji hiše ali kaj drugega, tako, da prostega časa za razvedrilo skoraj ni.«
— Pa vaša želja ?
»Gotovo je moja največja želja ta, da bi ljudje v Mislinji imeli dovolj dela, da ne bi bil ta kraj nekakšen rezervat delovne sile sosednjim občinam, kajti opažam, da je naših ljudi precej zaposlenih v Velenju in v Ravnah na Koroškem. Po drugi strani pa se tudi šušlja, da je v prihodnjih letih veliko vprašanje na-daljnega obstoja mislinjske žage. Mislim, če ima naš kraj že dolgo žagarsko tradicijo, je nima smisla ukiniti.«
Tekst in foto: F. JURAČ
Ugibanje
Težak socialno-materialni položaj družine iz katerega ni videti izhoda, zdravstveno stanje, medsebojni odnosi, odnosi v ožjem in širšem človekovem okolju, nerazvita skrb za človeka v delovnem razmerju, krajevni skupnosti, sosedski odnosi in še kaj. Le razmišljamo lahko, kaj s tako silo pritisne na človeka, da se zlomi njegova osebnost.
Dejstvo je, da so ostali brez očeta in matere:
—	petnajstletni Alojz
—	štirinajstletni Anton
—	trinajstletni Janko in
—	dvanajstelna Marija.
Otroci živijo pri dediju in babici v Velškem jarku. Zopet živijo v materialni stiski. Odprto je vprašanje šolskih potrebščin, šolskih malic in kosil itd.
O vzrokih lahko res le ugibamo, posledice pa so tu iin jih lahko vidimo. Pokojni Filip je bil dvanajst let naš delavec.
Ali smo po človeški plati kaj dolžni? Kaj več, kot ugibanje?
Poročilo o socialnem in materialnem stanju družine Urnaut je bilo z dopisom št. II,"3 z dne 13. 10. 1976 poslano vsem osnovnim organizacijam sindikata pri LESNI. Prosimo delavce, da razmišljajo, predlagajo, ukrepajo.
»Veliko je bilo na samem delu lepih a še več slabih trenutkov. Opravljal sem razna dela na raznih delovnih mestih. Danes tu, jutri tam. Postrojenja kakršnega imamo danes takrat sploh nismo poznali. Trpeli smo, veliko smo delali in garali kar na roke. Potem se je iz leta v leto pričelo zboljševati. Stare stroje so počasi pričeli zamenjavati novi pa tudi plače so nekoliko rasle. Nekaj let sem delal v mislinjski sodami, po ukinitvi sodarne sem bil premeščen na delovno mesto brusača, zdaj pa delam kot obratni mehanik.«
— In kakšno je zdaj vaše delo?
»Raznoliko. Krpamo staro postrojenje kolikor se pač le da. Stroji s katerimi razpolagamo trenutno na žagi, so že
Jurij Sumečnik
Stara starša skrbita za vnuke
GLAS MLADIH
Brigada ni samo kramp in lopata
Ko smo sestavljali reportažo o našem TOZD CLS Otiški vrh, smo izvedeli tudi za njihovega brigadirja Rajka Kotnika.
Obiskali smo ga na njegovem delovnem mestu na skladišču hlodovine in ga zaprosili za kratek razgovor.
Letos si bil v brigadi v Slovenskih goricah. Kakšni so tvoji vtisi?
Rajko Kotnik: Brigada je dobra šola za bodoče samouprav-ljalce — foto: F. Jurač
»Povedati moram, da sem bil prvič v brigadi. Kaj hitro sem spoznal, da je brigada vse kaj več, kakor si običajno predstavljamo. Brigada ni samo vrtenje krampa in lopate ter potiskanje samokolnice. Brigada je dobra šola za delo, življenje in še posebej dobra šola za bodoče samoupravljalce.
Razen tega smo se mladi spoznali med seboj, navezali prijateljske stike, prav tako tudi z domačini, ki so nas lepo sprejeli in nam pomagali povsod, kjer so le mogli. Skratka iz brigadirske akcije sem odnesel najlepše vtise.«
Kolikor vemo, si dobil posebno priznanje komandanta brigade. Zakaj si ga dobil?
»Mislim, da zaradi tega, ker sem se res potrudil in pošteno delal na vseh področjih: pri čisto fizičnih opravilih in v družabnem ter političnem življenju brigade.«
Ali imaš namen še iti v brigado?
»Prav gotovo bom še šel Rad bi šel že prihodnje leto. Želim pa si, da bi se lahko udeležil kakšne zvezne akcije.«
Urednik
viharnikh 7
Moj letošnji dopust
Dnevi dopustov ob morju so se iztekli. Nekaterim so prinesli pričakovano sprostitev, drugim pa razočaranje.
Bil sem med prvimi prijav-ljenci za Filip Jakov, kot prejšnja leta toda, letos smo morali vsi (ali res vsi?), ki smo letovali tam lani, izbrati drugi kraj. Če sploh lahko rečemo temu izbira, ko je ostal na razpolago samo en kraj — Pu-la in en sam termin, kjer sem še lahko dobil prosto mesto. Za tiste, katerih zakonec je zaposlen in ima šoloobvezne otroke, je izbira termina še toliko težja, ker ima tudi zakonec obveznosti v svoji OZD. Da o tem, da odpade vsako dogovarjanje s prijatelji o skupnem letovanju, raje ne govorim. Menim, da mora naša OZD, če že iz objektivnih razlogov ne more nuditi desetdnevnega letovanja tistim delavcem, ki to žele, zagotoviti, da bo vsaj tistih sedem dni, ki mu še ostanejo preživel dostojno.
Dopust sem preživel v kampu ZB v Puli, kjer imamo počitniške hišice. S hrano, plažo, postrežbo in vremenom smo bili zadovoljni, čeprav je bilo čakanje na opoldanski in večerni obrok nekoliko pusto. Te zamude niso nastajale zaradi slabe postrežbe, temveč zaradi naše nediscipline. Ko si enkrat pri mizi pač pozabiš, da so še drugi, ki tudi čakajo na mesto ob njej.
Razočaralo nas je stanovanje v hišicah. V napotnici za kamp piše, da mora vsak koristnik le-te za sabo počistiti oziroma pospraviti. Tega pa moj predhodnik ni storil. Ker v hišici ni knjige, v katero bi se stanovalci podpisali tudi ne vem, kdo je tisti, ki mi je ukradel prve ure dopusta, oz. vnesel med nas že prvi dan nerazpo-loženje. Zamašen sifon umivalnika, ogorki, smeti, pajčevina po kotih in pod posteljami še ni bila največja nadloga.
Hujši je bil smrad, ki se je širil pri pomivanju tal. Bilo je, kot da bi bila tla prepojena z amoniakom. Posteljne odeje so bile zamazane, da smo raje uporabljali svoje, ki jih imamo vedno v avtomobilu.
Vem, da za tako stanje ni odgovorna ena izmena, ampak smo za to odgovorni vsi koristniki s postopnim zanemarjanjem celotnega počitniškega, oz. hišnega reda. Za počitniške domove smo prispevali vsi v OZD in zato nam ne more biti vseeno, kako se s temi sredstvi ravna. Meni ne bi bilo težko hišice po uporabi tudi prebeliti, če bi tako zahteval red, ali bi to storili vsi, ki jih uporabljamo. Mislim, da je nujno, da mora v bodoče nekdo ta prebivališča pregledovati in jih z zapisnikom sprejemati in oddajati, ker se bomo lahko le tako ognili hudi krvi posameznikov in obvarovali našo skupno lastnino. Nihče nima pravice, da s svojo
neodgovornostjo drugim pokvari težko pričakovano letovanje ob morju. S komfortom v hišici sem bil seznanjen in od prebivanja v tistih, po špar-tansko opremljenih prostorih, res nisem veliko pričakoval. Toda, računal sem vsaj na čistočo. Te pa ni bilo. Pričela in končala se je pri rjuhah, ki so nas čakale na razmetanih posteljah. Cena 110 din, ki jo plača zakonec za dan bivanja ni velika toda, za tak komfort, ki mu prvi in zadnji dan naprti še čiščenje, je kar precejšnja, tistih sedem dni pa, čeprav še tako rad opazuje morje, predolgih. V hišici ni tople vode, tudi stranišče je samo pod isto streho. Zaradi vhoda iz zunanje strani smo bili v slabem vremenu na istem, kot stanovalci v šotorih.
In še to! Stanoval sem v hišici št. 28 od 14. 8. do 21. 8.1976. Ce kdo ne verjame mojim navedbam, se lahko prepriča o njihovi resničnosti pri stanovalcih iste izmene v hišici št. 27, s katerimi smo skupaj delili tegobe letošnjega dopusta.
Marjan Čuješ
ŠPORT IN REKREACIJA
FOTOREPORTAŽA: 7. lesariada delavcev gozdarstva in lesne industrije Slovenije
Polka je ukazana, tla so namazana... iz otvoritvene svečanosti
7. lesariade
TAKSACIJA
Med počitnicami sem bil na praksi pri LESNI. Delal sem na taksaciji.
Prvi dan so nas razdelili na skupine. Starejši in izkušnejši so bili skupinovodje, mlajši pa smo merili drevesa. Na začetku sem bil bolj neroden, zato mi tudi delo ni šlo preveč od rok. Merili smo na terenu Golavibuke. Gozdove smo prehodili od lovske koče pa do ceste na Kope., Dela sem se privadil hitro zato smo vsak dan naredili več. Naš skupinovodja nas je vsako jutro z avtom odpeljal do nekega kmeta na Golavibuku, kjer smo hranili orodje, s katerim smo delali. Vsak je imel klupo s katero smo merili debeline debel in nož s katerim smo debla zaznamovali. Cele dopoldneve smo na ves glas vpili mere debel, ki jih je skupinovodja zabeležil. Pri smrekah smo povedali samo številko, pri drugih pa še vrsto drevesa. Listavce smo delili na mehke in trde listavce. Paziti smo morali tudi na meje med posestniki in na državno mejo. Na Pohorju sem delal štirinajst dni, nato pa sem z drugo skupino meril debla v Pogorskih gozdovih. Delo je bilo enako, le teren je bil drugačen.
Zadnji dan dela sem imel smolo. Stopil sem na osje gnezdo in cel roj os se mi je zagnal v lase. Grozno so me popikale po glavi. Na srečo sem pri kmetu naletel na revirnega vodjo, ki me je z avtomobilom zapeljal k zdravniku.
Na delu sem doživel marsikaj lepega in tudi nekaj gorja, vendar je bilo vse pozabljeno, ko sem prejel za opravljeno delo lepo plačilo.
Primož Save
Se ena zmaga na poti k končni zmagi in osvojenemu prvemu
mestu
Naši zlati fantje