IpHp '^p^i^S^h^;!^
GLAS
ARODA
Ust slovenskih delavcev v Ameriki,
TELEFON: 4687 CORTLANDT.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 2876 CORTLANDT«
NO. 128. — ŠTEV. 128.
NEW YORK, SATURDAY, JUNE 1, 1918, — SOBOTA, 1. JUNIJA, 1918.
VOLUME XXVI. i— LETNIK XXVI.
RUSIJA IN ZAVEZNIKI
-000-
LANSING JE POSLAL RUSUI ZAGOTOVILO AMERIŠKEGA PRIJATELJSTVA. — AMERIŠKA PO MOČ JE ZAGOTOVLJENA, DOKLER SE RUSIJA V STAVLJA NEMŠKI VLADI. — RUSIJA ZAHTEVA, DA KITAJSKA PRENEHA PODPIRATI PROTI BOLJSEVIKE. — CARJEVI OTROCI PRI STARIŠIH.
-1
-ooo-
Trup translation fllwl with the postmaster at New York, X. Y. ou June 1 litis, required t.y Hit- Art of October 1!M7.
Vologda, 29. maja. — Ameriški poslanik jo objavil iz-javo tajnikn I^ansinga, ki je zanikal, <la bi ameriški konzuli pomagali protiboljševiškeinu voditelju generalu 8e-menovu in drugim, ki s<> poskušali vprizoriti protirevolu-« ijo v Sibiriji.
V	izjavi si1 glasi. da jo ameriška vlada od mnogih strank v Sibiriji prejela prošnje, da jih je pa ignorirali. 1'osebno pa so Združene države odklonile prošnjo generala Semenova, da bi mu ameriški inžinirji pomagali ter je naročila in/i nir jem, da naj ne pomagajo generalu .in naj ne podpirajo nikakega gibanja državljanske vojne.
Izjava zatrjuje, da se prijateljsko stališče Združe-31 ill držav napram Rusiji ni izpremenilo in da ni bilo prizadeto s tem, da je bila odtegnjena diplomatična ul.pid-nost. — To se skoro gotovo nanaša na Rusijo, ki je odklonil;! izmenjati šifrirano poročilo med ameriškim poslanikom in ameriškimi konzulati v Sibiriji.
V	svojem poročilu na poslanika pravi Lansing:
—- Državni department želi, da pokažete prijateljske namene Združenih držav napram Rusiji, ki bodo o-stale neizpremenjene toliko rasa, dokler Rusija ne sprejme avtokraTi<-no gospodstvo centralnih držav. —
Lansingova izjava je bila odgovor na obdolžitev ru-skega zunanjega ministrstva, da je ameriški konzul v Vladivostoku podpiral protiboljševiško gibanje v Sibiriji. Poslanik Franeis je preteeeni mesec zanikal to obdolžitev in f). maja se je v Washingtonu naznanilo, da je Lansing naročil poslaniku, da naj obvesti boljševiško vlado, da za to obdolžitev ni nikake podlage.
Med zahtevami, katere je boljševiški zunanji urad redložil poslaniku Francisu, je bila tudi ta, da se odstrani ameriški konzul v Vladivostok!! John Caldwell in da Zdr. države pojasnijo svoje stališče napram boljševiški vladi.
Moskva, maja. — Zunanji minister < 'ičerin je poslal Kitajski nov protest, v katerem dolži kitajsko vlado, da ofieijelno podpira protiboljševiškega voditelja generala Semenova v njegovem delovanju proti sovjetovi oblasti.
V	noti se zahteva, da Kitajska ali prepreči, da gene-( -al Semenov ne bo več rabil Mandžurijo kot bazo, ali pa
naj dovoli sovjetovim četam, da gredo v kitajsko ozemlje ter vstrahujejo Semenova, ako je Kitajska preslaba, da bi to sama storila.
Sporočilo zunanjega ministra izjavlja, da se je Rusija enkrat za vselej odločila, da napravi konec neznosnemu položaju na mandžurski meji. V izjavi pa se zagotavlja prijateljstvo do Kitajske.
Moskva, :10. maja. — Prejšnji ruski prestolonaslednik Aleksij Romanovi«* in hčere bivšega carja so prišle v Ekaterinburg v perniski gnberniji na azijski strani Igralskega gorovja
Prejšnji ear in carica sta že nekaj tednov v Ekate-rinburgu, kamor sta bila prepeljana iz Tobolska v Sibiriji, ker se je odkrila zarota, da se ponaga Nikolaju, da bi pobegnil.
Aleksij je nekaj časa zaradi bolezni št4 ostal v To-b< tisku.
Moskva, 31. maja. — Mirovna pogajanja mde Rusijo in Ukrajino ne napredujejo naglo, ker predsednik u-krajinske delegacije Kelokuin zahteva, da dobe Rusi nove poverilne listine in da naj jasno določijo, kaj sestavlja sovjetovo republiko.
Rekel je, da so se od brest-litovske pogodbe izvršile nekatere izpremembe, sklicujoč se na dejstvo, da je od tega easa Kavkaz proglasil svojo neodvisnost in da se je donska republika pokazala na površju.
Predsednik ruske delegacije Rakovskv, ki je romunski boljševik, ni mogel prepričati Seloukina, da je sovje-tova federacija resnična država in ne samo ideja. Obnovitev pogajanj se je za en dan zopet preložila.^
Moskva, 31. maja. — Zunanji minister Čičerin je poslal nemškemu poslaniku grofu Mirbachu obvestilo, da Rusija sprejme nemški predlog, da prične mirovna pogajanja s Finsko na podlagi, da Finska odstopi Rusiji trdnjavi Ino in Ruivola ob Baltiku; Rusija pa se zaveže, da ju ne bo utrdila.
V	zameno pa odstopi Rusija pas zapadnega murman-skega ozemlja ter daje s tem Finski dostop do Severnega ledenega morja.
Zapadna fronta.
Nemci so dospeli do Marne. — 45 tisoč ujetnikov; 400 topov. — Vče raj so Nemci prodrli za 5 milj.
Trm* translation fi.eil with the j>ost mantel- at New York. X, V. ..ii .»ime 1. l'.HS, as require«! hy the Act of Ortolier G. llU7.
Berlin, Nemčija. :J1. maja. Nemci so dospeli do Marne. Tu predstavlja pridobitev okoli T milj od zadnjega sinoi'nega porodila. Tudi na levem krilu so napredovali /a •"> milj; to je ojačilo črto med Nov on in So-ssons. Na desnem krilu blizu Rheimsa se je tudi napredovalo. Bitka se je razširila vzhodno od Rheimsa.
število ujetnikov je narasti o na vee kot 4.1 tisoč mož; v plen jenih je bilo več kot 400 topov in na tisoče strojnih pušk.
Večerno poročilo se glasi:
Na celi fronti <>d Novona do za-padno od Rheimsa naši napadi u godno napredujejo.
Sovražniku, ki se je umikal z Alette fronte, smo bili tesno za petami. .Južno od Oise in čez Alette smo zavzeli črto Bretigny-St Paul-Trosly-Loire. — Severno od AisJie smo v neprestanih bojih potisnili so vražnika v smeri <proti Bieuxy-Shavijrny.
.Južno od Soissonsa je sovražnik poslal v boj konjeuieo in pehoto za silen protinapad. Sprejeli pa smo jih s strahovitim učinkom med naš ogenj in jih porazili.
Prekoračili smo cesto Soissons Uartennes.
Južno od Fere-en-Tardenois smo dospeli do Marne. Višine St. Gem-me, Rovigny in Chamvoisy so v naši posesti.
Na južni strani Vesle, zapadno
&1RP S- EYE VIEW ©/"" SOiSSOHS PHOTO O e»Y Tgptoo. yfttsa ^atwcY ♦ -
POGLED NA MESTO SOISSONS »»♦♦..............
|sevei ozapadno i 11 severno <»d • Kheimsit. S francosko armado v Franciji j
2!). maja. —	Press. Danesi
so Neme i v Champagne prodrli; Nikake P^ike v tem letu, da bi se
Popj za mir.
" i
naprej proti reki Mami. Sovi niški namen je gotovo utrditi si postojanko, od koUer !»«• lahko o brnil proti zapadu z vsu silo svo-jih napa<lajočih armad.
Poglavitne nemške čete priti skajo proti Fere-en-Tardenno s. ki se nahaja pod hudim ognjem. Fe-re-en-Tardennois se nahaja kakih 14 milj jugovzhodno od Soisson-in nekoliko nad 9 milj severno od Marne. Nemško ofieijelno poroči lo pravi, da so že šli »ko/i to mesto.
Tudi na obeh krilih se vporab jajo močne sile. Prve so zavzel« Soissons. na desnem krilu pa ogro žajo Rheims. V tem okrožju pa s zadeli na odločen odpor angleško-franeoskih čet.
Nemci so včeraj po najhujših infanterijskih bojih se*danje vojne prišli v Soissons. Zavezniške rezerve redoma prihajajo na pozo-rišče bojev ob Aisni in z vsakim trenutkom postaja odpor proti nemškemu pritisku večji.
Včerajšnji boji za posest Sois sonsa so se pr.čeli zgodaj zjutraj ko se je velikemu številu nemških čet posrečilo zavzeti trdno stališče v vzhodnem predmestju. Kmalu nato pa so bili vrženi nazaj in sui-vezniške čete so nekoliko easa držale predmestje ter so z golimi bajoneti za drža vale sovražnikov« prod l<ran je.
Hrabrost branilcev pa je bila večja kot pa njihova moč in ko so
"'i
•až-! doseglo mir z mečem v roki ali mir
potom izčrpanja.
Trne translation file«l with t?:«- post master :tl New York. X. Y. on June 1. mis, as required by the Act of October 0. mi 7.
V trenutku, ko se pričenja novr in kritična faza v kampanji leta 1018. je mogoče primerno razpravljati o kampanji leta 1919. Na predek sedanje kampanje je nam reč precej jasno napovedal goto vost nadaljne kampanje. Z eno be sedo pričenja postajati povsen* odkrito, da ne morejo niti Nemci niti naši zavezniki upati na odlo čilne zmago v tem letu. V tem po gledu je tudi vredno omeiičti, d{ nemško časopisje, ki koraka na ee sarsko povelje, že svari nemške javnost pre«! dejstvom, da je pe ta zima vojne neizogibna.
Na vsak način mora priti dt kampanje leta 1919, ker ni nit najmanjšega dokaza, da bi mogli ta ali (.na stran v tem letu doseč rezultate, ki bi napravili mir ne izogibnim, mir s pomočjo meča "Waterloo. Sedan, .Jena, te zmage iz katerih je neposredno izvira narodni poraz, stoje izven kalku laeij vojne v njeni sedanji obliki prefosijonalne armade, ter delajr ko se bore narodi, ne pa majhne omejene fronte, obložene z veliki mi silami starokopitno bitko ne mogočo.
ia* v tem letu je mogoče dose-nove nemške čete vprizorile nov & ie na podlagi treh pogojev: -napad, se Je boj prenesel v mesto prvi^ da so zavezniki popolnom* m vrsli so se poulični boji od hi- poraženi ter se ne morejo več zbra-še do hiše. Konečno se je mala ti v sedanji ofenzivi in kot- posle-franeoska četa, ki je branila me-'aica vprizorjene ofenzive. Drugič o«l Rheimsa smo zavzeli fJermignv jsto, umaknila, toda šele po mno-jče so zavezniki v stanu potem ko jGueux in Thillois.	jg.Ji dvobojih.med posamezniki z.bi odbili nemški napad,'pričeti sa-
| Med 21. marcem in ">. aprtlon,jbajne-ti, samokresi in puškami. m[ z ofenzivo ter storiti to, česai so Nemci v bitki pred Cambraij Tekom cele noči so padali sovra- Francozi in An«rleži niso bili \ j zajeli od Angležev in Francozov žni izstrelki, ki so zažgali mnog«-'stanu stor.ti pri Marne- namreč I več kot 90 tis(vč ujetnikov vseh hiš in so napolnili zrak z dimom j pretvoriti uspeh na bojnem polju
šarž. Poročilo tu'.li zagotavlja, da je bilo vplenjenih več kot 1 :t(M) topov.
Pariz, F rančija, lil. maja. —
;Nocojšnje poročilo francoskega 'tlel mesta, kjer je bilo več zavh vojnega urada se glasbi:	I tja.
Izstrelki s strnpemmi plini so na |pridobljen v protiofenzivi, v od-polnih ozračje s strupom.	ločilno zmago. Tretjič Če bi narod
Francozi so se meU ljutim bo-|Zil |J0jn0 črto. namreč civilno pre-.tem polagoma umaknili v zapadm hivalstvo, ali v zavezniških deže
lah ali pa v sovražnih, omagal tet
prisilil vojaške oblasti opustit
Na našem levem krilu v okolici| Sovražnik pa Še vedno z vsakim,boj. ki je bi Ina bojnem poljti VIo dolenje Ailette so Nemci nadalje jatomom svoje moči pritiska, da bi|s(1('i;,| n, odločilen, vali svoj pritisk tekom celega dne- zavzel ozemlja, kolikor je pač mo-	se obrnemo sedaj k vpraša
va. Naše čete so zlomile vse goče, predno pridejo zaveznike nju morebitne nemške zmage, al vražne napade v okoliei Bleran j rezerve, ki bodo za vstavile prodi- kapovoda za domnevanje, d«-court a, 9 milj jugovzhodno od ranje. Sovražnik je pripeljal noveli,', rnc?la ta zmaga doseči obse? Novona ter zapadno od tega kra-'divizije, da so nadomestile že nt ru- Seda na ali Waterloo-a, namreč ob ja. Sovražnik, kateremu se je po- jene.	sej? po5,leinc glavah bitk? Go
srečilo prekoračiti Oiso. vzhodno' Nemški prestolonasletlnik, ki je tovo ni ničesar, kar bi uravičeva od Sempignv, je bil odbit na de- prej doživel odločen poraz, je zdaj h0 tako misel, v napredku kampa snem bregu reke. Poglavitnejši (losegel začasni uspeh. Toda zavez- Lje v teku mesecev. Možno je, dt sovražnikov pritisk je bil v okoli-' niška črta ni bila prebita, tem ve«" j bodo Nemei v stanu prodreti d< ci Soissona in bolj proti jugu v *o jo le potisnile nazaj trume, ka- kanala, da bo treba Dunkirk, Ca smeri proti Neully St. Front. Za- terim se ni bilo mogoče vstaviti padno od Soissona so naše čete in je ob.lržala popolno zvezo vprizorile silni protinapad in so pri
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
zadele sovražniku velikanske izgube. Sovražnik v tem okraju ni
Za Rdeči Križ
. . tjr ;
Nt? , *
mogel napredovati. Obratno pa se je bila svota $6,000.000 dosežena je sovražniku posrečilo dobiti ne- v soboto in nedeljo. Preostaja še kaj ozemlja zapadno od eeste od današnji dan za kampanjo. Prl«ea-Soissons do Chateau Thierry in v kuje se, da bodo znašali prost smeri proti temu mestu je šel sko-( voljni darovi manj za pol miljona zi Qu<iehy-la-Villex in Qaichy-le-t več kot se je pričakovalo. Veliko Chateau.	j zanimanje je vzbudilo v soboto da-
V centrumu so majhne nemške rilo neke jako revne udove, ki si čete dospele do severnega brega'trdi kruh služi s pranjem. Prin • brega Marroe med Cliarteves, 5 sla je $1.50 za Rdeči Kr'ž. samih milj severovzhodno od Chateau centov. Ta denar sije prihranila s Thierry in Joulgonne, 2 milji in težko muko v treh mesecih, pa ga pol severovzhodno od Charteve«. I je položila na žrtvenik ljubezni Na našem desnem krilu je po- Koliko več je vreden ta dar ko ložaj neizpremenjen, kakor tudi marsikateri tisočak miljonarja.
lais in Boulogne izprazniti vsled nadaljnjega in bolj razsežnega nemškega naprtdovanja v Flandri ji. Grda in težka konfiguracija aiv gleške bojne črte severno od reke Searpe, maloštevilne črte stran skih komunikacij, ki so na razpolago za prevažanje čet od juga proti severu, nepobitnt uspehi, katere so dosegli Nemci v otvorilnem napadu v Flandriji in krog nje, — vse to bo mogoče imelo za posle d\co počasno umikanje Angleže* proti ju srn ter izravnan je črte.
Ta možnost ni se vrjetnoKt, a neoziraje se na nepričakovano nesrečo ,ki pa je vspričo sedanjih razmer skoro nemogoča, je edino, česar se moramo bati, počasno, a gotova napredovanje. Nemerv ter
"LINCOLN" TORPEDIRAN
■doo-
NEMCI SO TOBPEDIRALI BIVŠI PARNIK HAMBURG AMERICA ČRTE, KO SE JE VRAČAL PRO TI DOMU. — NETOČNA POROČILA.
-000
Trne translation filed wlfb the post master at New Tork. X. Y. uii June 1, 1S>18, as required hy the Act of October 6, l'JIT.
Washington, D. CM 31. maja. — Nek nemški subma-rin .je potopil ameriški transportni parnik "President Lincoln", ki je bil v službi Združenih držav.
Tajnik Daniels je izdal sledeče ugotovilo:
— Mornariški department je dobil od podadmirala Simsa poročilo, da je bil torpediran ameriški parnik President Lincoln ob desetih in štiridesetih minut zjutraj in da se je potopil eno uro kasneje.
Parnik se je vračal iz Evrope.
Xadaljna poročila šp niso dosedaj dospela.
Ker manjkajo podrobnosti, se vseeno lahko sodi, da se je vračal parnik v Združene države ter da je imel na krovu uekaj posadke.
.Nejasno poročila, ki so dosedaj dospela, pravijo, da ni nihče utonil.
Parnik je imel 18,072 ton deplacementa in je bil pred vojno last Hamburg-America črte.
Ko so vstopile Združene države v vojno, so zaplenile vse nemške parnike, ki se nahajali v ameriških vodah.
-ooo-
POGODBA MED AVSTRIJO IN NEMČIJO
-ooo-
Trne translation filed with the post master at NVw York. X. Y. on June j .
101S. as required hy the Act of October ti. 1017.
London, 31. maja. — **Telegraphje sprejel naslednjo brzojavko od svojega poročevalca v Milanu pod datumom od torka:
—	Avstrijsko in nemško javnost se je konečno informiralo glede posameznosti vojaške konvencije katero se je vsililo cesarju Karolu tekom njegovega zadnjega obiska v nemškem glavnem stanu in te posameznosti, kot se jih je objavilo sedaj v "Deutshe Volkszeitung" bodo brez vsakega dvoma napravile globok utis.
Nova. pogodba obstaja soglasno s poročilom lista iz sedem'klauzul, ki so naslednje:
—	Njegovo veličanstvo nemški kajzer in pruski kralj na eni strani ter njegovo apostolsko veličanstvo av strijski cesar in ogrski kralj na drugi strani, sklepata tesno vojaško zvezo za dobo petindvajsetih let, tekom katere dobe se zavežeta obe stranki zveze, da bosta uporabili celo silo svojih narodov v vojaške svrhe.
Zvezana naroda Avstro-Ogrske in Nemčije bosta posvetila celo svojo skrb temu, da bodo stopile v eventualno bodočo vojno polno pripravljene in na višku svojih moči. Le na ta način more biti bodoča vojna kratkega trajanja, kajti če bi se armade obeh zaveznikov nahajale v tem stanju lota 3914, bi bila ta vojna že zdavnaj končana.
Vsi možki, zmožni nositi orožje, bodo dobili primerno in popolno vojaško izobrazbo. Posebne formacije pa bodo razventega opravljale vse pomožne službe v zvezi s produkcijo orožja in municije.
Regulacije za organiziranje, izvežbanje in uporabo zvezanih čet se bo sestavilo po enem skupnem principu ter se bo inirijativo glede tega prepustilo v glavnem — Nemčiji. Formaei ja čet razi činih držav v Nemčiji in \v-stro-Ogrški naj predstavlja eno samo armado, ne da bi smatralo formacij tujcem druga proti drugi.
Oboroževanja naj se bodo vršila na skupnem temc-'ju do obsega, da bodo formacije ene dežele lahko dobivale svoje zaloge iz najbližjega skladišča v drugi deželi, kjerkoli nastanjenega, ne da bi bilo treba, kot v preteklosti, biti odvisnim glede dobav od kake oddaljene domače postojanke.
Zvezne čete se bo spravilo v kontakt med seboj v namenu, da se jih vzgaja v medsebojnem spoštovanju, Ijn-bezni in cenjenju. Ta princip naj obvlada tudi izvežbanje bodočih častnikov in organizira naj se izmenjavo "astnikov med nemškimi in avstro-ogrskimi armadami v namenu, da bodo avstro-ogrski častniki v slučaju, da bo nastala potreba, poveljevali nemškim četam in nasprotno.
Vse priprave glede bodočih vojn naj se izvrše sporazumno med obema generalnima štaboma. To bo seveda zahtevalo tesnejšega sodelovanja med generalnimi <tabi in ministrstvi.
Vse pripravljalne ekonomske odredbe zvezane, z e-ventualno vojno, naj bi se vprizorilo vnaprej, v mirnih Časih ter ustvarilo za to potrebne departmente.
Železniške črte in zgradbe naj bi se zgradilo in postavilo od strani obeh zaveznikov v skupnfem soglasju ter po enotnem načrtu.
na enak način nameravano skrce-vanje in umikanje angleških črt. Izguba pristanišč ob kanalu ne bc tvorila take vrste poraza, da bi moral oni, ki je izgubil, opustiti boj. Nasprotno bi bfta Anglija, t
kajzerjem v Calais, prisiljena boriti se z obnovljeno en€*žijo, kajli to dejstvo bi frilo bolj smrtna nevarnost kot pa- je sedanja navzočnost nemških čet v Os ten de in Zeebruegge. J


•gEiSteajfežč - iS"
GLAS NARODA, 1. JTTX. 1918.

"GLAS NARODA"
»LOVE NJO PUBLISHING - C O M P A H T
PUBLISHING
(Slovenian Daily.) Owned and published by tbA
(a corporation.) ,	.	1
FRANK SAKSER, President._I.QUI3 BENKDIK. Treosnrer. ■ Da lijem Y Stareill K raj U.
— Česko-slovaški narod mora biti prost! Tudi oči trpečega slovenskega naroda so opazile prve znake zore in preporoda.
Največja sila, kar jih je kdaj obstajalo na svetu — vlada Združenih držav — se strinja z jugoslovanskim gi-
PUce of Boslneaa of the corporation and addresses of above officers; 82 Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, S. Y.
C'e je za nami taka moč kot je vlada Združenih držav, se nam ni treba bati, da ne bo naše hrepenenje do pičiee iz
Ea celo leto velja list ca Ameriko	Za celo leto za mesto New York fS.OO pollljeno.
................... 13.60 Za poi leta za mesto New York.. 3.oo j Skoraj po vseli slovenskih naselbinah so se osnovale
6.00 p«d]
•GLAS NARODA" Izhaja vsak dan Izvzemal nedelj ib praznikov.
IZ URADA
- T.
JOHNSTOWN, PENNA.
■tvt. ova »dil.i	uj»|o
'drevje v (I'u^-nah.
-ti L A S NA KOD A"
i "Voice of the People") every day except Sundays and Holiday*
Subscription yearly $3.50.
Advertisement on agreement.
Za pol leta.................... 2.00 Za četrt leta za mesto New York 1.501 , „ .	. „ , „
y.H četrt leta .................. 1.00 Za inozemstvo za celo leto...... eoo podružnice fclovenske JNarodne z. veze.
I Zveza sprejeme v svojo sredo vsakega. Slovenca, ka-iterega odkritosrčna želja je, pomagati po svojih skromnih J močeh slovenskemu narodu k boljšemu in lepšemu življenju.
Ali bi ne bilo dobro, da bi se zbrali zastopniki newyor-škili društev ter se pogovorili, kako in na kakšen način bi se dalo kaj napraviti.
Zberimo se in se pomenimo!
In ko bomo sedeli skupaj, ne bomo ne farji, ne rdeč-karji, ne organizatorji društev, ne razdirale i društev, ne klerikalci in ne svobodomisleci, — pač pa edinole ;— Slovenci!
Če se bomo vsi s trdno voljo oklenili te misli, se nam ni bati, da nam bo končni uspeh zagotovljen.
Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejfinje blvalUCe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"(JL AS NARODA"
B2 Cortlandt Bt.,
New York City.
Telefon: 2876 Cortlandt.
Newyorskim Slovencem
r	-
Ta članek smo posvetili newyorskim Slovencem, oziroma nwyorski slovenski koloniji, katero smatrajo nekateri z:i najnaprednejšo v Ameriki
Sedaj je čas, da dejanski pokaže svojo naprednost, požrtvovalnost in vse druge lastnosti, na katere se je vedno sklicevala.
Pi ed par meseci je nastal v newvorski naselbini — razpor. Take razpore prav dobro poznamo še iz starega kraja.
Sramota je, da je nastal ta razpor po načinu staro-
D
opisi
Macdonaldton, Pa.
K:ir se pa dela tiče, se pa ne anorcan posebno poli v a lit i. Delamo vsak dan in se* zasihiiži, da se pi^teno p reži vii no; da bi pa človek kaj na stran dal, p;i še za misliti ni v sedanjem času.
Naj omenim, da se tudi tukaj
Ker ravno obnovim naročnino za nam priljubljeni list Glas Naroda, hočem malo sporočiti iz tukajšnje naselbine.
Kar se tiče nas tu naseljenih Slovewev, moram reči, da se prav dobro razumemo med st«boj in tudi nismo ravno tako pri *"ta zad-
, . ,	, ,	01	,	, . , . njih". To se razvidi iz tega, da
k rajske politike, katero so Slovenci v starem kraju, koj po smo VBtallovili novo drosivo m ga prif-elku vojne vrgli med Staro šaro.	priklopih k SNPJ. ter zdaj dobro
V	listih, ki so si neenakega političnega mnenja, sta napreduje, akoravno je še mlado. ]>adli besedi "far" in "rdečkar-socijalist".
Tedaj je bil ogenj v strehi, in vsak se je smatral užaljenega ter obenem čutil potrebo, da mora svojemu navideznemu nasprotniku škodovati. Škodovati na ta ali oni način, materijalno in moralno.
Stvar je dospela na vrhunec. Dospela je do takega viška in do tako skrajne mere, da bi član kakega društva navdušeno zapel kajzerju slavo, če bi vedel, da se njegov 4 4 nasprotnik" pri drugemu društvu zavzema za svobodo slovenskega naroda.
Ne pel bi je iz prepričanja, pač pa samo zategadelj, ker je v svoji omejenosti prepričan, da bo s tem škodoval .svojemu '1 nasprotniku'
Slovenska politika v starem kraju je bila tako zapletena, da je ni mogel razrešiti noben modrijan.
< V so hoteli klerikalci napraviti kaj dobrega za slo-\enski narod, so se liberalci rajše pridružili Nemcem, kot da i>i pomagali svojim bratom. Istotako so klerikalci začeli trobiti v nemški rog, če se jim je zdelo, da manjka li-beraleem samo korak do uspeha.
V	telil je ležalo vse naše prokletstvo, v tem je bil izvor vseh naših neuspehov, našega nazadovanja, nemoči in slabost i.
Toda sila, največja sila, združuje ljudi.
Ko so se valjali Slovenci meseca septembra leta 1(J08 v krvi po ljubljanskih ulicah, je prišel vsak Slovenec do prepričanja, da ima še hujšega in bolj brezobzirnega sovražnika, kot je pa njegov politični vna sprotni k — Slovenec.
Na grobu dveh slovenskih žrtev so se združile vse slovenske stranke. Ker sta bili pa samo dve žrtvi, je ta sloga trajala tudi samo — dva tedna.
Takoj zatem se je namreč začelo prerekanje, zabavljanje in očitanje, kateremu je napravil konec šele me see junij leta 1914,
Sila, potreba, pomanjkanje, stradanje, negotovost, in trdno zaupanje v lepšo bodočnost, vse to je združilo naše ljudi ter jih strnilo v zvezo, ki bo večno obstajala.
Vsak med njimi namreč ve, da je člen v verigi in da da bo veriga počila, če odstopi.
Iz starega kraja poročajo, da je starina slovenskih
ker je čisto navadna preniogarska n-^e-lbina. visoko na gričih Allegheny pogorja in last mogočne Davis Coal Co. Ostra in dolga zima je naša huda sovražnica, medtem ko je poletje prijetno, brez hude vročine, ker vedno pihljajo 1 a lini vetrovi.
Ker je Pieree že dokaj velika naselbina, ni tie tukaj tako dolgočasno. Seveda pravo življenje se prične proti večeru, ko se začne promenada po dolenjem delu naselbine. ItaJjanska godba »vira vesele poskočniee in zaljubljene arije iz Verdijevih oper, mU:di svat obojega spola in vseh narodnosti se sprehaja ob straneh A mor strelja če«/, cesto otroci se podijo po prahu, vmes
GLATOI ODBORNIKI Z. J. P. D.
Predsednik: PRIMOŽ KOGOJ. 3904 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Podpredse4nik: J. A- MAT1JAŠIČ, c.|of Woodlawn Trust Co., Wood lawn, Pa.
GL tajnik: JOS- DUPIN, 815 Bradley Alley, Johnstown, Pa. Tajnik za slov. oddelek: PETER SRNOVR^NIK, P. O. Box 27f> Forest City, Pa.
Blagajnik: ŠTEFAN HORVATIČ, c.|of First National Bank Alliquip pa, Pa.
Vrhovni pevovodja in arhivar: IGN. HUDE, 82 Cortlandt St., Ne* York, N. Y.
NADZORNI ODBOR:
za slovenski oddelek: Ga. AGNES ZALOKAR, Cleveland, O. JOSIP REMS, New York, N. Y.
ca hrvaški oddelek: JURAJ NORŠIČ, Cleveland, O.
JURAJ BRAiJIČ, Johnstown, Pa.	T' "
W.F.	i>£VEKA	—1 CO.
CEDAR	RAPIDS,	IOWA
Pevskim društvom
Ta teden sem razposlal vsem nak ar bom priglašenim takoj otipe vski m društvom, razun Star poslal t oliko glaisov. kolikor pev-Spangled Banner, vse pesmi, v eev ima prijavljeno društvo. lJri katerih bodo pri koncertu dru-'prijavi naj se mi tedaj navede tu-štva skupno nastopila. Star d i število pevcev in pevk. Spangled Banner zaradi tega ni- Ako katero društvo ni prejelo sem poslal, ker moram to pesem kake pesmi, bodisi, da se iji zgla-narociti. česar pa ne morem prej silo, ali |>a se je pošiljatev j><» postoriti, dokler ne vem. koliko p^v- šli izgubila. naj se takoj naznani, cev se bo vdeležilo koncerta. Zato da pošljem še enkrat, pa prosim vsa društva, tla se kina- ("as koncerta se naglo bliža, zalit odločijo, ako mislijo sodelovati to, pevci in pevke, na delo!
Hrbtobol
je bolezen, kateri se kaj rade pridružijo že dr-jge bolezni. V obie nastane hrbtobol vc!ed kake ne-rednosti na ledicab. »Ji v mehurju in se zahteva pzi tem takojine pozornosti in dobrega 2dravila. V vseh takih sludajih vam toplo priporočamo
S
evera s
Kidnej and Liver Remedy
(Severovo Zdravilo za obisti in jetra). Rabite to zdravilo pri pogostem in bolestnem spuidanju vode in pri otroan, ki modijo po noči posteljo. To zdravilo pomaga tudi pri zlatenici ali če imate zoprn želodec. To zdravilo odpravlja otekline dol«njih delov života. Cena ?5c in $1.26.
Na prodaj v vseh lekarnah.
pri koncertu. ali pa ne. Prosim, da mi gotovo sporočijo svoj toizadev-j ni sklep najkasneje do 1. julija.
S pevskim pozdravom
Ignacij Hud«'.
v .. .	i - M i«- pa drve avtomobili, motorna in
snji rojaki zavedajo sv 03111 dol z- 1 , , ,	'
nosti, kajti pri tretjem vojnem
liberalcev, Tavčar, segel v ruko klerikalcu Korošcu ter <la sta zatem oba podala roko voditelju slovenskih soei-jalLstov — Antoiiu Kristanu.
Pred štirimi leti so si bili vsi ti nasprotniki kakor vo<la in ogenj. V največji sili in potrebi so pa postali eno srce in ena duša, ki ne hrepeni po ničemur bolj kot po svobodi zatiranega slovenskega naroda.
V	New Yorku je veliko Cehov 111 Slovakov. Umevno je, da tudi oni niso brez političnih strank in verskih na-ziranj.
V	New Yorku so češki socijalisri, na prednja^ i, kleri-kaci, ij 1 bog ve kaj še vse. V New Yorku so Slovaki katoliške, pravoslavne in kalvinske veroizpovedi.
Ker kot Slovani ne morejo živeti brez boja, se v mirnem času prerekajo med seboj. Umevno je, da j>ride v gotovih trenutkih tudi do ostrega nasprotja ali celo do — sovraštva.
Prejšnji teden srno bili pa priča prizoru, ko je vse to sovraštvo izginilo, in ko se je Čeh zavedal, da je edinole
ne pa pristaš te ali one češke stranke.
V	New York j prišel Masaryk, zastopnik češke misli iu hrepenenja po svobodi.
Čehi in Slovaki so mu priredili sprejem, kakoršnega ni bil deležen glede odkritosrčnosti in vdanosti še noben .vladar sedanjega .časa.
Srca. vseh so' fee naširoma odprla, pozabila na medsebojno sovraštvo in se zediuila v eni, edini 111 poglavitni >nisli:_________________
posojilu, kakor sem eni, smo iz tukajšnjih rovov št. .'i Ln 4 podpisali za $1800 bondov; koliko .so pa iz drugih dveh rovov st. 2 111 •">, ma pa ni znano.
Pa tudi Stric Kam pobere kakšnega iz tukajšnje naselbine; 22. maja sta odšla dva Slovana k vojakom.
Ker tudi tukajšnji Slovani hočejo izkazati čast in požrtvovalnost an pokazati, da trtdi mi ljubimo zvezdnato zastavo, zato so si izmislili dobro idejo Izbrali so se 4 možje in šli od hiše do hiše t«n-kolektali, kolikor je kateri hotel dati. da se kupi U. X. zastava. In
Tiojal
navadna kolesa.
SJoveneev nas ni posebno mnogo tukaj. Do predkratkim smo i moli tudi slovensko dekle, pa odpeljali so nam jo v drugo faro. Na svojem žonitovanju je bilo dokaj gostov, znamenje, da iiua. mlatil par mnogo prijateljev. Ženin P. Zakraj-šek je doma iz iStrmea. fura Bloke na Notranjskem, nevesta gospiea Mary Stueui je rojena v tej deželi. Sladkosti mladega zakonskega življenja bosta uživala na bližnjem Thomasu, kjer je ženin za-pOiiletEL.
Tukaj smo dose»rU od družbe priznanje unije. Že lansko leto julija meseca smo vstano-vili lokalno
redne zavednosti ter modernega clulia. Pa kaj hočemo! Avstrijske šole niso na glasu kot najbolj moderne. Navadili so nas v njih božjega strahu in ponižnega hlapčev-Veaiero, stva ; to -smo prinesli s seboj in se ga ne moremo iznebiti. I'a menda sega bomo prej ali Jdej morali.
Poročevalec.
Ely, Minn.
Frank Skalar se jo pri delu ponesrečil. Tovora i
LISTNICA UREDNIŠTVA.
M. M., Omaha, Nebr. — Tem
potom izročamo Vaš pozdrav ne\v-yorški kuharici, toda. ljubezenskih pisem ne priol>čuje.mo. ('e ste res tako zaljubljeni, pišite ji pismo.
res so nabrali $120, kur je lepa unijo. V začetku nas je bilo sicer
svota. Zastavo so postavili CIO. maja in se je pri tej priliki vršila tudi velika slavnost. pri kateri je igrala tukajšnja gf>dha na pihala.
bolj nnalo število in družbeni 11-radniki so nas skušali pri tem o-virati, toda mi se nismo dali opla-šiti ter se trdno držali izjave pr»*d-
\:-j še omenim, kaj se je pripe- sednika VViltMvna, da ima v.sjik de-tilo pri tej kolekti. Ko gredo mož-!lave« pravico do organizacije ter je po naselbini, seveda niso izpn-jda ^a družba pri tem ne sme ovi-stili nobene hiše. Tako pridejo do ( rati. Na ta način smo amagali in enega Poljaka ter nm raztohna-^družba je bila sedaj prisiljena čijo, ako more on kaj dara vat i ter j podpisati pogodbo. Do smo imeli mu pravijo, da je to naša dolž- plačano okl voza. Ne moreni trditi, nost, da 'pokažemo, da srno tudi da je bil zaslužek ravno slab, to-mi prijatelji svobode, za kar se da ko dobimo plačano od tone, ibo-
eeli svet bojuje. Seveda, potem se pa 011 nazaj odreže: 4'Jaz ne dam nič. jaz se vs.....na U. S. zastavo." Dobro. Možje so odšli ter ga izročili možu postave, ki ga je takoj odpeljal v <zapor v Somerset. Ko ga tja pripeljejo, je moral G-krat (poljubiti zastavo in povrhu tega je dobil 20 le+ ječe. (Ta Poljak je bil gotovo Avštrij:.k. kje iz Galicije doma, ker ruski ali poznanjski Poljak ne bi se tako grdo izrazil. Op. ured.)
Nekaj bi l»H pa skoraj pozabil. Tukajšnja družba Brothers Valley Coal Mining Co. išče delavce in inn a svoje agente. Pa ni resnično, kar pišejo v oglasu v '' Pro -sveti", zakaj, omenjena družba ne da v oglas, da tukaj so vsi delavci organizirani. In zakaj išče delavec? Zato, ker hoče dobiti take tičke, ki nočejo k uniji pristo-ipiti, da bi zopet tx> skebsko nas izkoriščali, kar pa mislim, da se jim ne bi") posrečilo, akoravno z nami S:Mla.i slabo postopajo. Kar nas je starih delavcev, ki so že tu po par let. imajo same štabe prostore: ako pa pride novi dobi dobri prostor, samo ako reče, da ni v uniji. Zakaj pa ne bi dali nam starim prednost? Potem naj iščejo norih, kolikor hočejo.
IT koncu pozdravim vrc čitate-Ije in čitateljice tega lista.
Frank Polanc, Box 310.
Pierce, W. Va.
nio precej 11a boljšem. Sicer ne 1110, kdaj dobimo plačano .po teži, ker je rešiti še več podrobnosti in se mogoče še pojavijo nepričakovane ovire, toda ne vstrašimo se nivesar. Trdnos 1110 stali do sedaj in bomo tudi v bodoče. Duh ča:sa jd nas najboljši zaveznik.
Sieor se pa bliža celi svet hitrih korakov velikanskemu razvoju in preobratu. Nova doba vstaja, popolnoma različna od vseh drugih sedanjih. Kdor je ne vidi, kako se žari na obzorju, je slep; kdor je ne sliši, kako prihaja v grom o vitem pohodu, je gluh, kdo-r pa ne čuti, kako pretresa ves svet z novimi idejami, je neobčutljiv. Četudi še bruhajo kajzerjevi kanoni svoj smrtonosni ogeii[j nekaj časa, al loravno delata Viljem in Karol tajne pogodbe, naj sklepa Habs-burg in Koburg rodbinske zvcee, kljub t Miiu se bodo prestoli izru-šili in kapitalizem v današnjem smislu bo izginil.
Pri tej priliki si ne moreni kaj. da ne bi «e nekaj omenil. Medtem ko so namreč naselbine Davis, Be-nbijsh in Pierce organizirale u-nijo, je bližnji Thomas, kjer je zaposlenih največ naših rojakov, spal spanje pravičnega. Da, še več! Medtem ko se je večina njih pokazala popolnoma indiferent-nira v tem oziru, so še nekateri obnesli kot naši hudi nasprotniki. Dobro! Bojevali smo se brez njih ter tudi zmagali brez njih in tudi
Seveda, Pierce ne boste našli vzanJe- Toda to ni lepo za naš na-zaznaiuu velikih ameriških mest,rod, ker kaže pomanjkanje raz-
REGISTRIRANJE.
True translation filed wttli the post
master at New York, X. Y. on June 1. 11)18. as required by the Act uf October c. 1017.
Vsi mladeniči, ki so med 5. ju-ni jem 1917 in 5. junijem PJ1S do-'j segli 21. leto. razun onih, ki so že
VOZ, naložen z rudo, mu je v <;Jeu-jv vojaški službi ZUružellih držav,
ku zmečkal nogo, da so niti jo v, morajo - jullija 1918 po posta_
omenjenem delu odžagali.	| vi registrirati.
Društvo sv. Ane št. 11 Sli/, je ^^ ^ ^ ^ )>o doma naj
izvolilo na svojem zborovanju ] Ano Kwevar i/a delegatiinjo ny' konvencijo v avgustu na K velet h,
VABILO	(
na
LETNI IZLET,
Slovensko podporno društvo
lih'ATS K A ZVEZA' št. 14U SNPJ. v nedeljo dne 9. junija
v Ib nrv Walter's Mmerald parku, vogal Martin in Myrtle Ave., t Jh'lidale. N. Y. \'stopuina 1"» eentov. Otroei do 1"J. leta vstopnine
_---prosti. ---
Žrebanje za eckiii $10.00. Žreb samo l*'«4. Kegljanje za dobil ke v i»otovini.
Za mnogobrojen obisk se naj-vljinineje ]>riporm"'a vsem rojakom in rojakinjam iz tire« ter New York a
Odbor dr. P»rat.ska Zveza. Opomba. Vo/iija iz New Yorka a'i Brooklyna stane le ."»o. Vzemite naduličm> železnico <lo Kresh Pond Hoad in 1am jnesedite na liieh.itiond llili Kaio, ali pa vzc-niite lliisliwick ali .Myrtle Avenue karo ter presetlite na (,'o<rj»er Ave. na Richmond Hill karo, ki pelje pred park.	(v!x	i
Minn.
J. J. PesJieJ.
Pomanjkanje v Jugoslaviji
True translation file<l wlVb tbe j>ost master at NVw Y»irk. N. Y. on June 1, 1918, as required by the Act of October 0, 1917.
London, Anglija, 29. maja. — Ass. Press. — V nekaterih krajih Avstrije pobirajo šolski otroci kose kruha, da jih pošljejo lačnim o-
takoj gre jkl najbližji krajevni urad, naj izpolni registracijsko izkaznico, katero naj odpošlje v zavitku s poštno znamko in svojim naslovooin na krajevni urad. Ako pa ne ve naslova tega urada, na.i odpošlje izkaznico županu dotič-in-ga mesta, ako pa živi v kakem okraju, naj pošlje okrajnemu kh-r-ku. Te izkaznice morajo biti v
krajevnem uradu ">. junija.
Registriranje 5. junija bo trajalo od 7. ure zjutraj do 9. ure zvečer. Vsaki registrant, ki ne ve, pod kateri krajevni urad spada, naj takoj vpraša, pri najbližjem krajevnem uradu. Vsak policaj
ISCEM GOSPODINJO
za družino treh oseb. Sem vdovce, star .'11 let, rododelec, z dvema hčerkama, starima 5—7 let. Delo lahko, pogoji dobri, plača po do-trovoru. Samostojna vdova v primerni starosti ima prednos.1. !*ri obes trans!-:i naklonjenosti m zakol! izključen.
Anton V. Vachetz -.Mineral St.. Milwaukee. Wis.
(1-3--U)
trokom na Hrvaškem. Nek sarajevski list poroča, da se je iz tega!mu bo lahko pokazal pot do take
Rad bi izvedel za naslov svojega
sorodnika JOHNA ŠISTJOK. Prosim ga. da se mi oglasi, ali pa če k'lo ve za njegov naslov,
da mi javi, U<-r mu iinaiii poro /ali vi-i- važnega. — Anton .lo-I'rin. Box lil'. < »noville, N. Y. < 1 1 ti
kruha. Prebival-1 vprašanje čakati do
mesta pred kratkim poslalo 48 za-]ga urada. Nikar bojev ostankov
stvo Hercegovine trpi veliko pomanjkanje. Od Božiča so ta mošnji kmetje dobili samo štiri funte moke. —
to
ni treba, za r>. junija. 5. junija se naj registrant i zgodaj oglasijo pri krajevnem uradu, da se izognejo nevarnosti, da se ne I bi mogli registrirati.
Epidemija na Španskem.
Bolne osebe naj pošljejo na krajevni urad svoje prijatelje, ki bodo dali pojasnila za registracijo. Ako se kdo ni registriral, se ne Madrid, Španska, 29. maja. — j bo mogel opravičiti; osebe, ki te-Epideinija, ki je prišla nad Špani- ga ne bodo storile, bodo krive prejo, in ki je podobna influenci, se|stopka in se jih bo lahko takoj po-naglo širi. Samo v Madridu je več slalo v vojaško službo. (1-5—0) kot 150 tisoč slučajev te bolezni. Umrljivost pa je nizka.
Kralj je danes vs-tal iz bolniške postelje, toda ne more opravljati državnih poslov. Zdravljenje je pa tem težavnejše, ker je za to boleznijo obolelo tudi nad 000 zdravnikov.
IzSU Je knjižica:
DVE SALOIGRI.
Knjiilcm vsebuje dve igri z "ČAKLUEVA ŽKNITBV* la
-TUJE ŽENINI" ter stane samo 28c.
Oni, U nameravajo prirejati Igre, naj jo hitro narofie, ker la-da je v omenjenem Številu.
V taleči tarao zopet vsakovrstne knjige, toda od vsake le po ca ali dva iztisa In niso v cenika

Naročilom priložite denar la pofiijite na:
Širni« PiMisltig CMpaiy
S Cortlandt St. New Ink, N. I
POZOR ROJAKI!
Nsjuspefinejs mazilo za Senske lase, kakor tudi sa molke brke i& brado. Od te-ga mazila »rastejo v fltih tednik krasni gosti ln dolgi lasje kakor tudi mo Sklm krasni brki ln brada ln ne booo odpadali ln oslveLL Bevmatlzem, kosti-bol ali trganje v rokah, nogah ln v križu, v osmih Ineh popolnoma ozdravim, rane opekline, bale, tare, kraste ln grlnte, potne noge, kurja očesa, ozebline v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor bi moje zdravilo brez uspeha rabil mu Jamčim za $5.00. Plgite takoj po cenik, ki ga takoj poSljem zastonj.
Krasni žepni KOLEDAR sa leto leto 1918. pošljite 4 cente za pogtalno.
JAKOB WAHCIC,
«7*2 Bonna Ave, Cleveland. Ohio.
Pri spahnenju in ^drobljenju
Tdrgmte takoj a Dr. Itfchtcr«]evcfli
PAIN-EXPELLER
V r»bi UKMprl slovanskih draiinah ln prit jabljeQ ko« dom*£« sredstvo.
Jediao pravi s varstveno znamko sidr*
XV. m6Ge. ▼ ltkiiuh in aaraTnost od
jn	P. AD. RKHTER A CO.
IT H-SO WMfetopn Strni, Ittow York, fC V.
NA PRODAJ
PIANU 3 ■ a I'bAY IvK IMANOr! n<»\<- "m /.r rnMjene na nizko eei.o. .Ml po]iravljjiu(i in U{^L'<^ujcni«» luiinioiiike, liariiioniiiine, «rl;»<ovir«'
iu orgije
»2:» K.
•lolm
►4. St.
Railovieh, Ni \v Vi trk.
X. V.
seem svojr^a lnata K K AN K A .] I RŠICA, doma i/ vasi Dole. i'ara S toni«" e na l>o az sen
nt-ka.j sq>or«M*-il. — -Folin .luiši'*, 208 lit*eil St., Milwaukee, Wis.
(1 4—6J
Stoniee na I>oleilj.skem.
n /.<-lo Imi1;iii in hi mil r<'i<l
R.ul l>i izve<lel z.*i svojega sina, rotj<-Jie^a v Kunmalje lišt. 2'i na Kranjskem. Služil j« j»ri 17. ;e-"Miientu. K<>1 t;ik je juLsei v rusko ujetništvo, ;>otem i>a je bi! premaknjen v Švico. To seni iz-ve<lel potom ameriškega lid«ve-^a kriza. Ce kdo zna za njega, prosim, naj mi blagovoli naznaniti. ali naj se mi sam zgkisi.— Anton Hren, :{14 Paiin Sueet, Puehlo, Colo., I'. S. America.
(1-4—«)
DELO! DELO!] DELO!!!
Pri Charcoal Iron Company of America v Newberry, Mieh., se potrebuje 200 drvarjev za delati drva. Gozd je lep in ae ni bi! sekan, vse v ravnini. Dobro, zdravo podnebje, stalno delo poleti in pozimi za več let. Plaea od klaftre $2.40. Imamo tudi vrhove za delati, vse ležeče, vse posekano, ni nobene izjeme, trd ali mehak les. Plača se po $2.00 od klaftre. Imeli bomo tudi dovolj dela za beliti. Potrebuje se tudi več delavcev za mesečno plačo za razna dela v g» zdu. Za pojasnila se obrnite na našega zastopnika:
John Knaus, Murphy Camp, Newberry, Mich.
s
GLAS NARODA. 1. JUN. 1919.
"Tiran in njegove žrtve"
---o-
GOVOR JUGOSLOVANSKEGA POSLANCA, VUKETIČA, V
PARLAMENTU.
Mir med svobodnimi narodi. — Grozno pripovedovanje, nje Srbov v Bosni in Hercegovini. — Sistem letalcev.
g. Vukotiča.
—	Iztrebi je-
—	Odiseja
True translation file<l with the post master at New York. X
"Glas Slo vena ca, Hrvata in Srba", ki izhaja v Zagrebu, objavlja v svojih številkah ...1 11.. 12., 13. februarja 1918, «lolg izvleček govora, ki ga tukaj prinašamo.
I a govor j<- tako strašna povest, kakor je bi! govor državnega puslain-a Tresič-Pavičiča lansko bto. Iz t«-ga izvlečka, ki ga je pustil cenzor v javnost. more videti, kak«* strahot«* so. morali pretrpeti Jugoslovani. Lahko j«- pa tudi predstavljati si, kake grozovit ost i morajo biti opisovane v onem delu govora, ki ga ie zaplenila cenzura ....
"I »očim sta obe vojujoči s«, stranki vodili skoz tri in pol to strasno vojno na najstrašnejše načine in z uporabo surove sile, obe -rt iki z n imenom, da dosežeta končno zmago nad drugim; je vsta-•«i močvirja krvi. ki j«- bilo pr«dita, ter iz nepojnisnega trpljenja, presta nega v tem klanju ideja za svobodo vseh narodov. Ta ideja ne pripn/uava niti zmagovalce* n ti premaganih, niti privilegiranih narodov, niti onih, ki so -trti pod nogami, »riti velesil, niti malih držav. ki morajo / veti vedno v strahu in trepetu. Pravi in trajni mir more priti samo na podlagi popolne svoImmL* vseh narodov ter na podlagi demokratskih načel narodnega samnudločevanja. Ta mir ne bo mir med posameznimi državami, temveč mir med narodi, ki so prosti ter imajo enake pravice.
Samo na tej podlagi more .-Jovestvo pričakovati boljšo btidoe-liost. Samo taki mirovni pogoji bodo vredni v\eh nezmernih žrtev v blapu in življenju, ki jih je doprineslo človeštvi) v tej strašni vojni.
Kadi narodnega e«linstva in na podlagi prava narodov, da sami odločajo o	želijo Jugoslovai ter zahtevajo, da bodo združeni
5 Hrvati in Srbi v svoji lastni državi.
Nasprotno pa avstro-ogrski državniki, potomci, vladajočih narodov ter privilegiran It razredov, gle«lajo na te »higrodke s popolno drugega stjdiščji in v pm smislu tudi hočejo doseči mir na popolno
jua drugi podlagi. N jihovi poskusi gre<|«» v popolmuna drugi smeri, proti miru, ki, «"•«• to jim hofeli verjeti, ne zahteva nBcakth aneksij. toda s katerim ho<Vjo utrd.ti za v.dno nadgospodst v«i Nemcev in Madžarov v n«»trajem življenju monarhije, ter oropati vse druge narodnosti njihove svobode. Kljub temu [>a nimajo poguma naspro tovati aimk.sijonis-tifnim nameram svojih nemških zaveznikov in Lz t«*ga vzroka n«* dovoljujejo narodnim zastopnikom zatiranih narodov, da bi sodelovali pri m rovnih pogajanjih, na katerih vjsi vsa bodočnost in usoda narodov.
RADI TECA HI MORALI KAK N A .1 ODLOČNEJŠE PROTft-STIRATl PROTI TRDITVAM pre«lse«lnika in ministra za zunanje zadeve, DA NARODI. KI si) ZASTOPANI V TEM PARLAMENTU, rži VAJO POPOLNE PRAVICE. DA MOREJO CRESNIČITI SVOJE NARODNE ASp|RA<'IJE. KER TE TRDITVE V NOBENEM SLCČAJC NE ODGOVARJAJO DEJSTVOM. In mi bi morali po kazati, da v t«j deželi in še pos<hno med sedanjo vojno, so bile kon-stitucija in postave KRŠENE Z NAMENOM. DA ZAKRIVIJO NAJ <JRŠE ZLOČINE (iROZOVITOSTI PROTI PODJ ARM LJE.NI M NA-RODOM. Samo zgo«b>vina bo izrekla obsodbo nad temi zločinci in
tirani nam,lov. — NAJSTRAŠNEJŠE POGLAVJE TE STRAŠNE ZGODOVINE BO BREZDVOMNO ONO, KI SE BO PEČALO S PREGANJANJEM JUGOSLOVANOV TER Z ZLOČINI, KI SO SE VRŠILI NAD NJIMI, IN NAJPRIPRAVNEJŠI NASLOV TEGA POGLAVJA JE: "TIRAN IN NJEGOVE ŽRTVE".
Da podkrepim ono. kar sein rekel, naj mi bo dovoljeno našteti nekaj zgledov iz strašne kronike, ki m, jo pričeli moji tovariši. Da bo mogel vsakdo vi«|«'li, da j«' bilo to metodično organizirano in da se j«* posluževalo vseh mogočih si«»«Ktev, da m- iztrebi intelektualne razrede, bom navedel dva izgleda iz Dalmacije.
Dr. Mirko Dejanovič, pomožni profesor na vladni gimnaziji v Splitu, je bil ncmnloma odslovljen i/ službe dne 22. februarja 191."». na brzojavno povelj«- Šolskega Sveta v Zadrii. Plačo »o nru ustavili > eoj. Nikakega vzroka za njegovo odslovljenje mu niso dali ter mu I repovedali >p«»izve«lovat i «» tem. letu 1916 j«* |>r. M. Beg vložil pritožbo proti e. kr. detektivu Santičti in tekom procesa se je izvedelo, da je na jmvelje splitskega glavarja Santič lažnjivo obdolžiJ Dr. De-ianovii a nepatrijotskega obnašanja. Za to delo je dobil Santič 60 kron od glavarja. Med preiskavo tega slučaja so Santič in druge pri če, ki jih je imenoval, potrdile neutemeljenost obtožbe i*n tako se je ugotovila nedolžnost Dr. Dejanoviča. Od marca 191"» jvi vseeno Dr. Dejanovič ni pr. jel nil i vinarja svoje plače. Leta 1916 je Dr. T>eja-novič prosil, da se <:a imenuj«- profesorjem na tehnični Soli v Spljitu. t«*la kljub VM-m njegovim zmožnostim j«* šolsko minisltrstvo odbilo ]>rošnjo, sklicevajoc se na odlok Šolskega Sveta za časa njegovega odpuščen j a iz službe.
Drugi slučaj: Bogati bankir, Stevo Perovič, je živel v Splitu. Nemudoma po izbruhu vojne je ponudil krajevnim oblastim T>00 kron kot darilo za Rdeči Križ. Denar s,, oblasti sprejele z zahvalo, toda darovalec je bil takoj brez vzroka vržen v ječo.
Oz nekaj časa je Dr. Baljak, poslanec in naš tovariš, interveniral zanj pri zadrskih oblasteh.
Dr. Batidel j«- odgovoril, da ni nič kompromitujočega proti P^-roviču, razven da jc bilo dejstvo, da j«- Perovič tak«» h«tro ponudil tako veliko svot o/a R«l«*či Križ, znamenje slabe vesti!
Le s«» ii gos|>odje in njihova družba siualrali za dovoljeno upo-trebljati taka sredstva pr«»ti Dr. D« janoviču in Stevu Perovii'u. ki s«' nista nikdar umešavala v politiko, vas vprašam, kaka sredstva bi smatrali dovoljenim za upotrebljenje proti ljud«*m. ki >o priznani politiki?!
Sila vojnega soda ni bila naperjena samo proti svobodi, temveč tudi proti življenju državljanov Nedolžni in raz«»čaraui ljudje so se znašli po«l vlado strahot. SAMO STRAHOTE ŠPANSKE INKVIZIOI JE TER ONE IZ ST. BAKTOl.OMEJEVE NOČI SE MOREJO PRI-MERJATI Z NAŠIMI. Da naslikam t«> stanje se hočem omejiti samo na par zgledov. Pred izbruhom vojne j«- zapustil Jovo Radonovič Kairo, kj«r j<- bil živel, da -e vrne v svoj rojstni kraj v Kotor. Ko j«* dospel v Trst. ni imel niti pojma, da je vojna izbruhnila. Ko j«- bil pokazal svoje papirje ter mu je bila pregledana prtljaga, je «»«lš«'l proti Hercejjovin . Tam. ravno tako. kakor v Tivatu se je našlo njegove papirje v redu dovoljen«! mu je bilo nadaljevati jtotovanje. To-«Ia na potu j«' bi! aretiran «mI neke vojaške pat role, ki je zopet pregle-«lala njegov«> prtljago. Našli so revolver in petdeset nabojev, ki jih je kupil v Kairi za svojo osebno varnost, kakor tudi 1000 napoleondo-rov, kar j«» predstavljalo njegove prihranke 14-letne?ra dela v Kairi. Radanovi«' je bil ar tiran. Revolver, naboji in inozemski denar je zadostovalo. da se ga je pripeljalo prej vojni sod v Tivatu. Vse njegovo razlaganje je bilo zaman — BIL JE USTRELJEN!
/
IZTREBLJENJE SRBOV V BOSNI.
. - -	T	V
Pred vojno je bila v B«>*ni organizirana neka organizacija pod imenom "Sehutzkorps '. ki je bila «los!edno in sistematično vzdržana v duhu sovriJtnosti napram srbskemu prebivalstvu v deželi. Pnwhn ')q>ozoro8i so obračali domačinom, mohamedancem, nevedmm možem, loje so naščuvali s sovraštvom do Srbov, z zagotovilom, da bodo tembolj ugajali rvojim višjim, čim okrutneje se bodo napram Srbom ob-
Y. on June l.lftlS. as require«! by the Act of October 6. 101".
našali. Ko je izbruhnila vojna, ni trebalo mnogo časa. da so se poka zale posledice teh inštrukeij. Prebivalstvo ob meji je bilo izročeno na milost in nemilost 4' Schutzkarpsa " in žandarjev. NA DESET IN DE, SET TISOČE V NEDOLŽNIH LJUDI JE PADLO KOT ŽRTVE TEH TIRANOV V Palah je bilo po odhodu Črnogorcev vse ostalo prebivalstvo uničeno, dasi bi mogli varno oditi s Črnogorci, če bi bili kaj zakrivili.
Dr Savo Ljubibratič in Dr. Jovo Lavinic moreta pričati, ker sta bila talca v Palah, da so člani "Schutzkorpsa" masakrirali sledeče ljudi brez preiskave, sodbe ali vzroka: Krsta Popovič, Pop Rista Če-čar. Stjen Simic, Pero Karavdija, Pero Pantič, Rista Kostie, Laza Jurok. Mile Kusmuk, z dvema sinoma, ter gotovo nad »to let starega Džordže Kločarja.
Poleg teh so umorili še sledeče žene: Ljubica Terzie, Milka Cu-stik«i, MiTka Karardija, Mara Šimatovič, Djuka Belobrk. SPASOJE ŠIBONJA JE BIL OBEŠEN.
v okolici Roma ni je sta dva vojaka naenkrat masakrirala sedem mož- Milan Furtul, J o van. Krsta, Vasilije, Miloš in Pero Kluhaitovič, kakor tudi Stojami Puzič, vse brez kakršnekoli preiskave, enostavna ker niso mogli ponuditi nikake odkupnine, doeiro so Mile Min-ko vi«'. Jovo Olubovi«-. Spasoje Vukovič in Krsto Sojkič iz Roman.je rešili svoja življenja tem. k«*r je vsak od njih ponudil vsakemu V6-
jaku tu» 100 kron
Pop Timotije Popovi, oče šest eni h nedorastlih otrok, je bJ v začetku vojne odpeljan pod vojaškim spremstvom, ter obsojen na smrt od nekega stotnika brez najmanjše preiskave.
SISTEM TALCEV.
V	začetku vojne >o aretirali popolnoma nedolžne ljudi ter jih vzel; y\\ talce. T«» so »telali v Dalmaciji. Bosnu-Hercegovini, na Hrvatskem v lianatu v tlrngje. Še nikdar v zgodovini sveta ni bilo znano, da bi kaka država jemala svoje lastne državljane za talce! Talcem so povedali «la hod<» oni odgovorni za vsak prestopek proti železnicam, vojaško lastnino, in da bodo takoj usmrceni v slučaju, da bi prebivalstvo, oziroma da bi •posamezniki podvzeli kaj takega. — Talce so javno zlorabljali na najgrše načine in VEČINA JE BILO MASA K RI RAN 111 BREZ NAJMANJŠEGA VZROftA.
KOMAJ JE MO<tOČE VERJETI. S KAKO DIVJOSTJO SE OBLASTI OBNAŠALE NAPRAM TEM TALCEM IN S KAKO HLADNOKRVNO ZLOBNOSTJO sO VEČINO OD NJII1 OBEŠA Ll IN STRELJALI.
Duhoven Džordže Petrovič, iz okraja Dervent v Bosni, popolnoma miren čiovek. ki se ni nikdar utikal v politiko, je bil aretiran kot talec leta 1914 v mesecu avgustu. Za stražo so mu dali nekega « igana. ki ga je umoril takoj prvo noč brez kakega povoda.
Arhimandrit Orgnrevič iz Zenice v Bosni, je bil prisiljen čakali na postaji za prihod vsakega vlaka. Na ta način nis«» dovolili ubogemu starcu niti pol ure oddiha. Ob istem času so aretirali tudi njegovega sina. Enkrat, ko je iprisio več vlakov naenkrat na postajo. SO PRISILILI N J EGO VEGA SINA, POD SMRTNIMI GROŽNJAMI, DA JE ZAGRABIL SVOJEGA očeta za brado ter <ra na ta najin vrtdil po postaji pred vsemi navzočimi. (Čuj! Cilj! To je škandalozno!) Drugikrat s«» tega istega moža mučili, ko se je vozil v odprtem železniškem vozu iz Zenoce v Alipaš n-Most: Z GROŽNJAMI. DA GA TAKOJ TsTRELE. ČE NE BO UBOGAL. SO Ml' ZAPO VEDA Ll, NA I POKLEKNE TER OSTANE V TEM POLOŽAJI TRI CELE l RE. DOKLER NI OMEDLEL OD BOLEČIN IN IZ-MCČENJA.
Talec Pero Nikič, uslnžbenes v ječi v Zenici, je bil vržen v oko-ve in vojak, ki ga je spremljal, ga je umoril brez vsakega vzroka. Za ta zločin j«> «h»bil morilec celo nagra«lo o«! svojih višjih, ker j<* lažnjivo pričal, da je hotel Nikič ubežati, o«Tividno pozabljajoč, da j«' sta rec mogel komaj ho<liti s svojimi okovi....
V	Koči. v Bosni, so bile aretirane najuplivnejše osebe kot talci, šest od njSh so postavili na mostove zez Drino. Na prvem mostu so bili postavljeni pop Vlade Popovič. arhimandrit Kosovič in trgovec
V	i go Hajdukov iO. Ob zori dne 9. avgusta 1914 je prišel oddelek vo jakov, postavil se pred most ter ustrelil vse tri. Ostali trije talci so bili prisiljeni ostati na mostu. Eden od vojakov je vstal okrog pol noči ter zabodel z bajonetom Djordje Hajdukoviča, ki se je zgrudil mrtev na mestu. Potem je isti vojak zabodel popa Kandiča in trgovca Milana Hajdukoviča, vsakega dvakrat v prsa in trebuh, da sta bila oba smrtno ranjena. Ostali od straže so vse to klanje z zadovoljstvom gledali. Niso dovolili, da bodo pomorjeni izkopani na pokopališču. Sintrno nevarno ranjene so odpetjali v nekem vozu in spremljajoči častniki so se s posebnim zaklovoljstvom pomenkovali, kdo bo ustrelil enega in kdo drugega. To so govorili tako glasno, da so jih ranjeni slišali.
Pop Dimitrije Jevdjevič je bil aretiran 28. julija 1914. Odpeljali so ga kot talca na železniško postajo v Sijetlini. Sest mož pod po-veljstvom nekega praporščaka ga je obkolilo ter napolnilo svoje puške. Zvezali so mu. roke ter nm ti kazal i naj koraka. Ker je korakal v navadnem koraku, je zavpil nek vojak, da ga bo takoj ustrelil. če se ne požuri. Ko so ga pripeljali do Race. mu je ukazal nek \ o jak. DA MORA STATI NA ENI NOGI ter mu zagrozil, da ga bo takoj ustrelil, če se mu «lruga noga dotakne tal. To j*' trajalo toliko časa, dokler ni padel mož ves onemogel na tla.
Drug č je isti vojak pritrdil njegove okove tako tesno, da je nesrečnež kričal (*1 bolečbi ter ga prosil in rotil, naj preneha s svojimi mukami. Vojak je odvrnil: ' POGINIL BOŠ VSEENO PRIHODNJE DNI, ČIM PREJ, TEM BOLJŠE ZA TEBE." Ko je prišel vlak na postajo, ga je eVlen vojakov vlačil na vrvici o«l vagona do vagona, dočim so mu <lrugi vojaki pljuvali v obraz. Vse to se je dogajalo pred očmi njihovih višjih častnikov.
Na ta način so ga mučili do 6. avgusta 1914. Kar se je dogajalo potem, je bilo še bolj barbarsko. Tega dne mu je naznanil poročnik Kozini«', da je pr šlo povelje, da se ravna z njim še strožje, kako/ poprej. Istega večera okoli polnoči so Jevdjeviča potegnili z ležišča, noge in roke so mu bile povezane, ter so ga prevedli do nekega gozda. ki je bil oddaljen kake tri kilometre. Tam so ga privezali do nekega plotu ter mu zagrozili, da ga ubijejo, kakor lnitro se premakne.
V	tem položaju so ga pustili šest ur. Kar naenkrat se zaleti poveljujoči poročnik v |>opa, začne kričati kakor divjak ter nameri puško v nesrečneža, ki je v tem času živel strašne muke bojazni in strahu.... Podobni iti še grozovitejši dogodki so se dogajali vsak dan.
Pop Simo Bogovič ,je bil aretiran pred svojo cerkvijo v Mosiču in mu ni bilo dovoljeno, da bi se poslovil od svoje žene in otrok.... Tudi njega so izbrali za talca. Njegov prijatelj in 5»otrpin. pop Ata-nase Korosič, je bil odve«len v klet, kjer so ga strašno pretepali. Z vžigalicami so požgali brke Alelcsu Vucinovieu ter Savi Kopreviču, nakar so jima zvezali roke. Nista si upala premakniti niti za palec, ker so vojaki imeli ves čas svoje bajonete na njihovih vratovih. Mu čili so ranjkega popa Trisa Maksimoviča na najgrde načine. Doktor je odredil, naj se ga prepelje v-bolnišnico, toda poveijoik je prekršil to odredbo ter odvetiel nesrečneža mesto v bolnišnico v Semino-
^ft&flimfeMtO JOHN wmeKAY^Wf^tlfrx
Ameriški bogataš C. H. Mackay, ki je dal na razpolago Amer. Rdečemu Križu svoje posestvo v Roslyn, L. I.
vac, kjer je bil umorjen.
Istočasno s«» umorili več kmetov, koje s«> najprej pretepali in tako mučili, da so obležali na tleh v nezavesti in v svoji lastni krv?. Vse to pa samo ra«li tega. ker niso ničesar izpovedali proti duhovnu Eranoviču i/. Niš ča in šolskem učitelju Vojvo«l»iču iz lljaša.
ODISEJA G. VUK0TIQA.
Jaz sem bil ta!«'«'. Naj mi dovolijo spoštovani poslanci, «la jim nakratko povem svoje lastne doživljaje:
Koncem julija 1914 sem bil aretiran kot talec, kar je bilo seveda preti izbruhom vojne, da s t«-m garantiram s sv<»jrm lastnim življenjem lojalno obnašanj«* prebivalstva v Boki Kotorski. Z zvezanimi očmi sem bil prepeljan v trdnjavo sv. Ivana (St. Giovanni, blizu Črnogorske meje Par dni kasneje so pripeljali nekaj več talcev, med drugimi tudi poslanca iz dalmatinskega Sabora, arhimamlrita Jo-van Bučina. i >z nekaj neizrecno težavnih dni, tekom katerih smo bili v negotovosti med življenjem in smrtjo, so nas prepeljali v trdnjavo Maniulo.
Naše trpljenje je «loseglo svoj višek v avgustu leta 1914. ko je francosko bredovie bombardiralo trdnjavo. Pre vezal i so naše rok«* in noge tako tesno, da je v mnogih slučajih brizgala kri. Vojaki /. nasajenimi bajoneti in n«*k narednik z revolverjem v roki so nam grozili. da nas ust rele brez obotavljanja. kak«>r hitro bi si k«b« upal pritoževati se nad bolečinami.... Nekaj časa p«> tem so mi dovolili, «la grem na Dunaj na operacijo ter sem bil zaprt v tem mestu. Bil sem spoznan zmožnim za vojaško službo pri nakna«lnem naboru koncem leta 191."». toda pri zopet ni prezentaciji sem bil spoznan nezmožnim za vsako vojaško službo, <*el«> domobransko. Dolgotrajno intern ra-nje z vsemi neizrecnimi trpljenji je popolnoma izpod kopa I o moje zdravje.
K'jub v s, mu temu pa so mi takoj zopet zapovedali. da se javim na policiji, kjer so mi naznanili, tla je prišlo povelje, da se takoj javim pred c. kr. vojaško domobransko komando. TAM SEM BIL BREZ VSAKEGA NADALJNJEGA VPRAŠANJA PRISILJEN V VOJAŠKO l Ni FORMO. To je bilo dne 13. marca 1916. Kmalu potem sem bil poslan na vojaško zdravniško komisijo in potem na r«--vizijo. Kljub temu pa sem dobil dne istega meseca povelje. «la sem bil prideljen marškompan ji. ne «la bi poprej počakali certifikata in ne da bi se ozirali na izrek komisije in mojih vojaških inštrukeij. Istočasno mi je bil »f.lvzefr tu«li znak enoletnega prostovolj-stva. --
Na vprašanje, zakaj «la z menoj p«>stopajo na tak način, so mi odvrnili: BRIGAND! MORILEC! IZDAJALEC! Nek narednik mi je rekel: "Jar. vas bom spremljal na fronto in tam boste videli, kaj se vam bo zgo«lilo. Regulacije se ne morejo upoštevati napram takim kakoršn; ste vi." Kot posledica slabega ravnanja sem zbolel <1ik 3. maja 1916 in pi i zopetni preiskavi sem bil od zdravnikov spoznan s;;jno za lahko delo v uradih. Toda mesto v uradno službo s«-in bil poslan v Komoran v posebni oddelek za politične osumljence. -Tam sem bil zaposlen s svojimi sotrp;ni pri čisto navadnem težaštvu. Tedanji generalni polkovnik domobranskega ministrstva, Georgi. je bil o vsem tem obveščen, toda kljub svojim prisegam kot častnik in minister, je mislil tedanji čas za nepripraven, da se upira kršitvam postav in regulacij.
(Poslanec Laginja je rekel: Ali se ne glasi pesem: Dan za Nem ec, noč za Slovane?)
Ko je bi! skli«-an dunajski parlament v maju 1917 ter je bilo iz-drno cesarsko povelje, da se morajo častno odpustiti vsi poslanci v vojaški službi, so se obnašali moji predpostavjleni tako. kakor bi s« ta dekret ne tikal mene. in samo po sklicanju parlamenta se mi je končno »lovolilo, da sem bil odpuščen iz vojaške službe.
ČF SE JE TAKO RAVNALO Z DRŽAVNIMI POSLANCI. SI JE LAHKO MISLITI KAKO SE JE RAVNALO Z NAVADNIMI DRŽAVLJANI!____"
(Od «IugosL f'asn. I'rada, Washington.)
Razne novice
Kitajski sti^žniki.	^po hišah lepake, ki so pozivali, naj
;se sposobni kandidatje prijavijo. Kitajska ima, kakor poroča.(Priglasilo se je okoli 200 kandida-"Ouvre", brez dvoma najbolj iz-jtov, ki so se morali podvreči izpi-obražene stražnike sveta. — Predjtu Glavni predmeti izpita pa so kratkim so v Yunnanu sklenili bili: zgodovina, zemljepisje in ki-
zvišati moštvo policije. Nalepili ao tajska literatura.
#
Koliko prebivalcev šteje Bolgarija.
Leta 1917 so našteli v Bo Iga r\ J na površini 123.702 kvadratnin kilometrov ">.517,700 prebivalcev, leta 18S6 pa na 96.34-") kvadratnih kilometrov 3,321.600 duš.
Švica v četrtem vojnem letu.
Dipisnik lista "Zeit" opisuje vtiske s popotovanja preko Švice. Pri prvem koraku na švicarska tla dobi popotnik pečat na 'popotni list in obenem krušno karto. Na svojem cilju s<- mu zamenja reč«*-na krušna karta za drugo, ki jo mora skrbno čuvati, zakaj brei karte ni kruha, potem pa mora karto oddati, ko zapušča Švico. Veliko varčevanje kruha je pač u-mevno ,«'e pov«Miio. «ia pridela Švica na leto žita samo za tri mesece, potem pa je Švicar navezan na tujino. Sicer s«- živi v Švici kakor v mirni dobi. Življenje v Curihu se nikakor ne razlikuje od življenja pred vojno. Hoteli so polni pasa-žirjev, poljskih, nemških, rumun-skili in srbskih družin. Deloma so to begunci, deloma bogataši, kate re je. prignalo z rodnih tal skrb zn aprovizacijo. V istini je »preskrba tudi dobra. <lasi tupatam draga. Na karte je samo kruh, drugo se vse lahko dobi. če ne poceni pa • Ira go.
Cstanoviti so morali maksimalne «-«Mie. Živil, ki so b'la jrred vojno v Švici v izobilju, kakor sira. masla, jajce. je malo. mesa pa še dosti. (>b«'«l pri table d'hote v prvovrstnem hotelu stane 7 K. Zabavni lokali. k aterih ni mnogo, so slednji večer prenapolnjeni. Švicarsko vojaštvo j<» z ozimni na zastražene meje in na živahnejše vojaške vaje med normalnimi razmerami zbog t«'ga je tudi po švicarskih ulicah vse polno vojaštva. Vsepovsod vidite švicarske častnike s široko čepico z velikim ščitom in p težko torbo na plečih.
Cene obleki so razmeroma znatne, ali lahko si kupi blago, kolikor kdo hoče. Lepa gosposka srajca stane 17 K. čevlji f>a "»(J K. Volne nih predmetov je deloma malo: bombaževih in svilenih pa dosti. Dišav in mila kupiš lahko poljubne množine, čokolade tudi, kolikor jo poželi človek. Ali preko mej ni mogoče spraviti ni mila, ne čokolade. zakaj švicarski čolnarji so kaj ostri možje.
Boji v Ljubljani in Gradcu.
True translation filed with the post master at New York, N. Y. on June 1, tlil.S, as re«iuired by the Act ot October G, 1917.
Curih, Švica, 29. maja. — Poro«*-i la iz Ljubljane in Gradca pravijo. da se vrš«' v obeh mestih vroči boji med Čehi in Nemci; ubitih je | bilo mnogo Nemcev. [ Za« In ji teden je bil Trst brez kruha in na Dunaju se je racija j krompirja znižala na en funt na / teden.
GLAS NARODA. 1. JUX. 1M8.
Svečana izročitev ženske deklaracije
Tru*» translation filed wfcb the postmaster at New York. X. Y. oil June 1, J!»l\ as required by the A«t of October tt, 1H17.
L' 4. ma r- a. M' j. \ršila vlavno-tna iznx' tev ženske deklaracije pr«-dse«lmku -linfoslovariskeya Klnl»a. Prišlo je veliko število gostov, posebno /ena i/ vseli delov Koroške, štajerske. Kranjske, Goriške. Trsta ; 11 Istre.... Si!;»k", hrvatske in slovenske zastave so vihrale / g;<!erij iu »iekliee mi bile v narinlnih notiiih teh dežel. Sedem veza-iuh <v-zkov. / Ir.O.HS.", podpi>i j,- bilo položenih na mizo na odru. Po-.«••_' teb. ,)«* h i i o š»- mnogo pol p«»dpi~*>v, ki bi napravili še en zvezek .n na Dunaju je prejel .ligoslovanvki Klub na tisoče podpisov, tako tin znaša eelotno šte\ ilo žena. ki »o pMlpSale jugoslovansko tlekla-i učijo nad 2U0.000,
Zastopniki \ li narodnih in mestnih ljubljanskih organizaci j ter / tlrugili delov jugoslovanskih zemlja ^ udeležili teh sve«"a-nih slavnosti.
Žena Dr. Tavčarja je v pozdravu ganljivo nagovorila Dr. Ko-rošea, kar je izzvalo glasno aplavdiranje. Rekla je:
"V imenu našega troiinenepa naroda, vam prinašam, g. predsednik, ki predsedujete .Jugoslovanskemu Klubu, prisrčne pozdrave vseya naroda ter posebno se slovenskih žena. Vojno trpljenje je zbu ililo dušo jugoslovanskih žena. Zavedle so se svojih dolžnosti, ko so \ idele in skušale kot mater**, žene in hčere, trpljenje, ki ga trpi na* zatirani narod. Slovenska žena. iu gotovo vsaka jugoslovanska žena Je čutila železno pest, ki tlaei njen narod. Tako je zrastla v njenem sreu v roe a želja in neomahljiva odločnost za narodno svobodo iu jugoslovansko združenje.*'
Potem j. govorila gospa Tavčarjeva splošno o delovanju slovenskih žena ki so se kot ena odzvale pozivu ranjkega Dr. Kreka Kliei: Slava mu') za narodno svobodo.
"Ko smo začele nabirati podpise za jugoslovansko deklaracijo, je hi! odziv briljanteii in proti vsemu našemu pričakovanju. Podpisi so pr.hajali z najbolj oddaljenih krajev naše domovine, in podpisi preproste kmetske /ene so poleg onih žena iz mest. Trpele smo prekinjanje. toda kljub vsem oviram, Vam izročamo tukaj 200,000 podpisov. To pa ne pomeni konee našega delovanja v prilog borbe za vohodo naše domovine. Iniajoč iste pravice / možmi, smo vstpile v ^ 1'ste onih, ki s., razvili prapor svobode pred vsem narodom. Vemo. .da je delo jugoslovanskih žena želo priznanje Jugoslovanskega Kluba. in / tega vzroka Vam izročamo teh 2(H).000 podpisov z zaupanjem, u me. slovenske žene, vam prisegamo, da bomo vedno podpirale može. ki brez strahu in brez prestanka, neumorno in nesebično nadaljujejo borbo za narod in za njegovo prosto "m neodvisno državo." (t rnebesno odobravanje.
Nato je prišla vrsta na gospodično Cilko Krek, cestni raiijke-ga l»r. Kreka, ki je govorila tako-le:
"Z združenimi silami. me slovenske žene in dekleta želimo korakat naprej v borbi za bol jšo bodočnost svojega naroda, in za združenje vsega našega naroda. Hrez razlike stanu, meščanke ravno tali". kakor pastirje« :/ najbolj oddaljenih gora, smo se vse izjavile za .Jugoslav, jo. Me ne izgubljamo časa s tem, da bi se vpraševale, če l.iiiiio dosegle svoj ei j ill če bomo videle svoje delo venčatlO z uspehom Ž<linio -amo delovati z vsem: svojinri silami, da premagamo ono. kar mora biti premagano. Z živo vero in trdnim prepričanjem \ m!o in pravico jugoslovanske ideje, y vero v boljšo bodo«** nos t našega uarodsi. bomo vst rajali v svojem boju za svojo sveto pravico. Vsemogočni nam pomagaj v našem t«*šk«Mii delu!"' (Viharno ploskanje.)
Globoko ganjen od tega izražavanja piave ženske mlanosti in »ibčntkov, se je I >r. Korošec zahvalil v zbranih bese«hib vsem slovenskim ženam in deklicam za vse, kar so storile med ljudstvom za jugoslovansko e«linstvo in osvobojen j«'.
Kekel je:
"V veliko zadovoljstvo mi je, «la se morem zahvaliti slovenskim ženam za dos» go tega ogromnega po>la, učvrščenja z veliko požtrvo-valnostjo želje našega naroda, da se pospeši nj liovo združenje in osvobojenje. Želimo to združenj«* svojega naroda v svoji neodvisni državi. Želimo /druženje na podlagi pravice ljudstva, da razpolaga svobodno o svoji usiwli. Želimo tlobro za ves jugoslovanski narod. {lb vrstic zaplenjenih.)
Samo kadar bo naša jugoslovanska država dosežena, bo mogoč mir za naš narod.
Prav nt vam, da kar zahtevamo mora biti doseženo. (Živahno ploskanje in odobravanje: .Mora!) -laz. niti za trenotek ne dvomim, da se bo.lo naše zahteve uresničile. Kadar je ves narod složen, katera sila ga more zdrobiti? (Nobena! — iz občinstva meU burnim odo-hrav.iiijem. Svojo usodo imamo v svojih rokah, popustili ne bomo n ti, če se z«le ovire nepremostljive. Zelo zadovoljen sem, ko vidim, da imamo za seboj vse ž«'iistvo, v teh preresnih časih. Zahvaljujem se vam zato. moje drage sestre ne samo v imenu Jugoslovanskega Kluba temveč tudi v imenu celokupnega jugoslovanskega naroda. Živela Jugoslavija! Živelo jugoslovansko ženstvo!"'
Vse občinstvo je zaklicalo te besede ter intoniralo jugoslovansko himno: 'Lepa naša domovina!"' in "Hej Slovani!
Po mnogih drugih govorili, med katerimi omenjamo gospodično •lelieo Rrzič, Hrvatica iz Opatije, ter gospodično (Vrtnin, Ceh .njo, ki so bili vsi navdušeno sprejeti in pozdravljeni, so nesli l)r. Korošca na ramenih mladenič, iz občinstva. Pozdravljanje. odobravanje in splošno navdušenje ter klici: "Živel Dr. K«>rošee!" in 4'Živela'Jugoslavija!" kar niso hoteli prenehati.
Ko je zapustilo občinstvo hotel "Union", se mu je na ulici pridružilo mnogo onih. ki ^o čakali zunaj, in vsi so šli nato do hiše kne-zoškofn Jegliča, da mu napravijo ovaeijo. Manifestacije so se vršile po vseh ljubljanskih ulicah ter pred Prešernovim spomenikom. Se nikdar ni bila Ljubljana priča sijajnejšim t«*r bolj čudovito izvedeli i hi man IVsiacijam za ljudsko željo; "Združena Jugoslavija".
Cr&W-i • i.u jI U j? O-J t Vf •> J Sf-»5 v5J u-)jujf u ji , j , U-i, '- -j^u-jjuj? uo; JiJ '--l
Izvrstno zdravilo za želodec.
Pri zdravljenju JModca se potrebuje zdravilo..ki ne ukrepi le celega sistema, anijiak. ki tudi uravna ves prebavni aparat. >'tari ljudje {'»osebno jtotrebujejo tako toniko. Ako nimate teka, če ste zaprti, če je jezik grampov, ee iinate slab okus v ustih ali pa če ue prebavate dobro, jMitem vam bo
Želodčni grenčec m
(Severn's Stomach Bitters) izvrstno pomagal. Kmalu boste čutili
bolje, imeli boste Injljši tek, zaprtje Im» prešlo, prebava se uredi in v splošnem Imj ukre|»ean ves prebavni sistem.
Fusfbno priporočljiva je za stare, slabotne in izdelane ljudi in milo prebavna tunika. Celo zdravi ljudje bi morali včasih vzeti to toniko. Vzeti jo je treba
pred jedjo.
Naprodaj v lekarnah. Cena	in $1.50. Ako jo nima slučajno
vas lekarnar, poteui mu naročite, «la jo za vas naroči. Ako noče tega storili, jKiteui jo vam pošljemo mi, ako nam i»ošljete in.trebno svoto.
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA.
smo preveč mehki". N ajda še v al je tudi lahkouumost vlade, ki namerava razpustiti «lržavni zbor. j "Državni /»bor in svoboda časopisja sta dan«*s edina varnostna j ventila, skozi katera s««- nn>re dati ! duška nezadnšljivemu ogorčenju narodov. Za nas ni nobene poti nazaj. Jugoslovanski narod, do zadnjega moža in do poslednje žene, deli naie prepričanje, da mora narod Hrvatov, Srbov in Slovencev osnovati svojo lastno bodočnost v svo.ii lastni svobodni državi."
i DOSLEDNOST JUGOSLOVANSKEGA KLUBA.
Narod od 11.
marca
Jugoslavansko gibanje
True translation fi1*Hl with tlie postmaster at New York. N. V _ li»t.S, as required by the Act of October <1, 11*17.
PRIPUŠČENA MESTA IZ RAV NIHARJEVEGA GOVORA.
Medtem ko je prvotno cenzor prepovedal s])l«di vsako objavo liavniiiarjevega govora, je pozneje dovolil, da so bila objavljena gotova mesta. — Potem ko je dr. Ravnihar razpravljal o poijsKo-ukrajinskem vprašanju, je rekel: "Nam Jugoslovanom je pri sv«-u usoda teh d veli vidikih narodov na severu ter je velike koristi za nas, da dosežeta obadva ta naroda avtonomijo iu velikost v jrat-skeoi sporazumu... Mi želimo srečen ob toj ukrajinske r«ipubli-ke in Sim, pripravlj«*mi, pomagati ukra jinskemu naro«lu. živečcnui v A v>ti o-< »grški. \ njegovem prizadevanju, iloseči svobodo in neodvisnost. I'krajina naj postane posest rima iNiljske. Z t »žirom na zaključke v lireist-Litovsku je vsekakor potrebno drugo odobren j
t«-n!iis gau-
obema. da mluchata det!"
Dr. Kavnihar j«' nato govoril o lak«>ti v jugoslovanskih pokrajinah iu sploh v Avstriji tor zaključil, z besedami:
"Čeravno nam predsednik dal ukor, «l.t podaljšujemo vojno, moramo vetidar reči ; Avstrija je na konci svoje pameti — mi ne moremo dalje vzdržati.
Slovenski
piše:
"loški in Jugoshiviiiiiski klub sta olra odločila, glasovati proti j>r«'rnčunsi-emu prnvixoriju. Poljaki so zasledovali liWova-nje. Ko so s«- koiieču«» \ zadnji uri odločili. <la ue botln grlasovali. je }»ri>«l Uednik teške zveze, Stanjek. (predlagal dr. Korošcu, da naj bi j .J Hgoslovani zapustili dvorano, j ker bi s tem napravili veliko nia-I nilestacijo za solidarnost vseh treh slovanskih klubov v o«lpo.m J proti duhu vlade in njene politi-
so »dovršeni k«'. Dr. Korošec, j>red-eduil\ .fu-kot nepri : goslovan.sl-.ega kluba je takoj /,a-
1........ " ' "
on .lune i.
ke in 1'krajince. Oni mojstri v tem. Toda
<tiaiiski gledahd kličemo jrlasuo,vrgej to idejo. ])ovdarjajoč. d.i bi
ne I ilo pametno, izpreiniaijati v zadnjem trenutku taktiko, da bi se mog-la naša odsotnost lolmačitii tako kakor itn se bojimo glasovati proti vladi in še bolj zlasti proti vojnemu kreditu. Hiti v1 ministrski manjšini ni sramota, (davna stvar, j«1, da ostanemo trdni proti vsem irrnž-njani. Iti t i moramo proti vsaki taktiki, ki bi nio«_da v reči j dvom na resnost našeica odpora. Ti doka/i so -prepričali (V,he. ki Lahko je za častite člane Vater jso ostali v dvorani ter glasovali!
Slovenska-Hrvatska Zveza
v Združenih Državah Ameriških in Canadt.
Ustanovljena 1. januar-ia 1903 v Calumet, Michigan.
Inkorporirana 11. junija 1906 v državi Mich.
ti LAVNI ODBOB: Predsednik: FRANK UREtiORICH, Box -V, DodgevlUe, Mh-b. Podpredsednik: tlKoitt; K KOTZK, 110 Graut Avenue, Kvelctu, Mluu. Prvi tajnik: ANTON CJESHKU Borgo Blot-k, Oaliunet, MU-U. Zailsuikar: MATIilAS UZANICU, Seventh Street. Caluaiet, Mleh. Blagajnik: VINCENT AltliANAiS, First National Bank, Oalumet, Mlcb,
SADZORM ODBOR:
I nadzornik: ANTON GEKZIN, Eveletb, Minn. II. nadzornik: JOHN B. MALNAK, Calumet, Micb. III. nadzornik: PAUL SHALT Z, L'09 Seventh St.. (!alumet. Ml. D.
POROTNI ODBOR:
I. porotnik: MATH. ZOONC, Box 42:i Ely, Minn. II. jMjrotiilk: VILI KM MIHEL1Č, Calumet, Mich. III. jiorotnik: FKANK LEVSTIK, Box 1U.5, Aurora, Mlu»"
POMOŽNI ODBOR:
JOHN KAMBTCH, 417 i>sceola Vt., l.auri\im Mlcb. IAJKAS STEFANEC, Calumet, Micb. MAKKO JOTICH, Cnlmiiet, Ml«;b.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. JOHN S STEFANEZ, 2C8Vj First Avenue. Mllwankee. Wis
ODVETNIK: ANTHONY LUCAS, Calumet, Mleh
Opomba.—Vsa dopisovanja, kakor tudi spremenil«* Planov ln ^lanlr naj se pošiljajo na glavuega tajnika: Anten Ceshel, Slorenle Croatian Unltin. Borgo Bl«»ek, 5tL St., Calumet, Mich.
Denarne poSiljatve naj se pošiljajo na blagajnika : Vlneent Arbanas First National Bank, Calumet. Micb.
Prošnje za novo prlst«»ple člane ln Članice naj se poSilJa 1<i na vrbov-uega »'.ravnika: John S. Stefanez, 2tiS>/2 !"irst Ave., Milwaukee, Wis.
Vse pritožite naj se pofiiljajo na preilseUnlka i>«irotnegd iMlbora: Matb. Zgonc, B«n 4L>:i, Ely, Minn.
Uradno glasilo: GLAS NAHODA.
hornici i z Jugoslovani ditu."
proti vojneniu kred t
lands-stranke v gosposki delati deklaracij«*, ko je njih miza dobro obložena iu njihova gnezda «ioll)i-o postlaira. iu lahko je skrl»et. va\ vojno s krvjo in nesrečo dru ' gih. Ti stari gospodje si najbrže) niti predstavljati ne morejo, kaj je beda. .Malo je njim mar. tako je
par tisoč Slovanov ubitih. Oini Potovalo iz Clevelanda. v
Vojaški novinci.
da bodo i*elja\nii. Zadnja bese«l.i
drugem času!vt' * toll!^» !><»Ije, pravijo. Toda ti
2od:5 vojaških novincev
je od
soboto
bo izpregovorjena v
in na druireni mestu...
Troekv, Lenin in Severjuk predata vljajo sedaj Itiisije; vsega početka smo dvomili, da bi bili upravičeni govoniti ter sklepati dogovore v imenu Rusije... .Mir, sklenjen z voditelji boljševi-kov, je nil', ki jim je bil vsiljen iu diktiran po centralnih vlasteh. S tem je bila st vol jena več kot ena Alza« ija,
lin st-Litovsk je dokaKa.l celemu svetu, da se vse dosedanje za-•rotevitv«- osrednjih vlasti. da s*1 hočejo sporazumeti za mir brez aneksi j iu otlskodninei, čiste ni-navščine. Quod erat demonstrandum.
Igosp«Klje s«' bodo morda tndi sami . uvetrili, «!a l.o tiuli zaiiij«' napočila
[Jura usode, morda prej, kakor si mislijo. Naj bi jim bila milost-Ijiva!"'
Obrnil je tu«li pozonn^st na to. da liLso bili hud«Klelci dosed a j ka znovani, četudi so bila njih imena naznanjena.
" .M i 11 i st rs k i ure d sed u i k je štel v potu svojega oluay.a glasove v tej zbornici. Snoval je načrte, da mora manjšina zopet zmagati nad večino. Postalo je že skoro pregovor, da mora hiti tako. Toda vprašam vas, ali moramo vedno ple-saii po godbi v tej zbornici.' Ys«*-lej. kadar smo uporabili zalogo
iu nedeljo. 2o.12 jih odiile v pon-deljek in torek, skupaj ">07."» v štirih dindi. Prihodnji novinci od« idejo sredi junija in sicer nadalj nih 6700 iz. Clevelanda.
Vestno zdravilo dela čudeže.
parter patria*" (oče
<ii\>f Cernin. ki bi bil rad slav-'"^'	^ postavila alter-
^ liativa: ali mora biti vlada v večini. kar pomeni nadvlado Nemcev, ali pa seniora državni zbor razi« i."'
Povdarjal je dalje, da bodo .Tu-
1 jen kot
m«»\Eiiei. je izgubil zniiu-aj državnika kljub poskusom, da se pokaže v moderni luči pred d«*legati Pri njeiiovem prvem poskusu v di-.
pokazalo. «la spada ^'^ovani glasovali proti proraču-
plomacip se je v najstarejšo šolo. Cernin je prodal koristi naroilov, ne oziraje na njihov narodni obstanek, še r.ianj na
nil. kaj!i: "dovoliti kredit o«nim. ki nas zatirajo, pomeni, izročiti jim orožje, s katerim nas bodo še
njihove želje. Mi pa no 'lj,l-ie ubijali'
Sv. Rešnje Telo brez procesije. '
True translation fil^l with the |iostmaster at New York, N. Y. on ..*une 1. i:«ls, as reiiuireil by the Act of October 0. 1917. Ženeva, Švica, HI. maja. — Pro-j kom procesij«- Sv. Rešnjega Tele-roslavo Sv. Rešnjega Te- j - a ne bodo bombi
cesije v pr
>mbardirali Kolina
lesa se niso obdržavale v k<»liuski škofiji v Nemčiji. — Kakor piše "Tribune", je kardfnr.! Hartmann prepove«l«l procesije iz bojazni pre zavezniškimi zračnimi napadi in na prošnjo civilnih in vojaških oblast i.
Angleška vlada je obljubila kar- bardirali ameriške dinabi Hartiiinunu, da avijatiki te- bolnišnice.
Kardinal je za to prosil potom Vatikana. Pred kratkim so angleški letalci napravili z bombardiranjem veliko škodo.
Strel nemškega dalekosežnega topa je na ta praznik zadel neko pariško cerkev: letalci pa so boni-
u angleške
Bombardiranje Pariza.
True translation fil«*d with the jmst master at New York. N. Y. on June 1!HS. as required by the Act of Oetolier «. 1017.
1.
Pariz, Francija, 31. maja. —
Dan«*s se oficijelno poroča, tla je bilo v četrtek pri bomba rti ran ju Pariza z dalekosežnitn topom 18
vanje se je danes zjutraj obnovilo.
Bombardiranje se je vprizorilo na dan Svetega Rešnjega Telesa za kateri dan so Angleži obljubili da ne bodo vprjzarjali zračnih na
smairaieo več «ležel in narodov za blago, ki se more izmenjati. Tako naziranje s.pa*la v srednji vek ali vsaj ^ čas dunajskega in bcrlin-sk« ua kongresa, ki sta s takimi'. na/Jranji ustvarila vzroke za sedanjo vojno.
Popolnoma lt.zumemo gnjev Poljakov zaradi neupoštevanja častne besede, katera jim je bila dana. Mi se samo čudimo, da so Poljaki, ki še verujejo v obljube, Iki niso ničesar druigega, kakor prazne bes«»de, izgovorjene izključno v sebične namene. To je resnici prvikrat, da se je kaj takega pripetilo Poljakom. Mi smo se temu že tako privadili da ne posvečamo nikake pažnje ka-koršuinikoli obljubam iu računamo edinole z realnostjo.
Poljaki bodo sedaj v stanu razumeti. kako nas je moral zadeti neprijazni položaj Poljakov pram nam v delegacijah. Nikakor jim ne očitamo tega, ker vemo, da skuša vlada t«* dežele, zasledujoč svojo lokavo politiko, vedno naščuvati en narod na drugega. Zei-n.tli tega izjavljamo, kljub vsemu. kar se je zgo«lilo. da bomo delovali z vsemi silami, ki so nam na razpolago, za pravice, za kvo-botlo iu za neodvisnost poljskega naroda, zahtevajoč, da se moja priznati pravica samoodločevamja ce'emu poljskemu narodu. V te<n <»ziru m«ir«»jo oni računati na našo avezo.	i
Avstrijski državniki so vrgli
Povedal je tudi vladi, «la so poslanci raznih strank, ki <lanes nasprotujejo ena drugi, bili Š:e redkokdaj v takem soglasju s svojimi volile:, kakor je to sc«laj slu-«*a j, "in ako jiam m o rt* j o naši vo-lilei kaj očitati, potem je t«», <la
oseb ubitih in ranjenih. Obstrelje- padov na mesta blizu vojne zone.
IZVANREDNA PONUDBA
BOLNIM LJUDEM.
Treba je poslati le znesek 50 centov.
Statu in nervozni ljudje se ozdravijo teniljito in trajno s uj>oralKi NOVO zdravila. To j«' izvrstno z«lravilo, ki je |Miuiagalo že tisočerim. Če ste bolni, ali če se iHieutite slabo, če trpite na živčnih boleznih, na izgubi moči, «"*e ste IMizabljivi in žjil«»stiii. ee so vam roke mrzle in noge. ee trpite na glavobolu, na *labi in neretlni prebavi, na bolet'i-nah v želodeu, ledicah. na mehurju. ]»lašljlrosti ali nes|K>sol»nosti pokazati se naravnim kot s«» drugi ljudje, tedaj vam Ih» pomagano z NOVO zdravilom, na- To zdravilo vas Ivo v kratkem času ozdravilo, da se Iwste ptW-utili močnim in zdravim, srečnim in si»os«»biiim za "Uživanje življenja. V dokaz temu da vam l>o NOVO zdravilo koristil«>. vam hočemo poslati petnajstdnevno zil rji vi jen je. vredno $2.00 ZASTONJ, kakorhitro I h »no dobili vaše ime in na slov obenem s .^50 centi v znamkah ali srebru za stroške poštarino in pošilja-ve. Prosimo vas, da olxlrzite v mislih, da to ni mali vzorec, temveč eelotno KSdnevno zdravljenje, ki vam bo nudilo olajšavo v številnih slučajih. Ta IKtnmlba je le za gotov čas. Ra<litega nam pišite brez obotavljanja ter omenite tudi ime časopisa, v katerem ste čitali. in mi vam hočemo poslati ztlra-vilo takoj.
NOVO COMPANY.
jabolko nesporazuma med Polja- Dept. 3«, Bmx -MM, Philadelphia, Pa.
i
BITTER-WIHE
rniMCRovo
horke vi'HO
- - 11	ll	I I	II- —
MrtW^i ty. JOSEPH TRlHt* SA»Kljknd Ave. #
JOSEPH TRINER,
Manufacturing Chemist,
1333—1343 SO. ASHLAND AVE.,

Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let nenavadno zaupanje. — In to čisto po, pravici, kajti vestnost izdelovatelja dobiva zaupanje in posplošenje pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cene. — Mi smo se dolgo časa zoperstavljali naraščanju cen vseh potrebščin in razpošiljanja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko zvišati cene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevidcl, da mora tudi lekarnar plačati več, če smo mi prisiljeni plačati več in da «e temu na noben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovost iu pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega odjemalca.
TRINER-JEV
ameriški Eliiir grenkega vina
ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgnbi bolezen svoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu. Trinerjev Ameriški Elixir očisti želotlec in odstrani iz črev vse zaostale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, ter uničujejo redno delovanje črev. V Trinerjevein zdravilu ni nobene kemikalije, pae pa samo izvrstna grenka ztlravilna zelišča in rdeče vino. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti. splošni oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja žensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, «e bo vsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila.
V vseh lekarnah.	^ -
TRINERJEV LINIMENT
prodre vedno v pravi sedež bolezni *in vsled tega je pri revmatizinu, nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti mlov itd. njegova pomoč hitra in uspešna. Nadalje je tudi izvrstno sre«lstvo proti iz v in jen ju, napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanjn mišic, po kopeli nog odstrani vso utrujenost. V vseh lekarnah.
1 TRINER-JEV ANTIPURIN je zelo uspešno in pomirjujoče antiseptično sredstvo za splošno notranjo uporabo. Uporablja se za grg-iljanje, izpiranje ust, izpiranje ran, uljes itd. V vseh lekarnah.
Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevira zdravihun na mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — San Francisco 3915,"Grand Prix — Panama 1916.
:-3g.B.;?-?5rs"??35E
CHICAGO, ILL.

-
GLAS NABODA^L JTN. 1918.
BOLNIK
spirala Zofka Kvedrova.
J/. lx.iiuMii.-r s., poškili <jo- domači k i/.ali, da se und^go obo-1>V. l>a nimajo pr««stf<ria /.anj, iu'tavlja, Ua je i^jegov čas že pote
pol Min je tudi že šet«t tednov \ '>>1-JiiiUitii, a njegova bole/en se lahko vleče še \ se leto.
Hh In mu \>aj umreti pustili tam je deijal, — »utdravel tako > ne I m j nikoli več.
kel io da bi moral končno že oditi, tembolj si je želel konca. Oh *in k.iko doi;ro se ga je še ogibala sin i t!
Na primer on! Če bi bil že pred par noseči umrl — ali na vsaj se-Kam 'a pnili. če bi hodili ljud-,,iaj v bolnišnici, to bi bilo najbo-je \ bolnišnico čakat na smrt, | ljt-. Laidje bi živeli brez njega, o mu odgovorili. Zal jim je.[zdaj, ko jim je le ovira in v uad-i.h prostora »n drugi že čakajo;	A j 1)mlu čakali In čakali.
I>rugi. katerim1kdaj bo izdihnil, od tedna do t«-
n.j.-govo m«*st. dra =
/Uravna in zdravniki kaj koli jdna. Saj ve, kako je bilo z ujego-tili, a pri lijem, pri njem je|Xo materjo, liolua in bolna, a u-
pue vse zastonj!
I'a je mlšel. Z žcjeznico se je odpeljal i/ mesta, a zdaj ima <*l tu, od postaje, (še kake tri ure hoda: lu sJhba pot, srie«>. iinwVvina. Ni-kja or se mu ni dalo iz gorke krč-kjer s,, je vsta\»l. di se malo pča.
K a Ko pojde tako daleč, ko je \ es slab. medel i*i bolan ! — V bolnišnici so mu naročili zadnje dm i,
1.
i pride fina z
mretiuo in ne. In oil je bil dober sin in dosti je storil za njo; ali tudi on je čakal neotipljivo konca, s trepetajočim srcem in z zavestjo. da je grdo in greh. ker tako preži na materino smrt. Kolikokrat si je to sum očital in se trudil, da bi se osvobodil nestrpnih misli! — Pri kraju je ž njo. samo se muči se lil meni je v težavo in pokoro. Ka j bi ne bilo lepše, da domov iuj umrje." -- In ko ji je bilo pozlilo.
ODDELEK BELGIJSKIH VETERANOV.
m	=
Jugoslovanska =

Kalfll. Jednota
Slovenske noyice
po
vozom en - j .je vselej čutil neko zadovoljstvo': tiste g«*te veje, da bi ga nihče ne'°*ta.W- X K"1>"t" 18-	večer otfasov. Ker jim pametni uradni-
iUJ:ee, hvala Bogu!
naj pi»e /.eni, < da naj ga prid
Lat um postajo. Pisal ji je pač. a' Zdaj j<
o tem, da pride, ji ni pisal niče-j in razočaran je bij, če ji je zopet sar. Kako naj pride / vozom ponj. malo odleglo. In on je bil dober levica, ko levica nima niti za jed j sin, iz sr.-a rad je imel svojo main kurjavo! Z otroci zninmije, si- ter. Vedel je, kako ;je to. če človek j rota ! Ka je to, kar ženska za-, /a svoje že od m rje, ko se sprijdiZ-1 žalosten. Dolgo j
gozda in tu je primerjal ter izbiral ves goreč in vnet. — To bi bilo j pravo drevo, — je dejal večkrat' ravno s tistim dopadajenjeui, ka-J kor da bi si izbiral debla za hišo J	Milwaukee, Wis. poklical mestnega predsednika,
In pod smreko seje ustavil. Lepa' I>riPrave za vsesloramsko mani- da je odstranil napis. — IV.š ni smreka, vitka, visoka, široke ve- festi,eij° junija lepo napredu- kupil Liberty bondov in tudi ni je su segale prav do tal in se pla-	in a1;o "" l)ri4e ka.l nepriča- podpiral Rdečega križa in zato
žile po zemlji kakor da odpočiva-' danega, bo ista popoten uspeh. ga j- nekdo hotel prestrašiti, jo v travi. Človek bi šel kakor ^ S'°^an:ske narodnosti so prid- Nekatere žene v naši naselbini
no na delu in tudi Slovenci ne /.a- se pripirajo v javnosti v obliki
tvi navzgor, stisnil bi se v
»luži
ua
dnini
Za sol komaj, a ne. da bi družina živela od tega. lu on ni že vse leto ničesar zasluzil.' Lansko /imo s.- je bil prehladi!, a potem je bilo konec z zdravjem.
Oh bolezen! Bogat jo že prenaša. ali beračem je hudo; vsem tistim je hudo, ki žive »k1 svojih žuljev! Saj i/početka s«- se živi. ko
videl, niti zdaj. niti po smrti. Sto- so Je vrsil	društvenih ki raznih listov nočejo odstopiti
pil je čez jarek in se postavil pod	»> "d te«a sestanka se drugega prostora, ga dobe na ta
drevesom; čisto se je .skril med	P™-akuje najlepšega način. Žene. ali se zdi vam prepi-
voje in zadovoljno je gledal proti sadu v p,iil namoravai.e mauiife- ranje v javnosti tako vzvišena vi hn. Prav nič ni bil "nemiren in stmi.ie: v nedeljo 19. maja sta dve .-tvar." Aii bi ne bilo boljše, da tal tiko t op o	na SV(,jih sejah sklenili, medtem, ko si belite glave, kako
da je izgubljen za'"> nekako veselo. Odrešen bo - <i:' sc vdeležita vseslovanske ma- bi ena drugi škodovale, da bi v ira brez konec bo. — hi takrat je hotel se- »dVstacije, m sicer društvo sv. tem času pletle nogavice aii kaj
či za pas _ ali čudno, roke 11111 »Jožefa ter slovensko ndade.uLško siičnega za Rdeči kiiž.' S te*n bi
niso ubogale, ni jih mogel upog- podpovuo društvo Lilija.	vršile
niti. Še parkra.t je poskusil v stra-« Z;l Povečanje arn.ade Združenih kako. hu. In spomnil se je besed k kr- lh'liv -le v Milwaukee vpoklica- h-po. ščanskega nauka: Duh je voljan/1,1,1 tu,h v,r" ^"vencev, da poma-. a meso je slabo. — Prestrašeno je ga jo demokraciji do zmage. avto-(
k raciji pa do pogina.
ni z mislijo.
nje, a on umira m umu koaea. bre/ kraja.
Bolela ga je iuis«l, da je zdaj sam na vrsti, da čaka zdaj njegova žena z otroci na njegov konec; ali" tega ni zamerjal ženi, saj je vedel, da ga ima radii, da t rpi zaradi njega in njegove izgube. Ali to je prav tako kakor gnil prst :
človek misli, da bo kmalu bolje in'prej kakor odpade, bolje je. potrpi ter drugi potnpe ž njim.| Saj se ne upa domov! Ali tako, če nič ne poauaga. ko je' Prestrašili se bodo bolj. ka-vse zaman zdravila, \ <'s trud,'kor če bi prkšel iz groba. Zdaj na ko se vleče bolezen po tedne, me-1zimo! lu mtmla b<i trajalo še mesece, in tedni postajajo tako sect*.
dolgi in neznosni, — o. takrat je. In prositi ho moral! Na občino tež k«
got o v o pa s pi pa tudi
pat riot ičtio delo I>iri v listih, kar ni •astno ne!
po in
' \'se gl« da takega bolnika bo moral, da mu bodo kaj dali. in1 Zakaj ravno oni. zakaj rani, tuji ljudje in domačij k šolskemu svetovalcu, da dobe' nima miru. da bi legel in
strmel v veje, topo in brez misli, kakor otrok, Ln potem ga je prevzela groza. V i del .s*1 je viseti gnilega in prokletcga med vejami in v ušesih mu je zadonelo tisočero glasov: — Greh! greJi T pekel! — večna ka;<en božja! — V strahu ^vcv.ban v vožnji. Xa 11. Avci
je o<^lskočil nazaj na cesto
Strašno se je zasmilil sani sebi.
ravno on v miru
Virginia, Minn.
Alarv Savamič iz Shenaiigo ('liLsiiolm, se nahaja v
po vasi pravijo, »e se pogovar-|otn»ei nekaj obleke v šoli. Pa ga čakal na snrrt! Vsaj to bi mu pri-jajo o njeni ■ Da bi se vsaj že bodo pikali: — To je <>d lega, če voščili. In v svoji kratkovidnosti prek r enilo na to ;di na drugose ljudje na roko ženijo! —	jje proklinjal zdravnike. Ti so ga
Mr
V nedeljo 19. maja se. je peljal 1 rojak .Martin .Ing s svojim novim Mdntvre bolnišnici, ki je posle-avtomobilom na spiehod. S seboj dica. ker jo je aretiral policijski je vzel več prijateljev. Ker je a v- šei zaradi ponaredile čeka. Ker tomobil Šele preje kupil, še ni bil j,-	Zeb> bolna,	jo morali
nue prejieljati v l.>olnišnico.«(>bdolžena. se je hotel izogniti poulične žele-z- je. da je ponaredila več čekov v nice ter je pri tem zavori 1 \ drog znesku 190 dolarjev, katere je iz-«>l» ulici. Avtomobil se je zdrobil i)o|>olnoma. Pri nesreči so popadali potniki i/, avtomobila, toda' k sreči ni zadobil nikdo kakih} težkili poškodb.	i
»tran! In človeka gledajo s talilni očmi, kakor da nima več pru
uniiijala pri raznih trgovcih.
Eveleth, Minn.
!)a biplačal kdo pajnt žganja,
_____________ __	sJCilO. se pripeti redko, toda Stoja
Kar sliši jih. Oh. takrat, ko .se'izgnali iz bolnišnice, ti! Ne pri\°o- , rml ^ratkim je odpHjal rojakjsk'-bie j«* to preizkusil. Kupil
Ustanovljena leta 1898 — Inkorporirana leta 1900.
Glavni^irad v ELY, MINN.J	1
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Bi 251, Oonemaugli, PC, Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Loraia« Oh_io.
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BR0Z1CH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih amrtnin: LOUIS COST EL LO 8alld», €olo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. QBAHEK, 843 E. Ohio St., N. H. Pittiburgfe. ri,
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽH, Ely, Minn.
ANTHONY M0TZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, TH IVAN VAR0GA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
P0R0TNINI:
©REGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond ^Vatk LEONARD SLAB0DNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPN1K, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLATTTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Ml tk. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Duluth Minn MATT. POGORELO, 7 Y7. Madiaon St., Room 605. Chicago. Ill,
ZDRUŽEVALNI 0DB0R:
RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yda, Station KFD. Box 17. Dsnva*. Colo.
Val dopisi, tikajoči ae uradnih zadev, kakor tudi dsnarna poiiljatve, naj >e pošljejo na glavnega tajnika Jednota, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na oaebna ali nenradna pisma od atrani članov se ne hods oairalo.
Druitveno glaailo:"GLA8 NAHODA",
Josip Tom še iz Armstrong liudolr Skur iz. Soudan.
ni
Hibbing, Minn.
Med k
VABILO NA PIKNIK,
katerega priredi
društvo "belavec" št. .">!» SSPZ.
v Conemaugh. I'a.,

.)•• ženil, kako j«> prosil, koliko je
vice hoditi po tem božjem svetal.]iwiel potov, predno so mu dali ži
<l!i, iz.KiiMl je vse Njegova žena jt da ga je imela,
izkusil !|nitovanski list !
bila dobra in ra-J — Saj niuia.š ničesar. Tistih par vendar je dejala' goldinarjev bo komaj za poroko!
po poklicu brivec, od nekoga v hiši (I. KapiČa in V.
Frank Krmem
hčerko brusa-a P.eraneka na 1-| < iindulajeviča sod žganja za Ave. v AVaul.cgan. 111.. kjer se je;],, je izdal vse svoje prihranke za'|,OZIiai1'
\\\ o/dravi, ali umri; .Mi ne pustimo, da bi se ljudje že-[ni prostora, pravijo, ali zaiij iii s»
; či jo miru siromaku, .ne privoščijo! Ce bi bil bogat, bi ga nihče ne
poditi od tam, ali siromakov ne .	.... . . .
trp**. pobili bi jih, pobili! Stiskal } "•i<> Poročil. 1'žaljeni sttiriši dc-;1o hudičevo kapljico. Z vesoljem " pesti. Nimajo srca. nimajo! Da klotVi'ibežnikoiita sledili v me- je prikotal poln sod domov, toda
vojakom vpoklicanimi se nahajajo: Peter l.alič. Mat. Vino- v nedeljo popoldne 9. junija 1918 Vratz. Anton Habič in K. Jakšič.	na Wood vilic Heights.
Tem potom Ijitdno vabimo rojake in rojakinje iz t';«i«maugl; Dne o. maja je tukaj umrl radi in oKolne. da se v mnogobrojmm suiice Štefan llafaj. Bolehal je
Expert, Pa.
K1
enkrat:
tako ne yre več! —
In prav je imela. Zdravila, vedno zdravila, vino. boljša hrana,— a samo benuštvo! Vse je šlo zanj, za bolezen, — drugi so jeiili ne-za eljen krompir. In to je bilo pomladi in poleti, ko je žaoa hodila na poljsko dnino, ko ni bilo treba «' \ ill tople obleke in ko se je tU-
f; vedno kje kaj dobilo, — sadje
o Waukegai!
nili ua roko. To bi vsjikdo, a otro 'že našel prostor, drugi bi se lah- Počakala prcil sod
tam sta nov, sodiščem Mr.
• naj redi občina. — In niso mu dali dovoljenja
In kako so ju zmerjali povsod!' Župan je bil strašno jezen in grde reči je govoril, ko mu je podpisoval tisti nesrečni ženitvanski list. Kakor da revež ne sme biti čio-
ui na polju kaj. ali zdaj! Kaj j vek! Njegovi vrstmiki so se vsa že bo zdaj pozimi?! Zaslužka nič, on davno poženili in mihče jih ni grdil. — ali, seveda, taki siromaki
bolan, otroka majhna, a drv ni. ni obleke ni hrane. Ko bi bila vsaj bajta njihova, ali tndi za to treba plačevati najomščiiio!
Saj se ne upa domov!
Žena se ira bo prestrašila in o-trokom bo še tisto malo mljedel od
l)at'|iia svoje veliko presenečenje in 111 (žalost je doma pronašel. da je ku-\ • i malo stisnili, — on bi po trpel.	kjer sta bila spre- |i;>i| navadno vodo mesto žganja.
Prodajalec a je ogoljufal na ta način, da je 11atočil samo na vrh ijujut žganja. Ko je Skrbič šel iskat svojega prodajalca, je ta že izginil z njegovimi d<darčki.
isto 11a slami bi spai na tleh. Kako pa -ilJt:l novoporočenca z dežniki 11Ž.1-leto. Drugo leto ga je dobil, ko je'doma? Na eni postelji ležita z že-	starišev. Na ulici je nastala
bilo njegovo dekle že v sramoti |no in še najmanjšega otroka ima- Vflika wiiaatcija, ker je ženina lie-
niso bili. kakor 011.
< udna pravica je na svetu. Kaj ni imel rad žene in otrok, kaj ni bil pošten in dober, kaj ni delal, kakor nihče v vasi?! Pa kaj ima od vsega tega? Najraje bi pogi-kakor garjev pes sredi ceste.
ust. kar jiui mati s težavo prisluži j nil. in i.'iprosi. Kaj naj gre beračit .'1 Ali Kmetje so ga že tako pikali, od-[Človek želel, kar je bolan: - No, koliko pa za- Saj s,- Ue upa domov, ne upa se služiš? Kako živite, ti. žena in o- ženi pred oči, ue upa se iti krast t roe i * 'I a ko pride, če se ljudje že* svojim otrokom še tisto boro trdo nijo samo na roke! — O, siromak, nima sreče, nikoli je nima! I'sojeno mu je tako že od rojstva!
Stisnil se je v kot za mizo, kakor da se lu»če skriti, in najraje bi bil kar takoj na mostu umrl.
ta pri nogah — a kak je ta poč:- ra,H'K «»l»enem zmerjal s "slacker-tek zanj, ko je tako bolan in iem Ločitev ženina in neveste sjy|(t	,od starišev je bila torej skrajno
Zakaj so ga spodili iz bolnisni-' i"Hzlnii-lji"va in neprijetna. Novo-ce?! Oh. ti, ti ga d je! Kakor para-, ponw-enca sta se nato podala v diž se mu je zdela bolnišnica, ko 'Intgi kra.i. kjer bi zamogla preje omahoval po ti slaibi cesti, po iiveti 1,,irno '»»^n.' tedni . Premrzli snežni brozgi proti domu v K«""«- pravi: človek obrača, liogj skrbi, v uromaštvo, v glad.	ji>a	sličnega grozi
Ali lioir je pravičen, Bog je	uovoporočenceuia. Frank Er-
pravičen! Ne bo dovolil! da bi se	»amreč zasledujejo sedaj
vlačil tako okrog, kakor pobito detektivi, ker se ga dolži. da bi j,s0	j moral spadati v 1. razred vojašči-
A!1 pot je težka, strašna: — le- vpisan pa da je v višji razred, len mraz mu je legei od nog gori ker ni baje poročal resničnih po-
\ik;
t"vilu vdeb že našega .piknika, lota. Med Sloveinci je bil dmbro. Članom pa dam v na/nanje, da '■:er je bil učitelj tambu- se je na redni mesečni sr-ji oine-raškega zbora. Pogreb se je vršil njenega društva sklonilo, da kdor ua Export National pokopališče.'S!. piknika ue vdeb ži, ]>lača vse-Kcr ni bil pokojni elan n o Wen e.ga »-nt> ft.OO v ilruštveiio blagajno, društva, so mu preskrbeli tlosti-! Torej na svidenje !>. junija, na jen pogreb in kamen roj.iki: Th. zelenem hribčku, kjer bo dobri Lončar, P. Lončar, v;. Lončar, St.'prigrizek in sveže pivo, za katc-StreLiir in .los. Klali, člani dru- roga b<» sT.rbel odbor, .štva Jadranska Vila št. :! 17 SNPJl Ignacij (iroznik, tajnik. Pokojnik je bil člani soeialktične- p.,,x b:!7.	ronomangli, Pa.
ga kluba št. 196. Tukaj je bival,	(l_:{_fj)
12 let: star je bil 42 let. Rodom j -——■
je iz Cazma pri Iielovarja na lir-
' 1 , -	.	■	POTREBUJEM
vatskem, kjer ^ajjusca zeno 111	av**.^
a j je bilo vpoklicanih k vo-;sina	'dobre dogarje za stalno delo skozi
Obiteij Mr. lien in Mrs. Tillie celo leto. Jaz plačam zelo visoko
Ely, Minn.
jakoni več tan tov in med njimi so'
tudi: Jos. A. Jemal ič iz Soudan, j Willig se je pomnožila za eno no-Antou StefaniČ iz Tower. Ernest | vo državljanko, katero so krst ili Seliškar Ely. .Josip Butala iz I2ti.maja. liolrovala sta Fr, Tre-Walkerville, Peter Stark iz Ely.1 bee in Katarina Rutkovska.
r.ili smrt ne pride, kadar bi I proti srcu; ^ij bo umrl prej, ka- »latkov v svoji izpraševalni poli.
kor |>ride domov! I»og se ga usmi-J	'
li in potem bo žel plačilo, večno	Sheboygan, Wis.
zveličanje, nebesa. O, na drugem* Martin Kornik, Frank Špolar in svetu bo boljšo, lepše!	Mekak so se najprej skregali
Kakor senca se je vlekel po ee- i11 'P"tem stepli; zadnjo besedo pa sti dalje, lu vedno je čakal: zdaj. > hnelo sodi-če. ki je obsodilo zdaj padem, zdaj umrjem. In m* Karnika m Spola rja. vsakega na bo greha, ne 1k> sramote. Njegovi sH-46 denarne kazni, otročički IkkIo brez sti-ahu. brez Avgnst Peš v Manitowoc okra-gro'jc mislili naaij.	je 6 Čevljev visok, pa se je vs<>-
Na vse bolnike se je spomni!. ko-| vasjo obesil, !;<► m ga poslali do- Večno se je vlekla pot, večno, eno prestrašil, ko je prišel nekega likor jih je kdaj poznal v vasi. In n,ov. I11 ženi je pisal, da ji ne ma- In še vedno ga je držalo nekaj j"ira iz hiše. Na telefonskem dro-
skon-jo, ki so jo doibili kje iz. usmiljenja.
Obesil bi se ali karkoli. In spomnil se je, kako so .pripovedovali v bolnišnici, da se je neki bolnik v gozdiču nad domačo
vsem je bilo težko. Tudi premož-
nejšim se je godilo slabo in mnogo so trpeli, — ne le od boleasrti. Bolezen, če je kratka, ta je še za krnela. Ljudje so ljubeznivi z bolnikom in pustrežejo ntu, če morejo; — dolge bolezni so pa pekel Zdrznil .« za vsakogar. Ako ni več muaniaviinist
ra delati nadlege, ker ima njo in
otroke preveč rad. lu vsak, kdoi je govoril o tem, je dejal, da je mož napravil prav.
I11 če bi i;e bilo sramota in grel
se je... Ura je bilo za vsakogar. Ako ni več upanja enajst, počasi se je odpravil iz go-za zdravje, potem ljudje samo še stilne Strašna pot se 11111 je zdela;
čakajo, kdaj bo tak nesrečnež iz dihnil. In vselej jim traja predolgo. Kolikokrat je slišal, kako so tarnali ljudje: — Ta se vleče in vleče, — ko bi bil vsaj že konec!
pri vsakem koraku je omahoval. Po ušesih mu je vedno zvenido: Najbolje bi bilo, da se človek obesi. najbolje! — Mehanično je po-tipal-za ozki pas, ki mu je držal
— Žene -so govorile tako za svoj«*'hlače. Kakor da je prijel za žare može. stariši za otroke, — vsi! In če želefcn, tako ga jc zapeklo v pr-ni bilo samo usmiljenje z bolni- stih. 111 vendar ga je izpreletelo kom, ki trpi ter sc muči po nepotrebnem, — to jc bil skoraj ie izraz njihove lastne Jiepotrpeži ji vo-
lu
nekaj, kakor zadovoljstvo, da jc pripravljen. Dreves je dosti ob potu in veje so nizke. Nehote je po-
sli, s katero so čakali odrešitve gledal vsako drevo, mimo katere-sitnosti in dela. ki so ga imeli za-1 ga je prišel. — To bi bilo dobro radi bolnika. Bolnik jim ni mogel in to. Tukaj so veje preslabe, taon njihovega truda nič več .poplačati, bi bilo previsoko! — niti s tem, da bi U'dravel. In vsak| Kmalu ni čutil nič vee bolečin bolnik jc sam težko čakal smrti; in utrujenosti. Opotekal se je ter I bal sc je umreti, ali tudi živeti se' omahoval, kakor pijanec, ali za-fm dalo več. Li kolikor bolj so mu'vedal se ni. Prišel je do malega
kvišku, šc veil no ga je nekaj po- uu zuuaj je zagledal naanreč na rivalo naprej. Samotna 111 zapu-	sem/pro-nemški; nočem
Scena je bila pot, žalostna in ob- kupiti Liberty bondov ter sem so-upna. Joj. kako zadostno je ležalo vražnik," Pod tem napisom je bi-solnce na ledenih mlakah!	1o Mnamenje mrtvaških kosti in
Počasi, počasi se je oduiikala glava, ua drugi strani pa je bil pot in vendar je bil skoraj pre- napis s svarilom, naj ne poskuša strašen, ko je stopi! iz gozda. Doli odstraniti tega napisa. "Ako boš v dolini je zagledal vas. Tm-ej jo to storil, boš oblečen v obleko i/, vendar še eukrai vid% torej ven- smole in kurjega perja. " Peš je
dar še ni pal! Težko se umira joj ! ---
I11 11 a krat mu je bilo, da ne bo gine. Oh. saj vsi ti ubogi bolniki še umrl, o ne! Ne bo moeel umre- okrog no vaseh, rcvesžj. siromaki ti, ne bo mogel! Spomnil sc mač- nP umirajo človeško. Lačni so. ni-ke, katero je hote enkrat ubiti, ti ti^te slabe hrane niso siti. lepih Zlomil ji je hrbtišče in jo pusti* besed ne slišijo, nimajo kota, ka-za plotom, da segnije. Ali dnugi nK>r 1» se stisnili tel mirno čakali dan jo jc videl, kako se je vlačila. „a smrt.
Ni je mogel ubiti do kraja, če- O, siromaki ne umirajo člove-ravno mu je bilo vselej neznosno, ško! Kakor živina, kakor živina kadarkoli jo je zagledal. I11 še te- in še slabše.
dne.se je vlačila okrog — tako že h, vlekel se je dalje proti vasi. pol poginjen a.	kjer se ga prestraši žena bolj. ka
Tako bo ž njim! Vlačil se bo kor bi bil prišel iz groba, kjer bo okrog in ljudje ga bodo gledali odjedal svojim otrokom kruh, težko, kakor 011 nekdaj tisto mač- kjer 111 mesta zanj in zavetja, ko, in žena se bo mučila vsak dan Zimsko sobice se je bledo in mr-ž njim in težko bo čakala, da po-zlo nagibalo za hribe...
cene in imam zelo fin les.
Max Fleischer. 258 Lewis St., Memphis, Tenn. (14-5—11-G)
True tr&ns"atl'»n filed with the 00»
111:1 -ter ill XeW York. X. Y. on June 1 1913. as required by tl.« Act of Octoh^ 6. 1917.
WS.S.
WAR SAVINGS STAMPS
ISSUED BY THE.
UNITED STATES GOVERNMENT
Kupujte vojno-varčevalne zuamke! Nikjer ua svetu ne morete boljše, bolj varuo in bolj obrestonosno naložiti svojega denarja kot v tem vladnem podjetju. Če ste slučajno v denarni zadregi, lpliko vojno-varčevalno znamko
vsak hip izmenjate. S kupovanjem teh znamk pomagate sebi, pomagate vladi Združenih držav ter vsem zatiranim narodom k prostosti.
Vojno varčevalna znamka stane za mesec maj $4.16. Leta 1923 bo vredna $5.00. Kupite jih lahko na vsaki pošti ter pri glavnih in podrejenih agentih.
Če se vam zdi bolj primerno, pa lahko tudi nam pišete, in mi Vam jih bomo preskrbeli
UREDNIŠTVO "GLAS NARODA".

ftT.-AS NARODA, 1. JI N. 191 f*.
SLOV. DELAVSKA
Ustanovljena dna 16. ivpiiu* 190«.
PODPORNA ZVEZA
Inkorporirasa 22. april« 1909 » državi Pann
Sedež: Johnstown, Pi
GLAVNI URADNIKI Predsednik: IVAN PROSTOR. 1098 Norwood R'd., Cleveland, Ohto. Podpredsednik: JOSIP ZOKEO. R. F. D. 2, Box 113, Wett Newtoa. Pa. Glavni tajnik: BLAŽ NOVAK. 634 Main St., Johnstown, Pa. L Pom. tajnik: FRANK PAVLOVClČ. C34 Main St., Johnstown, Pa. 2. Pom. tajnik: ANDREJ VIDRICH. 20 Main Street, Conemauch, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE. 6502 St. Clair Are., Cleveland. Ohio. PoaL blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2. Box 27. Bridgeport Oblo.
NADZORNI ODBOR: Predsednik nad so r. odbora: JOSIP PETERNEL, Box 06. WlllecE, Pa. L nadzornik : NIKOLAJ POVSE, 1 ti rab St., Numrey BUL N. 8. Pittsburgh, Pa.
I. aadaomik: IVAN GROŠELJ, 880 137 tli St., Cleveland, Oble.
POROTNI ODBOR: Predeadnlk porot, odbora: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Rut MlaeraL
1. porotnik: FRANC TEROPČIČ, R F. I). 8. Box 14«, Fort Smith, Ari. 1 porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14tb St., Sprtaftleld, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. AOS1P V. GRAHEK, 843 E. Oblo St., Pittsburg*, Pa.
Obrat urad: <34 Main St, Johnstown, Pa
URADNO GLASILO: "•LAS NARODA". 82 Cortlandt Street, New York City.
Cenjena drafitva, odroma njih nradnlkt, so nljndno proBeal, poflUJttl vse dopise oaravooat na glavnego tajnika ln nikogar drugega. Denar naj se poAJe edino potom Pofitnlb, Expreanlb. aH BanCnib denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih Čekov. Nakaznice naj M naslavljajo: Bla*. Novak, Title Trust & Quarantee Co. in tako naslovljene |Mi'ilJaJo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnia.
V slučaju, da opazijo drnitveul tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urada glavnega cajnlka, da se v prihodnje popravL
22	(Nadaljevanje.)
—	Dobro — je odvrnil Polosov.
—	To Iti bilo zaenkrat urejeno. — Ti m pa nazadnje vseeno dober človek. — Iu /daj. ko smo omenili oskrbnika, se bomo začeli po-(jovarjaiti o uiišcm plavnem predmetu, o posestvu gospoda Sanina. Takoj, ko l»o sprav l natakar posodo z mize, nam bo Dimitrij Pavlo-vie p 'vcilul, kakšno je njejjovo posestvo, koliko je vredno in koliko zahteva zanj.
Slednjič vendarle je pomislil Sail in ter se globoko oddahnil.
Veliko ste nii že siecr povedali, vse pa pa še ne. — Posebno vrt se n i dopade, ee je res tak kot ste mi ga opisali. — Toda debe-Inška ni bili» poleg. - Tudi on naj sliši. — Morda ba zopet kaj oporekal. Vrjemite mi, da bi me zelo veselilo, če bi vam mogla čimprej omogočiti poroko. — Obljubila sem vam. tla se bom po zajtrku posvetila iej zadevi. -- t e pa enkrat kaj obljubim, drži kakor bi bito pribito. — Ali ne, Hipolit Sidorie?
Polosov si je obrisal z dlanjo čelo.
Kar je res. to mora biti res — je rekel. — Ti nisi še nikdar prevarila nobenega človeka.
—	Ne, še nikoli in «ra tudi nikdar ne bom! — No, Dimitrij Pavlov. č. /daj pa pričnite pripovedovati. — Govorite tako kot da b govorili v parlamentu.
Sedemindvajseto poglavje.
Sanin je začel pripovedovati, to se pravi znova predavati o svojem posestvu. — Toda topot ni govoril, kako kasna je njegova imovina. ampak se je omejil samo na dejstva in številke.
Večkrat je navedel Polosova za pričo, doč!ni je Polosov samo
kimal ter mrmral. — Ali mu je pritrjeval ali zanikaval,--nikdo
ni vedel.
Marija Nikolajevna se je zanimala za vsako malenkost. — Vse je hotela vedeti, vsako malenkost, vsako podrobnost.
To posvetovanje je trajalo skoraj poldrugo uro.
—	To je bilo samo formalno zaslišanje — je rekla Marija Nikolajevna.
—	Da, to je bilo formalno zaslišanje — je rekel skoraj nekoliko jezno. — Zdelo se mu je, da se hočejo vsi norčevati iz ujega.
—	Dobro, naj zadostuje — je rekla Marija Nikolajevna. — Sedaj poznam vaš«1 posestvo tako dobro kot ga vi poznate. — Kolike zahtevate za vsakega kmeta? (V času tlačanstva se je cenilo pose Rtvo samo po številu kmetov-tlačanov.)
—	No, jaz misl;m, da bi zahteval petsto rubljev za vsakega. — Vpam, da to ne bo preveč — je rekel Sanin s težavo. — (O, Panta-leou, ee bi ga slišal, bi se gotovo jezil na "barbara"!)
Marija Nikolajevna je odprla oči in se zamislila.
—	Cena ni ravno previsoka — je rekla slednjič. — Toda jaz sem si izprosila dva dni pomisleka in vsled tega morate počakati. — Do jutri morate še potrpeti, to je vse, kar vam morem zaenkrat povedati. — Prepričana sem. da se bova zedinila glede cene. — Sedaj naj bo pa končano. — Dovolj časa smo se že prerekali. — Zdaj vam moram privoščiti nekoliko razvedrila. — Ali igrate?
—	Ne, hazardnih iger ne igram — je rekel Sanin.
—	To ni mogoče! — Vi ste pa res vzoren človek. — Sicer pa tudi jaz ne igram. — Meni se zdi neumno metati denar proč. V igralnico bi pa vseeno lahko šli. — Vi ne veste, kako zanimivi ljudje so tam. — Tam je neka starka, ki ima skoraj ravno tako velike brkt kakor vi. — In tudi nek knez zahaja v igralnico. — Orlovski nos ima in majestetično glavo. — Krasen človek, vam rečem. — t e zastavi cekin, se naskrivaj pokriža. — Berite časopise, pojdite na izprehod — z eno besedo rečeno — delajte, karkoli hočete. — Jaz vas ne bom j zadrževala. — Ob treh pa morate biti na vsak način tukaj. — Čakala vas bom. — Večerjati moramo zgodaj, da ne zamudimo gletda-lišča.
Ponudila mu je roko.
—	Pa se nikar ne jezite name!
—	O, Marija Nikolajevna, zakaj bi se jezil?
—	No, ker sem vas toliko časa mučila.
Poslovil se je in ko je korakal proti domu, je r.eprestano mislil na CJemmo.
Zvečer se je preoblekel ter se odpravil na dogovorjeno mesto.
Marija Nikolajevna ga je že pričakovala.
—	Nekako pozni ste — je rekla. — Mislila sem že, da vas ne bo.
—	Ne bojto se. gospa, jaz držim svojo obljubo.
Sanin je izpregovoril te besede s skoraj jeclajočim glasom. — Njena postava iu njena obleka sta ga naravnost razočarali.
Marija Nikolajevna je bila oblečena v svileno obleko, ki je bila vsa posuta z biseri in dijamanti. — N'a prsih je bila globoko izrezana in brez rokavov.
Obleka se je tako tesno oprijemala njenih udov, da j«1 zamogel natančno opazovati vsako kretnjo njenega telesa, da je natančno videl valovanje njenih krasnih prsi in vsako kretnjo njenih bokov.
Že po prvih besedah je onemel preti njo ter začudeno zrl v to krasno žensko kot v prikazen.
—	Kaj strmite? — se je zasmejala. — Zakaj ste tako razoča rani? — Ali mi ne pristoja ta obleka?
Sanin se je samo priklonil in ni izpregovoril nobene besede.
Marija Nikolajevna se je zopet nasmehnila ter pozvonila služabniku.
—	- Ali je kočija že pripravljena?
—	Takoj, vaša milost.
—	Zdaj je pa skrajni čas. — Prosim, pomagajte mi ogrniti man til jo.
Podala mu je mantiljo, m ko jo ji je ogrnjal, se je tako spret no obrnila, da se je moral nehote dotakniti njenih ram.
Sanina je izpreJetelo. — Imel je nek poseben občutek kot še nikdar v življenju.
Ona je to prav dobro opazila, čeravno se je delala, da ni.
Prišel jr služabnik javit, da je voz pripravljen. — Saninu je podala roko, nakar jo je spremil v kočijo.
V kočijo so bili vpreženi štirje vranei.
Medpotoma je Marija Nikolajevna govorial o vseh mogočih stvareh. Sanin je odgovarjal zelo nakratko.
Sele ko sta dospela do gledališča, je vprašal, kaj bol o pravza prav igrali.
—	O. neko nemško dramo. — Sicer se jaz ne zanimam za drame. toda v gledališče sem morala iti. ker hi se rada z vami kaj na samem pogovorila. — Upam, da ste zadovoljni s tem?
—	Kako bi ne bil, gospa? — Hotel je zopet govoriti o svoji kupčiji, pa se je še pravočasno premislil.
Kočija se je vstavila pred razsvetljenim vhodom. — Marijo Nikolajevim je takoj obdalo nebroj čestileev. toda ona se ni navidez za nikogar brigala.
(Dalje prihodnjič.)
-■MaaaM.a'	-4	' V	'
Novice iz Calnmeta, Mich.
Josip Gazvoda ml., ki se nahaja Pismo se glasi: Mr. & Mrs. Liko-v Camp Perry, 111., Great Lake'vie: Vaš sin Vas je nedvomno že Station, je prišel v ponedeljek 20. obvestil o svojem uspehu v čast-maja na kratek dopust k svojim niski šoli in Vi z njegovimi bivši-st arise m na Yellow Jaeketu. Do-1 mi delodajalci ter prijatelji vred pust je bil res kratek, kajti komaj'smo lahko ponosni na njega. V je stopil iz vlaka, je že dobil far-[času, ko je bil Vaš sin v naši slu-zojavko, da se mora s prvini vla-Jžbi. se nam je zelo priljubil, de4o-kom zopet vrniti. V sredo 22. ma- ma nad i njegove zmožnosti, del
pridnih in pobožnih altarnih strežnikov v naši cerkvi. Cela -slovenska cakimetska naselbina je kili k o ponosna, da je iz njene srede izšel artilerijski lajtnant ameriške armade. John Likovieh.
ja popoldne nas je ;opet zapustil. V par dnevih odide na Francosko Služi v mehaničnem oddelku zračnih letal. Njegov brat John se že več mesecev nahaja na raneo&kem v ambulantnem od-
njegovi moči. za dobrobit svoje domovine in d« bo ,prestal vsako.
delku. Joe nam je tudi sporočil,'riji imel popoleu uspeli. Prepriča-da je JoeAgnič iz našega mesta ni smo. da bo stori! vse. kar je v odpotoval ipred par dnevi, Frank Galič pa da pojjde te dni čeiz veliko hužo. Vsem tem žedimo, da bi tudi najhujšo preizkušnjo. Ko j» srečno dospeli na svoj določeni^bil v naši službi, je bil pomožni kraj in da bi se kmalu vsi zdravil nadzorni i k našega skladišča in ta ter veseli zopet vrnili med svoje J služba je odprl..; za njega, dokler sorodnike in prijatelje.
Mr. in Mrs. Math. IJkovič
se ne vrne iz vojne. Zagotavljajoč vjVas našega ponosa v Johna, osta-Swedetownu sta dobila, pismo od,nem Vaš udani Win. A. (Sherman, bivših gospodarjev njihovega siaia j tajnik Merchant lee & ( old Stor
iseo. Ca I. — pridružimo .Mr. Slier-je i lil sedaj zopet vpoklican. Ker! mami in čestitamo Likovičevi dm-je imel že prejšnjo vojaško izkn-'žini na uspehu njihovega srina, ki šnjo. je prosil za vstop v častniško je bil. mimogrede omenjeno, sko-šolo. kamor je bil tudi sprejet.— /j dolgo vrsto let eden najbolj
■ .... f - •	' JV ,	.1U.U	... » i . milil II IT
Johna, ki je še pred vojno služil j age Co., San F Maine i per let v redni ameriški vojski ter.Tudi mi se pridružili
644 Pena
avenue
Pittsburgh, Pa.
Dr. L0RENZ
EDINI SLOVENSKO G0V0KEČI ZDRAVNIK fiPECLFALIST MOŠKIH BOLEZNI
MoJa stroka Je zdravljenje akutnih ln kroničnih bolezni. Jaa Mm že zdravim nrd 23 let ter Imam skušnje v vseh boleznih ln ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti ln spoznati vafio bolezen, da vas ozdravim in vrnem moC in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skuSnjo pri zdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa Je, da vas pooiulnMma ozdravim. Ne odlašajte, ami tak pridite Clm-preje.	,
Jas ozdravim zastrupljeno krt, mazulje in lise po telesu, bolezni v grlu, iz|iadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, živčne
bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, led i ca h, jet rab in želodca, rmenieo, revmatlzem. katar, zlato žilo, navduho itd.
** Uradne ure so: V ponedeljkih, gredah in petkih od 9. ure sjutraj do 5. popoldan. V torkih, Četrtkih in sobotah od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer, ob nedeljah pa do 2. nre popoldne«. — Po
pošti ne sdravlm. Pridite osebno. Ne pozabite ime in naslov:
Dr. L0RENZ, 644 Peon ate., Pittsburgh, Pa.
Nekateri dragi sdravniki rabijo tolmače, da vaa razumejo. Jas znam hrvatsko Se ls starega kraja, zato vas lalje zdravim, ker vas razumem.
P-4
Veliki vojni atlas
Tojskajocfli se evropskih drža? in pa ko Idrijskih posestev vseh velesil.
Obsega 11 raznih zemljevidov
CENA SAMO 25 CENTOV.
STENSKO MAPO CELE EVROPE $3.00.
VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $3.00.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 25 CENTOV.
Naročila in denar pošljite na:
Slovenk Publishing Company
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
laiiiM
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE,
kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljat ve. z številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera smo jim poslali, so se nam povrnila.
Tvrdka Frank Sakser.
Pintar
No. 330843 Samide Frank
No. 330721 Sineic John
No- 330762 Spaniček Roži
No. 328894 Starčevič Johana
No. 331070 Tehler Anna No. 328896 Turk Charles
No. 330351 Turk Ivan
No. 260647 Turk Jernej No. 329741 Žagar Frank
No. 44272
Bacbnik Frank	Grgnrič Blaž
No. 329639	No. 260573
Bartol J.	Gilbert Giuseppe
No. 330733	No. 323085
Bear Dan.	Kastelie John
No. 260638	No. 44708
Besens Mary Miss	Kovač Frank
No. 330062 t	No. 260641
B"l*ie Vajo	Kueič Matija
No. 260583	No. 45015
Božiekovič Djuro	Mikolich John
No. 260581	No. 323252
Bra un Marv	Modie Ivan
No. 260643	No. 329720
Dolar Valentin	Novak Bora
No. 330086	No. 45313
Elender Vine ene	Oswald Jos.
No. 206241	No. 260621
ma radi njepovejra prijaznega ■ > 1»-nasanja. On je <in. na katerega ste lahko ponosni, njegovo življenje je odsvit vzgoje, ki j<» je dobil v mladosti. NiUienega dvoma ni, da l»o tudi kot /-ustnik v ari tie-
Išče se
KURILCE in DELAVCE
pri.
Du Pont Powder Co.
Haskell, N. J.
vprašajte pri
Free Employment Office,
301 Bowery
se
lanes.
Za vožnjo ter vse potrebščine za bivanje preskrbi
kompanija.
ONE MVAT
REMEMBER THE DAVIS SUNMT nONDOT TDESMf
ONErtEAL
^tmPATir«
FoOOQO
ALL MEALS "WEQEATT .F.S?
> ONE HEAL WHEAELESS
THURSEW "VHEAHESS
IlUmi VHrtri^
s/mm
ONE MEAL ITOEATtLft*
BEDNEM
L_
MAILMEAIS VHEATLESS
* Jr
Kje j.- FRANK CKRŽK? Doma .i<* i/. Malega Loga. Pred enim letom je l>il v Denverju, Colo., in kjer se sedaj nahaja, mi ni zna no, zato prosim cenjen*' rojake, ako kdo v»' >'a n j< -jfov naslo\, da ga mi naznani, ali |>:i na j s.- sam oglasi. — Anton (letve, 157lT» Sara u ac lid. Ch-wbind. < »hm.
(29") lin
CENIK KNJIG
kmtero ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St.,	N«w York, N. Y.
POUČNE KNJIOE:	RAZGLEDNICE
Ahnov nemsko-angl. tolmač vezan —.HO Xewyorske. t>ožir-ne. velikonočne
in novoletne komad po —.50 ducat
—.iVO Allium mesta New York s kras-—.2~t nimi slikami $1.50
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Italijanska vojna mapa ZABAVNE in RAZNE DRUGE Avstro-ogrski. veliki vezan KNJIGE:	Celi svet mati
Hipnotizem	—Celi svet veliki
llo I i z orožjem	—.52 Evroj>e vezan
Dve Saloiffri: "Čari i jeva 55enitev'f	Vojna stenska mapa
Hilri računa r (nemško-angl.)
vezan Poljedeljstvo Sadjereja v pogovorih Slov. angl. in angl. slov. slovar Veliki slov. ang. tolmač
in "Trije ženini" Mesija 2 zvezka Pod Itobom SI. Večernlce Postrežba bolnikom Trtna uš In trtoreja r urn a živinoreja Trojka
Vojna na Balkanu 13 zvez. Zgodovina c. kr. pespolka St. 17
s slikami Življenje na avstrijskem dvoru ali smrt cesarjeviča Rudolfa
—.121
—.50 —.10
—.2r, —.50
$:s.oo —,.io
—.25	Vojni atlas
—.00	Vojni atlas nov
—.o0	Zemljevidi: Ala.. Ariz., Colo., —.50 Cal. itd. po
•—.50	Združenih držav mali
—.50	Združenih držav veliki
—.50	Združenih držav stenska mapa, $1.;>0 na dnipri strani pa col i svet
_Poleg tu navedenih knjig im.Tmo
pa št« nekaj raznovrstnih istisov po en
—.71	ali dva zvezka.
—.Zii —.10 —.25
$::.oo
Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, holisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseli cenah že vračunana.
Vojni Atlas.
Izšel je najpopolnejši Vojni Atlas, ki vsebuje zelo natančno razvidne raznovrstne mape v velikosti 20y27, kakor zapadno fronto, Evropo, Malo Azijo, celi svet z vodnimi črtami, evropsko vodovje označeno z blokadami, Zedinjene države z vojaškimi vežbališči in kampami ter zastave Zaveznih držav.
Naše rojake bo gotovo najbolj zanimal zemljevid italijanske fronte na katerem so s pravimi slovenskimi imeni označeni vsi kraji, kjer se je vršila tako strahovita bitka. Na karti so označena vsa mesta in skoraj vse slovenske vasi, ležeče zapado od Ljubljane.
Vse je slikano v barvah. Cena je le 30 centov, dokler zaloga ne poide.
Rad bi izvedel za naslov svojih dveh sestričen MARIJ K in TK-HKZ7.UK. KRN It A ii ter Ml 11 AKf.A <»REKAR in JOHNA NACLIČ. Vsi so doma iz Prod dvora pri Kranju na (iorenj-skeni. Sestrični sla omoženi. toda ne vem za sedmi je ime Pred nedavno sta bili v Jolietu. 111. t e kdo ve za naslov katerega zgoraj omenjenih, naj nii javi, ali naj se pa sami oglasijo. — Michael Naglic, 1.V115 Luekno-vv Ave.. ( ollinu ood. Cleveland, (».
(•J!).:")— 1-fi'v
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
638 Penn Ave., Pittsburgh. Pa
Dr. Kol«r J« ba|-■terejtl alOT«m«kI ■drarnlk, lp«*ij»-IIM t Plttakmrska. ki lau Il-latm« prakso T UnTlit-»Ju t—M M*flkllk feolMBL
■utrvUnlt krvi sdrafl s sla-•svltla IN. ki sa 1« taun«l «r. prmt. XrU«M. C* tm*U bosoU« aJl aiktr-•k« p« tatuu, t srla, Ispsdasjs laa, kolsda* ▼ koatok. pridlu la t»«tstll rta ko« kri. N« ftakajt«. ku te bm-Iimb s« nalss*.
Vs* aott* kotoml saraTte »4 kkras-M«todl. Kakor kltro opa^t«, Sa pr«s«knj« BdrarJ*, a* ftakalt«, Uaril pridi t« la las vasi srn ■opat porraiL
■ydroMlt an to4i« kilo * Bt «rak ta door kros opsradja.
Bolual nikttr]a, ki aoTsroetJo ko-loCla« t krita la krkta ta rtulk tati prt paSSaai*	oaSniTla i ••<«
'hS*
Rnrnttlnn, trganj«, ktMlM. r tok lino, arboftloo, Ikroflo In Srus» kotno boloznl, ki aastaaafo valoS ao-iUt« krrl osdrarLs r kratka« kn la nI potrebno lota ti.
Uratna aro: vaaktaa o* I. aro afa-traj to •. sroCor; ▼ potklk ot I. sja-era] to K. popoltao; ak aotaljak at S ijitnj to t. popoltao.
S poŠto ao tola«. — Prltlto saoka« — No poaaklta lata la Storilka I ■travi« aa«a motko oaoko
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Pittsburgh Pa. in okolici naznanajmo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
RAVNOKAR JE IZŠEL ^
NOV VOJNI ATLAS v bamh,
ki vsebuje jako natančno in obsežno risano italijansko in zapadno fronto;
CENA 30 CENTOV. Velikost 20x27 inčev.
Slovcnic Publishing Company
62 CORTLANDT ST„ NEW YORK.
Kr. Janko Pleiko,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino ca 4' Glat Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, ▼ katerih sa naši rojaki naseljeni In je povsod dobro poznan. Upati je, da mu bodo rojaki t vseh oziriM pomagali, posebno ie. ker ima noJ kwjtio It/e HS%	^
j
!!UPU{?!!PPPP!77!??"!7P!!P!!?!U7z!