Stran 102_________ANGELČEK__________Leto 27
J. Š. :
Berač Jernejec.
Jernejec je bil berač. Imel je dolge lase, grdo zmršeno brado in rdeč nos. Obleka mu je bila raz-trgana; levi čevelj, iz katerega je kukal velik palec, je bil zvezan z vrbovo šibo. Precejšnjo luknjo na klo-buku sta zakrivala dva kurja peresa, vtaknjena za krajcem. Preko ram mu je visela usnjata torbica, kamor je shranjeval miloščino. Z lcvico se je opiral na debelo palico; imel je namreč samo eno roko; des-nico so mu odžagali prcd več leti v bolnici.
Če ga je kdo vprašal, kako je prišel ob roko, je nakratko odgovoril: »Nesreča me je zadela, zato mo-ram beračiti.«
Jernejec res ni bil berač izza mladih let. Imel ie. v vasi čedno hižico z vrtam in nekaj polja, da je z lahkoto redil eno kravico, včasih celo dve. Toda Jer-ncjec ni bil varčen gospodar. Prerad je posedal po krčmah, tam popival in zapravljal denar, ne meneč se za kravico, ki }e mukala žejna in lačna v hlevu. Nekoč se je vrnil Jernejec zelo vinjen domov. Vino mu je tako zmešalo pamet, da ni našel hišnih vrat; zašel je v hlev. Ne vedoč, kje je, se je zavalil po tleh — in, oj, nesreča! — naravnost pod kravico. Stara sivka, nenavajcna takih obiskov, sc je pijanca ustra-šila, stopila krepko nanj in mu strla roko. Drugi dan so odpeljali Jernejca vsega pohabljenega v bolnico. Sčasoma je okreval, a roka ni hotela ozdraveti. Mo-rali so mu jo odžagati.
Vrnivši se iz bolnice, je Jernejec še bolj popival kot prej. Ker ni delal, pač pa vedno zapravljal, je šla kravica kmalu iz hleva. Naposled je zapil še hišo in vrt. Zdaj mu ni preostalo drugega kakor to, da vzame bcraško palico v roko. Hodil je po vaseh, in dobri ljudje so mu dajali vbogajme.
Kakor vsako leto, je bila tudi lansko poanlad cerkvena slavnost v tisti vasi. Jernejec, dobro vcdoč, da so ljudje ob taki priliki še posebno radodarni, si
^Leto 27                   ANGELČEK               •Stran 103
je izbral prostor tik cerkvc. Ondi je prosil in pobiral ves dan miloščino, Proti večeru se je pa ljudstvo raz-šlo, in tudi Jernejec je vstal s polnim žepom drobiža. Krenil je seveda naravnost v krčmo. Tam je izpraz-nil 'kozarec za kozarceni, češ, ta dan si ga zopet lahko privoščim nekoliko črez mero. Bila ie že trda noč, ko je zapustil gostilno.
Drugo jutro je gnal županov hlapec stari Marko k potoku konje napajat. V jarku tik potoka jc zapazil — o groza — mrliča z razbito glavo. »Takšna je stnrt pijancaf« je vzdihnil Marko in hitel povedat vašča-norn, da leži v jarku berač Jemejec — mrtev.