nator svari, da bodo ostali * od 5 do 10 let v armadi 1 li°V?^tor^a Burtona, da bi služili enoletniki V i v k ^ ^ mesecev v armadi, je bil poražen. s,e kaže, da bo sprejet predlog za 30 mesecev °J&slce službe. ^aShinirf -- n ,)r Kl0li, 6. avg. — Senatorji so porazili z 50 proti 21 gla-ti( n 0g senatorja Burtona iz Ohio, da naj bi služili eno-o dob garda in redna armada 12 mesecev nad svojo do-pn0v ' včeraj se je govorilo med senatorji, da bo imel —mnogo podpore. Kar je preveč, je le preveč! Alf Dayton ne bo nikdar odpustild Hitlerju in če bi prišla kdaj skupaj, bosta orala. Alf je bil kuhar na nekem avstralskem parniku. Trikrat v treh različnih slučajih je moral z ladje, katere so nemške podmornice torpedirale. Enkrat je prebil v rešilnem čolnu 2J+ ur, drugič pa štiri dni, predno je bil pobran na angleško ladjo. Pa to še ni bilo tako hudo. Ampak ko je bil oni dan v mestu Clydebank na Angleškem, se je blizu njega razpočila nemška bomba iz letala s tako silo, da je izbilo Alfu umetne zobe iz ust in jih vrglo kdove kam. In to., da mora Alf zdaj uživati samo juho in močnik, ga je tako razcrdilo, da je prisegel Hitlerju dosmrtno sovraštvo. | Največ je pripomogel' k porazu Burtonovega predloga senator Pepper, demokrat iz Floride, ki je izjavil, da bodo ti vojaki, j ki so zdaj v armadi, ostali tam | pet ali cq1o deset let. Pepper je rekel senatorjem, da bi morali dati predsedniku oblast obdržati vojake v aktvini službi toliko časa, dokler se mu bo zdelo to potrebno. "Nespametno je govorjenje,! da bodo šli vojaki domov po enem letu," je rekel senator Pepper. "Ostali bodo pod orožjem pet let, morda deset. Ta vojna bo trajala pet let, morda deset, morda celo generacijo." Zdaj je pred zbornico predlog za 30 mesecev vojaške službe. Pristaši administracije so se izjavili, da bodo glasovali za ta predlog, čeprav bi najrajši videli, da se da predsedniku v tem oziru polna moč, naj sam določi, kdaj naj se pošlje vojake domov. POMOČ JE PRIŠLA OD ZGOREJ Wichita, Kans. — Harry Rei-ter, letalski pilot, je krožil v bližini tega mesta, ko je zapazil na cesti pod seboj avtno kolizijo. Naglo je pristal z letalom na bližnjem pašniku in hitel na pomoč. Izvlekel je neko žensko izpod razbitega avta, jo naložil na mimoidoč avto, sam pa poletel na zrakoplovni pristan, odkoder je poklical bolnišnico in policijo. Šerif prosi za pomoč šerif okraja Cuyahoga, Joseph M. Sweeney, pravi, da bo moral dobiti nadaljne deputije, če bo hotel očistiti okraj hazards nih igralnic. Šerif pravi, da ne more čez dan opravljati svoje redne službe, ponoči pa delati pogone na igralnice. To je prav tisto, kar je vedno poudarjal pokojni šerif 0'Donnell, pa je vedno pripovedoval samo gluhim ušesom. Zadušnica V petek ob sedmih se bo brala v cerkvi sv. Vida maša zadušnica za pok. Johano Bajt. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. -o- Tire Hill, Pa. — Dne 17. jul. je v So. Forku naglo umrla Katarina žibert, vdova, roj. Požek, stara 64 let in doma od Metlike v Beli Krajini. V Ameriki je bila 38 let in tu zapušča dva sinova, tri hčere, brata in sestro. Rusi so izgubili že 4 milijone mož, trdijo Nemci TI LE R0SIJ0 NA NACIJE ŽELEZNO MANO Rusi so ustavili Nemce v Ukrajini in jim prizadeli strašne izgube. Slika kaže skupino mladih ruskih avijatičarjev. V enem samem spoprijemu z nemškimi letalci je vsak izmed teh sklatil po eno nemško letalo na tla. Prispevki za Lauschetovo kampanjo jevo farmo. Za vse bo dovolj telesnih dobrih del na razpolago. Po tekmi bo lahko tudi vsak poskusil svojo roko in oko na lončene golobe. Pridite gledat to tekmo, pri kateri se bo odločilo, kdo bo dobil zastavo za to sezono. Pri prvi tekmi so zmagali Barberton-čani. Ako bodo še v nedeljo, česar nihče (razen njih) ne pričakuje, potem bo zastava njih. ni voditeljici Mrs. Ann Dor-rington na 1042 Mozina Drive. Mrs. Dorrington se zelo trudi za izvolitev g. Lauscheta. Srebrna poroka Na 31. julija sta praznovala 25 letnico poroke dobro poznana Mr. in Mrs. John Hrovat iz Maple Heights. Še na mnoga leta sreče in zdravja! Sklad za Lauschetovo kampanjo vidno narašča. Ljudje pridno nosijo prispevke v naš urad v veselem pričakovanju, da bodo s tem pomagali k izvolitvi sodnika Lauscheta za cldv&andskega župana. Današnji izkaz prispevkov je sledeč: Mr. Louis Majer, slovenski trgovec s finim obuvalom za vso družino, 6410 St. Clair Ave. je prinesel $25. Slovenski gostilničar in njegova žena, Mr. in Mrs. Louis Trattar, 10902 Revere Ave. sta darovala $5 in sicer zato, ker je Mr. Lausche poštenjak. Po $5.00 so dalje darovali: Mr. in Mrs. Joseph Modic, Mr. in Mrs. Anton Stanonik iz Bonna Ave., Mr. John Prince iz 63. ceste, Mr. Charles Lenardich iz 33. ceste, Mi-. Frank Pikš iz 72, ceste, Mr. Frank Kocin, sloven-ski papirar in dekorator iz 160. ceste. Mr. Frank Kosec iz Bona Ave. je prispeval $2. Po $1.00 so prispevali: Joe Lenardich iz 33. ceste, John Lovšin in Frank Bok iz 61. ceste. Iskrena hvala vsem v imenu kampanjskega odbora s željo, da bi ti našli še mnogo drugih po-snemalcev. Norvežani uničujejo pridelke Zurich, Švica. — Čeprav vlada na Norveškem največje pomanjkanje hrane v zadnjih 30 letih, pa norveški kmetje nalašč uničujejo svoje pridelke. Norvežani morajo dajati nemški armadi živila in da jih bo kolikor mogoče malo, uničujejo pridelke na polju. POROKE NI KAZALO PRELOŽITI Dermott, Ark. — Ko se je mlada Betty Evans peljala k poroki, je nek avto tfeščil v njenega. Betty si je zlomila roko in nogo ter dobila še druge poškodbe. Odpeljali so jo v bolnišnico. Prvo, kar je zahtevala je bilo, da so poklicala ženina in se je ž njim poročila kar na bolniški postelji. Takoj po poroki je pa ročno omedlela in se šele čez nekaj dni prebudila. -o-— Sedem vard je dozdaj indorsiralo Lauscheta Odkar je izvrševalni odbor demokratske stranke sprejel sodnika Lauscheta za županskega kandidata, ga je indorsiralo že sedem vard na svojih sejah in sicer: 5,16, 18, 20 in 21. že prej sta ga indorsirali 23. in 32. var-de. Otroška paraliza se širi Včeraj so bili javljeni zdravstveni oblasti štirje novi slučaji otroške paralize. Od 1. julija je bilo javljenih že 39 slučajev. Vseh slučajev je na rokah zdaj 43. Za obdavčenje premoženja delavskih unij Washington. — Poslanec Vinson je predlagal, da bi se obdavčilo premoženje delavskih unij, A. F. of L. in CIO. Poslanec trdi, da je znašalo to premoženje 1. aprila letos $42,371,199, kar so znesli skupaj člani z mesečnim asesmentom. Po sedanjih postavah je ta denar davka prost. -o-- Dražja pijača Država je dovolila zvišanje cen nekaterim žganim pijačam. Nekatero domače žganje se bo podražilo do 40c pri kvortu, in-portirano pa celo za en dolar pri steklenici. Deveta obletnica V petek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnim Frank Kenikom v spomin devete obletnice njegove smrti. Prijatelji so prijazno vabljeni. o Ljubljanski škof in župan sta zaprta "Glas naroda" poroča, da so Nemci zaprli ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana in župana dr. Juro Adlešiča. Poročilo je prišlo baje iz zanesljivih virov. -G- Angleška kraljica bo na radiju London. — V nedeljo bo govorila po radiju ameriškemu žen-stvu angleška kraljica Elizabeta. To bo newyorski čas ob štirih popoldne. V Londonu bo kraljica govorila ob devetih zvečer. -o- Vročino napovedujejo Vremenski urad poroča, da ni nobenega izgleda še za dež. Vrhu tega se je pa še bati vročega vala od Severne Dakote, kjer kaže toplomer 109 stopinj. Ako se ta vročinski val potegne proti vzhodu, se bomo zopet potili. Stare cene preklicane North American Mortgage Loan Co. naznanja, da dosedanje cene zemljiščem, ki jih ima še na rokah, niso več veljavne. Organizacija je postavila povsem nove cene, primerne današnjim razmeram. Unijski vodja bo vojak Aleksander Keefe, eden izmed voditeljev v CIO, je bil 'postavljen od naborne komisijte v razred A-l in drugi mesec bo moral k vojakom. Dozdaj je bil Keefe oproščen vojaščine radi važnega dela pri obrambni industriji. Sedmina V peStek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Antonom Pekol kot sedmina njegove mrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. ŠEST JIH JE UMRLO V VROČI PUŠČAVI Yuma, Ariz. — Po krajši poti preko puščave, katero nazivlje-jo "hudičevo cesto," se je napotilo devet oseb. Skozi puščavo ste prišla pa živa samo dva. šest jih je umrlo od žeje in vročine, eden je pa storil samomor, ko je videl trpljenje svojih tovarišev. Preostala dva so pripeljali v bolnišnico v Yumo. Kot pripovedujejo, se je teh devet peljalo v Santa Ano, So-nora, in se pred petimi dnevi vračalo nazaj v Brawley, Kali- fornija. S trukom so zavozili po krajši poti preko puščavskega peska. Toda pokvaril se jim je truk in niso mogli naprej. Pripekala je neznosna vročina in trpeli so hudo žejo. Ko so spili vso vodo iz hladilnika pri truku, so začeli umirati od žeje. Šest jih je umrlo, sedmi pa, Rafael Cornejo, ki ni mogel gledati trpljenja svojih bratov in sester, si je prerezal vrat. Vsi so bili člani ene družine. Berlin, 6. avg. — Nemško vrhovno poveljstvo računa, da so Rusi izgubili že 4 milijone mož na fronti in sicer 3,000,000 ubitih in 1,000,000 pa ujetih. Dalje so Nemci, kot trdijo, zajeli ali uničili Rusom na deset tisoče letal, tankov in topov. Dalje poročajo Nemci, da je bitka pri Smolensku faktično končana s popolno zmago Nem-Jcev in da so bili Rusi vrženi nazaj na vsaki važni postojanki. Ako je to nemško poročilo resnično, ki se pa glasi jalco fantastično, potem so Rusi izgubili v tej vojni že več vojakov kot v prvi svetovni vojni. Takrat je padlo 1,700,000 Rusov. Nemško poročilo pa ne omenja izgub na svoji strani. Vrhovno poveljstvo tudi ne omenja zavzetja kakih novih ruskih mest. Samo omenja o "trmastem" odporu Rusov, o močnih utrdbah na ruski strani, o slabih potih in o slabem vremenu. Nemci priznajo sami, da take strašne bitke ,kot je bila pri Smolensku, še ni bilo v zgodovini in to radi silovitega odpora Rusov, ki se niso zmenili za izgube. Dalje poročajo Nemci, da se pripravlja nov napad proti Leningradu in da so nemške čete predrle Stalinovo obrambno linijo južno od Kijeva. * Moskva, 6. avg. — Sovjetski pomožni zunanji komisar Lozov-ski je izjavil danes napram časnikarjem, da se je pričela nemška armada rušiti. Toda Reichs-wehr je še vedno ogromna sila, proti kateri bo treba močnih in neprestanih udarcev, predno bo popolnoma zrušena, je rekel Lo-zovski. Rusko vrhovno poveljstvo pa poroča, da je ruska armada ustavila nemško prodiranje v Ukrajini s krepkimi protinapadi in to prav na tak način, kot na centralni fronti, kjer so se morali Nemci umakniti. Glavni boji se zdaj vrše na ?50 milj dolgi fronti od Smo-lenska pa južno od Kijeva. Rusi so v strelskih jarkih vzdržali nemške naskoke ter obrnili nazaj nemško pehoto. Poročilo pripoveduje o silnih nemških izgubah in nek strokovnjak se je izjavil, da bodo morali Nemci odnehati samo radi svojih številnih izgub. Nemci zdaj pošiljajo v napade stare letnike rezervistov in pa mladeniče od 16 do 17 let stare. Polkovnik Novikov poroča v "Rdeči zvezdi," glasilu ruske armade, kako se je izvila ena cela ruska divizija iz nemških klešč. Nemci so bili to divizijo, ki jo polkovnik zaznamuje kot divizijo "N" obkolili in polnih 32 dni se je borila divizija za nemško fronto, čez gozdove in preko rek in močvirja. Prehodila je na stotine kilometrov in se nekajkrat pograbila z Nemci. Pri tem so Rusi potolkli do 3,000 Nemcev, zajeli nad 300 trukov in nešteto drugih vozil. -o- • Vdove imajo sejo Klub slovenskih vdov ima nocoj redno mesečno sejo v navadnih prostorih. Vse članice naj pridejo, da se pogovorijo radi izleta. ftMERIŠKftWD©M©VINfl AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN unpMTM_ AMERICAN HOME_____________ , ..... ;--------------------1 ........ ...... ' - ---- ■ ■■■ CLEVELAND, O., THURSDAY! MORNING, AUGUST 7, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. «ooSevelt? Kjeje ih>Wchin? šušh' 6- avg. — Dasi se vj{ MariJ°. roje- iirhcere: .Mrs. Mary kinAna Miller> E1" SPa(n sina: Thomasa ga, al Je k društvu sv. K S to21 HBZ in St [lo do 26 HKZ. Truplo [• ?4 p0Sreba na domu, P&ejj • odkoder se bo N to Po<* vodstvom Gr- |,ob dgv ne£a zavoda v F* Ha v cerkev sv. m Superior S Bal£a Kalvarijo. hbjovec umrl f* Wl ' Pa- ^ poroča, ■ lll>ičaj V pon ki spa" 1° ti1 lovski ^ezi. >0 S klubov in »jih L ^e « da naj bodo M ko*3o nleliŠČU- kjer h bS eni se ^ |uba> avspico Euclid |atftijel Jabi tem potom 5 ^IdnIeSele zabave v na Močilnikar.1 -—o- Republikanci svare pred vstopom v vojno New York. — Bivši predsednik Herbert Hoover in 14 pi-omi-nentnih republikancev je podpisalo izjavo, v kateri pravijo, da bodo Zed. države z vstopom v vojno prej izgubile demokracijo doma, kot jo bodo pa ustvarile v Evropi. V izjavi apelirajo na narod, naj zahteva od kon-kongresa, da takoj ustavi ta vstop v vojno, v katero gremo korak za korakom. -o- Nemci se sladkajo ruskim manjšinam Bern, Švica. — Naciji so zdaj popolnoma spremenili svoje obnašanje napram ruskim manjšinam. Vsak dan v lepih besedah apelirajo na ruske narodnostne manjšine potom radija, naj pomagajo vreči Stalinov režim, pa bodo dobile popolno svobodo. Radijske postaje iz Belgrada, Varšave in Helsinki vsak dan trobijo v ruskem, litvinskem, ukrajinskem, rutenskem in kav-kaškem narečju, naj se narodi ne bojujejo proti nacijem, ki jim prinašajo "svobodo." -o- Lep uspeh piknika Piknik fare Marije Vnebovze-te zadnjo nedeljo je bil lep uspeh, kot poroča farno vodstvo. Prinesel je nekaj vec stotakov kot lanski. Ljudje so bili pa tudi zadovoljni s prijazno postrežbo in nekateri pa, seveda, z lepimi nagradami. Nov avto, ki je bil za prvo nagrado, je dobil slovenski grocerist Mr. Louis Oswald iz 17205 Grovewood Ave. $50 v gotovini je dobila Ana Godec iz 15622 Saranac Rd. $15 je dobil Wm. Kraus in $5 družina Perko iz 774 E. 156. St. K molitvi Članice podružnice št. 25 SŽZ so prošene, da se udeleže nocoj ob osmih skupne molitve za pokojno Jennie Nahtigal v Grdinovem pogrebnem zavodu, vežbalni krožek naj ji pa izkaže zadnjo čast. Pozor 32. varda! Kdor bi hotel s peticijo nabirati podpise za Frank Lauscheta, dobi iste lahko pri vard- f t AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: /te Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 ta. Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.60 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 lor 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. »83 No. 183 Thur., Aug. 7, 1941 BESEDA IZ NARODA j. —— • » •———«■ » « .—» ■ •—■ ■ ■»■■•«- ■—■ Noč nad Evropo Sonce počasi tone za gorami. Ko se zmrači, se oglasijo zvonovi, ki naznanjajo policijsko uro. Ljudje potegnejo čez hišna okna temne zastore. Po ulicah se slišijo nagli koraki onih, ki hite domov. Družine zapuščajo hiše in gredo v zaklonišča. Nekateri gredo malo prej, noseč s seboj blazine in odeje. Radi bi vjeli nekaj ur spanca, predno pridrve drugi, ki se bodo pulili za boljše in udobnejše prostore. Požarne straže so zavzele svoja mesta po strehah. Patrulje so začele svoj obhod po mestu. Iz daljave se oglasi komaj slišno brnenje sovražnega letala. Svarilne piščali zavreščijo v gluho noč. Ko se popolnoma stemni, začno stikati nemški policijski agentje za novimi žrtvami po mestih in vaseh. Ječe se polnijo z novimi jetniki; iz njih se oglaša vpitje mučenih. Možje-uporniki cepajo na kupe s prestreljenim čelom. Toda ko se razgrne temna noč preko Evrope, se dvigne uporni duh podjarmljenih narodov. Noč je zaveznik teh preganjanih ljudi. Noč je sovražnica Hitlerja. Iz noči prihaja najsvetlejše upanje za demokracije. Vsepovsod, tam od Litve pa do Atlantika se dvigajo številne armade ponižanih in razžaljenih. Po stenah, po pločnikih, po plotovih, po cestah, na vlakih in nacijskih trukih rastejo kot pričarane začetne črke "V." V Franciji pomeni "V" — Victoire; na Holandskem Vreijheid; v Čehoslovakiji Vitezstvi; v Avstriji Verschwin-det; v Sloveniji — Vera v Vstajenje. Toda povsod pomeni eno in isto: zmago in vstajenje nad naciji in fašisti. Naciji trepečejo . . . Angleški bombniki razbijajo Po-rurje in pristanišča Bremen ter Hamburg. Berlin je začel okušati vse ono, kar je moral okušati London. Ura maščevanja prihaja. Vlak drdra proti Budejovicam na Slovaškem. Nenadoma strojevodja potegne zavore. Na progi je zagledal rdečo signalno luč, da nejjme naprej. Vlak je natrpano poln tru-kov in tankov, ki jih pošilja Nemčija na rusko fronto. Ko skočijo nemške straže z vlaka, da si malo pretegnejo otrple ude, jih naskoči iz teme skupina moških. Straže so v trenutku na tleh. Nato skočijo neznanci na železniške vozove, tam naglo pokvarijo mehanizem pri trukih in tankih. V nekaj minutah je delo opravljeno. Predno se neznanci porazgubijo v temno noč, narišejo s krvjo po stenah vagonov veliko začetno črko "V." Že več tednov so se dogajale po Češkem in Moravskem železniške nezgode. Nekatere železniške proge so bile tako poškodovane, daje bil promet popolnoma ustavljen. Blizu Opave je vlak, poln nemškega vojaštva, zavozil v potniški brzovlak. Dva dni kasneje je drug vojaški vlak zavozil v potniškega v zahodni Češki. Pri Suhdolu je bil vojaški vlak iztirjen. Podobno se je zgodilo z vlakom v bližini Tabora v južni Češki. Pogosto je odpovedala električna sila, ki goni ogromne Škodove tovarne na Češkem. Nemške oblasti so morale postaviti močne straže in patrulje s strojnicami okrog vseh tovaren. Obširni gozdovi pri Varšavi na Poljskem ponoči nenadoma ožive. Vojaki, ki se skrivajo tukaj že od septembra 1G39, se priplazijo iz gozda, ko se stemni. Nenadno planejo po malih nemških oddelkih. Neke noči je začelo štirikrat goreti v kemični tovarni v Poznanju. Ob drugi priliki je zgorelo na tisoče ton žita v skladišču v Varšavi. Žito je bilo namenjeno za Nemčijo. Vsako noč se vrte po poljskih kleteh tiskarski stroji, ki tiskajo razne vesti, ki jih sicer nemške oblasti skrbno zakrivajo pred narodom. Ti časopisi so pOtem tajno razdeljeni po vsej Poljski. . ' V nekem francoskem mestu blizu Rokavskega preliva so priredile nemške oblasti vojaški ples. Povabljenih je bilo tudi mnogo odličnih Francozov. Pet minut pred polnočjo so Francozi naglo odšli s plesišča in hiteli domov. Točno o polnoči so prihrumeli angleški bombniki in spuščali bombe na plesišče. V Subotici, ki se nahaja v bivši Jugoslaviji in ki je zdaj last Madjarov, so Nemci priredili parado. Svastika je vihrala z A'šakega poslopja. Nemške pesmi so se razlegale po ulicah; ples in godba je bila v vsaki gostilni. (Ko so se ponoči vračali Nemci na svoje domove, so jih izza vogalov nenadoma pograbile močne roke in jih zmikastile na vse mile viže. Vsako jutro posije sonce na nova razdejanja, ki jih povzročajo podjarmljeni narodi svojemu mučitelju, vse od Norveške pa doli do grškega polotoka. Narod, ki je prisiljen na kolena, vstane. Samo oni ne vstane, ki je mrtev! In gori navedena dejanja kažejo, da Hitler evropskih narodov ni stri, čeprav jih je podjarmil. In med temi je tudi naša stara domovina. V tisočih letih ni mogel tujec streti našega klenega naroda. Tako ga ne bo stri nemški valpet niti sedaj. Zora vstaja, dan se dela. Napočil bo dan svetlejši in jasnejši, ko bodo demokracije slavile zmago in delale nov red. Tedaj bodo pravični dobili svoje pravice, krivični pa bodo dobili zasluženo plačilo. Po današnjem svetovnem požaru bodo položeni temelji za trajen mir. To pa ne bo doseženo, dokler ne bo strt hitlerizem. Toda dokler hoče en človek, en narod vladati svetu, toliko časa ni govora o vesoljnem miru. Lorainčani, pozor! Vsi uradniki kulturnih, narodnih in bratskih ustanov v Lorainu ste vabljeni na skupni sestanek in sicer za 13. avgusta ob sedmih zvečer v Slovenskem narodnem domu. Namen tega sestanka je ustanoviti podružnico Slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora, katere namen je pobiranje prostovoljnih prispevkov za naše bedne Slovence v stari domovini, ki sedaj trpe pod dvema najkrvoločnejšima razbojnikoma človeške dobe. Uradniki, prosim vas, ne za-ostanite. Po vsej Ameriki se ustanavljajo take sekcije, glejte, da ne bomo ravno v naši lo-rainski naselbini zadnji. Ce se vam ravno ni mogoče udeležiti, pa pošljite svojega zastopnika. Sklicatelj sestanka, John Kozjan. -o-- Velike ribe SND, naj tudi po svoji najboljši moči, ko pride čas dela, izvrši svojo nalogo. To je vse kar se od posameznika pričakuje. Za delovodjo na pikniku je bil izvoljen Mr. John Tavčar, tajnik SND. Zglasite se na pikniku pri njemu, da vam odredi kakšno delo, če ne bo preje preskrbljeno. Vsak zastopnik in zastopnica naj se gotovo udeleži šolskega piknika S. N. Doma. Erazem Gorshe ga sina na tako odlično mesto. Ker sem že omenil, da je on naš, zato bi ne bilo nič več kot prav in bratsko, da vsi priskočimo na pomoč, da bo zmaga za nas vse. Le korajžo gospod sodnik Lausche! Pozdrav, John Dolčič Iz Girarda Kakor vsako leto, tako sem se tudi letos podala na oddih v Grand Rapids, Ohio, kjer je lepa" reka Maumee in kakor po navadi sem. največ v vodi. Želela bi, da bi bili tukaj tudi moji prijatelji, ker je tako prijetno. Ker pa ni prijateljev, nam delajo kratek čas ribe, ki jih je toliko, da kar mrgole Kdor ne verjame, pa naj mi kar piše in mu bom poslala največjo ribo, ki jo bo mogoče dobiti. Naslov je Rose L. Erste, Gen. Del., Grand Rapids, Ohio. Tukaj je reka široka 1,300 čevljev, potem si -lahko mislite, da so v njej tudi velike ribe. Pozdravljamo mojega moža, Me-nartove in vse pri Ameriški Domovini, Rose L. Erste, hčerka Viola in Sinko Lojzek -o- Zastopnikom Prosvetnega kluba SND Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. ima poleg drugih ustanov in kluboV tudi Prosvetni klub SND, katerega tvorijo zastopniki in zastopnice društev S. N. Doma. Klub je bil pred leti ustanovljen z namenom, da društva delničarji aktivno, potom svojih posebnih zastopnikov in zastopnic delujejo za procvit in uspeh prosvetnih aktivnosti v S. N. Domu, ki so direktno pod pokroviteljstvom Doma. Najstarejša kulturna ustanova, ki jo vodi S. N. Dom na St. Clair Ave., je Slovenska šola SND, ki otvarja začetkom septembra letos svojo 18. leto nepretrganega sezonskega pouka slovenskega jezia. Sveta dolžnost -vseh zastopnikov in zastopnic v Prosvetnem klubu SND je torej, da storite vse dobro, kar morete za dobrobit Slovenske šole. Okrog 33 društev delničarjev SND je za letošnje leto prijavilo imena svojih zastopnikov in zastopnic, da bodo pomagali pri priredbah, ki jih pod vzame Slovenski narodni dom ali katera izmed Domovih ustanov. V nedeljo 10. avg. se vrši šolski piknik na SNPJ farmi in pričakovati je, da bo tam pravočasno navzoč vsak zastopnik in zastopnica svojega društva v Prosvetnem klubu, da pomagate izvesti naloge, ki so običajne na piknikih. Zadnja seja Prosvetnega kluba, ki je bila sklicana za 21. julija z dopisnicami, ni bila povoljno obiskana, dasi je bilo treba organizirati delavce za izlet Slovenske šole. Vsak se zanaša na druge, nazadnje je pa premalo ljudi za delo in par oseb ne more izvršiti velikega dela, ki je s piknikom v zvezi. Vsakdo, ki je prevzel nalogo zastopnika ali zastopnice v Prosvetni klub Naš priljubljeni slovenski rojak sodnik Lausche za župana milijonskega mesta Cleve-landa. Rojaki v naši naselbini z veliko pozornostjo zasledujejo ves potek kampanje za nje-goVo izvolitev. Čital sem vrstice našega, lahko rečem najboljšega pisatelja, Frank Kržeta. On omenja v četrtkovi številki zadnji teden v Glas Naroda "... nekateri pip-ci iz Clevelanda si prisvajajo, da je Lausche njih lokalna zadeva." Frank Krže je zapisal te besede iz svoje blage slovenske duše, ki čuti z nami — slovenskimi izseljenci, tisto sr čno bol, ki nam prinaša radi naše sebičnosti toliko grenkih težav in preizkušnje. Sodnik Lausche je v resnici zrasel iz poštene Lovšetove družine v CleVelandu. S svojo blago in prikupi j ivo slovensko dušo si je pridobil srca vsega našega naroda v tej novi domovini. Še ko je bil odvetnik je bil že poznan širom dežele in ko je postal sodnik mesta Clevelanda, si je pridobil sloves poštenega sodnika in ga je za to ameriški narod poleg našega izvolil za okrajnega sodni ka. Ta odgovorni urad vodi tako vzorno, da vsa ameriška javnost z vso pozornostjo sledi vsaki sodnijski razpravi, kateri predseduje on, ker se zaveda, da vsaka njegova odločitev je pravična za obe strani. Zato rojaki po širni Ameriki, je tud-naša dolžnost, da podpiramo sina našega naroda, ko stopa na pozomico ter mu po svojih močeh pomagamo, da bo izvoljen županom mesta Clevelanda. Kajti vsi lahko čutimo v svojih srcih, da je to mesto naša druga slovenska metropola majke Slovenije. Frank Krže je prav iz dna srca zapisal resnične besede, ko je rekel: "Frank Lausche je naš od New Yorka do San Francisca, od severa do juga In zmaga Lauschetova, je zmaga nas vseh in če bi bil slučajno poražen, bomo tudi vsi čutili ta poraz, kot srčno bol našega naroda." Zatorej rojaki imejte vsepovsod dobro besedo za sina našega naroda in tako bomo pokazali drugim narodnostim, da delujemo kot ena sama nepremagljiva armada za njegovo izvolitev, ki bo v ponos vsemu našemu narodu tukaj kakor tudi v naši tužni rojstni domovini. Če bomo dosegli to, bodo tudi naši bratje in sestre v stari domovini sicer v trpljenju toda vendar začutili tisto srčno radost, da smo postavili na županski stol naše druge metropole sina našega naroda, ki bo v čast in ponos našemu in vsemu ameriškemu narodu, kot pošten in vesten župan. Zato, dragi naš prijatelj sodnik Lausche, naša naselbina Ti želi iz bratskega srca zmage pri prihodnjih volitvah. Končno bi pa tudi priporočal, da bi se tudi v naši naselbini ustanovil nekak kampanjski odbor (in to tudi po drugih naših slovenskih naselbinah) in naj bi se potoni teh odborov zbiralo prispevke za kritje kampanjskih stroškov za izvolitev naše- Izjave generala Dušana Simoviča Washington, D. C. 25. julija, 1941. Dopisništvo Central, tisk. urada pri kralj, poslaništvu v Washingtonu je prejelo od Central, tisk. urada iz Londona besedilo značilne izjave, ki jo je podal predsednik jugo-slov. vlade general g. Dušan Si-movič zastopnikom celokupnega angleškega in ameriškega tiska v Londonu na konferenci za tisk v angleškem ministrstvu za informacije. Besedilo te izjave je prejelo dopisništvo v Washingtonu po kablogramu iz Londona. # * * Potem, ko se je predsednik jugoslov. vlade general g. Dušan Simovič zahvalil angleškemu in ameriškemu tisku za bo-drenje in razumevanje jugoslovanske pravične stvari, je g. Simovič izjavil sledeče: "Dogodki, ki so se vršili v Jugoslaviji v teku skoro nepolnih mesec dni, so se razvijali s to likšno naglico, da je bilo skoro nemogoče zasledovati v podrobnostih celo dramatično borbo naroda, ki se je namestu za kapitulacijo odločil 'za nebeško kraljestvo.' Hitler je v svojem stremljenju za tem, da podjarmi cel svet, vrgel svoje oči na Vzhod. Na tem svojem potu je nale tel na Jugoslavijo. Davi jena in pri tiskana od Nemčije se je morala Jugoslavija odločiti za eno od dvojega: ali da pojde z osiščem in ide v vojno proti ljudskemu napredku in proti civilizacij? :aH" pa da obvaruje svojo čast, svojo jsvo|bodo in svojo neodvisnost. Za nas so bili še preveč jasni in očiti primeri Čehoslova-ške, ko je Hitler snedel dano besedo, kakor tudi primeri vseh malih narodov, kakor Slovaške Madžarske, Romunije in Bolgarije. Tem narodom sta se najprej obetala mir in varnost svoboda in neodvisnost, vsaka ustreženost njihovim narodnim aspiracijam. Toda končno so izgubili vse ter bili vpreženi kakor navadni najemniki v sramotno službo osišča. Povsem razumljivo je čustvo nezaupanja prevzelo razpoloženje mojih rojakov do Hitlerja in njegovih obljub. Pred zavestjo našega naroda je naposled zazorelo prepričanje, da pomeni podpisan je trojnega pokta in vsakega drugega dogovora z Nemčijo na koncu izgubo narodne časti in svobode. Za nas je bilo glavno vprašanje vprašanje obstanka in bodočnosti našega naroda. Vaš tisk je pisal podrobno o težki in obupni situaciji, ki je nastala v Jugoslaviji vsled pod-pisanja trojnega pakta. Ves na-i-od z ženstvom in šolsko mladino vred se je vzdignil in uprl. Mladina se je sramovala pred svojimi starši. Odmev podpisa-nja tistega pakta je vznemiril in razburil tudi razpoloženje vojske. Oficirji so se vzdrževali pojavljanja v javnosti. Ugovori proti paktu z Nemčijo so prihajali iz cele Jugoslavije. Kot posledica te splošne revol-te javnega mnenja je prišlo dejanje od dne 27. marca. Jako važno dejstvo izza časa podpisanja tega pakta je bilo to, da je v Jugoslaviji začelo petnajst raznih in različnih sredin, neodvisno druga od druge in posamič ne vedoč druga za drugo, gibanje proti nesramni in neodstojni kapitulaciji. Slučaja organiziranih oboroženih sil ni bilo nobenega, pač pa so najprej različni sloji javnega mnenja poudarjali, da je treba za vsako ceno obvarovati čast in dostojanstvo dežele. Zgodaj zjutraj dne 27. marca se je splošni in silni narodni zamah razprostil ter spustil liki ogromen plaz proti prejšnjemu režimu. Mi smo bili le nosilci in sredstva občega narodnega oddiha in navdušenja, ki se ga je nemudoma oklenila tudi naša narodna vojska. . Izprememba stanja, izvedena dne 27. marca, je bila prisrčno in navdušeno sprejeta od celokupnega našega naroda, ker je bila to iskrena manifestacija samoniklega narodnega čustvovanja in razpoloženja. Zelo lahko je razumeti, da so tisti, ki so zavzemali odgovorna upravna mesta, kakor v prvi vrsti kraljeva garda in zračna komanda, najprej razumeli izraz tega splošnega narodnega razpoloženja. Dejstvo, ki ga vam hočem sedaj predočiti, more biti posebno zanimivo za vas: Dne 23. marca y nedeljo zvečer sem bil pozvan od Nj. Kr. Vis. Kneza Pavla v svoji lastnosti poveljnika jugoslovanskih zračnih sil, naj se udele žim konference na Dvoru. Jaz sem Knezu Pavlu poudaril, da so vesti o narodnem razburjenju, ki nam prihajajo iz cele dežele, povsem točne. Obenem sem mu obrnil pozornost na dejstvo, da se lahko kot posledica podpisanja pakta pričakuje vstaja v deželi in morda revolucija ,v vojski. Kljub temu ni hotel Knez Pavle poslušati. Bivša vlada je zanemarjala učinkovito obrambo dežele. Vojna se je začela, kadar je to Hitler hotel. Tako je šla Jugoslavija v vojno, še preden je mogla biti mobilizacija skonča-na. Nemški napad se je začel s strašnim udarom nemškega letalstva na severu in nad našo prestolnico. Na jugu so bili množni napadi nemških motoriziranih divizij odrejeni proti daleč občutnejšim in bolj izpostavljenim delom naše fronte. Celo fronto, ki se je raztezala nad 2,000 kilometrov, so branile naše raztresene slabejše sile, in to na jako širokih in odprtih sektorjih. Nemške sile so bile štirikrat močnejše od jugoslovanskih moči, ki so morale pokrivati odgovarjajoče smeri nemškega prodiranja. Nasproti našim so bile nemške sile neprimerno močnejše od nas v letalstvu in tehnični opravi. Vse to lahko najbolje tolmači nagle in lahke nemške uspehe na Jugu. V tem boju so bile Šumadijska, Topliška in Ho-ravska divizija posebno izpostavljene in popolnoma uničene. Je ogromno veliko primerov, kjer so naši hrabri vojaki napadali s svojimi lastnimi golimi rokami sovražniške tanke in motorne voze posluževali se le bajonetov in ročnih granat. Posledica temu je bilo to, da je bilo na tisoče in tisoče naših mladih oficirjev in vojakov ubitih. V nekaj slučajih se je tudi majhnim enotam naše vojske, kadar so v neodvisnem postopanju napadale osamljene sovražniške enote, posrečilo te uničiti. Individualna iniciativa je prišla zelo inteligentno do izraza kakor tudi tradicionalno junaštvo naših vojakov. V tem neenakem boju je posebno vlogo izvedlo naše mlado letalstvo, ki se je kljub temu, da je bilo obupno maloštevilno, borilo z neizmernim junaštvom in lastnim žrtvovanjem. Kolikor ni moglo naših letalcev pobegniti tudi kljub temu, da je bilo njihovo število neznatno v primeri z veliko sovražniško silo, so bili uničeni v obrambi našega neba. Naši sovražniki so se zedinili v razvajanju naših ostankov. Nemci, Bolgari, Italijani in Madžari prekašajo drug drugega v preganjanju in mučenju našega naroda. Obvestila, ki smo jih dobili o zverstvih okupacijskih oblasti, katera te po- čenjajo nad našim 1 nim narodom in prek'1 predstavljajo grozno: liko število ljudstva, k dan uničuje, pobija in tem uničevanju podp" sovražnike Paveliče« in plačanci. Kljub vsemu tem"; prebivalstva nadalje' to že v obliki meščan-in četniškega bojeval; v obliki odprtih vstaj1 Prejeli smo tudi naj^ sti, po katerih je P*lS,' prte vstaje v Bosni ja, je5,000 Srbov p°dž jo v Mostarju v po mnogih dneh ^ združenim nemškimir skim četam, vštevši W veličeve vstaše, so se je umaknili v hrib«' pa in besni okupac'J' proti miroljubnemu stvu. Vsled patrijotizni" število pravoslavni kov ustreljenih in u jetež in plačanec j' nacizma Ante Pave'|C( in ubija Srbe kakor ljubne Hrvate. Italija nadaljuje1 njem hrvaškega n« nem pa poskuša raZ. srbski narod s temi g je z razkosavanj en1' je. Neuspeh s hrV^ netsko državo ni bi' liji. Ta poskuša se piranju peščice |z(. plačancev stvoriti "neodvisno Črno » vzlic temu je cel° j gorski narod, ki je « srbskega naroda, ni družbi s Srbi ^ svojega tradicij0"8 ter ostaja v resnic' in duši Jugoslavija protendent črnog0? stola je odklonil nudbo ter izjavil, d| Srba in vernega J11', Ob strašnih žrtv> Jugoslavija dala f svoje narodne rambo človeške sv'0'", vice človeka, zre zaupanjem. To vilno razumel in , i gleški in ameriški; tudi tisk svobodni . Mi se zavedam0-J{ borimo za iste i^ežlJ se borijo Velika . ] njeni zavezniki. $ , i je že od detinstV, ( "Bolje je, sin, da življenje, kakor p* ti Mi smo globok0 bo zaključek teg* stavitev človeške v veškega dostojan51 c usoda je danes flt",ll Mi smo ponosni a j mo danes ramo ^ ko Britanijo in 6 niki. Mi smo tafc1, p ni, da bo končni ^ • izbrisal krivico, .1( nam zagotovi naš - 11 voj v sodelovanj1" gimi svobodnimi narodi Evrope i11 » 1 uverjeni, da je krat vrezana v lega naroda, ki p 4 jarmom krutega . njegovih najete^ in satelitov." Predsednik ^ J Dušan Simovič je j . izjavil, da so vzp0' jateljski odnoš«^. ^ slavijo in Sovje^ ^ da je poslanik ^ >t] slavije g. dr. M1^, s poslaniškim °s L, Moskvi. ,dj| Ta izjava P^ ^ slovanske vlade no izjavo, ki jo )e ,jjLe kvi g. Lozovski 1 Jj^ naglasil, da so z i, dr. Milana stavljeni prij«te Jit med Sovjetsko Iv; slavijo. ylei podpirajte trgov la ona, "opolnoči." I "Kakor ukaže Vaše Veličan-1 stvo." I Njegove besede in njegov po-j ki on so bili porogljivi in malce spogledljivi; to je bila mešanica, ki je je bil zmožen samo on. Ko ga pa opolnoči ni bilo, si je morala cesarica priznati, da je prav za prav pričakovala, da ga ne bo. Saj je bil tak človek, da se je navidezno vdal, a je hkrati trmoglavo storil po svoje, ko da bi njegovo življenje zaviselo od tega. Da bi se cesarica raztresla, je bila namenjena iti v knjižnico po kako knjigo. Stara knjižnica pa je bila v tistem delu palače, kjer zdaj ni nihče bival. Ko se je cesarici, hodeč po ozkem vnanjem stopnišču proti dvorani, zazdelo, da sliši neke glasove, si je mislila, da se moti. Toda potem je videla vse. Kjer je visel zlati lestenec, so bile zamrežene odprtine. Če se je na kolenih sklonila naprej, je videla spodaj viseti lestenec in skozi blesteče se kristalno steklo je spoznala v globini dvorane luč navadnih latern. Zaslišala je tudi glasove, ki so gromko odmevali po praznini visoke, razsež-ne dvorane. Sama sebi se je čudila, da je bila tako mirna in da je začela celo šteti osebe. Ena in dvajset jih je bilo s Fer-nandom vred. In skonca mize je sedel Vincente Zamora sam, ki ga je lovilo več polkov vojakov in'na stotine detektivov po vsem Cartiageru, a zdaj je sedel kar notri v sami palači Ten-to! Fernando se je zleknii nazaj v naslanjaču in je prikimal. "Ali je to častihlepje, kar ga navdaja?" je,cesarica samo sebe vprašala. Častihlepje — ta beseda ji je bila mahoma kot ključ za vse. V strašnem, nad vsemi prepadi visečem in kakor grom donečem trenutku, ki so postale v njem vse stvari prosojne in se je dozdevalo, ko da je razkrita vsa njena notranjost, je cesarica v duhu zagledala samo sebe, kako sedi za tisto mizo tik Fernanda in je na SATAN IN ISKARIOT Po nemškem izvirnika K. Maya Službo dobi Išče se srednje stara ženska, da bi varovala dva otroka in opravljala lažja hišna dela. Oglasite se na 1152 E. 60. St., spodaj, zadej. (183) Lepa služba Išče se ženska za hišna opravila; samo 4 odrasli v družini. Ima sama svojo sobo. Katera bi bila pripravljena sprejeti to lepo službo, naj pusti ime in naslov v uradu tega lista (183) Sobo bi rada Ženska išče sobo v Euclidu ali v bližini St. Clair Ave. Kdor ima kaj pripravnega, naj sporoči na 20975 Arbor Ave. (184) Oprema naprodaj Proda se oprema za gostilno; dve bari, sprednja in zadnja, vsaka 12 čevljev; beer dis-pensor in register; vse v dobrem stanju, kot novo. Naslov: 1001 E. 62. St. (183) Posebno! En zaboj pive 6%, Michigan Beer, samo $1.65, če prinesete ta oglas s seboj. Pridite ponj k Emery's 961 Addison Rd. (186) 20 odstotkov popusta! Avtomobilska zavarovalnina proti ljudski poškodbi, ako spada v razred A, se dobi 20 odstotkov ceneje. Zavarujem tudi hiše, trgovine, pohištvo in šipe pri trgovinah. Zavarovalnina proti ognju in tornadu se pri meni dobi v 10 minutah. Vprašajte pri John Zulich 18115 Neff Rd. Telefon IVanhoe 4221 (Aug. 15-x) Huda noč darji ali pa zločinci. Bil je človek njene vrste, kakršnih ni baš veliko na tem svetu in jih zlasti ni bilo v Cartageru, v deželi gladkih, zvijačnik kabaljerov. Pozno popoldne je cesarica sedela v naslanjaču in brala. Nenadoma je zaslišala za seboj korake, ki bi jih povsod na svetu in ob vsaki uri takoj spoznala. Začutila je pritisk njegove roke na rami. "Torej v redu," je dejal, "nocoj ob treh." "Prosim — nikari. Doktor Mezzatini mi je zadnjič povedal, da umrje največ ljudi med tretjo in četrto uro ponoči. To je huda ura in zmeraj bi morala na to misliti." V njegovih očeh se je nekaj spremenilo. Nasmehnil se je. "Torej te prosim," je povze- strani Zamore . .. Njen sklep je bil strojen. Izvedla ga je s hitro natančnostjo, kakršna ji je bila v stiski zmeraj v pomoč. Spomnila se je lutke, ki je bila skoraj tako velika kot ona, in s katero se je v otroških letih igrala. Če jo je položila postrani, So bili vidni samo njeni lasje, vse drugo je bilo pokrito z rjuho. Spričo brleče nočne lučke je bila ta prevara popolna. Cesarica sama pa se je skrila za težko, do tal segajočo zaveso pri oknu. Dolgo je čakala. Vrata so se odprla — ne veliko, saj je bil Fernando jako vitek. Nalahno sklonjen naprej se je bližal postelji. Z naglo kretnjo je odrinil zaveso. Cesarica je videla njegov ozki hrbet kakor skozi tenčiče, in nato, kako se je sklonil, kako je iztegnil desnico, ki je v njej držal lesketajoče se bodalce. Cesarica je planila kar v sredo temnega, rdeče ža-rečega ipekjla; njena stara, s srebrom okovana pištola je storila svojo dolžnost. "Sprejmi tale poljub od mene," je mirno spregovorila. Še tisto noč so bili na povelje cesarice obsojeni. Zamora in devetnajst drugih zarotnikov na smrt. Ko so bili ob sončnem vzhodu na dvorišču palače. Tento ustreljeni, je cesarica, stoječ nepremično pri oknu, gledala izvršitev obsodbe. (C. Conrad) -o- IZ NAŠIH NASELBIN Joliet, 111. — Dne 19. julija je bil pri delu v tovarni ubit Albert ičulik, star 34 let in rojen v Ameriki. Zapušča ženo, dve hčeri, starše, tri brate in pet sester. — Istega dne je umrl Frank Pu-cel, ki zapušča dve hčeri in mater. Chisholm, Minn. — Zadnje dni je umrla Mary Bavec, roj. Baraga ,stara 63 let in doma iz Pudoba pri Ložu na Notranjskem. Tu zapušča moža, štiri sinove in hčer. East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderaon 9231 Se priporoča za popravila In barvanje vaSega avtomobila. Delo točno In dobro, Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEiumore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NIOA NAGROBNIH SPOMENIKOV MALI OGLASI Dobra investicija Naprodaj je fina hiša za 2 družini; dobra investicija; velike sobe; 'dosti spalnih sob; tri garaže; v jako dobrem stanju. Se mora videti, da se lahko preceni. Oglasite se na 6300 Dibble Ave. HEnderson 1457 (185) RENU AVTO BODY CO. 878 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC _QLenville 3830. FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. Vsak petek servirarao ribjo pečenko ENdicott 9359 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj Hiše naprodaj Proda se lepa hiša za 2 družini, 10 sob, 2 garaži, majhni davki; posestvo vredno $6,000, se proda za $5,500. Druga hiša za 2 družini, velik lot, blizu Lake Shore Blvd.; $1,500 takoj, ostalo po bS/rfo obresti. Hiša za 1 družino 6 sob v lepi collinwoodski naselbini; cena samo $4,700. Za podrobnosti vprašajte B. J. Hribar 954 E. 144. St. GLenville 2500 (185) Barvanje hiš zunaj in znotraj Delo garantirano Cene nizke Se priporoča Mike Zernic 14705 Thames Ave. Tel. MU 4917 (Thursday-x) Frank Hribar 16000 Waterloo Rd. Vsak petek serviramo ribjo pečenko in vsako soboto kokošjo pečenko. Vedno dobite dobro vino in pivo. Se priporočamo. (Thur. Aug. 21) Lepa prilika Naprodaj je krasen pol-bun-galow, pripraven za veliko družino. Lastnik odide iz mesta. Pokaže se na dogovoru, ako pokličete KEnmore 2820-J. Hiša se nahaja v bližini Lake Shore Blvd._(185) Hiša naprodaj Proda se hiša 10 sob, kopališče, furnez, trgovina spredaj, velik jard. Se mora hitro prodati radi smrti. Vprašajte na 1376 E. 49. St., zgorej, zadej. _(185) Tukaj je za vas! Ako bi radi .kupili gostilno, tukaj imate lepo priliko. Naprodaj je gostilna z licenco D-5, proda se z vso opremo in zalogo; jako dobra okolica. Vprašajte za pojasnila S. Rogulich 18000 Lake Shore Blvd. IV 6430; KE 4235-J (184) Nemški bombniki, ki so se vrtili nad Moskvo in odvrgli par ton bomb, nikakor niso dosegli svojega namena, kajti bombe niso zadele objektov, katerim so bile namenjene. Porušeno je pač eno najlepših gledališč Valchtangov, kar kaže gornja slika, ki pa je precej stran od vojaških in tovarniških objektov. Slika je poslana iz Moskve. Ml: Ugoden nakup Proda se lV-i, akra zemlje na E. 250. cesti blizu St. Clair Ave. Cena $1,350. Tri akre zemlje na 250. cesti, cena $1,800. Vsi davki so plačani, vse izboljšave napeljane in plačane. Hiša za 2 družini, 10 sob, 5 zgoraj in 5 spodaj, garaža za dva avta, dva furneza; hiša na novo dekorirana zunaj in znotraj; nahaja se blizu Eaton Axle tovarne blizu 140. ceste; ceste; cena $5,500. Hiša za dve družini, 10 sob, 5 spodaj, 5 zgorej; blizu Eaton Axle tovarne; cen* $4,800. Za podrobnosti se obrnite do (Mr. Turk) La Salle Realty Co. 878 E. 185. St. KEnmore 3153W IVanhoe 6668 (Aug. 5, 7, 9,12, 14, 16) Soba se odda Odda se čedna soba mlademu fantu. Naslov: 1141 E. 66. St., zgorej. (184) Največje darilo posameznika v- zbiranju aluminija je gojt-ovo dve in pol toni težka ograja Triborpugh mostu v Neir Yorku, ki bodala nad 1,080 ft. istega dhtminija. Dar je poslan od Triborovgh oblasti. Poleg darila vidimo na sUhi Pavi Locser-ja h istega okraja in neivyorskega župa LaGuardia. OVolite, ali potujete iz Tuni- sk 1 al L,1 gentleman pa, ki se Ov 'T1 za Hunterja, pa 1 * "arecin atan Melton — 1 L sem se, kot da ni- burnem. jil ' Kako —?" sem vz- 1 ^rikanec —? Kris- < zij'/. a v turški službi —? i I jej Pl1 Je k islamu." < neto • Odpadnik!" 1 Ffvil: 1 0vetl JdJtega! Mi sicer ni \ olikJal 0 svojem življenju, ' d0 ga poznam, je pošte- i Le hudi udarci 1 li jJa Posilili h koraku, ki i Jfč narebiti nemogoč." e, no,SVetu» nobeni udarci c |t)ja .etla muka, nobena s I ti rt^1 na3sijajnejše ob- 1 |ile k et)e ne prisliile in ne j h nii°|dpadu od vere!" 1 Sl1 vsakdo tako kakor lav jjj. |obSo-C ne zagovarjam Ka- : Niti Pa ga tudi ne. Le i P^aiTi 1 M t. bi rad prišel, rešil bi i h usodi' V katere ga je 1 'i ^ Ucs pa se ne more i |>rijat °nmgal bi mu rad, ] >1, je- In bom mu po- i ga bom." te^8a bodete — ? Ali je . ttiu nj0 da |! kaj pa da pobegne črez r liniPa Potem Revež HQ\od česa bi živel —? r ^žni nil —? Kako naj f> čl0Ve,V d°movino —? P°trebuje, ki mu t tisti r^inii Vek bodete vi!" 1^0 Sg nje&°v vneti zago-e je potegoval za Ka. >oj y^svil, "Vzel ga bom tje kak eriko' se bo že na" i0lPrimeren prostor za pa tudi, da ga * k sebi -.» !J greste po njega?" NeVs -S prvim parnikom >Sin -12 Tunisa." Ali sm6' "w, vPrašati," je na- ? dolgo se bodete flftlo .Ullisu?» naSA Prej ko slej od-Npot ,,Angleško." VH bodkuPaj bomo potovali *at0, Mojega prijatelj Sv°3e t Vam odkrito po-Potn;aZmerje do Kalafa. t Po^8vali' če bi potrebo-/feiie j' ^0«?" t&SSP za P°moč' svo-11111 z veseljem ob- ljubil. "Iz area i*ad, Mr. Hunter!" sem dejal, "če vam le morem koristiti. S čim pa vam lahko pomagam ?" "Tega trenutno še ne vem.; Zaenkrat bi vas prosil, da bi mi bili za sela." "Za sela —? Ga ne bodete sami obiskali?" "Ne. Vsaj zaenkrat ne in ne javno." "Zakaj ne?" "Saj razumete —! Častniku msilim pomagati pri begu —. Skrivati se moram —. Če bi se zvedelo, da sem sodeloval pri begu, bi utegnil doživeti pozneje še neprijetnosti —." "Razumem!" sem dejal. In sem tudi čisto pravilno razumel. Seveda ne v tistem zmi-slu kakor on. In ko j mi je povedal še eno novico, ki je bila za mene izredno važna. "Zvedel sem," je pravil, "da trenutno ni v Tunisu. Vedeti pa moram, kedaj pride, če mu hočem pomagati. Ali bi poizvedeli mesto mene, kedaj se bo vrnil? Saj razumete, sam ne smem poizvedovati." ' "Seveda! Prav rad!" : "Hvaležen sem vam! In še to- : le vam povem. Ne bom se izkr- ' cal v pristanišču, kapitanu je ' naročeno, da me mora izkrcati i pri Ras Chamartu. Od tam poj- i dem skrivaj v vas Zagwan, ki 1 leži južno od Tunisa, k prijatelju Kalaf ben Urika. Konjski ku- i pec je, Bu Marama mu je ime. i Tam bom ostal in pričakoval 1 prijatelja, živa duša v Tunisu i ne sme zvedeti, da sem sodeloval ] pri begu. ] Vi pa se bodete izkrcali seve- i da v pristanišču, poj dete v me- 1 sto in poizveste, ali se je Kalaf ; ben,Urik že vrnil, pa mi pridete i javit v Zagwan k Bu Marami, < kaj ste zvedeli. Ali preveč zahtevam —?" : "Prav nič ne! Z zelo prozai- i nimi rečmi sicer tržim, z usnjem in kožuhovino, sem pa pri vsem tem vendarle tudi precej romantično razpoložen. In zato vam bom rad pomagal. Res veselilo me bo, če bom smel sodelovati pri osvoboditvi vašega nesrečnega prijatelja." "Dobro! Razumeva se! Ali sta si z Emeryjem Bothwel-lom prijatelja?" "Da." "Ne bom vaju ločil. Prenočite, prosim, z njim! Somali pa pojde z menoj spat. Saj vam je prav, ne?" "Seveda!" sem dejal. Najljubše bi mi bilo, kakor rečeno, če bi bil mene vzel za tovariša. Pa ugovarjati mu nisem smel, bal sem se, da bi kaj zasumil. Sicer pa mi ga ni bilo treba več toliko opazovati, saj bi mu "pomagal" pri osvoboditvi kol agasija in bi našel priliko, da bi zvedel, kar sem še moral vedeti. Pogovor mi je spet udaril prepričanje, da sem na pravi sledi. Mladi gentleman le ni bil Hunter, ampak Jonatan Melton —. In tunizijski kol agasi je bil njegov oče, moj dober "znanec" z divjega zapada Amerike. Tla so mu tam bila že prevroča, zbežal je ,v Tunis, se pomo-hamedanil in stopil v turško službo. (Dalje prihodnjič) VSE KARKOLI • se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje - j zob in enako, lahko dobite v va- - še polno zadovoljstvo pri dr. - Župniku, ne da bi zgubili pri . tem dosti časa. Vse delo je na- - rejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov: 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti, Knausovo po-. slopje. (Aug. 7, 9) SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA 'novno odzove povabilu te ali one skupine, ker ga že misel na prijazno senco vleče tja. Tukaj si v prijazni družbi osvežite srce in telo za nadaljni odpor v vsakdanjem življenju. Gotov sem in iz lastne skušnje vam vsem garantiram, da bo vsak po receptu, ki ga imajo samo lovci prav projazno po-strežen v vseh ozirih. Zato pa le pridite vsi v nedeljo k Euclid Rifle klubu, kjer bomo imeli priko prisostovati izročitvi zve-zine zastave zmagovalcem za to leto. Vidite, da tudi naša Slovenska lovska zveza deluje na nepristranski podlagi, za ,vse enako, najsi bo ta ali oni. Njej je vsak dobrodošel kot športnik in dokler deluje v istem smislu kot ga zveza vodi, ki je edina prava podlaga pri vsaki ustanovi, če je hočemo obdržati prt življenju. Lovski pozdrav, Fred Ki-ečič, tajnik Ker se naša Slovenska lovska zveza in edina te vrste med nami ponaša z vsakoletnimi tekmami med klubi, ki so člani iste, tako moram zopet zapisati v arhiv iste, da se vrši zadnja tekma v tem letu v nedeljo pri Euclid Rifle klubu. Zato pa mislim, da ni nič več kot prav, da povabim vse naše lovce in njih prijatelje ter vse one, ki imajo vsaj v svojih srcih iste občutke kot člani ob takih prilikah ali praznovanju, kot ga bo imela Slovenska lovska zveza v nedeljo na strelišču pri Euclid Rifle klubu, da nas pridete obiskat in se z nami po-veselit. Z veliko udeležbo boste pa gotovo dali tudi precej poguma in korajže fantom, ki go-je ta šport na zdrav in pošten način, kakor ga more izvajati le lovec, ki je z dušo in telesom v tem. Kdor je.že bil na Močilnikar-jevi farmi, vem da se vsak po- Dne 4. avgusta je bilo ustreljenih 14 zarotnikov na vzhodnem dvorišču palače Tento. Cesarica je, stoječ pri visokem oknu, gledala za srebrnobelim oblakom smodnikovega dima, ki se je počasi dvigal iz strmega, mrtvega dvoriščnega rova v jutranje nebo. Fernando je stal pri cesarici in je molče strmel navzdol na dvorišče, ki se je vse bledo motalo v dan. Ko so se vrata za njim zaprla, je bilo cesarici tako puščobno, začutila je, ko da bi jo bil kdo pahnil v brezno samote in mrzlote. Bodi, da je bilo tako ali tako, zdaj je spet spoznala v njem vse iste skrivnostne, temne in, n£pr\^kovane nagone. Pripadal je tistim redkim ljudem, ki so prav rojeni za to, da živijo vedno v nekakšni zunanji napetosti kot via- Od cerkve se je začulo ukanje Majerjevi so se pomaknili bliže ograji in kmalu je pridrdra-la podkrajska kočija in se ustavila pred verigo. Konja sta prhala in se vzpenjala, Bolte pa je kričal: "Kdor hoče čez često naj plača nevesto!" Janez bi bil najrajši padel po njem, ker je bil jezen zaradi fantovske pesmi o podkrajski metilnici; a konja sta mu dajala preveč opravka. V drugem vozu je sedel svetnik in se hudoval, da mora biti cesta prosta, da je to javno na-silstvo. "Navadna beračija," je dejal Stojan. Lovro je bil medtem zamašil usta Boltetu z denarjem, ker se je bal prepira; zakaj mlajši svatje so bili začeli vpiti, da se ne sme zapirati cesta, ker ne gre nevesta iz vasi, in rvati kole iz plota. Gospod Majer, ki je bil pričakoval večje rabuke, se je umaknil v zatišje. "Nevesta je ljubka," je dejala Irma. "Krasna!" se je navduševal Edvard; "moja prva ljubezen. Pred njo se kar skrijte, kar vas' je gosposkih." "Ugovarjam," je dejal Radi-voj. "Gospodu doktorju ugajata bolje družici," je opomnila Irma. "Zaradi teh . ne ugovarjam, gospodična," se je priklonil Radi vo j. "Gospodu doktorju še Dunaj-čanke motijo glavo," je menila gospa. "In srce, hahaha," je pristavil gospod Majer, "in srce." "Beli sta bili obe kakor liliji, ena rdeče, druga višnjevo pre-pasana, v narodnih barvah." "Brez okusa, brez tega, kar imenuje Francoz chic," je modroval Radivoj. "Gospod doktor, vi ste jako razvajeni," ga je zavračala Irma. "Bojim se, da vas ne čaka mnogo zabave v Gorenji vasi." "Ugovarjam," se ji je sladko nasmehnil Radivoj; baron pa je vlekel Edvarda proč, češ da mu prihaja slabo, če posluša te- ga človeka. "Ker nimaš nič čuta za mo-droslovje," ga je tiho učil Edvard; "modroslovje daje stalnost in doslednost — ali kako je rekel?" "O Dunaju govori, dasi ni videl ondi drugega ko beznice in šolske klopi." "Kar se tiče šolskih klopi, baron, ugovarjam." "Gospoda, popoldne napravimo izlet!" je klical gospod Majer. "Gospod doktor, povabljeni. Mi se bomo tudi veselli." "Nekaj resnice je v tem, gospodična, a le nekaj. Poglavitni vzrok je vendar ženska. Če bi Eve 'ne bilo, bi ne bil grešil Adam." "Ohj, gospod dokitop," se je nasmehnila Irma poredno, "jaz vas že vidim v duhu kot grmečega pravdnika ali strogega sodnika, kako strmite, ko se zagovarja ubogi zatoženec tako nekako; tatvine jaz nisem kriv; zakaj če bi ne bilo v blaga j niči denarja, bi ga ne bil vzel. Poglavitni vzrok je vendar denar." "Dobro, gospodična Irma," je mrmral baron. "Jaz bi pretepel vsakega dolgočasnega domiš-ljavca in po vrhu ga še tožil, da je vzrok pretepa idiot sam." "V paradoksu gospodične Ir-me tii mnogo resnice, ne da bi si je bila v svesti," je modroval Radivoj mirno in se ni menil za puhle baronove opazke, ko se mu je zopet priklanjala Irma. "človek je sin časa, vzgoje, okoliščin; te so zanj odgovorne." "Tako, gospod doktor? Kje pa ostane človeška prostost, njegova volja?" "Prostost," je dejal Radivoj in puhnil dim iz smotke. "Prostost ! Gospodična, gotovo ste že brali o zločinskih lobanjah, o posebnosti njih možganov? Kaj more tak človek za to, da mu je podelila narava možgane, ki ga silijo v zločin!" "Take ljudi bi morali že naprej pobesiti in postreliti," se je rogal baron. "Tako sodi nerazsodna masa," je dejal Radivoj hladno; "drugim se zde taki ljudje pomilovanja vredni, ne kazni." "Kaj morejo pa potem tudi pošteni ljudje za to, da so pošteni? Ne li, gospod doktor?" "Globoka, istinita misel, gospodična." "In kaj morejo slednjič mod-roslovci za to, da so modroslov-ci!" se je smejala Irma. "Tako odpade tisto važno opravilo, edino vredno pametnega človeka, ko zadostuje lobanja." — Temu po njegovih mislih malo modro-slovnemu izvajanju živahne deklice se je nasmehnil Radivoj bolj prisiljeno kakor pomiloval- no. "Logike za ženske ni," je dejal z Mirza-Schaffyjem. "In kaj moremo me zato?" ga je krenila po roki. "A če za nobeno reč ne more nikdo nič, potem ni na svetu ne dobrega ne zla." "Prav za prav." "Torej tudi ženske nismo zlo, gospod doktor!" "Quod erat demonstrandum," je pristavil baron. Radivoj pa je bil nekoliko nejevoljen, ne na Irmo, ki ga je tako zabavala, ampak na barona, ki se mu je predrzno rogal. Moral je imeti zadnjo besedo in začel je razlagati na dolgo in široko, da je dobro to, kar koristi, zlo, kar škodi. "Kaj koristijo tedaj modro-slovci?" je vprašala brž Irma. "O tem si beiljo sami glave." je odgovoril baron. "Oh, oprostite!" je popravljala Irma. "Saj se ne govori o koristi modroslovcev, ampak kaj storimo me ženske. Ne li, gospod doktor?" "Da, to je preporna točka. In če mi dokažete, gospodična, da vaš "Da, to je preporna točka. In če mi dokažete, gospodična, da vaš spol več koristi, kakor škoduje, se koj odrečem svojemu sistemu in stopim v dolgo vrsto častilcev lepega spola." "Za toliko nagrado se je treba potruditi," se je nasmehnila ona. "O kmeticah, ki delajo od jutra do -večera, medtem ko koristni moški spol poseda pri Bendežu in nanje zabavlja, ne bova govorila. Jelite?" "Velja." "A me, me gosposke ženske smo tako škodljive in nevarne." "Oprostite, gospodična," se je opravičeval Radivoj in si brisal ščipalnik, "vas to ne zadeva." "To se razume; navzoči so vedno izvzeti, to je prvo mo-droslovno pravilo. Koristno imenujete to, kar ohranjuje življenje, škodljivo, kar ga uničuje." Jos. Zele io 8ino^ POGREBNI ZAVOD Avtomobili m bolniški vor- redno in ob vsaki url na ra2P°' Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo R502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdlco'1 COLLINWOOD8K1 DR A D: 452 E. 152P STREET Tel.: KEnnior' UIMIIIIIIIIWIIIIIIUItllll|IIUIIIIMIIIIIIiri>IMI|^ ZEN1NI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskar- 11 Heint,. ' na vam t.iska krasna poročna v«i šofer vabila po jako zmerni ceni. Pri- f Se je ,' dite k nam in si izberite vzorec I0 bli2u _ * papirja in črk. vo^" t.Na|;i na Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnder^fPrj "J".2* Britski "orli." — V Glandale, Cal. je dospelo 50 angleških ,fantov, kjer se bodo vežbali 20 tednov v vsem potrebnem znanju dobrega vojaškega letalca, Fantje so v starosti .16 do 25 let. Tukaj jim bo dana, vsa prilika za dobro v ežb arije. NIKDAR VEČ NE SME BITI HIŠA TAK "Gotovo." "Potrebno pa je gotovo to, kakor zrak, jed, pijača. Brez česar pa ne moremo živeti, to nas ohranjuje; in kar nas ohranjuje, to je koristno. Kar je torej potrebno, to je tudi korist-q! in ker smo me potrebne —• saj ste nas imenovali potrebno zlo — zato smo tudi koristne človeški družbi." "Quod erat demonstrandum," je zopet pristavil baron. "Potrebno je tedaj koristno, zlo pa škodljivo, in potrebno zlo protislovje." "Quod erat demonstrandum." Baronova latinščina je močno jezila Radivoja, ki je spoznal,, da bo najbolje vso stvar obrniti na šalo, in v šali je bil Radi-Voj mojster. "Gospodična, premagan sem," je dejal slovesno; "nikdar več ne bom rekel, da so ženske potrebno, ampak da so nepotrebno zlo." Ozrl se je na obe strani, če je pač slišala vsa družba bistroumni dovtip, in si gladil brado, ko ga je imenovala Irma prijetnega in zabavnega modroslov-ca. Svoje črnoglede nazore je tudi začasno odslovil, ker so mu bili na poti. Pod vrtom so zapirali fantje svatom cesto z verigo, ki je bila s slamo ovita, in gospod Majer jim je naročal, naj se le krepko postavijo. "Brez skrbi, gospod Majer," je kričal godec Bolte, hud ,da hočejo svatovati brez njegovega sodelovanja, "dlokler se ne odkupi nevesta, ne pojde nikdo skozi." Predsednik Enrique Pe-naranda de Castillo je razglasil nad državo Bolivijo obsedno stanje, ker je bila odkrita zarota proti vladi. Nemški poslanik dr. Wend-ler je dobil naročilo, da odide iz dežele, ker je bil tudi zapleten v zaroto. KO PRIDE AVGUST ZIMA NI VEČ DALEČ . .. ZATO IZBOLJ ŠAJTE SVOJ GRELNI SISTEM SEDAJ! V par mesecih boste zakurili furnez za zimo—in dokler ne inštalirate Stoker ali Blower-Filter, boste imeli vse sitnosti, ki ste jih imeli še vsako zimo. Zbudili se boste v mrzli hiši . . . hiteli doli v klet, da boste premetavali premog in pepel . . . eno uro bo prevroče, drugo premrzlo . . . venomer boste pometali in brisali prah . . . sovražili boste zimo! tiste mrzle sobe in mrzla kota enakomerno gorka. Zmanjšal bo delo hišnega čiščenja in stroške dekoriranja. Prihrani na premogu! Prihranite na čiščenju! V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE PRERANE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA! SOPROGA IN OČETA Frank V. Verbič Ni potrebno tako! Modernizirajte svoj furnez na gorak zrak ter denite Stoker in Blower-Filter. Vaš Stoker bo zalagal furnez avtomatično. Njegov termostat bo kontroliral vašo hišo, podnevi in ponoči, kakor gorko boste hoteli. Vaš Stoker bo omogočil, da boste dobili več toplote s cenejšim premogom. Skoro vso nesnago bo odpravil, prah in pepel. Vaš Blower-Filter bo sčistil zrak, predno bo krožil. Venomer bo poganjal gorak zrak po vsaki sobi vaše hiše. Napravil bo 0 l^j %IowerrJinlter ^ se izplačata sama kolikor prihrani^ ki je za vedno zatisnil svoje oči dne I avgusta, 1939 Ljubi soprog in dragi naš oče, nikoli ne boš pozabljen od nas, veseli se gori v nebeških višavah in prosi pri Bogu za nas. Žalujoči: , Nemški letalski polkovnik Werner Moelders, ki je star komaj 28. let in ima. že rekord v zbijanju letal iz zraka, Ponaša se, da je tekom te vojne sklatil že 101 sovražno letalo in je prejel zato najvišje Hitlerjevo odlikovanje. CHRISTINE, soproga, ESTHER, hčerka. Cleveland, O., 7. avgusta, 1941 TROJ K A DR. FRANC DETELA Stroški za premog in stroški čiščenja bodo višji to zimo kot mnogo let prej. Pripravite si mnogo denarja na obeh, če denete Stoker in Blower-Filter k vašemu furnezu SEDAJ! Ne odlašajte! Ti denar hraneči predmeti so v vedno večji zahtevi, zato jih naročite naglo in bodite pripravljeni za zimo! Za prosto in zanesljivo informacijo in nasvet na moderniziranju vašega grelnega sistema, pokličite PRospect 5522, ter vprašajte za Electrical Home Bureau. The Electrical League midland building Pri Bojančevih je bilo veselo svatovanje. Lovro je bil posebno dobre volje. Razgovarjal se je po domače s kmetskimi ljudmi, prijateljski s Stojanovimi in beneficiatom Valentinom in plesal z neutrudnimi družicami. V srcu zadovoljen je čutil, kako ga vsi čislajo in ljubijo. In on si je bil toliko domišljeval, da se mu posmehujejo, da ne marajo zanj! Kako se človek moti! Ker je bil on začel nje grdo gledati, se mu je bilo zdelo, da ga oni pisano gledajo. Kako krivo, kako krivično jih je sodil! Danes bi hotel pritisniti na srce vsakega svata, posebno pa družico Anico, ki ga je tako zvesto poslušala in se mu tako dobro-voljno smejala. A kdo bi pričakoval na zemlji popolne sreče in radosti brez primesi! Prišlo je prežat nekaj fantinov, katerim se je videlo, da so že pili, a da so še žejni. Z njimi godec Bolte, ki je začel bri-ti navadne norce in zabavljati po malem. "Poslušajte, svatje, novo pesem o podkrajski metilnici!" je kričal in zapel z vreščečim gla- som : Podkrajski gospod Va "f govori: "Iz mleka se maslo Utih baronček je kupil ki maslo iz slame urn$ Zadnje vrste se o1" več, ker so bili skočili s* konci in planili s pest«1' nad godca in vpili: in pretepite ga!" (Dalje prihodni1' V Švici sta se ponov" žila kruh in vino.