leto lüll!. flßüllKn III. u Linwjsn!, 0 mM'fi 13. nifls 1925. Cena Din r ■ uhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedeljo in praznike. — Inseraü: do 30 petit ä 2 D, do 100 vrst I D 50 p, večji inserati petit vrsta, 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „ Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D Spravni&vo: Unallova alles štev. 5, pritličje. — Telefon štev. 304« Uredništvo: Snsllova ulica it. 5, I. nadstropje. — Telefon štev. 34. = Poštnina plačana v gotovini. RR - koalicija Zanimivo je konstatirati, kateri listi pišejo sedaj o »predstoječi« RR-ko-aliciii in kaj tiči za temi političnimi spletkami. Tu imamo V prvi vrsti zagrebške liste vseh smeri. Od »Obzora« pa do »Jutarnjega lista«: vse zahteva RR-ko-alicijo. V Beogradu ni lista, da zagovarja to koalicijo. Radikalna glasila so sicer parkrat krenila ta vprašanja, vendar mimogrede le in iz taktičnih političnih razlogov. V Ljubljani zagovarja RR-koalici-jo glasilo dveh, treh osebno interesira-nih izda mikov napredne in nacijonalne misli v Sloveiji. To je vse! Sedaj poglejmo, kaj tiči za tem zagovorom RR-koalicije pri zagrebških in Ljubljanskih listih? Zagrebški vObzor« na pr. nima istih namenov, kakor »Jutarnii list« ali pa glasilo Radičeve stranke. >Obzoru« gre pač za to. da Hrvate reši iz opozicije, da sam sebi vtrdi finančno ozadie In da pripravi Hrvate za nekako politiko hrvatskega gospodarskega dela. Jasne ie. da v vseh teh glasilih ne najdemo najmanjšega načelnega razloga ter upravičbe RR-koaliciie. Vsi ti listi priporočajo direktni odpad ter izdajstvo hrvatskih poslancev od gruoa-ciie oDOzicijonalnega bloka, čijc člani so tudi seda« pripravljeni na direktno izdajstvo rad zavezniki v Davidoviče-vi in Soahovi stranki! Kakor so hrvatski politiki demagogizirali svoje zapeljane seliaške mase, tako so nelojalni zavezniki in direktni izclainiki sedanjega opozicijonalnega bloka. V Sloveniji so vneti za RR tkzv. ravniharjevci in pa g. Puceli. Tu ni govora o kaki načelnosti. Ravnih ar jeva klika splon nima političnega Dre grama. NfeJ gre le za to. da bi pripomogla izriniti iz vlade demokrate. G. Pucelj si je vsaj postavil nekak cilj: zdi se mu, da bi mogel potom PR koalicije postati minister. Za utemeljitev RR režima z narodnega stališča je to seveda bore roalo. i o so torei zagovorniki RR koalicije. Glasila SLS razpravljajo o njej z neprikritim kis'im obrazom, ker se boje, da zopet izpadejo iz kombinacije dr. Sušrrikovih ministrskih stolčkov. y""'jer pa ne najdemo po jugoslo-venskem tisku načelnega razgovora o RR-koaliciji. Nikjer se še ni načelo vprašanje posledic take koalicije za naše naci;ona!no in državno edinstvo! In vendar je vprašanje posledic take koalicije naravnost zgodovinske važnosti pred odločitvijo! Kaj pomeni raka koaliciia? Vendar definitivno stagnacijo in vtrditev hr-vatskosrbskega nasprotia, ki bi se vsakokrat reševalo s posebnimi koncesijami na eno in drugo stran! To se pravi, da se na ta način vedno bolj poglobi in da se na ta način ustvari Dlemenski In poKtičnogospadarski dualizem, ki danes niti ne obstoja in ki se je v zadnjih letih propagiral samo potom demagogije! DualistiČna perspektiva ie skrajno pesimistična, obenem tako na dlani, da se ni mogoče ubraniti začudenja, da verujejo hrvatski poslanci v njeno ustvaritev. RR-koalicija, kakor jo zamišljajo radičevci. je povsem nemogoča traina koncepcija naše notranje politike! Nasprotno: naša notranja politika mora stremeti k uničenju plemenskih strank in k formiranju vsedržavnih, resnično nacijonalnih strak z gospodarskimi in socijaJnokulturnimi programi. Etnična in državlianska enotnost je danes med Srbi, Hrvati i Slovenci že tolika, da je jugoslovenski pravec popolnoma osiguran in stabiliziran! Sedaj je na mestu, da se ta pravec dosledno vzdržuje in podpira tudi s politiko!... Ni dvoma, da se na strani radikalov dobro uvideva politična nemožnost kombinacije, kakor jo postavljajo pro-Povedniki razdelitve moči med PaŠi-č>m in Radičem. V tem oziru je značilno, da Je bila solidarnost Narodnega bloka v zadniem času še oiačena in da zlasti g. Pašlč* odločno odklanja vsako nrekinienie politike, katere nosilec je Narodni blok. Radičevci so, kakor vse kaže, že razumeli, da je njihov RR nemogoč in najnovejše vesti pravijo, da so pripravljeni se pogajati tudi s samostojnimi demokrati. Pri tem ni glavno, da je g. Radič preklical svoj fa-mozni anathema proti g. Pribičeviču, temveč glavno je, da radičevci polagoma le prihajajo do spoznanja, da so načela Narodnega bloka baza vsake politike v naši državi. V okviru princi-Dijelnega programa Narodnega bloka je seveda mogoč pristop vsake stranke k vladini večini in kadar so dane dovoli- Atentate o neki sos — Beograd, 16. maja. (Izv.) Beograd-ska policija z največjo naglico nadaljuje preiskavo slede odkritja zarote, ki je imela v načnu vrsto atentatov na ugiedne politične osebnosti in zastopnike današnjega vladinega režima, v prvi vrsti pa tudi na kralja in predsednika vlade. Po zaroti, ki je imela namen razstreliti vsa važna ministrstva, je bila naša vlada pred tremi dnevi obveščena od neke nam prijateljsko naklonjene države. Informacije in poročila te države so bila vedno doslej avtentična in zanesljiva. V poročilu te nam naklonjene države se naglasa, da je povodom atentata v katedrali v Sofiji bil izvršen prvi čin v seriji zasnovanih atentatov. Po Sofiji bi j Imeli slediti atentati sistematično v Beo-•• gradu in v dragih mestih. Vse to je v ozki S zvezi z nedavno odkrito zaroto pr°tl Chamberlaimi. Po aten'atu v Beogradu bi imeli slediti atentati v Pragi In v Bukarešti. Vlača nam naklonjene države je opo- zorila našo vlado 22 to, da b; se imen vršiti atentati na predstavnic našega režima in države 16. t. ni. cb sodni priliki po dnevu ali ponoči. Inspirator]i teh atentatov so boljševiki, č'an: zarote so po večini pripadnik] makedonskega komiceja. Na podlagi rezultatov sedanje preiskave je ugotovljeno, da so ti atentati organizirani in pripravljeni na Dunaju od tamkajšnje komunistične centrale. Beogradska policija je večino atentatorjev zaprla, toda glavni voditelji so pobegnili oz. se poskrili. Naša vlada ie odločena v najkrajšem času v svrho lastne samoobrambe storiti najodločnejšo demaršo pri dotični sosedni državi .ki je te priprave popolnoma mirno trpela. Policija še vedno strogo kontrolira vse tujce v Beogradu. V nekaterih obmejnih mestih je bilo več Bolgarov prijetih. Dnevno se nadaljujejo aretacije. o novi orsanizcclji — Beograd. 16. maja. (Izv.) Parlamentarni odbor za pretres zakona o ureditvi rednih sodišč je včeraj sprejel prvih 12 členov tozadevne^ zakonske? ga projekta. ČL 1. zakona predvideva sledečo jednotno organizacijo rednih sodišč v državi: srezka (okrajna), okrožna, tr* srovska sodišča, apelaciiska (višja) so* dišca in kasaciisico (najvišje) sodišče. Občinska sodišča, ki so oddvojena od občinske uorave ne spadajo med redna sodišča. (Taka sodišča imamo v Srbiji). V vsakem srezu obstoja redovito po jedno srezko sodišče s sedežem v srezs kern mestu. Število in območje srezkih sodišč se bo po predlogu apelacijskih sodišč določijo s posebnim zakonom. V večjih mestih se sme ustanoviti tudi do več srezkih sodišč, katerih delokrog bo ali teritorijalno ali pa stvarno deljen. Za dva manjša sreza je donustno usta* neviti le eno srezko sodišče. Srezka sodišča vršijo sodnijsko ob= last prve stopnje v civilnih sporih, iz? venspornih predmetih in eksekucijah, kakor tudi v kazenskih zadevah po predpisih obstoječih zakonov. Sodni i* sko oblast ori srezkih sodiščih vrši sodniksnojedinec z zapisnikarjem. Srezko sodišče vodi sodnijski stare* Šina. ki ga postavlja izmed sodnikov minister pravde, ki tudi določa število ostalih sodnikov, pomožnih sodnikov, upravnega osobja in služiteljev, in sicer na nredlo« apelaciiskega sodišča. Razdelitev sodnijskih poslov pri srezkem sodišču objavlja starešina v začetku leta ter o tem obvešča pred* sednika okrožnega sodišča, ki ima nada zorstveno pravico. Ako starešina srezkega sodišča ne more vršiti svoje službe, ga zamenjuje najstarejši njegovih sodnikov. Ako pri dotičnern sodišču drugih sodnikov ni. odredi predsednik okrožnega sodišča namestnika, ki pa m«£ra na to izrecno pristati, ako traja namestništvo več nego dva meseca. Po predlogu apelaciskega sodišča more minister pravde odrediti, da srez* ka sodišča držijo redne sodnijske dne* ve tudi izven svojega sedeža. V nujnih slučajih sme tudi predsednik okrožne« ga sodišča odrediti, da se vršijo izven* redni sodnijski dnevi izven sedeža srez-kega sodišča. Skupščinski odbor bo danes pada* Ijeval sejo ter bo razprav! i al o okrož- i nih sodiščih. V nekdanji Srbiji se bodo j sedeži okrožnih sodišč odredili s po* | sebnim zakonom, v ostalem delu drža* ve se ustanovi 31 okrožnih sodišč, med njimi štiri v Sloveniji, in sicer v Ljub* liani. Novem mestu, Alariboru in Ce* lju. V tem oziru ostane torej dosedanje stanje. Mussolini pripravlja likvidacijo stovske diktature — Trst, 16. maja. (Izv.) Iz Rima javljajo: Mussolini posveča sedaj vso svojo energijo reformi vojaške uprave. Obenem proučava splošen načrt personalnih sprememb na visokih mestih državne uprave. Mussolini je odločen obvladat« vso upravo, da lahko ž njo izvede nova politična presenečenja. M'nistrski svet je imenoval generala Badoglio. ki je bil delj časa komandant okupacijske armade v Julijski Benečiji, za šefa generalnega Šfaba, armijskega komandanta generala Graziollija pa za namestnika šefa glavnega generalnega štaba, general Cavallero je imenovan za državnega Psa um Opascosti prikl»i_čUver-e akcf?e gov. - Jugoslavija bo zahtevala — Dunaj, 16. maja. (Izv) Krščansko sociialni krogi z negovanjem smotre na akcijo nemško-nacijonalne stranke v pri-ključitvenem vprašanju. Splošno nezadovoljstvo se je še povečalo, ker je dr. Be-neš odpovedal poset Dunaju, čeprav so vladini krogi pripisovali temu posetu največji pomen. Nemški nacijonalci, podpirani iz inozemstva, razvijajo zadnji čas zelo živahno agitacijo za priključitev Avstrije Nemčiji. Priključ:tvena propaganda ima na razpolago bogate denarne vire. Nemški na- podtajnka v vojnem ministrstvu. Vice-ad-mira! Acton ie imenovan za šefa generalnega štaba mornarice, kontreadmiral Siri-anni za državnega tajnika v mornariškem ministrstvo. General Piccio za šefa generalnega štaba zračnega brodovja. Izvršena so še druga imenovanja v generaliteti. Sirijo se govorice, da so spremembe v armadi in v državnih uradih uvod h koncu diktature v Italiji. Po izvedbi važnih iz-prememb namerava Mussolini pristopiti k preosnovitvi svojega kabineta in baje pozove vse politične stranke na sodelovanje v vladi. vw ko zelo usodepolno. ker je treba trezno upoštevati dejstvo, da se nikdar ne dovoli priključitev celokupne Avstrije Nemčiji. Avstrijski vladini krogi so prav dobro poučeni in ko: trezni politiki vedo, da bi kraljevina SKS prva nastopila s Svojim! starimi več ali manj utemeljenimi zahtevami glede Štajerske in Koroške. Zahteve Jugoslavije b? čisto gotovo podpirale države Velike in Male antanie. Za slučaj priključitve bi postal zopet aktualen problem češkoslovaškega koridorja v Jugoslaviji, ker je naravno, da obe slovanski držav; nikdar ne pripustite mejno združitev Madžarske in Nemčije ped Hindenburgom in Hor-thy-jem. Važne avtfijence na dvoru — Beograd. 16. maja, (Izv.) V parlamentu drmes zborujejo posamni parlamentarni odbori. Dopoldne so bile seje odbora za zakon o poljedelskih kreditih, pravoslavni cerkvi in o crganizaciji sodišč. V narod-ni skupščini je drugače nastal zastoj in ni nlkalvih važnih parlamentarnih akcij. Na dvoru se danea rrše va/2ne politične avdijence. Dopoldne sta bila sprejeta v daljš! avdijenci ministrski predsednik Ni-kola Pašic* fai prosvetni minister Svetozar Pribičevie\ V prvih popoldanskih urah Je pozvan na dvor skupščinski predsednik Marko Trifkovič. Tem avdljencam pripisujejo politični krogi veliko važnost. Očlvid-no je, da je stališče vlade Narodnega bloka dobro zasidrano in da bo vlada nadaljevala s svojim začrtanim zakonodajnim delom. Pred pooetkem avdijenc sta se de!j časa posvetovala voditelja Narodnega bloka Nikola Pašič In Svetozar PribiČeviv. NJ. Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija odpotujeta danes ob 15. z dvornim spremstvom v Topolo. Tu ostaneta 10 dni. Iz Topole odpotuje kraljevska dvojica direktno na Bled, kjer ostane več tednov. kraljevo bivanje na Bledu se vrse prve priprave. Bolgarski obmejni incidenti Nov slučaj* - Protest maše vlade v Sofiji. — Beograd, 16. maj a. (Izv.) Iz Niša javljajo o novem incidentu ob bolgarski meji. Bolgarski vojaki, prhajajoči iz sela Nevelje v bližini meje pri Caribrodu, so oddali 10 strelov na našo obmejno stražo. Žrtev ni bilo. Naša obmejna straža ni odgovorila na strele. Min'strstvo notranjih del ie uvedlo obsežno preiskavo povodom vpada bolgarskih kmetov v selo Crnomašnico pri Ne-gotinu. Seljak Atanasovič je bil ubit. Ugotovljeno jc. da so bili napadalci bolgarski kmetje, preoblečeni v popolnoma nove bolgarske un forme. Poslanik v Sofiji Milan Rakič prejme nalog, da zahteva od bolgarske vlade primerno zadoščenje. Obenem vloži v Sofiji naša vlada oster protest proti tem obmejnim napadom. Franopsko-annleška vojaška uši. KONKORDAT Z VATIKANOM — Beograd. 16. maja. (Izv.) PbsL ur. Voja J a n j i č, član delascije. ki ima voditi zaključna pogajanja za sklenitev korj-kordata z Vatikanom, je včeraj popoldne delj časa konferiral z ministrom zunanji) de! dr. N i n č i č e m, pozneje s pomočni kom zunanjega ministra .1. Markovi-č e m. Delegat dr. Voia J a ni 16 potuie is. t m. v Rim. Tam se sestane z našim vatikanskim poslanikom dr. S m o d I a k o m. da stop: v zveze z Vatikanom v svrho preliminarnih pogajani za sklenitev konkoi-data. v NAREDNIK RUMPELJ BO PONEDELJEK USTRELJEN. — Zagreb, lo. maja. (Izv.) Naredniki Avgustu Rumplju, ki je lansko leto na zahrbten način umoril zagrebškega trgovca Kelkoviča, ju .sodišče Savske divizlic sporočilo, da kralj ni uvaževu! prošnje za njc-iiovo pomljosčenie. Narednika Pump!j:< v ponedeljek zu:trai ustrele. Politična situaeiia — Becgrcd. 16. maja. (Izv.) Sedaj, ko se je povrnila anketna komisija iz Zagreba, skuša opozicija z vsemi sredstvi pospešiti odločitev Narodne skupščine radičevskih mandatov. Anketa še ni predložila pismenega poročila. To se Še ne zgodi takoj, ker mora zadevo še temeljito proučiti. V političnih krogih mnogo govore <. j poskusih za sporazum z radičevci. Za to se j najbolj zavzema skupina dr. Laze Mark.j-j viča v radikalskem klubu. Z druge strani j se pozitivno ve, in vaš dopisnik je dobi! J iz r.z;vjvoro\- z vplivnimi radičevci vtis. v očeh avstrijskih vladinih kro-Koroško, Češkoslovaška koridor cijonalci imajo v svojem propagandnem načrtu tudi plebiscit. V posamnih deželah naj bi avstrijsko prebivalstvo z glasovanjem odbčilo o priključitvi Značilno je da so se politične skupine koroškega deželnega zbora začasno oprle načrtu ljudskega glasovanja iz r?zIoga, da b! bil sedanji trenute-k zelo usod ep o In za Koroško. Krščanski socijalci naglašajo. da pome-nja sedanje nemško nacijonalno gibanje ve-Tiko nacijonalno in gospodarsko nevarnost za Avstrijo. Priključitveno gibanje je lah- ne garancije, tudi njeno sodelovanje v vladi. Nikdo ne bo zanikal, da bi bilo pozdraviti, ako bi se predvsem Radi-čeva stranka kot predstaviteljica velikega dela hrvatskega ljudstva pridružila delu za ustvaritev programa Narodnega bloka. Do takrat pa bo pac Še potrebno nekaj nadaljnih korakov v njenem pozitivistfčnem razvoju. RR kot politična špekulacija« kot formula za ustvaritev dualizma v naši državi je politična nemožnost. RP kot formula za RNB je kombinacija, katere ustvaritev bi mogla pomeniti znatno ojačenje političnega pravca, ki je, kakor smo trdno prepričani, od volitev sem postal del'"Mivno državnopo!It?Čna linija Jugoslavije. Razumljivo je, da je za pripravo in izvedbo te politike treba časa anfanfa — Psriz, 16. maja. (Izv.) Na podlagi posebnih informacij javlja --Chicago Tribune«, da je dosežen sporazum med francoskim in angleškim generalnim štabom, na podfagf katerega se vzpostavlja med obema državama v vojnem oziru stame pred volno. Sporazum sličl več alj manj vojaški pogodbi. Vsi vojaški problemi, k! zadevajo eno ali drugo državo, se v bodočnosti skupno rešujejo. Pri pribodmih angleških manevrih se ta sporazum manifestira na piakt;čn« način tako, da se teh manevrov udeleži Francoska nrsija. Francoskemu generalnemu štabu v Maroku bodo prldeljeni angleški vojaški strokovnjaki. VPRAŠANJE IZENAČENJA POKOJNIN. — Beograd, 16. maja. (Izv.) Samostojno demokratski klub je na včerajšnji seji raz* pravi i al o vprašanju izenačenja pokojnin. Sklenil je pričeti akcijo, da se končno izena* čijo kronske pokojnine z dinarskimi. Fi* nančni minister je izjavil, da bo vlada pri* morana predložiti narodni skupščini nove julijske dvanajstine in da se v te dvanajsti« ne vstavi določba glede izenačenja kronskih dvanajstin z dinarskimi. Posl. dr. Pivko je interpeliral finančnega-ministra glede avtens tičnega tolmačenja uredbe o dTaginjskih do-kladah x'pokojcncem z dne S. oktobra 1923. HERRIOT PGSTANE LYONSKI ŽUPAN. — Pariz, 16. maja. (Izv.) V "Lvcmu so dosegu večino socijaiisti, ki imajo v občinskem svetu 31. mandatov, dočim imajo radikalni socijaiisti ^o, Sociialisti so sklenili, da ne posra^ijo lastnega kandidata za župana, marveč so se odločili, da ponovno izvolijo Herriota, ki je vodja radikalnih so-cijalistovfr da bi radi stopi!« v vlado /a vsako cen°. da SO prlpravlveni sodelovati tučl s samostojnimi demokrat. Večina radikalov p:i irf-| kakor ni za takojšnjo rešitev tega vnraša-j nja. Pravijo, da je zato še dovolj časa. Zavzemanje Markovičeve skupine, da se pripravi tla za novo vladno koalicijo, ne spremljajo v radikalnem klubu s posebnimi simpatijami. Splošno se opaža, da rj-j dičevci v raznih skupščinskih odborih ne g!asujejo za opozieijonalnc predloge, zlasti ne za one. ki jih stavijo klerikalci. Klerikalci so vedno bolj osamljeni, kar se posebno vidi v odboru za prončavanjc zakonskega načrta o obrtniških kreditih. Posebno se je to opažalo pri klerikalni don-kihoiijadl pr^ti cirilici, pri čemer so jih pustili na cedilu ne samo radičevci in dav -dovičevci. marveč tudi muslimani. Tako so posta1! klerikalci polec; muslimanov cJin i skupina v parlamentu, za katero se Živ i krs: vej ne meni. — Beograd. 16. mala. (Izv.) Politično je Beograd zadnje dni zeio oživel. Povsod je opažati agilnost voditeljev. V nar:>dn: skupščini so navzoči vsi poslanci, zlasi i voditelji klubov. Opažati je. da nista na-vzroca v skupščin? vodia slovenskih klerikalcev dr. Anton Korošec !n vodfa b°san-sfcih muslimanov dr. Spaho. To dejstvo fe zelo značilno. O Korošcu sploh ne vedo. kjer se nahaja. Nekateri trde da je br>lan. Radičevci so postali zelo loialni napram sedanji vladi Narodnega bloka. Danes tudi opozicijonalni tisk indirektno priznava, d i so radičevci stavili vladi posebne ponudbe. Te ponudbe ne vsebujejo nknkih p^rojev niti g^ede ustave niti glede razmerja da samostojnih demokratov. Danisnia -PoK-tjka« zlohotno pristavlja, da so se radikali sporazumeli z radičevci v tem oziru, da še nadalje ostane vlada Narodnega bloka. Sedaj se pripravljajo in izdelujejo zakoni, ki niso posebno popularni. Zato nameravalo radičevci pozneje odgovornost za nje zvrniti na samostojne demokrate. Borzna poročila. Zagrebška borz~ acnes ni poslovale. \ prostem prometu so notirali: Pariz 3.23. Mi» Tan 252.50. London 300.25, N'c\vvo-k 61.71^ Praga I833/*, Dunaj 0.0871, Curih 11.73. Inozemske borze - — Curih. 16. maja. Predborzu: Boccra« 8.36, Pariz 26.90, Milan 21.08, London 25^085. Newyork 516.75, Praga 72.80. Dunaj 0.00728. — Trst, 16. maja. Predborza: Beograd 30.60—39.70, Pariz 127—127.70, London 119.10, Praga 72.50£ Curih 475, Dunaj 0.03^5 Newyork 24-H 71 Dr. Leopold Lenard: Slouenslm »tampon" državica Dr. Gosar je povdarjal, da so Slovenci ienl in podvrženi nemškim, italijanskim in madžarskim vplivom. Bili smo razdeljeni na »-oliko število majhnih grofij in gospodstev, ti so neprestano menjala svoje meje. Radi iaše zemljepisne lege nismo megli priti niti do tolikega političnega edinstva. kakor n. ar. Slovaki. Tampon državice nastajajo na onih toč* tah. ki delijo narode narazen, a nc na onih točkah, ki družijo narode. Sedaj imajo tam* fron državice Švica in Afganistan. Obe se nahajata visokih gorah, ki dele eden veliki narod od drugega kakor neprodiren zid. Obe sta nastali naravnim potom radi svoje /remljepisne leg, a ne umetnim potom na mednarodni mirovni konferenci. Slovenska dežela pa ni zid, ki loči Nem? od Italijanov, ampak most med Nemci in Italijani in most do severnega Jadrana. NTa mostu pa ne nastajajo tampon državice, oziroma ee se osnujejo umetno radi poli* ti ene zadrege, žive zelo malo časa. Zdi se, da dr. Gosar misli, da bi bilo po svetovni vojni mogoče osnovati tako tampon državico. Poglejmo, kakšna mož* nost je obstojala? Taka državica bi se osnovala, če bi se načeloma s tem sedinile zainteresirane so* sednje države: Nemci, Italijani, Madžari, Srbi. V tem slučaju bi bile najbrže pristale na ta načrt tudi zmagovite velike države. «Najbrzc», a ne gotovo! Na mirovni kon« ferenci je bila namreč tendenca, da se osnu* je neko trajno politično stanje. Slovenska tampon državica bi pa dajala zelo malo pod« läge za trajno politično stanje. Zgodovina fcäle* da so tampon državice — ako se niso razvile same prirodno na zemljepisnih toč* kah, kakor svica in Afganistan — vedno zelo nezgodna stvar, ki se težko dolgo drži in je neprestani vzrok za mednarodne kon* flikte. To kaže zgodovina od stare Židov* ske države pa sem do sedanje Albanije. Toda recimo, če bi zainteresirani sosedje želeli, da bi tudi druge države privolile, da se osnuje «tampon» državica med Alpami ?n morjem. Toda zainteresirani sosedje bi bili morali to želeti. A dejstvo je, da ni bilo pri zainteresiranih sosedih prav od no* bene merodajne strani čuti take želje. Vsi zainteresirani sosedje so bili torej v tem ^dini da ta ideja sploh ni realna, ni zanje koristna. Če pa oni niso hoteli, je bilo tudi ustanovitev take državice nemogoče. Nemci bi bili morda pristali navse zadnje, da se osnuje taka tamponjica, ker bi to bilo zanje manjše zlo. Saj bi bili tudi pristali, da se Alzacija in Lorena osnuje kot tampon drža« vica. Taka provizorična državica bi bila zanje manjše zlo, a imeli bi nado, da jo po« tioltnejo v bodočnosti. A ravno radi tega je taka ideja bila nesprejemljiva za ostale sosede. Dr. Gosä- izraža pomislek, da bi ta državica ne bila narodnostno edina, ker bi imela veliko število Nemcev in Italijanov! Težko je razumeti, odkod je prišel na idejo, da bi v tej državici bilo veliko, ali celo čez polovico Nemcev in Italijanov. Meje slo* venske tampon državice bi se določile v sporazumu med sosedi v razmeri s politično mIo vsakega soseda. Izmed teh sosedov je politično najmočnejša bila takrat Italija, ki t nerja pismeno izjavo, da bodo v Londona ravnali z njim tako, kakor da bi kakor da bi angleškega protektorata nad Egiptom sploh ne bilo več. In Milner mu je res dal to izjavo. Z Zaghlulom pašo bi se bil Mi!« bi bila imela tudi glavno besedo pri dolo* f ner sporazumel, toda ko so prispeli poslanci Čevanju mej. Pri pogajanjih za meje «slo* j iz Egipta L 1920 ponovno v London, da bi venske države* bi imeli Itailjani mnogo ! defmitivno sklenili pogodbo, jih je prese* močnejše stališče, kakor so ga pa imeli pri ; netila Curzonova izjava, da se Milner po* pogajanjih za meje kraljevine SHS, ker bi j gaja privatno in da se vlada za njegov pred* Srbija ne bila mogla v toliki meri vreči na j log dotlej sploh še ni brigala. Milner in tehtnico svojega političnega vpliva. Lahko bi bila torej dosegla one meje, katere ima sedaj ali pa še nekoliko ugodnejše. Z ozi« dom na italijansko javno mnenje je Italija morala zahtevati, da dobi one zemlje, kjer prebivajo Italijani — torej Trst, del Istre in Furlanijo. Poleg tega bi zahtevala neko zaledje za Trst in Istro. Država, ki vlada na eni obali morja, ima prirodno tendenco, da razširi svojo oblast Čez morje na drugo obalo, ako m tam silnejse države, ki ji to zabrani. Morje ne loči narodov, ampak jih združuje. To vidimo povsod v zgodovini. Italijani bi torej gledali, da dobe kolikor mogoče veliko na drugi obali Jadrana in vsled tega bi gledali, da je «tampon» drža* vca kolikor mogoče majhna. Nemci bi za* hteval? najmanj še mariborsko okrožje in Prcvalje. ih tO bi gotovo tudi dobili. Saj je še sedaj čisto malo manjkalo, da Mari« bor Zaghlul paša sta bila razočarana. Začetkom 1. 1921. je Milner po brezuspešnih poizkusih glede neodvisnosti Egipta odstopil in šele • dve leti pozneje je dočakal, da je oficijelna angleška politika odobrila njegove nazore. Milnerjevo ime se je culo zadnjič v nedav* nem sporu glede Džaraheb med Italijo in Egiptom. Italija je bila pripravljena sprejeti Milnerjev posredovalni predlog, ki ga je pa egiptovska vlada odločno odklonila. *'endar je najboljši!! Van /Časter ftahao^ FGuii! P Vrata jetnlšrice so se odprla in ni ostal prt Avstriji. Samo energiji ge* i V~ r^TL ""LT«1"^^ ™ neraiä Maistra in zavzemanju Francozov se | ^^J}** Je \rdno St°.pi1 Z°Tot imamo zahvaljevati, da se to ni zgodilo. Če bi Avstrija dobila Maribor, ostalo bi Prc-ks murje gotovo pri Madžarih. Slovenska «tampon» državica bi bila torej zelo majhs na. brez Italijanov in skoraj brez Nemcev. Mogoče, da bi bili še Srbi zahtevali k o rek* turo meje do Gorjancev in na daljnem Po* savju! Popolnoma nerazumljivo je, kako more dr. Gosar trditi, da bi ta tamponjica go* spodarsko dobro uspevala! Avstrija je brez primere večja in bogatejša, ima velike, sta* re zaklade, močno industrijo, je upravno in prometno sijajno urejena, a vsi vidimo, ka* Korel VIdic še mlad, a r^lo prefrigan ko-lesarski tat. Paznik ga je pogledal še cn. "krat zelo pokrovite1 isko. Koreleek se mu je zahvalil z navihanim nasmehom in Jo udaril za vogalom v sredino mesta, Po raznih izložbah raloženo blago ga je dražUIo In mikalo, mimo tu In tam pri zklu prislonje-nega kolesa, čigar gosp^ar je bil tir*' Mp bogvekje pa se je komaj in le s težavo pognal naprej. Roka je nehote sPila proti krmilu ta noga se :'e dvigala od tal sama od sebe tako, da se je krotil le z velikim naporom. »E, vsaj do pcžte naj pridem!« se je ošteval potiho in se krenil z de^no po levi. ko uspeva gospodarsko! Veliko posojilo j Vzplaval je nato po Dunajski eestt, se za- Društva narodov ji jc pomagalo, da se je vrtel I>arkrat na vogalu Prešernove ulice, valuta začasno stabilizirala. Toda to je sa* j mo začasno, ker od samih posojil ni mo* goče živeti. Nasa krona bi padla še mnogo nižje in mi hi ne imeli kredita, da dobimo pogledal podjetno ostrog sebe in se zazibal po nlicl nizdol čez most in na Vod^l^ov trg. Sredi različnih dobrot se je počutil naenkrat skrajno nesrečnanega, temne misli odgovorilo, naj se obrnemo Za tako pomoč na zainteresirane sosednje države, tO se pra* j vi v prvi vrsti na Italijo. Če bi nam Italija dala posojilo, bi si pa tudi Izgovodila pri* posojilo. Društvo narodov bi nam gotovo i mu -1e Prepodil Šele žarek pogled debelnške 1 Ančke, služkinje brez posla, v ostalem pa prijazne sladke punčke. Pogledi Ančke eo viigall ln v Korlovem srcu je vstajalo nekaj mehkega, kri pa se je zapodila hitreje mereri vpliv. To se pravi: mi bi bili v "go* | Po JHah. — Korel si je požele! ljubezni, spodarskem oziru italijanska kolonija! Prav tako je nerazumljivo, kako oTa bi mogla ta državica »gospodarsko dobro uspevati«. Država uspeva gospodarsko, ako ima aktivno trgovinsko bilanco ali pa. ako imajo državljani kapitale v tujih državah. Z državnim gospodarstvom je prav tako, kakor s nrivatnim scosoodarstvom. Privatni človek dobro stoji gospodarsko, če ima kje svoj kapital, da vleče obresti, ali pa, če več proda, kakor kupi. to se pravi, da ima več dohodkov kot stroškov. Kapitalov v in^stranrtvu Slovenci nimamo, vprašanje je torej, kako bi naredili aktivno našo trgovinsko bilanco. Slovenija lahko izvaža nekoliko živine in lesa. Vso druge stvari so malenkostne. Živine bi po vojni ne moglj izvažati, ker nam jo je vojna uničila. Lesa bi tudi ne mogli izvažati v velik! meri, ker bi ne mogli eksploatirati gozdov. Za ekcploatieijo gozdov je treba dragocenih naprav, katerih Ančko so spreletavall tudi pomladanski občutki — nasmešek — in sorodni duši sta se nršli. Gori pod Golovcem je to bHo... Cez čas je moral Korel ves obupan priznati, da je »suh«. Ančka Je nekaj časa pomišijala, naposled pa poglelala fanta v oči in dejala restgnrrano: »In jaz lačna...!« To priznanje je bilo morda vzrok, da so se potem godile še čudne stvari. Korel je ljubil, Ančka tudi, to vse pa je do popolne sreče pre- malo. Morala sta tmeti denar. Domenila sta se, da se najdeta zopet zvečer. Nova ljubezen Je postala gonilna sila, ki Je gnala Korelčka na deo. Vsedel se Je na vlak brez pare v žepu In se potegnil v bližnjo okolico, kjer je imet znance. Stopfl je k prvemu in mu potožil svojo bridko usodo. Posestntk I. Z. pa ima tako mehko srce, da Korelčku nikakor ni mogel odreci. Korel-ček mu Je pravil, da se poprime dela, potrebuje pa trenotno nekaj soldkov. Posestnik je b!l sprva nekam v zadregi, "ko pa je pogledal ICorelnov pošteni obraz, se mu Je storilo milo in je dejal: Korel, denarja nI-mam. na — tu pa Imam zlato uro, nesi jo v Ljub!ja.no pa jo zastavi In dobil boš denar. Listek prfnesl seveda nazaj!« Korelčku so se navdušenja vrtele oči in nI tri mogel kaj, da bi ne rekel: »Cuj, posodi ml še kolo, ker se mudi, da hitro opravim!« Znanec, dobri mož je pomislil tn zopet se mu je jelo v dobroti tajati STce. Korelček je čez hip sedel na kolesu. Predno Je odpeljal se mu je razlil po obrazu Se hudomušen nasmeh. Vse je šlo doslej tako gladko. Morebiti je hotel poprositi še za vinček pa mogoče še za ženo tisti hip pa se je spomnil, da ga čaka Ančka, da sedi na kolesu in da Ima v žepu zlato uro. Pomlgnil je še enkrat z roko, nato p\ pomigal z nogami in Slo je proti beli Ljubljani. Znanec je zrl za nJim z mokrimi očmi in ga blagoslav. ljal. — Storil je vendar krščansko delo usmiljenja. Korelčok pa se je peljal, popoldne je zlato uro prodal, kolo zastavil, zvečer pa sta se ljubila z Ančko. Oni dobri Človek pa leta mokrih oči okrog po mestu tn išče hvaležnosti, zlato uro in kolo. Sokol — Ob 25letnlci sokolovania MPa K r a-p e ž a. Brat Milko K r a p e ž je eden izmed onih zaslužnih mož. ki so tihi in skromni gradili s svojim neumornim delom temelj naši svobodi in bratstvu, ki žive in , . umirajo za svete ideale Sokolstva, izmed bi si ne imeli s čim omisliti. Kupovati bi ~„-u , , , ,__ . „ _ , , , jS omh, ki, kakor pravi pesem, »nočejo ne ča- morah prav vse, da obnovimo gospodar- ! stvo: obleko, orodje, celo hrano. A s čim bi kupovali? Avstrijske krone so Imele nekaj čas še znatno kupno moč doma, a v tujini je kupna moč hitro padla. Če bi pa imeli samostojne slovenske krone, bi njihova kupna moč na tujem trgu bila najbrže še nižja, še avstrijska krona je padla, čeprav je imela za sabo ugled stare države in velika bogastva Avstrije. Kako bi šlo šele s slovensko kronico! Morali bi zopet Italijani držati našo kronico. a to bi gotovo ne storili iz same ljubezni do nas! Pravijo, da s dobe v Sloveniji ljudje, ki mislijo, da bi bila slovenska tamponjica boljša kakor pa združenje s kraljevino S. H. S. Težko je verjeti, da se taki ljudje res dobe, ako pa se dobe, prav gotovo niso pri zdravi pameti! Blizu Londona je v torek umrl znani strokovnjak za angleško vzhodno politiko, lord Milner. Bolehal je na spalni bolezni. Z njim je izgubila Angleška enega najboljših poznavalcev Orijenta, zlasti Egipta. Alfred Milner je bil vzgojen v nemškem Tübingen nu. Bil je rojen kot sin učitelja angleščine v Bonnu nad Reno 23. marca 1854. Študiral ic v Oxfordu, praktično pa je deloval kot odvetnik v Londonu. Leta 1889. je bil ime? novan za državnega finančnega podtajnika v Egiptu in s tem je bila odločena njegova karijera. Temeljito je proučil razmere v Egiptu, občeval je mnogo s preprostim ljudstvom in tudi med ;iptovskimi težaki si ic ustvaril svoje nazininje o Egiptu. Leta 1892. je izšla prva izdaja njegove knjige »Angleška in Egipt», ki je zbudila splošno yani;nanje. zlasti zato, ker Milner ni pre* soial Egipta s stališča starih angleških po* liti kov, "tako da se je v mnogem razlikoval od poznejšega dela «Egypt of to — day», ki ga je izdal oficijelni zastopnik angleške politike v Egiptu, Cromer. Istega leta, ko ie Milner izdal svojo knjigo, se je vrnil v Eaipt kot uradnik v finančnem ministrstvu, kjer se je kmalu tako odlikoval, da je bil imenovan za vrhovnega komisarja južne Afrike. Tu so mu delali burski republikanci mnogo preglavic. Slednjič je izbruhnila voj* na in te republike so bile osvojene. Milner :e postal 1. 1901. guverner novega angleške* ga ozemlja in član lordske zbornice. Po -klenjenem miru je bil povišan za viscounta. čez tri leta je odložil svoje funkcije ter se posvetil v Londonu trgovini. Pri tem pa ni pozabil na politiko. V zbornici je nastopa sti, ne slave«, le narod in domovina jim je on! veliki oltar, na katerega so pripravljeni izliti zadnjo svojo kapljo krvi. — Rojen je bil brat Alilko Krapež dne 27. septembra leta 1S76. v Ljubljani, od koder so ga oddali starši kot rejenčka na Dobrovo. Odtod je prišel leta 1878., v starosti dveh let, v vas Budanje v Vipavski dolini, kjer mu je potekla zgodnja mladost. Tam je obiskoval osnovno šolo pod vodstvom učitelja Andreja Legata. Pozne ie je prispel tjakaj sedanji starosta Jugoslovenskega Sokolstva brat Engelbert Gang! na svoje prvo službeno mesto. V starosti 12 let ga je pozvala mati v Ljub'jano tu je bii nekaj časa v kavarni 1-ot »piecolo«. Ker ga to de'o ni veselilo, se je posvetil urarski obrti in tako je že v svojem trinajstem letu sedel pri mojstru - urarju, prav tam. kjer se dandanes na Jurčičevem trgu blesti naDls: »MHko Krapež — urar«. Ze takrat je v svoji otroški nevednosti na prigovarjanje svojega mojstra posečal tedanjo nemško telovadnico na rea!ki, za kar pa ga je podučil ob priliki javnega nastopa v tedanji Kazini njegov očim s pošteno lekcijo ba-| trn, češ: »Med Nemce in nemškutarje mi j ne boš zahajal!« Telovadba pa mu je bila i edino veselje in trko te pri-el v telovadni-i co Sokola v Narodnem domu. Ko se je iz-1 učil svoje obrti, je krenil v tujino, da se j tam izpopolni, prispel je. kakor nam opi-i suje v »Sokoliču«, v nemško mestece i Heimburg ob Donavi, koder si je z vest-j nim delom in živahnostjo kmalu pridobil j iskreno prijateljstvo svojesra mojstra in I drujrih tovarišev. Tudi ondi je zahajal ob I prostem času v telovadnico in je bil kmalu eden prvih. Pripovedoval je. »Ko sem bil stala med takratnim ministrskim predsed* nikom Asquitom in lordsko zboriMCo huda borba za takozvani parlamentarni zakon, je bil Milner na strani največjih nasprotnikov in končni poraz v lordski zbornici ga je hu* do potrl. Med svetovno vojno je deloval kot predsednik posebne komisije tehničnih stro* kovnjakov za poljedelstvo. Leta 1916. je vstopil v Lloyd Georgevo vlado, kjer je postal pomočnik ministrskega predsednika. Udeležil se je tudi zavezniške konference in je sploh z vsemi silami deloval na to. da Angleška zmaga. V času nemške ofen= žive koncem marca 191S se je mudil v Fran« cijj, kjer je s svojim vplivom mnogo pripo* j prispej tjakaj, je"bilo tamkaj komaj 25 do 30 mogel, da je bil imenovan za vrhovnega poveljnika zavezniške armade maršal Foch. ' telovadcev, ko pa sem čez leto dni odhajal, jih je bilo preT:o 80.« — Zanesel je v duhom sistematičnost in postai na ta način kmalu vodilni faktor tamkajšnega telovad- Po rekonstrukciji vlade je izstopil iz vojne« j njjn vrste s sokoskim orsanizatoričnim ga ministrstva in postal tajnik oddelka za j kolonije. V tem uradu so prišle do veljave j vse njegove bogate izkušnje iz južne Afri* ke in Egipta. Kot tajnik se je udeležil tudi pariške mirovne konference, kjer je posvetil največjo pozornost razdelitvi bivših nem* ških kolonij. Ko se je leta 1919. začel nevarni pokret v Egiptu, je bil avtor knjige «AngleSka in Egipt» poklican, da sklene sporazum z nega društva. Odtod se je vrnil leta 1896. v domovino, kamor ga je klicala vojaška dolžnost. Neprestano zatiranje slovenskega naroda in plemenski boji so ga dovedl! do pravega razumevanja sokolske ideje. Ko se je bil leta 1900. od vojaštva vrnil, se je vrgel z vso vnemo in z vsemi svojimi živ-Ijönsklml silami na delo za prospeh Sokolstva, da pomaga zgraditi ono. kar je bilo tedaj zavednim Slovencem najsvetejša misel, to je misel o svobodi, bratstvu in uje-drnienju jugoslovenskega naroda. Po petindvajsetih letih svojega neumornega delovanja na sokolskem polju pa je prijel brat Milko Krapež za pero ter nam oživotvoril svoje spomine v Sokoliču. Pravil ml Je: »Svoje spomine ob 251etnlci sem izrecno namenil sokolski mladini, v katero stavkamo vse svoje nade, da ji pokažem svojo in svojih sovrstnikov mladost, naše delo, naša stremljenja in težnje po onem, česar tedaj nlrrno smeli pokazati v javnosti in kar naj bo danes mladini vse. — Da, brat Milko, narod in naša mladina* sta Ti bila in sta Ti vse! Življenja boji, trpljenje in radost, to je bilo vse le Tvoje neumorno delo za Sokolstvo in le skromne so besede naših src v nevenljivi luči Tvojih zaslug, ko Ti kličejo Tvoji hvaležni učene! in Tvoji sovrstniki: -Na mnoga leta!« — Mladinski popoldan Sokola I. v LJubljani. Dne 17. maja ob 15. popoldne se vrši v veliki dvorani hotela Union nastop vseh oddelkov mladine. Proizvajale se bodo pro-s;e vaje in deklnmacije. S tem, da se pol-noštevilno udeležimo te prireditve, dobi naš naraščaj čim večje veselje za nadaljno delo. »Zato vsi v U.iion«. Zdravo I — Sokol Mcste priredi na Binkoštni ponedeljek v Vod matu javno tombolo s so-delovanjem godbe Dravske diviziske oblasti.. Po tomboli se vrši velika veselica v Kodeljevem parku. Vsi, ki prisostvujejo tomboli ,imajo tudi k veselici prost vstop. Torej ne pozabite si priskrbeti par tablic. Dobitki sk> krasn*! Zdravo 998-n — Sokol Vič. Vaja orkestralnega odseka se vrši v soboto 16. t. m. ob 8. zvečer v Sokolskem domu. Vsi, ki so se priglasili in se hočejo še priglasiti, naj se te vaja udeleže! 1005-n Politične vesti = Odložitev narodne skupščine. Po sprejetju stanovanjskega zakona so bile včeraj plenarne seje narodne skup- Egipčani. Milner ni odklonu te težke misije j ščine odložene do 25. t m. Med tem in je začetkom 1. 1920. odpotoval v Egipt. | časom zborujejo posamni parlamentar- Prepotoval je ves Egipt ter so je vrnil v j ni odbori, da prouče razne zakone, ki London z bogatim materijalom. Po povrat* \ pridejo potem na dnevni red skupščine, ku je izposlovai od vlade dovoljenje, da j = Avdljence. Na dvoru so bile sme voditelj narodnega pokreta v Eg,pta. | ~™j£"£,,;Itl„ ;ivr1i,>nrP. Mini-Saad pasa Zaghlul dospeti v London. Zagh* !-.t --.ša je zaupal Milnerju, ni pa zaupal včeraj mnogoštevilne avdijence. Minister za šume in rudnike dr. Žerjav vladi. Zato n km unnaL/w«J od MU* i MS bil V avdijenci OD 11.30 dopoldne. Popoldne so bili v avdijenci minister za vere Miša Trifunovjč, predsednik parlamentarnega kluba HSS Pavle Radič, notranji minister Boža M a k-s i m o v i č\ zunanji minister dr. Mom-čilo N i n Č i č. = Posledica avstrilske nacionalistične kampanje. Po neki brzojavki 8-Uhr -Blatta iz Prage je za ta mesec nameravani obisk češkoslovaškega zunanjega nrnistra dr. Beneša na Dunaju koncnoveljavno odpovedan- Odločilna za to ie bila kamoania nacionalističnega časopisja na Dunaju In v avstrijskih zveznih državah. = Klerikalci se zavzemalo za nemščino. Poročajo nam: Poslanec Škulj hoče, da naši državni uradi uradujejo — nemško. Iz popolnoma zanesljivega vira se nam namreč iz Beograda poroča, da Je posl. Škulj Interveniral pri ministru za notranje stvari, da bi se po drž. uradih v Kočevju, predvsem pri srezkem poglavarstvu občevalo in uradovalo tudi nemško. To OČIvidL no v zahvalo, da so mu Kočevarji s svojimi 1500 kroglicami rešili mandat. Mož In njegova stranka očividno ne razumeta, da naša država ni ničesar drusesa kot podržavljena nacijonalna Ideja. Črnim interna-cijonalcem z izobrazbo, inteligenco ter narodno zavednostjo pod povprečjem Je seveda nemogoča razumeti, k*** to pomeni, in taki ljudje se narivajo ljudstvu za narodne poslanike! Gre jim neki drug naslov, kateremu se BO brez dvoma da'o fudi izraza! Potrpežljivost gre h kraju! — Po stopnicah svojega šefa... Poii tem naslovom prinaša zagrebška -»Rijoč* vest o fratru. ki je tihotapil iz Avstrije svilene nogavice, o č«mer smo poročali pred dnevi, in dostavlja na koncu: opravičuje ga niti dej-stvo. da 5e tudi nje. gov šef dr. Korošec po osvobojenju v Ame-r*ki narocfl brod ženskih hlačk ln s tez nt kov . . . DuŠal veliki alt pa Dušan Silni, ka kar na Gorenjskem naši kmetje Jmennjejc poslanca SLS g Duftana Seraeea, a« je po četrtletnem spancu spomnil ,da trna kot poslanec vendar dolžnosti ln da ga je narM volil v narodno skupščino, da tamkaj doseže uspehe za naše kmete na Gorenjskem. Naslovil je na ministra za zgradbe interne, lacijo zaradi vzdrževanja cest na ßlovon. skem. No, Če gosp. Semec ni zmogel 1 šega v narodni skupščini, smo zadovo! tudi z Interpelacijo. Samo mu moramo pti t! prilHci povedati, da je naslov napačen. Gospod Sernec. naj raje rnterpeltra Id je vsa leta rovarfla po Opcmteljfj metala vladi polena pod noge, zadrževala na5 notranji napredek ter skupno z ostalimi opo^idiami onemogočila rifcUca-nje oblastvenih samouprav! Da so naše v^a-de ©klicale oblastne skupščine, bi že davno fmeri popravljene ceste v Sloveniji in g. Serneca interpelacija bi bila odveč ter davno post festum! Pa menda Je promIS. ljena naloga takih tigrov !n Dušanov Silnih, da najprvo onemogočajo delo, potem pa in terpellrajo zaradi izostalih del! i v vseh prostorih ima v nedeljo 17. maja i4so P* Magdic Oglejte sli Oglejte sil Objaue — Nacljonalist). pridite v nedeljo d 17. t. m. v Trnovo na Opekarsko cesto št. 31, kjer bo imela »Oriuna« svojo majsko veselico z godbo in plesom. Poleg dobre kapljice se bodo dobile sveže, pohane »trnovske žabe-. Preskrbljeno Je tudi za smeh in kratek čas. Začetek ob vsakem vremenu ob 4. popoldne. Svlra ruski orkester z balalajkamf. Ker je čisti dobiček namenje potovalnemu fondu za kongres v Beogradu, prosimo mnogvštevilne udeležbe. lOlOn — Kolo jugoslovenskih sester v stepa, nji vasi se vsemu sodelujočemu igralnemu osobju pri uprizoritvi igre *L#egijonArjl« na dan 26. aprila in 10. maja, tn zlasti gg. pevcem :>Krakovo.Trnovo Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Začetek ob 20. zvečer. 16. maja, sobota: drama gostuje v Beogradu. 17. maja, nedelja: drama gostuje v Beogradu. 18. maja, ponedeljek: zaprto. Opera: Začetek ob % 20. zvečer. v*, maja, sobota, ob 'A20.: »Gostovanje Hudožestvenikov. »Na dnuc. Izven. 17. maja. nedelja ob V*20. Gostovanje Hudožestvenikov: »Ženitev.« Izven. 18. maja, ponedeljek zaprto. 19. maja, torek ob V»20.: Gostovanje Hudožestvenikov. Medeja. Izven. — Šentjakobsko operetno gledališče. Sobota, 16. maja: »Zorin god« — opereta, gostovanje v Sp. Šiški. Nedelja, 17. maja: »Zorin god« — opereta, gostovanje na Viču. — šentjakobski gledališki oder. Sreda 20. maja: »Zaroka«:, »Snubač«, četrtek 21. maja: »Zaroka«, »gnubač-r. ★ ★ ★ Vladimir Levstik: P J (P. J Odavič: >Srodne duše*. P. J. Odavič; »Eseji«, Vsak človek ima svoj strah. Ta se boji policaja, oni upnika, tretji žene. Jaz se bolim police s knjigami, o katerih bi moral napisat: %-nekaj besedi v. Kolikor toliko dolgov: napol že snedenih besed, zapisanih v beležnici kakega urednika, avtorja, avtorjevega prijatelja, ali pa ceio v mojem lastnem spominu. Da, najopasnejši so baš obljube, ki jih sneš samemu sebi. Ktor hoče ukaniti bl*žnjega, najde vedno izgovor; kdor se izneveria sebi. ga najde težko. Ne izpolniti obljube, za katero te drži tvoj velecenjeni Jaz, je isto. kakor zapraviti spoštovanje edinega bitja, ki te razume; prevarit: edinega pravega prijatelja, ki ga imaš; razočarati edino dušo, ki te bo ljubila do groba . . . Tista polica je kazen za moje grehe. Pogledam jo in me izpreleti. Sredi kosla Jo slišim ječati pod težo njen'h Žrtev. Ponoči mi stoji na prsih in me davi. »Opre-sija jedna<-. bi zapisal naš dobri prijatelj g. Pera Odavič . . . Evo, tudi njegove *Srodne duše« in njegovi -Eseji« me gledajo z roba police, kakor le more gledati neizpolnjen dober namen. In vendar bi utegnila zlasti prva knjiga zanimati nase čitateljstvo — ne glede na to, da mi nudita obevde priliko za obče načenlo besedo. -F Rekel sem da nam ie g. Pera Odavič dober prijatelj. Eeden tistih, ki nas niso spoznali šele v Jugoslaviji. Na vrtu hotela »Tivoli- — ali je bila nemara še *Šv:ca-rija*? — smo i. 1907 ah" 190* prvič sedel? skupaj: gospod Pera z gospo, dr. Ilešič in le-temu nasproti rr-oia dvajsetletna malenkost z umetniško ovratnico in prirodno lasuljo, ki je v svoji neostriženosti uspešno tekmovala s košato brado Sirskega pokre-ta . . . Pomnim, da mi je ostavil naš gost iz Beograda izredno simpatičen dojem. Dojem moža s široko svetovno naobrazbo, esteto s tankih čurom za vse. kar je mamilo mojih lastn"i vznesenih dvajset let. Dojem pesrrka iz nagnjenja, književnika iz veselja do kniiževnosti: srečnega človeka, ki mu da]e ovij en i e dovolj sredstev, da se more razgleda ti po njem- in dovolj časa, da se utegne izražati po mili volji. In mimo vsesa: neobič?jno blagega človeka, dovzetnega za vse, kar je lepo in prav, občutljivega nasproti vsemu, kar se up:ra dobroti In lepoti. Moža nazorov s trdno izkristali-zovanimi smernicami. Skoro bi rekel, da so se m: zdele te smernice za senčico preveč kristalne. In morda za trohico nagnjene k konservat:vnosti. Kaj hočemo! Dvajset let je dvaiset let. Bil sem anarhist v vsakem pogledu. In kar se tiče smernic, res ne ve:n. ali sem jih vobče imel. Vem ^e, da sem ^oiil do takih stvari potobno spoštovanje, krkor do gub na obrazih ljudi, ki so bi:! dvajset let starejši od mene. Kmalu pa svojem povratku v Beograd se me je spomni g. Odavič s knjižico »Pesmi«. f?azmišljt-:ioča lirika, obeležena po strogi br/danosti obMke in mehki otožnosti vseb"ne. Kasneje sem čital menda vsa njegova de'a: »Novele«, »Razmišljanje o Le-p^m*. »PolitiCkj nemoral naše ziajveče zlo«, strtem i senke«- (pesmi), ^Krize m1adosti* (novele). ->Putem Čeznje i Snova* (pesmi). •-O Umetnosti i Umetnicima* (eseji) — do j»Qrndn*h duš« (izdanje knjižarnice Rajko-viča i Caknviča, Beograd) in »Esejev« (sani ozn Tožba?). Portret, ki sem ga zgoraj načrta!, fn nalovi, k! sem jih naštel, bi skoro zado-5ča1 v notranjo označbo Odavičevih del. V ppsm'h razccl.-blir-nle vprašan', ki obha-lajrt m!slečeza človeka na njegovi poti, melanholično postajanje ob spominih, mehka re*>n?cna češčenje vsega, kar je lepo In dröro V novelah skromni motivi Iz tihe vs-kdanjostf. zapletliaji, ob kakršnih se citate7! v resničnem življenju morda niti ne b? ustavil, usode liudi, k\ žive dovolj udobna. dovoM v zatfs'u in dovolj enolično, da hh rpjr0!i ne zagrabi vihar dramatskib konfliktov, ki mečejo človeka iz kolovozov traffte'ie ter lomilo zakone in razgaljajo duše o*"1 krvavih mozgov. Prvobitne strasti In porazamči z°m:sh'ki so tej rahločutni na-♦tti-? tttH; v Odavičevem delu nI svetov, ki rr*'?-~x~. vstfafo Jz pesnikove besede, ni vr~~ib s?nte«l, ki bliskajo iz vsemirja v s h, ni s'avkov, ki ostavljajo v duši drhtečo sled svoie melodije. Ti rahli stvori »main le malokai tistega, kar loči zloženo pesem od porojene, z okusom napisano prozo od mukoma izbruhnjene iz živcev in srca; imajo pa vse dobrodelne znake knjig, ki jih smemo opredeliti kot osebne, rekel bi, dnevniške odseve dovzetnih in skrbno negovanih duš". Dela, v katerih razmotriva g. Odavič »O Lepom«, »O Umetnosti i Umetnicima«, »Carstvu romantizma«, »O večno ženstve-nome«, o »Univerzitetskoj omladini«, o »Ra-dostima što ih večne tajne izazivaju«, o »Coveku i Prirodi«, vodijo čitatelja v svet, ki leži z obliko 1n s temeljno obranostjo med Ruskinom in Maeterlinekom. Ta, pri nas Kajkavcih zelo redka stroka lahkega, občeumevnega eseja se zdi tisto polje, ki I rodi piscu najboljše plodove. V tem, kako j izkuša uveriti današnjega umetnika, da se ob svojem strastnem iskanju novih potov in nevidenih dovršenstev odtujuje bitnemu smotru. je mnogo točnega spoznanja in mnogo žive ljubezni do stvari, čeprav . . . Da, čeprav! Toda o večni »edinozveličavno-sticrenesansk;h vzorov je bilo prelitega že toliko črnila, da lahko prihranim svojo merico za druge stvari. Radi bi opozoril naše čitateljstvo na »SrOdne duše«, zbirko treh novel: »Hajd-nova sonata«, »Pre pola veka« in »U prlia-teljevoj kuču. Zadnji dve sta intimni sliki iz rodbinskega življenja v onem starem Beogradu, ki danes že odmira, načrtarri po drobnogledu, z mimijozno pažnjo na de-taji, in nekam preobloženi z manj važnimi dialogi. Prva, »Hajdnova sonata«*, pa nas vodi v tuje mestece, kjer biva pisatelj na letnem dopustu. Naključje ga seznani z družbico mladih godbenikov in godbenic, ki vežbajo Hajdnovo sonato za bližnji koncert. Skupna ljubezen do glasbe splete med njimi prijateljsko vez; tujec razlaga mladim ljudem svoje misli, zve tajne in težnje njihovih src ter pripomore gospodu Jovanu in gospodični Ani, da se »zmenita in vzameta«. Tudi pri tej noveli nimam časa dodati k svoji opredelbi Odavičeve proze; kvečjemu to, da zraste iz podrobnih, obširnih in ljubeče-gostobesednih opisov »tujega* mesteca pret čitateljem že na prvih straneh živa in verna slika našega — M a-r i b o r a. kjer se je g. Odavič v resnic! pomudil pred nekaj leti. Ako se ne motim, je ta štokavska glasbena idila doslej prva in edina »upesnitev« Maribora v Jugoslo-venskem leposlovju. Podobnost slike Je presenetljiva; zlasti zato, ker se mim:, nizajoči »poučno razmišljajoči način Odavi-čevega pripovedovanja dovršeno sklada z nepatetičnim, sito pokojnim, razumno obdelanim licem pokrajine. Citajte in sodite sami! Gospodin Pera naj mi ne zameri, da odmoiim tudi žalostni del rožnega venca. Devetindevetdesetkrat s trnjem kronani mučenik je njegov jezik. O, ta ne bi bil njegov; da bi bil italijanski, švabski, madžarski ali vsaj bolgarski! Ko lista človek po vseh teh simpatičnih, bistroumnih, z ljubeznijo in trudom napisanih knjigah, se nehote vprašuje: »Ali Je mogoče, da bogata šiokavščina nima besed za pojme in stvari, za katere jih imamo Kajkavci na j kupe?« In če jih ima, zakaj jih g. Odavič j ne rabi? V »Umjetnosti i Umetnicima« sem naštel, ako se prav spominjam, na eni sami | strani preko 30 francoskih in latinskih tujk: v »Esejih« mrgoli raznih »apersepcija, kon-sepcija, ambicija, akcija, dispozxija, regu-latora, kombinacija, klasa, inspiratera, formiranja, ekvilibrista, persepcija, emocija, vizualrrh halucinacij, esencijelnih atributa, fenomena, depresija« Itd. Itd. — povprečno po ena na vsako vrsto. Višek dovršenstva pa so v tem pogledu »Srodne duše«. Tu najdeš izraze kakor: »beogradski ti š 1 e -ri«, »jedna ne znam koliko šuhova du-gačka i koliko coli debela daska«, »cipe-le sa visokim štiklama i mašnica-m a«, *jedan lepi a n c u g 11 h t-g r a u«. ^kravata 1 i h t-b 1 a s« — in podobno . . . Kako naj čita to Čudno srbščino, kdor ne zna vseh evropskih jezikov? Na um mi prihajajo besede, s katerimi zaključuje g. Odavič svoj lepi esej »Univerzitetna omladina«: iU koliko broj takvih mladica i takvih devojaka u srpskom narodu našem bude sve več?, u toliko čemo sve više uslova i sve više prava Jmati, da u stvaranju naše srpske civilizacije, da i n čisto kulturnoj utakmici s ostalim narodima pretendujemo na jedno od prvih mesta.« Eeden izmed predpogojev civilizacije je spoštovanje do jezika, ki bodi tolmač te civilizacje. Brez tega spoštovanja ni pristopa na »čisto kulturnu utakmicu s ostalim narodima«, kam U »pretenzije na jedno ot prvih mesta« . . . Na kulturnu utakmicu se mudi in jedno od prvih mesta Je zagotovljeno; o tem sem T'oboko uverjen. Zato tem bolj potrebno, da izgine toli resna zapreka. Zdi se, da bo njena odstranitev v iugoslovenski sintezi lažja, nego je v oddeljenosti; in k jugoslo-venski sintezi bo prispevala slovenščina, ako nič drugega ne, vsaj dober zgled na]-primitfvnejSe jezikovne čistoče in higijene. To trdim, ne kot samokranjski zadrknjenec, ampak kot jugoslovenski nacijonalist. G. Odavič Je Ljubljani zevst in dobrodošel počitniški gost. Stavim, da bova sedela tudi letos kdaj zvečer na tem aH onem košatem ljubljanskem vrtu. In bova pri časi kajkavskega vinca ali štokavsko-musll-manske kave (bojim se le, da s primesjo cikoričnega katolicizma!) snovala kombina- j cije in izmenjavala »konsepcije« o tem, kak- ' snih »dispozicij« in »akcij« bi bilo najbolj potreba, da izpolnijo pozitivni »esencijelni atributi: našega srbskega, hrvatskega la slovenskega naroda čim prej svojo nalogo: strnjenje v obraz ene velike nacije, ki ne bo po francosko »pretendova-I a« na prvo mesto, ampak ga bo po jugo-slovensko v brzem pohodu zavzela. In kadar bo tiste debate konec ga lahko sprenrm k mizarju, ki ni »tisi er«, ampak zaveden Orjunaš. Naroči mu, da vzame jednu ne znam koliko šuhova dugačku i koliko coli debelu dasku« ter napravi iz nje primerno krepak zaboj. V ta zaboj zloživa »štikle«, »mašnice«, »aneug liht-grau«. »kravatu liht-blao« m vso tako šaro. pa io odpošljeva — za Boga že enkrat! — Svabi nazaj. Blagri (Konec.) IV. blagor. Blagor jim. ki so žejni in lačni; nasičeni bodo! Po krasni, daljši predigri, ki je sama za sebe umotvor verskega skladatelja, vstopi tenor, človeštvo čuti v svojem srcu navzlic volji k dobremu silo slabega. Ideal, svetost, pravica, stopite na zemljo, uslišite prošnje človeštva, razžentte temno noč, ki ga še objemlje. Po daljši med igri, v kateri skladatelj uporablja uiodni motia tega dela v etesičnih, en-harmensko se prelivajočih harmonijah, se oglasi Kristus: Blagor onim, ki iščejo resnice! Obrnite svoje vzore v nebo! Blažena srca, ki so se žrtvovala: kar so storila v Bogu, povrnejo jim nebesa. V širokih, zdr-žanih harmonijah se izgubi stavek v nebeški višavi. V. blagor. Blagor usmiljenim. Ker dosegli bodo usmiljenje. Z obrnjenim proiogovLm motivom vpelje po osemtaktni predigri skladatelj tenorski solo. Na mirnih harmonijah, prepletenih semtertam z omenjenim motivom, pripoveduje skoro reci tat i vn o pevec o slabotnem človeštvu, ki se brezuspešno brani napadov. Obup tare dušo in grenke solze gredo k Bogu. Po med igri, zgrajeni na dvi-gajočem se in padajočem iz zaporednih osminskih not sestoječem motivu, pozove zbor basov mogočnega Boga. naj varuje svojce pred vragom. Podpira jih v tem pozivu s kratkimi pritrdili cel zbor. Osmrnski motiv se Čim d al je širše razpleta in narašča. Tirani, tresite se! Užaljeni človek hoče maščevanja. Zanj mora zasijati dan. — gilnejši tn silnejši grozi moški zh.In zopet glas iz višave. Kristus 6vari: Le meni samemu pristoja maščevanje. Usmiljenje daje blaženetvo. V nadzem3kem zboru v oktavnem spevu soprana in tenorja se oglase nebeščanl: Le, kdor odpušča, temu bo odpuščeno. V sopran s kern solu poživlja angel usmiljenja človeka, naj vrže od sebe sovraštvo. Naivno preprost je ta »pev, a v srce segajoč. V ppp pritrjuje nebeški zbor angelu. V globoki, zamaknjeni tišini konča stavek. VIII. blagor. Blaženi vsled pravllčnosti preganjan!, ker njihovo bo nebeško kraljestvo. Po pošastnih, dvigajočih se postopih nastopi satan. Ta je silen, nepr^magan. Na zemlji je osveta, ubijstvo, Je greh in so solze. V ppp se oglasi zbor pravičnih. V počasnem, prelepem z b aro vem stavku pravičniki raje izbirajo mučeniško smrt v sveti veri do Najvišjega. Mogočno narašča zbor. V silnem, udarjajočem alegru se zaganja v pravične satan. Z mukami hoče zlomiti njihov ponos. In zopet po jo v komaj slišnem spevu pravičniki. Za sveto pravico hočejo trpeti. Nič ne pomaga novi, strasti* nagon satana. V krasnem, vedno živahnejšem spevu pravičnosti iščejo v varstvu resnice in pravice, tolažbe in plačila. Mirnejši, tišji postaja njihova molitev. Po mirni medigrd se oglasi Mater dolorosa, mezzo-sopranskS solo. Mati sem Odrešentka. sedemkrat je prehod eno moje srce. Vidim trpljenje svojega sina. Žrtvuje ga za grehe sveta. Prestraši se satan. Trepetaje nad nemirnim, v dvaintridesetipkah bežečim orkestrom, v btrahu se iizprašuje, da li ni prišel konec njegove moči? Na nebeških, v enhannonljl plavajočih zvokih se oglasi Kristus: Blaženi, ki trpš zaradi pravičnosti, nebesa bodo Vaša' Osramočen prizna satan svoj poraz. V gracijoznem hosana-spevu zbora končajo »Blagri«, eno največjih francoskih oratorijsküa del. Cesar Franck, sicer oplojen po Bachu, v »Blagrih« ne hodi po nemških poli-pon-sldh ali fugisanih potih. Njegova glasba nI glasba tuhtanja tn računanja, temveč je izliv srca, polnega hrepenenja in žive rell-gljoznosti. V melodičnem ozlru široko raz-pleteno, plastično, v harmonskern naslanjajoč ße na enharmonsko zamenjavanje akordnlh skupin, ki jih prepleta motivično, tema Učno delo. Orkester je pester, živo-bujen, in ne le spremi j evanje petja, temveč tvori malodane samostojno celoto. Zbori so lahko pevni, široki, na pevca v tehničnem oziru ne stavljajo težjih nalog, a so lepa, oblikovno dovršena dela. Solistov je osem. Spretno so njihovi spevi razvrščeni med zborovske in orkesterske dele. V celoti so -.Blagri« za en sam večer preutrudljivt, predolgi, morda tudi preenoiični, zato jih običajno pojo v dveh delih, dveh večerih. Pevski zbor »Glasbene Matice« poje samo večjo polovico. Tekst je prevedel g. Skrjanc, orkester pripravil za glavne skušnje g. dr. čerin, koncertno prireditev bo vodil g. S. Kumar, ki z »Blagri« postavi prvo francosko tn tudi najlepše delo na naš koncerta! oder. —č. — Opera. G. Jug, novi "domači bari-ton'st, je včeraj kot Silvio v »Glumačih« prvikrat nastopil. Smatramo g. Juga za ljubitelja - pevca, ki hoče le semtertam zadostiti svoji želji po javnem nastopu. Qo-tovo si je poiskal za svoje življenje varnejšega zavetja, kot so operne deske. Njegov glas je precej Šibak, v raznih legah Se neizravnan visoki bariton, prav pestro na-mešan z odprtimi in odkritimi toni, ponekod spominjajoČ na sentimentalno ginjenost glasu g. Debevca v zadnji sliki Traviate. Mislim, da g. Jug tudi s še bolj rigorozm šolo iz sebe ne bo mogel narediti kaj več, kakor je že. Ganljivo je gledati, kako skrbno love njegove oči ddrigentovo taktirko, ne meneč se pri tem za igro, ki pa, če se ne motim, ne bo tako slaba, kadar se bo osvobodil treme in znal svojo pevsko partijo sigurno. Kakor pa že rečeno, g. Jag najbrž ne misli na operno karijero in mu k tej zelo pametni misli čestitam! —£. — Ifadožestvenikl vprizore danes zvečer ob pol 8. v opernem gledališču Maksim Gorkijeve slike »Na dnu« v režiji slavnega Masalitlnova. ki igra tudi vlogo stanovalca v prenočišču Satira. Poleg njega nastopi danes tudi še orvak te truna ra prometa«, »Tujski promet in turistika«, »O lepem veder.iu -, »Dostojno občevanje z so-sti«, »Gostilničar in gost«, »Kako se vedem v gostilni«, predvsem pa spisi zdravstve:»e vsebine. Da je to potrebno c'tanko izda i in založila »Zadruga gctHničarjev in kavarnarjev«, je novost, ki jo pozdravljamo. To je dokaz, da stoje na čelu te zadruge možje, ki se zavedajo, da ni samo njihova dolžnost, da skrbe za gmotne interese svojih članov, marveč da je najvažnejša njihova naloga predvsem, da skrbe za soben, v svojem poklicu temeljito peÄö-van pomladek. Zato je tudi popolnoma v redu in umestno, da je v knjigi spis »Naši možje*, ki podaja življenjepise onih ^osti'-ničarjev, ki so si pridobili za razvoj gostilniške obrti v Sloveniji največ zaslur To so Josip Ravhekar, Jakob Peter-n e 1, Ivan K e n d a in Fraa^K r a p e Š. Spis krase tudi slike teh mož. Tudi drugače je knj;ga okrašena s številnimi, čtivit primernimi, prav lepimi slikami. Cena vezan! knjigi je 45 Din. »Zadrugi gostilničarjev In kavarnarjev« je le čestitati, da Je ustrezajoč-živi potrebi, izdala to čitanko, ki !! fe na uvodii strani v poseben okr3s izredno lepa slika Njeg. Veličanstva kralja Aleksandra HINDENBURG V BERLINU. Svečanosti povodom prihoda novega nemškega preži* denta Hindenburga v Berlin. Sport GRAŠKI STURM V LJUBLJANI. Danes ob 17.30 in jutri v nedeljo ob 15. uri odigra Ilirija dve važni mednarodni tekmi z graškim prvakom Sturmom. Po uspešnem nastopu proti dunajski Ostmarki in slabši igri proti Hašku zadene Ilirija v Sturmuu na kvalitativno prvorazredno, dunajskemu profesionalnemu I. razredu enako moštvo, proti kateremu bo mogla doseči dober rezultat le z najboljšo igro. Napadalni kvintet Ilirije bo igral v soboto v sestavi Zupančič I - Podnje - Oman -Doberlet - Pevalek, Milan pa je poklican, da kot desni half izpolni vrzel, na kateri boleha Ilirija že celo sezono. Sturm je dosege! letos razne izravnane rezultate z najboljšimi reprezentanti Dunaja, v Pragi je podlegel Sparti samo z 1 : 3. — Pred-prodajo numeriranih tribunskih sedežev vodi td. J. Goreč. 1012n PRVENSTVA PRAGE, DUNAJA IN BUDIMPEŠTE. Prvenstvena tabela I. Ilse v Pragi je sledeča: Slavija (5 iger, 9 točk), CAFK (6, 7), Viktorija Žižkov (4, 6)t D. F. C. (5, 6), Nuselsky (5, 5), Čechie (5, 5), Liben (7. S). Vrsovice (6, 4). Sparta 2 (2), Meteor VIII. (5, 1). V amateufskl ligi Radlicky s 7 točkami. t Na Dunaju je prvenstvo sledeče: Amateure (17 iger, 22 točk), Hakoah (15, 20) , Vienna (17, 20), Rapid (17, 20), \V. A. C. (16, 19). Adrrrira (16,17), Wacker (16, 16) , Smimenng (17, 15), Slovan (15. 12), Sportklub (15,10). Rudolfshügel (17,7). Prvenstvo Budimpešte: M. T. K. (20 iger. 34 točk), F. T. C. (30. 29), Va-sas (22, 27), NSC. (20. 21), III. okraj (21, 21) , KAC. (20. 21), VAC. (19, 19). UTC. (10, 17) , Töreknes (21, 16), BEAC. <2I, 16), Zu-g!o (20, 19). BTC. (23, 13). — Kolesarsko in motociklističuo društvo »Sava« v Ljubljani razna"»a, da se vrši prva veselica in dirka 7. junija ter se prijave dirkačev že sedaj sprejemajo. 1.) Glavna dirka s tenkimi kolesi na dolenjski progi 35 km. 2.) Dirka z lahkimi kolesi 5 km. 3.) Damska dirka 5 km. 4.) Invalidska dirka 5 km. Darila bodo krasta ter mi. jave dirkačev sprejemajo c?dboniiki :m v društveni pisarni Karlovska cesta 4. 101^ Za tekmo Ilirija — Sturm vlada v Ljubljani neobičajno zanimanje. Kako** doznavamo, nastopi Sturm s tfedeoimJ igralci, Giirtl, Ferk, Dopler, Skara, Greiiuv Brad ase vič. Waldhauser. Oroszy. Sonkovif-Dellinger. Gerth. Ilirija: Miklavčič, Beltram, Po • □ Zupančič III, Zupančič n, Zupančič IV Zupančič L, Podnje. Oman, Doberlet, Peva lek. Nedeljski derby drugega razreda v Ljubljani je odločilna prvenstvena tekma med Laskom in Slovanom, srditima vzletnima rivaloma. Zmagalec v tej tekni pride v prvi razred in z .rt o pr:e;> ostre, ogorčene borbe. Slovan je fizK\ jačje, akademiki tehnično tzpopolnejSe mo. 5tvo. Zato Je prognoza o izidu tekme nrvo tova. O'rka nojev v Ljubljani? Kakor Čujenio. priredi neka medzufcTvH na družna v Ljubljani, k;i.kor v Zagrc'. . dirko nojev. Prireditev, ki je tnonüü a« programu tekočega meseca, ob<-ta bi v prava atrakcija za Ljubljano. Gradjanski v Ljubljani. Dne 24. t. m igra v Ljubljani Gradjanski nroti Iliriji. Zagrebški Usti javljajo, da bo moral na. stopiti z nekaj rezervami. — Polet Praga — Rim preko Ljubij^nt brez prekinjen ja nauvrava Izvesti češkoslovaški letalec Lhota na letala »Avto Lhota namerava poleteti 16. t. m. iz Pragi? preko Bratislave. Avstrija. Ljubljane, Gorice, Udine, Bolosrne v Rim. Sparta - F. C. Naciona!, Mortevid t 1 ; o (0 : 0). Praga. 14. maja. Danes imel tudi praški nogomet svojo semaacljo TJrugvajski P. C. Naeional. Montevideo igral proti Sparti. Vse vstopnice ko b9e pred dnevi razprodane in na vstopr'pf je pobralo oleoli 200.000 Kč. Ta NttB&dJa pa je doživela svojo luilminacijo z zmago Sparte nad TJrugvajsklm z 1 : 0. Gostje so se nekolfko iznenadlli ia so zapustili vttsk kot da so preigranl. Sparta je bila v izredni formi in je dosegla edini gol v 10 minuti drugega polčasa po Haiuyju. Sodil je Izvrstno Cejnar, 35.000 gledalcev. stran 4. »SLOVENSKI NA R O D* dne 17. maja I92o. *tev. 111 ÜNDBI^WOOD^ pri LUD. BARAGA, Lfnblf ana, Šelenburgova ulica 6\I. Telefon It. 980 dnevne vesti. V Liublianu dne — Prihod kraljevske dvojice na Bled. Danes odpotujeta kralj in kraljica v Topolo. Kakor poročajo jutranji listi, odpotuje kraljevska dvojica iz Topole direktno na Bled na letovišče. — Odlikovanje. Na predlog prosvetnega ministra je odlikovaen z redom Sv. Save V. stopnje vpokojeni šolski upravitelj v Novem mestu Janko L e b a ne. — Iz državne službe. Premeščen ;e od Sumske uprave v Srednjem za šumarja k šumski upravi v Bohinjski Bistrici Vinko Anser. — Učiteljska imenovanja In vpokofltve. Na predlog prosvetnega ministra so imenovani: za stalnega šolskega upravitelja v Mostah pri Ljubljani Mihael Kosec, okrajni šolski nadzornik Ljubljana - okolica in šolski upravitelj v Trebnjem, s tem. da opravlja posle okrajnega šolskega nadzornika v Ljubljani - okolica in šolskega upravitelja v Mostah; v Radovljici za stalnega šolskega upravitelja Leopolda B a j b 1 e r a, izolskega upravitelja v Bohinjski Bistrici; «• stalno učiteljico pri Sv. Duhu pri Novi vasi, okraj Logatec, Franjo Grom, stalno učiteljico v Naklem. Vpokojen je šolski npraviteb v Starem trgu pri Rakeku Karel P i k L — Minister dt. Žerjav vložFl tožbo proti »Slovencu«. Kakor nam poročajo iz Beograda, je minister za Šume in rudnike dr. Gregor Žerjav vložil tožbo proti -Slovencu« Tadl njegovega lažnjivega poročila o velikih gozdnih kompleksih pri Gjevgjellji. »Slovenec« je te dni lažnjivo poročal, da je minister dr. Žerjav razveljavil odločbo sodišča glede dodelitve gozdov v korist nekega turškega bega. Poročilo je bilo povsem izmišljeno in »Slovenec« je pozabil na to. da minister za šume in rudnike ni pristojen se vmešavati v rešitev sodišč, katera vlagajo pritožbe radi lastninskih pravic. Zanimivo je dejstvo, da je sodišče za razmejitev končalo svoja dela nred štirimi dnevi in rešilo spor v korist države. O tem je bilo obveščeno ministrstvo za Šume m rudnike. »Slovenec« nasprotno je pred petimi dnevi prinese! vest, da je minister za šume In rudnike razveljavili to razsodbo, kar rri resnično. — Krožek za «ojltev francoskega jezika in kulturo se ie dne 30. m. m. ustanovil v Kočevju. To je tem pomembnejše, ker je Kočevje veljalo od nekdaj za najboli zagrizeno nemško gnezdo v Sloveniji ter žive kočevski Slovenci pod močnim nemškim kulturnim vplivom. Temu enostranskemu kulturnemu vplivanju je bilo treba -postaviti protiutež, ki bo blagodejno vplival *ako na Slovence kot na Nemce. Obojim bo odprl svet blagodejne in plemenite francoske kulture, ki ie izstovetna s civilizacijo človeštva sploh. Profesor dr. Ilc se je že od jeseni Žrtvoval in vodil z veliko vnemo kurz francoskega jezika, čigar poset je bil zadovoljiv. Na podlagi potrjenih pravil se je dne 30. pr. m. v lepi dvorani mestne hiše vršil pod predsedstvom ravnatelja Burgarja ustanovni občni zbor, ki je ustanovil dnrštvo ter izvolil za predsednika mestnega župana dr. Ivana Sa-jovica, za podpredsednika ravnat, realne gimnazije prof. Antona Burgarja, za tajnika prof. dr. Joška lica, za blagajnika učitelja" Frania R u p n 1 k a, "ža "odbornika šolskega nadzornika Tea B e t r i a n i j a In za preglednika notarja dr. Vilka Man-rerja ter prof. Milana F a b j a n č i č a. Naj bi to društvo izpolnjevalo svojo visoko nalogo vzorno! — Zvišanje poštnih pristojbin. Iz tr-jrovslvih krogov smo prejeli in priobčnjemo: T>a so sedanje poštne pristojbine pretirano visoke, je splošno znano in pričakovali smo da jih bo poštno ministrstvo v kratkem anižalo, nikakor pa ne Se povišalo Namen ta nalog-a pošte je vendar ta, da pospešuje trgovino in obrt. da pospešuje družabno življenje in prosveto, a pretirano visoke pristojbine so vsemu temu le v oviro. — Spričo visokih poštnih pristojbin omejuje občinstvo svojo korespndeneo na najnunoj, ša pisma in dopisnice, na najnujnejše brzojavke in telefonske pogovore. Ko je bila uvedena za nedeljske brzojavke in telefon, ske pogovore trikratna pristojbina, ni bilo ob nedeljah nobenih brzojavk in telefonskih pogovorov. Zaradi previsokih pristojbin je bližnji paketni promet do malega ubit. čemu se je zvišala tudi pristojbina 5sa ekspresne pošilj1 ■> ? No, do danes jih v Lijubljani več ne poznamo. Vse pisemske ekspresne pošiljke dostavljajo vendar pis-•monošr z drugo pisemsko pošto vred, das! bi jih morali dostavljati posebni uslužbenci takoj po prihodu pošte. Zato je za ekspres-7io dostavo izdan denar popolnoma tja vržen In brez pomena. Zadnji nkrep poštnega ministra je vsekakor v diamentmlnem nasprotju z nalogo in namenom postnih uradov. — Državni uslužbenci in prestop v via, jo stopnjo osnovne plače oziroma stanarine. Dodatno k »vojev.isnemu razglasu se pozivajo uslužbenci, ki za dobe od 1. Januarja do 30. junija t. 1. pravico do protona v višjo ntopnjo osnovne plače oziroma stanarine ali do 15 o*ctotkov zvišanja najvišje letne osnove plače, naj predlože pristojnemu rpvTMeljstvu predmetne prošnje najkasneje do konca tega meseca z izjemo, da naj uradnik! T. kategorije in oni 1. do 3. skupine II. kan. majem 192» ponovno otvr*ri. Zvezo bo imela s pošto Velenje vsak torek, četrtek in soboto. — Smrt od gladu. Pred dnev «• v veliki bedi umrl mesarski obrtnik Cik-Marov v Virovitici na Hrvatskem. Pred kratkim je bil še imovit človek, imel je dve hiši In dobro uvedno mesarijo. To je bilo pred tremi leti, ko mu ie umrla mati. Odslej se ie vdajal vinu in alkoholu ter je zapravil vse svoje imetie. Umrl ?e vsled ^?kote. Našli so ga mrtvega na cementnih tleh. — Zastrupljenje z gobami. Težak Ante Matic iz sela Gm d na v Hercegovini 1e nabral v gozdu gobe. katere je doma skuhal. Gobe so bile strupene in Je nekaj dni po njih zaužitju v groznih mukah umrl. — Dvojen umor. V veliki Drenovi sta Rad o j*1 ^astič in Stanoje Vraščič napadla ter grozno pretepla svoja sorodnika Košto Nastiča in t iegovo ljubico Anico Cosič. — Oklala sta ju z noži tako, da sta podlegla poškodbam. Morilca so zaprli. — 8trašer čin. Delavka Katarina Kozak iz Batine na Hrvatskem je zaklala e nožem svojega Hmesečnega vnuöka ter se zatem sama ranila v trebuh. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer je izjavila, da sama ne ve, zakaj je to srorila. čim ozdravi, jo odpošljejo na motranje v blazuScb. ker je očividno. da ni normalna. — Darila. Uprava našega Usta je prejela za Društvo slepih Din 100, katere sta darovala gg. Fran in Roza Krancš mesto venca na krsto pokojnega mg. CHI Kv.cha. Srčna hvala! _ _ < — Bolni na želodca, črevesu, jetrih hi žolču ter zlatenlčni dosežeip z rabo prirod-ne grenčice »Franz - Jos'f« urejene preba-valne razmere,. Strokovni zdravniki velikega slo.vesa posvedočnjeio. da so z vodo ^Franz - Josef« v vsakem oziru prav zadovoljni. Dobiva se v lekarnah in droge-rijah. — Izgubila sta se 2 lovska. psa prepe-ličarja. Pes, repavec, psica kratkodlaka. Oba postrvnorujave barve, čujeta na ime »Alic in »Beba«. Kdor zna kaj o njih, naj lavi proti nagradi Pavel Steletu. Kapiteljska ulica 31 992/n — Elitno vrtno veselico priredi Belokranjska podružnica S. P. D. pod pokroviteljstvom blag. g. dr. Jos. TominŠka, predsednika osrednjega odbora S. P. D. v prid skladu za zgradbo plan. doma na Mirni gori o priliki planinske tombole 17. maja na vrtu In v vseh prostorih hotela »Tivoli«. Spored dneva: Ob Vili. url spreiem belo- kranjskih gostov in svatov, na gl. kolodvoru. Nato obhod po mestu z godbo Dravske divizije. Ob 15. uri velika tombola na Kongresnem trgu. Ob '/j 17. uri odhod z godbo v hotel »Tivoli« na vrtno veselico. 1004/n — Z rabo »Neosan« kreme se trpež-nost obutve znatno poveča. 50/n Kakao Van Kaster! Iz Ü^'mng. — POZDRAVLJENI! Danes po* poldne so prispeli iz Zagreba v Ljub; lJano moskovski Hudožestvenikt, ki so znani naši javnosti že iz prejšnjih let kot nosilci umetnosti in duhovne kub ture velikega bratskega ruskega naro* da. Kot take jih danes zopet pozdrav* Ijamo na slovenskih tleh. Zgodovina gledališke umeinosti pozna malo tako odličnih zastopwkov. kakor so Hudo* žestveniki, ki jim ni nobena moralna in materi jalna žrtev pretežka, kadar gre za procvit in napredek Talijinega hrama. Tršemu kulturnemu svetu je danes znane, da zavzema ruska književnost, ruska gledališka umetnost in duhovna kultura eno najodličnejših mest in da je ruski narod lahko ponose-r. na to, kar je prispeval k splošni omiki in iz* obrazbi človeške družbe. Ruski duh. plemenita ruska duša in veliki gen:n tega dobrodušnega. gon£nritThnr^r> bo-v krosu svoje rodbine 701etnico rojstva gospod svetnik Ivan K n o p. Kljub številnim težavam in življenskim bojem je simpatični jubilant dočakal popolnoma zdrav in čil 701etnico svojega rojstva. Gospod svetnik Kr-p, rodom Ceh, je eden onih čeških rojakov, ki jih je avstrijski uradniški sistem pregnal iz domovine z namenom, da zatre v njih narodno zavest. Toda Knop ni klonil duha. Usoda ga je zanesla med Slovence, kjer se je čutil popolnoma domačega. Podpiral je težnje Slovencev ter nastopal proti ponemcevanju našega življa v Mariboru. Prva leta je služboval v 0-mo?n in Ptuju, kjer je sodeloval pr! različnih narodnih in obrambnih društvih ter jih s svojimi nasveti moralno, deloma pa toc! mnte-rijalno podpiral. Pozneje je bil premeščen v Gradec, kjer je navezal stike s tamosn'o slovensko uradniško kolonijo. Nnto se le preseHl v Maribor, kjer se Je fstotako aktivno udejstvoval na rodno - gospodarskem polju. Kot zvesti sin velike majk* Slavij** je v Mariboru takoj pristopi! k Jugosloven-sko - češkoslovaški Ligi, čije podpredsednik ie še danes. Gospod Knop. ki ie ob prevratu prevzel vrhovno vodstvo davčnega urada in stopil leta 1923. v pokoj, je bil v svojem službovanju vesten in oiličen davčni uradnik, čigar zmožnosti ie vpoštevala tudi avstrijska vlada, še boli pa je cenila njegovo delo Jugoslavüa. ki nih časih pozvala na krmilo mariborskecra davčnega urada, kjer je ostal do svoje vpokojitve. S noči so zaslužnemu delaven in pionirju češko - slovaškega z'.dlzanji priredili mariborski Cehi lepo podoknico. kateri so prisostvovali tudi mariborski Slovenci ter se tako oddolžili odličnemu mo« V ponedeljek, 18. maja ob 8. v U n i o n u pevskega zbora Glasbene Matice CEZAR FRANCK: BLAGRI in 7P soknlski Mor! Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSBK. Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUS Zahvala. Za vse dokaze toplega sočutja ob izgubi naše nepozabne matere ozir. stare matere in tašče, gospe Antonije Brunčič kakor tudi za spremstvo na njeni zadnji poti izrekamo vsem udeležencem najtoplejšo zahvalo. Enako srčna hvala vseni darovalcem vencev in cvetja. 1492 Žalujoče rodbine Brunčič, Mataar. Zahvala. (krajevne rajonske agente in akvizitorje), kf se zavedajo svoje naloge in so vajeni enenricnepa dela. Iščemo za vsak kraj Kraljevine SHS za prodajo naših novih, senzacionalnih, po vsem svetu patentiranih anaratov in množin« skih predmetov v vsaki hiši, posloval* niči In podjetju potrebnih fabrik^tov svetov, tvornic Sigorol dosmrtni dohodki. Strokovno znanje ne* potrebno. Vsak dostojen, pošten človek 'a'*vo oiravlja ta po^el. Potreben kapital v gotovini od 7000 (sedemtisoč) dinarjev više (zavisi od vel čire zantevnne^a ozeml a. na katerem bo imel dotičoi zastopnik Izključivo pravo prodaje in organiziranje s svojimi p d ( a >) agenti). Po možnosti se je predstavi1! osebno pr) if O R I O N " Rom prtdnzefe n mi i izvoz. Beograd. Gospodar Jevrcmcva nlica 6. Bliža .ftt c reg rana*. 1491 Razširjajte ,S!oir, Narod Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način izkazali, svoje sočutje o priliki težke izgube naše predobre mame, stare mame in tašče, gospe Posebno se zahvaljujemo gospodu primariju dr. M'naFu za vso veliko požrtvovalnost tekom dolge bolezni, kakor za neumorni njegov trud, da bi nam pokojnico ohranil. Nadalje se zahvaljujemo vsem da rovalcem krasnega cvetja in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Še enkrat vsem naša najiskrenejŠa zahvala! 1453 Ža a oče rodbine: Lapova, Pehanijeva, Benedikova. ZAHVALA. Za vse dokaze toplega sočutja ob izgubi našega nepozabnega očeta in starega očeta, gospoda Jakoba Toni kakor tudi za spremstvo pri pogrebu častiti duhovščini in vsem, ki so nam na katerikoli način lajšali našo bol, izrekamo našo najtoplejšo zahvalo. 1490 Zalu]očI ostali. Moda. Kavna črta ostane in zanimivo je gledati, kako se krojači navzlic nesporni tendenci letošnje mode k dolžini tfudijo, obdržati to lnijo. Na sliki vid{rrro, s kakšnimi sredstvi se doseže ta dolžina. Poletno popoldanska ob'cka iž pestrega kasha blaga kaže karakteristične plisifane stranske dele, k: naj bi vrnile damski hoji zaželi eno gracijoznost. Piisseji in gube triumfirajo namreč povsod, kjer ima glavno besedo enakomerna, proporcijona'na in v;tka postava. Pojavljajo se spredaj ali zadaj, večinoma pa ob straneh, kakor nam kaže pričujoči model. Ker zahteva moda absolutno harmonijo v barvah, kaže rjavkasti* klobuček v svilenih cvetlicah nianse, ki jh vidimo tudi v blagu. Letos. gre moda cdo ?ako daleč* da aahteva enako barvo z obleko ne le za nogavice, nego trni za rokavice. Za večerne toalete priporoča moda rokavice- iz takozvaneza zlatega al: srebrnega usnja. KrW pr,J knshi. tako se plis-seji zeta lepo nosijo tudi pri crepe de chine, ker nudijo mehkemu blagu gibčnost. Ta model je., mišljen za sprehr*de ob morski obaU. kjer se zdi dama v pisani kasha obleki kot pomladna cvetka, ki jo maje lahen vetrič sem in tja. Ovratniki in manšete Obiika moških- ovratnikov je podvržena pogostim spremembam prav tako, kakor oblika kravat. Ovratnik; so ali stoječi ali !e?eči. enostavni ali dvojni, trdi ali mehki. Letos so v modi zlasti mehki dvojni ovratniki. Ti ovratniki iirujo svoje dobre in slabe strani. So zelo praktični, ker se dajo lahko prati, zato .Jih nosimo v službi, pri športu, na lovu, na turah itd Mehki ovratnik se pa kai rad pomečka, obnosi. in za-maže, tako da ga moramo malone vsak dan menjati. Pri mehkih ovratnikih* je mogoča samo ena vrsta in sicer dvojni .ovratnik. Mehki ovratniki z luknjicami za igle niso več moderni Nosijo se brez luknjic in zapeti kolikor je mogoče s kratko iglo, vtaknjeno nad polovico ovratnika al! pa sploh brez igle. Zelo lepo se nosijo beli mehki ovratniki na pisanih srajcah. Ni treba seveda omeniti, da je nasprotna kombinacija izključena. Mehki ovratnik istega vzorca in barve kakor srajca, je še bolj praktičen, nego beli, vendar pa se nosi samo na promenadi in pri športu. Trdi ovratnik ostane vedno najelegant-nejše dopolnilo moškega perila. Oblike so različne, vendar pa priporoča moda v prvi vrsti nizke ovratnike. Ni res, da morajo veliki moški nositi visoke ovratnike. To je odvisno od poedinčevega okusa. Najele-gantnejši so srednje visoki odprti ovratniki. Povsem zaprti ovratniki zdaj niso moderni. Enostavni ovratnik je mogoč samo pri fraku in smokingn, sicer zahteva moda v vseh slučajih dvojne ovratnike. Zadnje Čase Je nastala v tem oziru sprememba in se nosijo lepo nizki, ozko odprti ovratniki. K njim spada kratka samovezni-ca, pri tem pa mora imeti tako zvani metuljček v sredini maihen vozel, obe polovici sta pa zelo veliki in stojita pred špi-cama ovratnika. Manšete morajo biti dvojne In že pri-šite k srajci. Pripete manšete so shocking in pravi gentleman jih nikoli ne nosi. Zlasti pri srajcah k fraku ne smejo biti man-žete nikoli pr'pete in zato je najbolje imeti takozvane rokavne manšete, ki Jih Je lahko menjati. V naprsniki in manšetah se najbolje prilegajo enostavni gumbi brez vsak:h okraskov in vzorcev. Longchamp Otvoritev tekmovalne sezone t Tjong-champu velja že od nekdaj za barometer predfetoječe pomladanske in poletne mode. Letos «o prevladovali na tej tekmi svetli toni. Mnogo je bilo ensemblov one tekme »slamnate barve«, ki ji pravimo beige. Po. zornost eo vzbujale ceste kombinacije z zla-tenastimi toni. čitatdjice si pa ne smejo misliti, da Je to komedijantatvo. Gre za motno, platinovano zlato. Iz takega zlatena-stega blaga se delajo široki pasovi, obleke iz kasha, pa tudi aplikacije in bordure. — Važno vlogo igrajo za d nie čase v modi barve. Gre v i prvi vrfcti za kompozicijo enorarvnlh delov. Moderno barvarstvo je doseglo s svojimi metodamL.čudovite uspehe v mešanih in kompliciranih tonih, iz katerih nastanejo povsem nove barve. V barvah klobukov prevladuje vijoličasta in modra barva. Neka referentka je prinororala celo dežni plašč iz rdečkastega taffetas, čigar podloga je bila iz Škotskega taffetas. NagnenJ* k svetlim barvam je tako veliko, da bodo dame kmalu. od.nog do elave bele ali pa svetlo sjve. Tako vidite na primer solidni .plašč iz temnomodrega repsa. Zapenja se ob straneh. Do tu je vse v redu. Kar naenkrat pa opazite zadaj pripeti panneau, ki tvori bolero. Taka predrznost bi bila .pred dvema letoma nemogoča. Danes pa je rjhče niti ne opazi. Nekateri plašči so imeli ,y Lonchampu originalno in posebno garnituro: bili so sešiti tako, da so imeli obliko žimnice (matellasse). To Šte-panje ima dekorativni pomen, £e se rabi svila ali kfik drag. sukanec, ki se po barvi razlikuje od plašča. Tak plašč matcllase ne potrebuje niti centimetra druge garniture in vendar napravi prav lep vtis. Tailleur je pa večen. Konkurirajo z njim drugi ensembly, kakor oni trodelni kostim ,ki obstoji iz kratkorokavove petite rebe in gladkega, ča?ih širokega plašča, ki se cesto sploh ne zapenja, ali pa takozva-na tailieurrobe, ki predstavlja, kakor pove že ime samo. kompromis med taillrurom in obleko. Ali klasični tallleur ostane. Tudi klasičen ostane navzlic vsem atakam, ki so mu od vseh strani namenjene. Lahko na primer vidimo dvobarvne tailleure: žaket s!v ^ii marengo« in krilo nekoliko svetlejše; žaket enobarven, krilo na videz tudi, v resnici pa progasto ali z drobnim! kockami, žamet jo včasih prav za prav paletot s to razliko, da ima zavihane kraje ali pa se pribV'?.uje smokingu. So tudi žaketi brez ovratnika. To in ono Nova oMluMieiH dežela Prof. dr. v7. Bolz iz Lip^kega se peča s problemom, kako bi se dalo kolonizirati malajsko otočje, ki je po njegovem mnenlu najlepši del zemlje, če bi to otočje kolo nizirali, bi dobilo človeštvo novo obljubljeno deZelo, kamor bi se lahko zatekel marsikdo, ki zdaj čuti, da je preveč ljuU In premalo življenjskih potrebSčln. Število prebivalcev tega otočja znaša 60 milijonov, torej približno toliko kot Nemčije. Prebivalstvo Je razdeljeno na ozemlje, ki bi se razprostiralo, preneseno na zemljevid Evrope, od Trske preko Italije to Poljske tja do Kaspiškega morja. Povsem neobljude-ni kraji so pomešani s takimi, kjer prlae vsak km« po 1000 prebvalcev, kjer Je torej gostota prebivalstva 8krat večja nego povprečna gostota v Nemčiji. Za človeka Igra najvažneiSo vlogo podnebje, ki Je r teh krajih podobno podnebju v steklen m gredicah. Enakomerna temperatura 26 do 27© C, ki niti pozimi ne pade pod 20». pač pa doseže včasih 25», obenem pa vlaga in dež, vse to povzroča, da se Človek neprestano poti. 5ele v višini 1000 m postan« hladneje, toda pri 1400 m se že pojavi s>-sta mogla in drevje Je pokrito z debelim mahom. Zato človek ne more živeti niti na morski obali, niti visoko v gorah. S pogorja prldrve ČeSto hudourniki, ki napolnijo reko tako. da ee voda dvigne v eni noči za 2ö m. Tudi tipični tropični gozdovi, ki zavz:imajo velik del Notranjega ozemlja, so s svojimi bujnimi rastlinami sovražnici kulture. Glavno ozemlje, ki bi bilo prikladno za kolonizacijo, je p* med 1000 Jn 1400 m nad morjem, ki tvori navadno : oet-fego ugaslih vulkanov. Nalivi tu še niso odnesli rodovitne zemlje in rastline bi v teh krajih 5zborno u^p?vale. Številni, še vedno delujoči vulkani so razpoloženi ob gorskem pasu, ki §e vije preko Sumatre, Jave in Male. Sunde do Filipinov, doelm so na notranji strani tega pogorja večino-ma ugasli vulkani. Vse ozemlje je raztrgano na kose, kar priča, da je imela zemeljska skorja tu burne čase. Ponekod se je zemlja pogreznila celo pod morsko gladino. Na vzhodu Je peresna površina cesto nižja nego na zapadu, tako na pr. na Filipinih za 1000 m nižje nego na Sumatri. Ta tektonlčha stavba zemeljske skorje igTa važno vlogo tudi pri razdelitvi prebivalstva. Zunanja stran omenjenega gorskega grebena na jugozapadni obali Sumatre, na južni obali Jave Itd. je tako strma in skalovlta. da je izključeno napraviti tu pristanišče. Vse prometne zveze so na notranjosti strani in imajo svoje središče v Singaporu. Angleži dobro poznajo lego teh krajev, ki so zelo prikladni za mednarodne kombinacije. Malajci so tudi naselili otočje t notranje strani in izpodrinili primitivno prebivalstvo pragozdov. V histerični dobi so prodrli trije najznamenitejši azijski trgovski narodi, Indijanci, Arabci tn Kitajci. Arabci so prišli kot nosilci islama tn so delovali samo razdiralno. Indijanci so postali deželi koristni, ker so začeli sejati tU. ki Je zdaj najvažnejša kulturna rastlina in glavn! vir dohodkov. Prof. Bolz, ki je prepotoval vse malajsko otočje, smatra, da bi se morale za te kraje bolj zanimat: zlasti one države, Itter je preveč ljudi in premalo dela. Kr- rope preživlja tetino gospodarsko krrzo, in njena sveta dolžnost bi bila začeti pametno izseljen i ško politiko. Ce tega ne stori, naj pripišejo posledice sebi tisti, ki danes od. ločujejo o uaodi narodov. Pristne angleške listre Chantung svilo, kakor razno angleško blago za dame in gospode najnovejšega uvoza po prav ugodni ceni prodaja Prago Schwab, Ljubljana 0 pameti rastlin Moderna znanost kaj rada načenja vprašanja, ki se zde na prvi pogled, da so izumetničena in brez podlage. Precej dolgo je že od tega, ko se je biologija polastila živalstva in odkar dokazuje, da norimo tudi živalstvu pripisati gotove duševne sposobnosti! Med živalstvom nastopajo pojavi izredne premetenosti, izredne pre/id-nosti, kakoršnih v gotovih primerih ne najdemo niti pri Človeku. Tako so biologi prišli do pojma »živalske duše«. In o tej živalski duši obstojajo že celi zborniki znanstvenih razprav in učenih knjig. Vsako leto izdajajo znanstveniki nove knjige o ž.valski duši in dokazujejo nje rastočo sorodnost s človeško dušo. Pri nekih prha !-tivnih narodih pa so živalim že dolgo prej pripisovali celo neumrjočo dušo. Kaj čuda, če so torej modemi znanstveniki direktno potrdili vprašanje o duševnem življenju Živali, ki morda še ni tako izrazito kakor pri doraslem človeku, ki pa mestoma daleč radkriliuje duševno življenje novorojenčkov tja do prvega leta. Bio?og1 pa so Šli v zadnjem času Še dalje! Začeli so raziskovati življenje rastlin. Tudi v rastlinstvu ni vse tako enostav-no In brezdušno, kakor si navadno mtsMmo. V rastlinstvu najdemo h. pr. naravnost čudežne pojave prilagodljivosti; Zlasti vlada v rastlinstvu neka notranja smotrenost, ki ne more biti zgolj mehanična In brezčutna, mrtva. Obratno mora biti Izraz neke notranje življenske sile! Stari modrijan Aristotel je iznašel pojem entelehije. s čomer je mislil na silo, ki žlje in bije v rastlinstvu m v celem žr*'cm svetu in ki daje smer notranje smotrenosti. Na ta pojem so oprli svoja raziskovan ta o življenju rastlin tudi moderni biologi, zlasti oni, ki so od vsega začetka zagovorniki rastlinske duše. Ta smet med biologi se imenuje psihobio-logfla. Znano Je, tra "obstoja rastlina iz bi Ii— krr.ov in bilijonov celic. Vsaka celica je svet zase, življenje zase. Toda vse skupaj se tako smotreno podrejajo nekemu skupnemu cilju rasti in rastlinskega bc"a za obstanek, da ni izključeno; da vlada v rastlini notranja, enotna volja, pa če tudi si pod rastünsko voljo ne smemo predstavljati zavestne, jasne "človeške volie. - Neka smotrenost in skupnost pa je le in radi tega biologi ne pomišltajo. da prisojajo rastlinstvu celo pamet in neko notranja umnost. Najnovejša kn?iga o umnost! rastlinstva, o razumu rastlin, je fzš^a v Drcsdenu izpod peresa znanega biologa, profesorja na univerzi v Innsbrucku, Adolfa Wagnerja Gospodinje! L79 Pofcusife izvrstne testenine, ki fifi dobite v pol kg zavojih pod znamko: 0 življenju na Marsu Nove ugotovitve ameriških astronomov. Vprašanje, ali bivajo na Marsu živa bitja, spada med najbolj pereča in zanimiva vprašanja ne samo poljudne, nego tudi znanstvene astronomije. Skoro ne mine dan, da ne prinesejo veliki dnevniki kakega poročila o novi iznajdbi in trditve tega ali onega znamenitega astronoma, ki zanika ali pa potrjuje obstoj živih bitij na Marsu. O.tem vprašanju so znanstveniki in tudi neznanstveniki prav mnogo pisali, vendar brez potrebnih dokazil. Splošno so doslej bili mnenja, da morajo vladati na Marsu precej neugodne vremenske razmere, v prvi vrsti, da mora na Marsu obstojati naravnost ledena temperatura, ker odda soln-ce, kakor so Izračunali. Marsu samo 0.43>& toplotnih žarkov, ki jih pošilja na zemljo. Lani pa sta dva amerikanska astronoma, kakor poroča »Astronomische Zeitschrift«, po imenu E. Petit in S. Nicholson, dokazala, da vremenske razmere na Marsu niso tako hude kakor se je doslej menilo. Na veliki reflektor na gori Mt. Wilson sta pritrdila termično celico m ž njo premerila izžarevanje planeta Marsa. Za pokrajine na sredini tega planeta sta amerikanska astronoma ugotovila, da znaša temperatura približno 280° C> na polarnih krajih pa 205° C. Absolutna temperatura znaša pri nas, kakor znano, minus 273 stopinj Celzija. Na ekvatorju dosega povprečna temperatura 28° C. Na poljih dosega minus 20°, torej absolutno 253° C. Na ta način bi stala temperatura na ekvatorju Marsa celo 7 stopinj nad temperaturo, pri kateri zmrzuje voda. Radi močnega obsevanja so dnevi na Marsu brez dvoma zelo vroči, noči pa radi močnega izžarevanja zelo hladne. Na vsak način pa lahko iz teh dejstve sklepamo, da obstojajo na Marsu živa bitja. Niso izključena celö zelo visoko organizirana živa bitja. Kajti tudi v polarnih krajih naše zemlje žive rastline, živali in prebivajo celo ljudje, kljub ogromnemu mrazu in splošni nizki temperaturi. Iz klimatfčnih ozirov potemtakem ni povoda dvomfti o tem, da iive tudi na Marsu živa bitja ^ Svetovne uianke Navadno mislimo, da so se svetovne uganke pojavile šele v modernem ča«u in da so naši predniki v starem in srednjem veku živeli samo od mitologije in verovanja, da si niso belili glave s kakimi svetovnimi ugankami. Temu pa ni tako! Tudi v starem veku so obstojale svetovne uganke, ki so se zdele tedanjim našim prednikom nerešljive. Te svetovne uganke naravno niso tako globoke in čudežne narave, kakor moderne.svetovne uganke, kjer gre za bistvo življenja, za zmisel sveta, za Izvor materije in energije ter za konec vseh bitij. V starem veku niso vedeli za ta čudežna vprašanja in so si belili glave, kakor rečeno z bolj poljudnimi vprašanji. Tako vprašanje je bilo n. pr. vprašanje ^temeljnega kamna« ali »temelja«, na katerem počiva Zemlja, Tedaj Še niso vedeli, da je Zemlja okrogla. Pač pa so si Zemljo predstavljali kot široko ploščo. In ker je treba za vsako zgradbo in hišo temeljna, fundamenta, so si mislili, da je moral Bog položiti tudi Zemlji fundament, »temeljni kamen«, ki drži vse pokoncu. V svetem pismu najdemo n. pr. stavek, ki pravi: »Kje si bil, ko sem položil temelj Zemlje?« Fun da men tiran je sveta po Bogu se je izvršilo med enoglasnim, s!a\ ostnim petjem vseh zvezd in z rajanjem vseh božjih sinov. Tako čitamo v Hiobu. Drugo vprašanje, ki si ga naši predniki v starem svetu niso mogli razložiti, je bilo prav bolj očitne narave. Naši predniki so namreč opazili, da se zdi ladja na visokem morju mnogo višje, kakor pa ladia cb obali. Zato so vprašali, kje je neki sila, ki dviga in drži morie pokoncu? Sveto pismo trdi, da je Jahve prepovedal morja, da se razlije preko obale in da zato stoji tako visoko. Vendar so se že v starem veku pojavljali glasovi znamenitih astronomov, kakor n. pr. astronoma Selevkosa iz Babilona 150 let pr. Kr., ki je trdil, da sta plima in oseka posledica luninih izprememb. Večina pa m" verjela V to razlago. Tretja svetovna uganka starega sveta je bilo vprašanje gibanja zvezd. Ljudje so domnevali, da gibljejo zvezde posebni duhovi, ki živijo v zvezdah. Pozneje je celo TomaŽ Akvinski trdil, da jih gibljejo ange-Ijf. Mož je razlagal, da je gibanje zvezd iz vzhoda na zapad produktivno, od zapada na vzhod pa slabo, koruptno! Vsa ta vprašanja in uganke smo danes rešili. Pojavile so se nove svetovne uganke, ki so mnogo težje. Ena pa nam je ostala še od starega veka rn to je uganka, od-nosno vprašanje o izvoru zlal je, da se prepričate, da eden par nogavic z Žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato) „kliüc traja kakor Štirje pari drugih; Dobivajo se v prodajalnah. Zadnje ure na smrt obsojenega Josef Molnar Toth, koščeni trgovski pomočnik, je iztrebil celo rodbino. Med temi tudi 10'etnega dečka, malega Desi-derja. Kakor bi sekal veje drevesa, tako jih je moril po vrsti. Spravil je celo rodbino s sveta, da ni nihče od nje preostal in da je mala hišica v Rakos - Szentmihaly končno pripadla njemu. Babici je rekel, da je hčerka odpotoval, na to je odstranil s sveta babico in povedal hišnim ljudem, da je odpotovala za hčerko v Romunijo. Baje nekam, kjer je potreben vizum. Ko je nato stopil v sobo mali deček, ga je poslal isto-tako na oni svet in sicer brez vizuma ter potnega lista. Vsakdo je menil, da te rodbina res odpotovala, dočim jih je Molnar Toth vse zakopal na vrtu za hišo. Na grob stare matere je nasadil krompir, iz groba dečka pa so vsevetele mačehe. O tem Molnar To-thu se ne more trditi, da ni imel tantazije. Na grobu m3tere, s katero je imel razmerje, je nasadil rdeče vrtnice. Nato je hotel prazno hišo kot svojo lastnino prodati. Pa jo je tudi prodal in živel prav lepo ter dobro s svojoj ženo od denarja, ki ga je skupil. Ka;ti ta nestvor je imel tudi ženo. Z gospo Kövesz, katero je skupaj z njeno celo radbino umoril, je imel samo razmerje. V neki borzijanskl kavarni pa se je seznanil z vdovo. Delala sta skupno kuDčiie na borzi in drugod. Pa so se zdele Molnarju te kupčije premalenkostne. Hotel je vse in je zato iztrebil celo rodbino. Mater, matere mater in malega sinčka od matere. Ce bi se vsedel v prazno hišo, ne bi nihče odkril umora. Toda je prodal hišo in ko je novi gospodar v jeseni prekopal vrt, je pod cvetlicami naletel na gospo Kövesz, in pod krompirjem je našel staro mamo, pod cvetočimi mačahami pa nedolžnega dečka... V torek je predsednik sodišča v Budimpešti obvestil Molnarja. da je njegova prošnja za pomiloščenje odbita. Napol divji, napol razžaljen, je bleknil Molnar vmes: -•Sploh "pa nisem prosil za pomiloščenje!« In nato so ga odpeljali v celico spokorni-kov. Zanimivo je bilo opazovati, kako je na smrt obsojeni prebil zadnjih 24 ur. Ko so mu opoldne prinesli kosilo, je razburjen skočil pokonci kot bi se bal, da ga že vlečejo pod vešala. Nato se je umiril in poki-mal pazniku, da naj kosilo postavi na mizo. Jedel je kakor žival. Pojedel je vse. Lepo po vrsti, kakor se spodobi, na.Fpreje juho, nato meso. Meso Je zrezal kot bi bil v gostilni, pogoltnil je kos mesa ter pojedel žlico prikuhe, vse lepo umerjeno in razdeljeno. Tudi slaščice je dobil. Pojedel jih je z nenavadno slastjo, dišalo mu je Izredno dobro. Slaščice je vzel v roko in si jih ogledal z vseh strani, kot bi hotel ugo-Jgviti, kako so bile narejene« Po kosilu si je umi! roke ter topo in zamišljeno zrl v zrak. Nato je zahteval cigarete. Kadil je neprestano, po vrsti, tla so bila posuta z odpadki cigaret. Popoldne je prišla njegova žena. uboga, borno napravljena, nesrečna ženica. Njene oči so bile objokane, njen obraz histerično razburjen, razburljive njene kretnje. Uboga meščanska devojka, nesrečna žrtev. Pred leti je postala žena Molnarja Totha. Bila je nevesta, kakor vsaka druga. Dobila je zaročni prstan od ženina. Poročili so ju in ljudje, ki so jo videli, so rekli: lep par... In sedaj sedi v celici pri svojem možu, zdi se ji, kot da je vse to samo sen. »Ne jokaj,« je rekel on, »tu r.i ničesar več pomagati.« Naj ne joče. Kai n?j strorl, ah naj se smeje, ali naj molči? Sedla je k njemu. Prižgal si je cigareto, kadil in komaj slišno govoril ž njo. Med tem, ko je mož govoril, je žena komaj slišno jokala. Mestoma ga je solznih, poine ljubavi oči pogledala... Kasneje je prišla tudi njena sestra Melita. Morilec ji je dal roko in jo poljubil. Ohe ženi sta nato ihto odšli, morali so jr skoraj s silo odvesti. Nato je prišel duhovnik, kateremu )t Molnar Toth zaklical: »Prosim, zapustite me! Ne potrebujem svečenika!* Bil je drzen. Drzno je šel tudi pod vešala s cigareto v ustih. Osem minut kasneje n! bil več" med živimi... BIBMÄNSEÄ DARILA kup'ie najceneje in najbolje pri tvrdkf EDVARD ŠKOPBK zaloga razn h ur, zlatnine in srebrnine 1363 LI c b 1 j a n a Mestni trg št. 8. £33?" Popravila točno in solidno. Borba za vsakdanji kruh Prijatelj, ki se je pravkar vrnil iz Pariza, kjer je prebival dclj časa in imel priliko, da se seznani s tamkajšnjimi razmerami, nam je pripovedoval zanimive podr >b-nosti o hudi borbi za vskadanji kruh, ki jo lahko tujec opazuje po pariških ulicah in po pariškem mestu. Doba velikih konjunktur in lahkega zaslužka je tudi v Parizu preč. Službe, posebno take, ki so stalne in primerne, je težko najti. Vsi uradi so napohijeni s sta-i-mi uradniki. Tvrdke odpuščajo nastavij m-ce in reducirajo obrate. Zelo hudo je zadela nova doba francoske ravnatelje, ki jih je polno v Parizu. Francoski frank je padel, rente ne donaša-30 toliko, da lahko preživljajo v sedanji draginji svoje posestnike. Večina tako obubožanih ravnateljev si je moralia poiskati zaslužek. Nekateri so postali hišniki, dragi častne straže pred veliki hoteli in nočnimi zabavišči, tretji so na stara leta vstopili v gledališča kot kontrolorji vstopnic, peti v službo športnih klubov, da pazijo nad igrišči, šesti pobirajo za dobrodelna društva nove člane in članarino, kar odškoduje nj> hov trud in letanje po Parizu z malenkostnimi mesečnimi dohodki. Mnogo je tudi takih, ki so bili odpuščeni in ki sedaj tavajo po ulicah brez zaslužka. Za te se je našel nov poklic. Nastavljajo se poleg velikih gledališč, kje? občinstvo po več ur pred otvoritvijo raz-« stave in blagajne čaka na vstopnice ta kjer mora navadno stati. Sedaj ponunjajo brezposelni Čakajočemu oWlnstvu male, zložljive trinožne stolčke, kakoršne vporablja-jOv naši lovci in turisti po loviščih. Prot! malenkostni odškodnini seve! Občinstvo čaka torej sede na vstopnice ter lahko pri tem čita romane, plete nogavice in opravlja razna dela. Izredno velöco je tudi število brezposelnih muzikantov in glasbenikov. Ti se re-krutirajo navadno iz nekoč imovitih krogov, ki jih je vojna spravila ob premoženje in ki so prva leta po vojni nastopali po barih kot igralci jazzbandov ali kot solo-plesalke. Te glorije je sedaj konec. Da ne stradajo in zmrzujejo po bulvarjih. Če po dvoranah velikih muzikalnih prodajaln, kjer lomijo kupujočemu občinstvu po čete popoldneve najnovejše komade in plesne »šlagerje«. Veliko brezposelnih si je Izbralo cele nov bankirski poklic. Nastavljajo se pred velikimi, vsak dan razprodanimi gledališči že od prve popoldanske ure ter čakajo t.a blagajno. Kot prvi kupijo listke, da jih nato prodajajo bolj zadaj stoječim za malo odkupnino. Na ta način pohajajo pariška gledališča številni »ljubitelji« umetnosti, ki hodijo vsak dan v hram umetnosti, ne da enkrat prisostvujejo predstavi. Iz tega kratkega opisa je razvidno, da vlada v Parizu danes že prav huda borbi za obstanek. Anglež ima za to bor'oo prav krepak izraz: struggle for life, kar pomeni brezdušno borbo za življenje. In brezdušna borba za obstanek pa je kljub temu zelo iznajdljiva, kakor je razvidno iz predsto-ječih primerov. Po svetu * Predolge hlače. V vlakih med Italijo in Francijo so se dogajale drzne tatvine in napadi, zlasti je bilo nevarno okoli Mode« ne. Policija je začela sumiti železničarja Dc= lična. Izvršila se je pri njem preiskava in detektivi so bili pozorni na Čisto nove iz* redne hlače, ki pa so se jim zdele za De* liena mnogo predolge. Prisilili so ga, da jih je oblekel in tu se je pokazalo, da imajo prav. Dognalo se je. da so bile ukradene iz nekega kovčega v vlaku, na kar so ae ugo* tovile še druge številne Delienove tatvine, • Invalidi na Češkoslovaškem. Kakor javlja praška »Tribuna«, je danes na Češkem .85.146 invalidov, 51.089 vdov, 100.00G sirot in 3S.0O0 bližnjih predhodnikov v vojni padlih aH poškodovanih. Doscdaj je bilo invalidom oddanih 16.000 trafik in tobačnih zalog. Od 150 ustanovljenih invalidskih zadrug se jih je obneslo samo 25 do 30. Od 324 oslepelih vojakov jih je 282 s primernim poklicem popolnoma preskrb'jenih. V -p!os-hem je položaj invalidov usoden in iado< yojjjiy Gospodartsvo Tobačni monopol v Jugoslaviji ^SLOVENSKI NAROD- .m« 17. mata vr* Sofijsko »Slovo« priobčuje Informativen članek o položaju naše tobačne industrije, v katerem izvaja: »Tobačna industrija v Jugoslaviji se nahaja v ostri krizi, ki je v prvi vrsti posledica politike tobačnega monopola. Do leta 1922. nI pokrivala tobačna produkcija v Jugoslaviji ne domačih potreb, vendar pa se je že takrat pridelovalo več taboka, nego ga je država potrebovala. Ta razvoj produkcije gre na račun tobačnega monopola, ki je naglo zvišal količino in cene tobaka z namenom, da pospeši obrat v dr-iavnih tobačnih tovarnah in sicer leta 1919. 91 5 milijonov kg po 6.90 Din, leta 1920. 9, 400.000 kg po 8.49 Din, leta 1922. 9, 700.000 kg po 26.30 Din, leta 1923. 18 milijonov kg po 39 Din ine leta 1924. 27 milijonov kg po cenah, ki še niso določene. Te oflcijelne podatke o cenah, po katerih je Ing^slovenskl tobačni monopol kupoval potrebne količine tobaka, smatrajo mnogi za selo točne. To naglo skakanje cen tobaka v Jugoslaviji je Imelo za posledico znatno aadprodukcHo tobaka, ki je dosegla že leta 1922/23. 5.500.000 kg, lani pa celo 17 milijonov kg. Država pa Ima pri prodaji tega tobaka težkoče, ker ima monopol polna Skladišča slabega in dragega tobaka. Uprava monopolov mora začeti vsako leto S 1. novembrom kupovati tobak. Navzlic temu se je pričel nakup tobaka lanske letine šele nedavno m sicer po cenah, ki so presenetile vse producente. Prvovrstni tobak je plačevala država po 15 do 30 Din kg, ker ga je postavila namesto ▼ prvo (po 80 Din) v zadnjo kategorijo. To znižanje cen tobaka v Jugoslaviji se čuti tembolj, ker so cene poljedelskih pridelkov v primeri s cenami lanskega leta zelo poskočile. Vendar pa je še precejšen del predlanskega tobaka nerazprodin in država hoče tudi pri tem tobaku občutno zrižatl cene. Ker so skladišča tobaka v Jugoslaviji prenapolnjena in ker je prodaja Istega v Inozemstvu malone Izključena, preti proračunu nevarnost znatnega deficita. Upravi državnih monopolov se zato rič kaj ne mudi kupovati nove količine tobaka lanske letine, ali pa ga kukuje po skrajno nizkih cenah z namr-^m, da po možnosti zniža predstoječi d : v svojem proračunu. Omenjeni fakti iz prakse tobačnega monopola v Jugoslaviji so nam zelo dobrodošli za razumevanje in pravilno oceno prednosti nase svobodne produkcije in prodaje tobaka. Zato se temeljito motijo oni, ki zagovarjajo uvedbo tobačnega monopola aH državni monopol v tobačni trgovini pri nas. Tobačna trgovina je najmanj prikladna za državn? monopol. Edino, kar bi si še Jahko želeli v tem slučaju, je razvoj tobačnih zadrug kot nadzornih in regulativnih organov privatne inicijative.« Draginja Med drugimi problemi je bilo na dnevnem redu XI. mednarodne parlamentarne konferenc za trgovino tudi vprašanje draginje. Osnova za debato je bila podana z referatom bivšega ministra in predsednika francoskega senata Adolfa Landrija. Referent se je dotaknil v svojem poročilu mnogih temeljnih idej, med katerimi je bila prva ta, da je draginja relativen pojem, da je pri raznih slojih ljudstva draginja različna in da so v sedan-ih razmerah z draginjo najbolj prizadeti uradniški krogi, kakor tudi vsi oni, ki dobivajo sredstva za življenje v obliki papirnatega denarja. Slabe posledice draginje so lahko rezultat denarne in-štacije in nereda v borznih tečajih. To je mogoče preprečiti potom stabilizacije valute, če se uvede zlata valuta, do katere se pride na različne načine v skladu z razmerami v dotičnl državi. Obenem pa je vzrok draginje tudi nezadostna produkcija. Poizkusi z represivno politiko glede cen imajo samo slabe posledice. Edino sredstvo proti temu zlu je napredek industrije In varčnosti. Slednjič bi kazalo vsem dr-ŽLvam čimpreje urediti v zraku viseče medsebojne finančen probleme in začeti s praktično politiko medsebojne pomoči. Odstraniti je treba tudi vse ovire v svobodni mednarodni trgovini. Konference so se udeležil? mnogi odlični finančniki in gospodarski strokovnjaki. Bivši italijanski minister Crespi je omenil važno okolnost, da se nekatere države ne morejo odločiti za stabilizacijo svoje valute zato, ker si niso na jasnem glede vojnih dolgov Po obširni debati je bila sprejeta resolucija, ki ima tole kratko vsebino: Mednarodna parlamentarna konferenca za trgovino, ki je bila sklicana, da izreče svoje mnenje o draginji, konstatira, da pritisk na cene s prisilnimi sredsrvi nima nikakega pozitivnega uspeha Kor.frenca opozarja vse države, naj v nobenem slučaju ne ovirajo industrije in svobodno mednarodne trgovine. Opozarja tudi na škodljive posledice denarne inflacije, ki lahko uniči glavne elemente vsakega gospodarskega napredka. Konferenca Izraža željo, da bi vse drŽave čimprej sanirale svoje finance in spravile v red obtok novčanic Države morajo čimprej spoznati, da je solidarnost nujno potrebna in da iz sedanjega položaja trenotno ni drugega izhoda, ra-zun sistem samopomoči v finančnih in ekonomskih zadevah. — Državna borza dela v Ljubljani. V času od 3. maja do 9. maja 1925 je bilo v Državni borzi dela razpisanih 106 službe, nih mest. 162 oseb je Iskalo dea, v 85 slu. čajih je borza posredovala z uspehom in 42 jih je odpotovalo. Od 1. januarja do 9. m.i-ja 1925. je bilo skupaj razpisanih 2223 pro. stih mest, 346 9oseb je iskalo dela, v 1473 slučajih je borza posredovala z uspehom In 1120 oseb je odpotovalo. — V času od 26. aprila do 2. maja 1925 je bilo v Državni borzi dela razpisanih 3 4 službenih mest. — 1Č3 oseb je iskalo dela. v 819 slučajih le borza posredovala t usnrhom In 23 jih je odpotovalo. Od 1. januarja do 2. maja leta 1925 je b?To FVipaj razplranih 2217 prostih mest, 3307 oseb je iskalo delo, v 1388 slu. čajih je borza posredovala z uspehom in 1078 oseb je odpotovalo. —g Revizija aera-nih ra2rntr. Minister za agrarno reformo dr. M. Simonovič zbira podatke za revizijo agrarnih razmer v naši državi. Revizija se začne v Vojvodini, kjer se bo v bodoče dodeljevala zemlja pod posroi^m. da jo hoče dotični sam obdelovati. Posebno pozornost posveta agrarne oblasti ko'pnizaciji v onih pokrajinah, ki so slabo naseljene. —g Porast ruskih vrednot v Parizu. Prejšnji teden so ru^ki Industrijalni pnpirii in državne obligaci'e v Parizu znatno poskočile. Povod je dala delna koncesija, Id jo je dobila ameriška družba »Lena Gold-fields« v Rusiji, deloma pa tudi povoljni potek francosko - ruskih pogajanj o priznanju carističnih dolgov . —g Železniški materijal za Jugoslavijo. V pristanišče na Sušak je prispel prejšnji teden španski tovorni parnik »Durango«, ki je pripe-ial 480 vagonov raz^ee:^ želez-r-iškega mnterra.la za našo državo na ra-in nemških reparacij. Največji del trga materiiala doh? zagrrbsko in beogradsko ravna tel is tvo. Cstalo se porabi za izmenjavo tračnic na r,\avnih prorah. —g Jugoslavija na mednarodni razsta. vi vodne sile in turistike v GrencMu. V Grenoblu bo od maja do oktobra razstava vodne sPe in turistike. Generalna direkcija poljedelskega ministrstva je sk^nila v sporazumu z ministrstvom trgovine, da se udeleži te razstave. Vsi juge slovenski predreetJ za to rakavo bodo predhodno razstavljeni v Beogradu. —S Zakon o r!ba-stvu. Direkcija pomorskega prometa v Splitu je izdelala načrt zakona o rihs~ctvu na Jadranu. Predvideno je 2,000.000 Din za pospcre\'anie te važne gospodarske panoge. Naši ribiči so sicer v zelo te:"kem emotnem pc!ožaju. V novem zakonu je več odredb, po katerih bi dobila Jr.eosiaviia moderno ribarstvo. Obenem bo določen večji kredit za zgrad-bo modemih ribnikov. —g Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. maja t. J. ponudbo za dobavo mehkih desk (pogoji 'ia vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije). — Direkcija državnega rudnika v Ljubili sprejema do 20. maja t. 1. ponudbe glede dobave vijakov z maticami, direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu pa do 59. maja t. 1. ponudbe glede dobave jamskih tračnic. — Vršile se bolj naslednje ofertalne licitacije: Dne 2. junija t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 55,000.000 škatljlc švedskih nžigalic. — Dne 5. Junija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave borovin desk. — Dne 6. junija L pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave flrneža. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Ilnstrovani pregled prlvrednlh \ kulturnih Institucija u Kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca. Po Minlstarstvu Trgovine ! Industrije povlašteno izdanje »Kluba Jugoslovenskih Pcmoraca« u Zagrebu zakasnilo je rešto sa izlaskom iz Štampe usljed ogromnog. i naknadno nagomilanog materiiala. Svirna interesentirr-3 i sudjelo-vačima u »Ilustrovanom Pregledu« dajemo stoga bez svake daljnje obavjesti do znanja, da rečeni elbum izlazi definitivno koncem mieseca jula ove godine, Sto molimo, da pt sudjelovači izvole uvažiti. Pozivamo ujedno ovim putem sva ona podu-zeča, koja bilo da nijesu poslala još teksta i klišeje (ill slike), bilo da žele kakovu na- knadnu promjenu, da to bezodvlačno najkasneje do 31. maja o. g. gučine, jer se kas-nije reklamacije neče uvažiti. —g Dobave. Direkcija državnega rudnika v Ljubljl sprejema do 22. maja t. L ponudbe glede dobave 100 komadov grabelj (sistem >.Ad!er<»). do 25. maja t. 1. pa glede dobave 300 kg vijakov za spojnice. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 25. maja t. 1. ponudbe glede doba. ve 1500 komadov hrastovih pragov. — Dne 10. junija t. L se bodo vršile naslednje ofer-talne licitacije: pri odelenju za mornarico v Zemunu gTede dobave 10.000 kg mila za pranje; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave mrežic za plinsko razsvetljavo: pri d'rekciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave papirnatih trakov, modre galiee rn salmiaka. — Predmetni oglasi so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Prodaja starega papirja se bo vršila dne 10. junija t L pri direkciji državnih železnic v Subotici. Predmetni oglas Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Tatuine psšfn Pri kontroli poštnih pošiljk, ki prihajajo z vlrki od severa, so na beograjski pošti že dalje časa opažali različne nered-nosti. Ze nekaj časa sem so jeli na nepojasnjen načrn zmanjkovati razni poštni zavoji, ki so bili odposlani na različn naslove v Srbiji. Zadnje tedne pa so se vršile tatvine iz poštnih ambu1ančn'h voz kar na debelo, tako da trpi poštna uprava naravnost velikansko materijelno škodo, obenem pa se je seveda tudi v ljudstvu jelo vzbujati staro nezaupanje v red in upravno poslovanje. Uvedena je bila zato še strožja kontrola, obenem pa se je odredilo vse mogoče, da se prde povzročiteljem nerednosti na sled. Stroga preiskava med poštnim ambulančnim osebjem je ostala negativna in se je nasprotno dokazalo, da to osobje posluje vzorno. Tako se je kmalu uvidelo, da se mora krivca iskati drugod. Tekom temeljitega poizvedovanja se je dognalo, da Izvršuje tatvine dobro organizirana tatinska družba. Sprva se je menilo, da izginjajo pošujke že na progi v Sloveniji. Varnostni organi so bili na to opozorjeni, natančno zasledovanje in stroga kontrola pa je kmalu pokazala drugače. Na sloven- skih progah ni zmanjkalo nikdar ničesar, zavoji pa so pričel! na skrivnosten način nakrat Izginjati naprej od Zagreba do Šiška In Vinkovcev. Ker so poštni vagoni strogo zavarovani in je notri vedno po več osobja, detektivi niso med njimi opazili nič sumljivega. Zato so prišli do prepričanja, da se tatovi očrvidno v posammh vlakih sfcr!va)o vedno v vagonu tik za poštnim vozom, odkoder se utihotap! jajo nato po platformi v stranišče poštnega voza in na dogovorjenih mestih mečejo skozT okence pakete svojim tovaršem, ki jih čakajo ob progi. Ta način kra'e je bil najbolj enestaven in najbolj verjeten. VsTed var-mestnih odredb pa so postali zadnje dni lopovi previdnejši, čakajo, da se razburjenje poleže in se nato spravijo morda zopet še prdneje na tatinski posel. Ker je na ta način zmanjkalo veliko poštnih zavojev, je verjetno, da Jih imajo tatovi spravljene po svojih azilih v raznih hrvatskih mestih m sedaj razpečavajo vsebno tamkaj in med ljudstvom na kmetih. Ker pa so na to možnost opozorjene vse varnostne oblasti po Hrvatski, je upati, da se nevarna sodrga kmalu kako ujame in pride v pest pravice. Soobodna Belgija" Is Bartonove knjige o svetovni vojni posnemamo zanimive podatke o tem, kako je izdajal belgijski patrijon in novinar E. van Dören za časa nemške okupacije s pomočjo krožka zvestih domačinov proti-nemški Ust, kako je zastrupljal življenje von Bisingu in drugim dozdevnim zmagovalcem nad junaško Belgijo. Te novine so bile zagoneten pojav. Izhajale so po potrebi hi nihče nI vedel, kje In kako se tiskajo. Imenovale so se »La lebre Belg'.-que«. List so tiskali pred nosom vem Ei-singa. vrhovnega poveljnika nemških okupacijskih čet v Belgiji, in od vsake izdaj«* so položili eno številko na njegov prag. — Pogum in neustrašen ost izdajateljev tega tajnega lista je bila znana po vsem svetu, in to je mnogo pripomoglo, da je Belgija zopet doliila svojo svobodo. Ta list se je norčeval iz stroge nemške cenzure in je počenjal, kar je hotel. Nemški generalni guverner Belgije je nekoč razglasil, da do. bi posebno nagrado In visoko odlikovanje tisti, kdor uniči ta prokleti list. Na glavo izdajatelja in urednika je bila razpisana bogata nagrada, ali glavni problem je bSL ugotoviti, kje se list tiska. Trume detektivov in vohunov je mobiliziral nemški štab, toda vse Je bilo zaman. »Svobodna Belgija* je izhajala kljub najstrožjim odredbam nemških okupacijskih oblasti. V trenotku, ko so se Nemci polastEli Belgre, je ta list avtomatično prenehal Izhajati. Lastništvo Je vedelo, da bi prišel Nemcem v roke in ni hotelo delati za tujce. Zato so morali Nemci sami izdajati informacijske organe, ki jih pa v Belgiji nihče ni čital. Kot nadomestilo so Imeli Belgi;ci svoj lastni list »Svobodno Belgijo«. V zgodovini novinarstva ne poznamo tako riskantnega podjetja Urednik:, korektorji, stavci in raznašalci so vedeli, da jih čaka gotova smrt, čim bi Nemci zavohali, kje se skrivajo. Ta neprestani strah, ta Damoklejev meč nad glavo jim Je nudil moralno oporo, da so požrtvovabio služili zatirani domovini. V prvi številki je uredništvo kot v zasmeh Nemcev napovedalo, da bo list *bulletin p itrijotične propagande in da ne bo podrejen nobeni cenzuri«. Ko je dobil vsemogočni von Bising izvod prve izdaje, je izdal povelje, da urednike in izdajatelje takoj aretirajo in privedo k njemu. Cela armada policistov je planila na noge, da izpolni njegovo povelje, al" ves trud je bil zaman, krivcev niso mogli najti. To jih je zelo jezilo, še bolj je grizla ta zagonetka samega generalguvernerja. čemn Je bila vsa njegova moč. ko pa niso mogli Izpolniti njegovega povelja? Sedel je ovenčan s slavo v palač', pa zadnji belgijski kmet mu je kazal osle, češ, saj nam ne moreš do živega. List so raznaša/11 po Belgiji In med vojno so ga čltali stotisoči. S posebno ironijo se je lotilo uredništvo poveljnika Bruslja. Uradniški prostori so bili pogreznjeni v nepredirno tajno. — Ker niso bili nikjer vami, so uredniki ve selo proglašal, da delajo v neki votlini, ki se vozi z avtomobilom. Nemci so se penili od jeze, ko so čltali to zafrkacijo. Naravno, da tudi čitatrljl niso vedeli, kje se list tiska in Izdaja. Sprijazniti so se morali s tem, da so ga od časa do časa čitali. in če so morali le predolgo čakati na naslednjo številko, so se bali. da so uredniki že obglavljeni. šele po končani vojni so prišle na dan podrobnost? o tej čudoviti publikacij!. Zdaj vemo, kako je to riskantno podjetje nastalo, kako je Ust G1 Kako kašliaš! In kako bripav si! Ako bi iinel čudovite „TORO" pisne karamele vedno pri sebi, ne bi tako trpel! Vsakemu bolniku se toplo priporočajo, ker so sestavljene iz 5 raznih zdravilnih zelišč. Za otroke jako priporočljivo. Dobijc se za tri dinarje pri vsakem trgovcu Poskusite 'ih! j46« Izhajal in kako so uredniki ušli barbar skim neprijateljem. Glava in vodja vsega je bil Evgen von Dören, skromen belgijski novinar, ki pa je iskreno ljubil svojo nesrečno domovino. On je bil glavni avtor »Svobodne Belgije. Imel je uredniški štab dobrih publicistov, med njimi sta bila tudi Victor Jourdain in M. van de Kercbeve. — »Svobodna Belgija« je izhajala večinoma v Bruslju ln v predmestju. Prva številka je obsegala znani pastirski list kardinala Meriera o patrijotizmu in vstrajnosti. — Nemški uradniki bi bili dali vse na svetu, če bi bili mogli potlačiti ta projrlas. aii on je šel po vseh kotičkih Belgije. Pripomcč. ki in sredstva, s katerimi so si morali t! patrijoti pomagati, so bili čudovto eno. etavnl. Ga. Dnrenova je osebno pomagala svojemu soprogu pri ekspediciji lista, — Vsak član senata in poslanske zbornice J j dobiva! rodno po en izvod vsake Izdaje. — Cele bale izvodov so pošiljali dominilcan-cem. jezuitom, redemptoristorn in drugim redovnikom, na katere so se mogli zana. sati. Cim je bil lin postavljen, so vse kopise takoj zažgali. Dopisovali so umetniki in pisatelji. — Posebna zanimivost -Svobodne Belgije«-bila karikatura nemškega cesarja v pel V ta namen si je nredništvo izposoc Napoleonovo sliko in jo izprementlo sa v toliko, da je nastal iz Napoleonovega ljemov obraz. Generalnega guvernerja js prijel krč, ko so mu prinesli detično št< -vilko. Podvojil je nagrado dotičnemu, . izsledi avtorja, ali vse je bilo zaman. N ga še pustila nepopisna jeza ob pogledu n cesarjevo karikaturo, ko je prine3el lis* ž drugo, nič manj zasoljeno sliko ka& : nemškega dostojanstvenika. Belgijci so se skrivaj smejali, Nemci pa grizli od jeze Kardinala Merciera so držali ves ( zaprtega v škofovi palači. Navzlic temu neprestano tolažil svoje rojake. Pozival ji je. naj se sicer uklonijo začasnim zmagrs valcem, vendar pa naj ostanejo zvesti s-jemu kralju. Mnogo njegovih pozivov priobčila »Svobodna Belgija«. Tako je ne. koč Mercier nagovoril ožjo drulho bel:? j skih patrijotov z besedami, ki jih je »S bodna Belgija* takoj natisnila z debe! : črkami. Mercier je dejal; »Bratje, no po. zivam vas k odporu proti sovražnim osvajalcem. Pač pa vam moram povei^ti, 1 smo ponosni na vaše junaštvo. Dan * dnem dobivam od prijateljev vseh narod, nostl dopise, ki Izražajo svoja sožalje ne. srečni Belgiji, ali jaz odgovarjam: Ne, ne Belgija ni nesrečna, ona je velika, juna! b in brezprimerna. Na zemljevidu je to sarr neznatna točka, ki bi Jo utegnil tu brez povečevalnega stekla prezreti, ali nes nI na sveta naroda, ki bi se ne divil Belgija- Kako vzvišena in krasna je n5 domovina! Če bi 30 mogli tujci viietl ko, kakršno jo vidimo ml, bi pač ved .-. da ni nobeneoi Belgijca, ki bi tarnal nad njeno usodo. Nisem še videl delavca brej dela, Žene brez kruha, matere v solzah al! vdove v žalni obleki. Nemškemu rezlny se bomo pokorili, z druge strani pa nobe-no belgijsko srce ne prizna tega nasilja. —* Imamo kralja, edinega kralja in bomc imeli enega kralja do velikega in slavna, ga dne, ko dobi Belgija zopet svojo zaslu. ženo svobodo.« oskar m. 50 ^^azpad carstva Roman zadnjega avstrijskega cesarja. »Za 10.000 frankov si upam vse. Zapustim Iahk-službo in se preselim v Zemun. S tem denarjem si lahko tam osnujem lepo trgovino.« Stražnikove besede so se zdele verjetne, sicer pa tudi Krofu ni preostala nobna izbira. Moral se je hitro odločiti, ak>o je hotel presenetiti svoje sovražnike. »Kdaj hočeva pričeti? Kam se najpreje napotiva?* »Z delom morava takoj pričeti. Vsaka ura zamude lahko povzroči pogubo. Jaz grem naprej, dobiva se v eni uri na cestnem vogalu.« Stražnik je pozdravil in »odšel. Takoj nato Je vstopil Toni, držeč v rokah taso, na kateri so bila mrzla jedila in steklenica vina. »Nekaj morava preje jesti, gospod grof, sicer ne bova vzdržala novih naporov.« Postavil je taso na mizo in serviral grofu. »Ali si se že najedel Toni?« je vprašal ter željno posegel po jedilih. Pri pogledu nanje se je pojavilo močno čustvo velikega gladu. »Ne, gospod grof, še ne. Stvari sem iztaknil po največjem trudu.« »Potem se vsedi in jej z mano!« Ker se je sluga ptcmisljal je pripomnil: »Jej. ker nimava izgubljati mnazo časa. V eni uri znova Diične borba.c Toni, ki je bil izstradan, se je vsedel in posegel po jedilih. »Sedaj bo gospod Colctti, kakor sem prepričan, "mel večji respekt pred nama. Enega izmed njegovih telesnih banditov ni več.« Grofa je nalahko stresla gnoza. »UBÜ sem sa,« e mrmral. Nato je v dušku izril kozarec vina. »Mo--alo je tako biti, tudi on bi nama ne prizanašal « »Ako bi ga ne bili, gosnod grof odstranili, bi jaz lanes ne bil več živ. Meni ie bilo men jen 0.« »Ti in Lora! Vaüno živlienje je bilo odvisno od njegovega. Ne kesam se, da sem mu zabil kij v 'obanjo.« Toni je zadovoljno prikimal, govoriti ni mogel, Ver je imel polna usta Wolkenstein si je izpraševal vest. »Nisem tega storil namenoma. Skrb in razbur-:enost mi nista pustila, da bi si stvar razmislil. Taloo se je zgodilo, da sem takoj udaril.« Toni je požrl zalogaj in ravnodušno pripomnil: »To je bilo edino, kar je bilo mogoče. Dobrodušnega prigovarjanja bi on ne poslušal.« Presenečeno ga je Wolkenstein pogledal. »Toni, ti presojaš stvar docela hladnokrvno. Toda prav gotovo se veselim, da je tvoja roka čista njegove krvi.« »Ako se bodo dogodki tako razvijali, pridem tudi jaz še na svojega m»^ža« je odvrnil Toni. »Tako oosebno strašno si stvari ne predstavljam, ako sem ubil neko dvonogo zver.« Med tem sta končala jed in se spreoblekla. Kmalu na to je prišla določena ura in oba s\a zopet zapustila hotel. Na določenem kraju sta našla straž-pjkv Jej -*a 'w Tojv voraš*! za ime »Mein Name ist: Milan Radoilovič!« je iz"avil stražnik, ponosen na s\roje znanje nemškega jezika, nato pa je nadaljeval v svojem rodnem jeziku: »Bil sem tam v oni ulici, gospod, hiša je zaklenjena .Mali hrušč in trušč okolice ni preplašil. Ljudje so na kaj takšnega navajeni. Mnenja sem. da bi skušali priti v hišo od zadaj z vrta.« Wolkenstein je opozarjal, da jima je svoje dni delal nepremagHve ovire visok z:d. Junaški Milan si je znal pomagati. »Zakaj pa imamo lestve?« je naivno vprašal in vodil svoja dva spremljevalca po ozkih ulicah ob savski rjbali, koder se je raztezal vrt okrog sumljive hiše. Radojlovič* je z veščim očesom premeril zidnn višino in poskušal odpreti vrata sosednih hiš. V eno izmed hiš je vstopil in prinesel iz nje lestev, \\\ jo je izposodil brez vednosti lastnika. S pomočjo te lestve so preplezali zid, dvignili lestvo, se spustili nizdol na vrt. Toni, ki je bil izredno podjeten in je poznat vso okolico, se je napotil naravnost proti hiši. V prvem nadstropju je zazrl razsvetljeno okno in se je hotel splaziti gori, da bi si ogledal stanovalce v sobi Naenkrat ie Jela svetloba pojemati in ob oknu se ie pojavila neka postava. Poteze so kazale na žensko. Wolkenstein je spoznal Loro. Butnil je z laktom Toniia. ki je s stražnikom nesel lestvo in Dokazal proti oknu. Molče sta moža prislonila lestev. Wolkenstein je splezal po lestvi. Toni mu je sledil. Lora se je ustrašila, ko se je pred oknom mahoma pojavila moška postava. V tem trenotku |e spoznala grofa. V strahu mu je migala, naj se umakne in kazaTa na odprta vrata sosedne sobe. Wolkenstein se ni dal zadrževati. Ko je zavzdihnil rnko. dLa bi razbil šipo, je Lora jadrno od- ri Ia. okno. Grof je skočil v sobo, Lora je prihitelo k njemu in ga objela. S sosedne sobe je prišei Colctti, držeč v roki revolver. Lora, ki je s svojim telesom krila Wolkensteina, ga je zavirala v strelu. Skušal je spremeniti pozicijo, da bi mo., Ki aluzijo v oosrsdovalns in socialne namena občinstva, vsaka beseda SO par. Najmanjši znesek Din 5 HLI OGLASI Zenltv«. dopisovanje ter oglasi s*f*3Qo triov« skegn zn^öa'a, vsaka beseda Din 1"—. NaJmanJSfznesek D"n 10 Pomočnico išče šivilja — Na* slov pove uprava «rSJov. Naroda*. 1493 Deklica za vse se išče k mali družini v Ljubljani. -=- Naslov po* ve uprava «Clovcnskegi Naroda*. 1472 Alehamk r, daljšo prakso, kateri ima lastno koncesijo ali isto lahko dobi — se po dogovoru takoj sprejme. — Pon:dbc pod «Mcha; nik/149S» na upravo na upravo «Slov. Naroda». — Taj* nost častna stvar._ Znanja želi gospod. 2-8 let star, loče* nec, z dobro službo ter nekaj premoženja. Pred* nost imajo vdove ali lo* čene zene. — Por. clbe s polnim naslovom in ako mogoče s sliko — pod «Krajsi čas/1477» — na upravo «Sl. Naroda». — Tajnost sigurno zajamče* na Za birmo I Masne knjižice, koristna darila! Najnižje cene! — L Bonač, Ljubljana, Se* lenburgova ulica 5. 1478 Bhmanska darila Radi opustitve trgovine prodajam zlatnino, srebr* nino, vsakovrstno jedil* po orodje — po zelo zni* ž-mih cenah. — Jos. Še* lovin*Čuden, Ljubljana, Mestni trg. 1471 Solas tn'nsko nravico lepega posestva tik Ljub* Ijane dobi tisti, ki pre» vzame starega, osamlje* nega invalida v popolno dosmrtno oskrbo. — Po* nudhe pod Dobrosrčnost 1475 na upravo »Sloven* skega Naroda» Snortne čepice in klobu!:e nvdim v vseh vrstah. Delo špccielno — cene solidne. — Iste pre* vzamem tudi v delo. V slučaju večjih naročil pri* dtm "udi na dom. - A. Zavodnik, izdelovatel' športnih ec-?c in klobu* kov v K-ani?'*, Najceneje se podplctajo raznovrstne nogavice — Pred Škofi jo l/I. 60 L Predtiskanfe ročnih del najmodernej* ših vzorcev po izvanred* no nizkih cenah. — Pred Škofijo 1/1. 61 L Pristni, naravni r?r>?movec z najboljšim sladkorjem vkuhan — v steklenicah in sodčkih — na drobno in veliko — nudi Lekar* na dr. G. Piccoli, L\uhs liana. 103/L Pri »Solncu« za vodo! K Widmayer. Perilo za gospe, gospode in otroke Vsa oprava za novorojenčke. Venčke za neveste in hirmanke — Edina zaloga ahtabov (peče) Kravate, nogavice, rokavice, oblekce za otro* ke itd. Tovarniška zalo* g-> vseh vrst pletenega blaga. Vsakovrstne jopi* ce in jumperji en gros — en detail? 83/L Postaja FeUbach. Štajersko. Sezija: maj - oktober. Sijajni zdravilni uspehi pri bronhialnih katarjih, ^ripf, naduhi, emfiz«mu, bolezni srča i. L d. 35- L Močne nrirodne csjl ikovok:s'e kopeli, inhatacij«, nove pnevmatske celične naprave, svetlobne kopeli itd. Cena za penzijo od 8 šilingov na dan napre). Pojasnila: zdravUftčna komisija GLeiCHSNoERQ. l«4 Cežko blago. Na željo bivših odjemalcev pošiljam zopet pristno barvane, z roko tkane kanafase, ceKre, inlet, rjuhe, Ilanolo, barhente, delane, robce itd* v Jugoslavijo. Vzorci zastonj in poštnine prosto. Carinske in poštne pristojbine plačam sam. JAROSLAV MAREK. - ročna tkalnica - v BISTREM pri Novem mestu ob Met. (Ceš. Slov. Rep ) - — —------------- J Moška zlata ura fn ročna Stflxarija nova. se ceno proda. Naslov pove uprava Slov. Naroda. i4>7 Teod. Korn, üubßana Pol?sr*sk9 rc-h it. 3. krovec, stavbni, galanteniito m okrasir kleoar instalacij »e''ovodov Uiprava streTovatlov. HriRli m JdoseTre naprave Izdelovanje posod fz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (Škatle 3245 za konserve. ! Najnovejša iznajdba! Brez kvartenja blao;a kemično Služenje in vsnk^vrstno barvanje oblek. ANTON ZQZ 56 L Ljubljana, Selenburgova ulica 6 1. nadstr. Gllnce-Vič 46 L.Mikus LjdMUdb, Sestai trg 15 ; ;orofa sts;o f'^d dežn kov tn solncni-küv ter sorehaisln^b palic Fipnvila je IzvT'ule}« 'o'r.o io saütfa« Rott podpornüii in PODPLATI vzdržr'o vssko vrerr«*. so prožni in bi^leničnl. .iOIOaOBOlOBOBOaOlOlOlOlOBO i«fc.»£T'!.to damske ure za birmo samo Din 300. — KTl!ieInasfe zapestnice Din 170. , Iv. Slavaih^g*, urar ===== IifnbSiana, Sv. Pcira cesta 44. !401 OBOeOBOaOBOIOBOBOBOBOlOOOBO Vsem S9 T ki hočejo piti r'o^ro kavo, priporo^mo na^o izvrstno pravo domačo kolinslso c korffo, U _ J ■ 71 sr? "rjj ^ mjm_PJWJL1 •2. GÖfCLmsin = SisEt« = preporuüa r.aicoJ.c tembure, lice. port ture i ostala ootrebSttna za sva glai-.•v*««^ bala kAg^^^^AA^ 9^ #^HB>^ Uazno za ^ B fil 6 ! u vseJi lekarnah in drogeniah. Sano- BBBBBBsSaBai^ f o rm Hurnm več 100 vagonov "i&3 Mm Obvezne ponudbe franko vagon in nakladalna postaja na: Janko Tavčar, industrijalec, Maribor. |«g ■ Damski in dekliški slamniki po znižanih cenah ravnokar došli! Oblike domske od Din 7" do Din 150. — Otroške od Din 50 do Din 70. Naki'eni od Din 100 naprej, dokler tra;a zaloga. 4täp" Oglejte si cene v izložbi. "W U6S MiNKfl H0RUAT. Liubliana. Stari trg št. 21 o! Brusilce za kose ..Swatyn* iz najboljšega brusilnega sredstva nudi za preprodajo FRAN SWATY tvornica umetnih brusnih in posnemalnih kamenov, Maribor, Jugoslavija. Mt>7 Smielooiski arhitekt ^ In mesto! stavbenik Rimska cesta 2 Jz^rSuJe načrte In proračune, prevzetna stavbna dela vseh vrst kakor tudi preso'cvanja in cenitve vsakovrstnih posestev pod solidnimi in "a'n^odiiejš^rn? poboji. Zidna opeka od lastne opekarne na Viču, priznana Vnt najboljša kakovost, in od sktedi^a, Opekarska cesta 18 po najnižji dnevni ceir*. Za 15 letno \mi\m naipopolneji STOEWER Šivalni stroji s pogrezljivirr tnnspoiteriem ferabeljc); z enostavnim prem*kom je pripravljen za štopanie, vezenje ali šivan;e LUD. BARAGA Selenbureova ul. 6, f. 116 T Trlefon št. 980. ßetka prilika! ca Din Usled preinačenja poduzeča. prodaju se strojev! koji su samo 6 mjesei bili u potrebi. 1 modemi motor na si«*ri Skofu\ Gjuhljana Mehanično umetno vezenje perila, zastorov, monogramof, oblek bluz itd. v ploščatem in ver žnem vbodu, madeira, richelie z belim in najrazličnejšim materiialom. — Entlanje. predfiskanje. MATEK, Ljublfana, i«. po'en heteta ,.S4>ufcef|". Najstarejša slovenska delavnica Ivan Sri cell, Dnoa'alca c. 19, se priporoča, izvršitev točna, cene zmerne. ?7(*»* _ Nalcenejše in največje sk'ad'Sfe dvokoles, motorjev, o- J /V " "iL*^ trošk h voz'ckov, šivalr>;h strojrv, raznovrstnih nado- jßJTtiK i^V^sA-r ^ mestnih delov, pnevmatike Posebni oddelek za popolno ^MS\\ $7 \ fe^iferažf \^ßf^4 popravo, emajtirane in pon klanje dvo oles, otroških vozič- T^^ttiijL i^Tpr^r kov, šivalnih stro-ev i.d. Prodaja na obroke. Ccmki franko. »TRIBUNA", F. B. L. tovarna Anko!« in otroiklh vozijo? §P Ljubljana, Karlovska cesta št. 4. 4$ L ChocoSat RUFF Bonbons 1408 Najboljši šivalni stroji Jpa-v so edino le ©sip Petelinu znamke Gritzner in Adler za rodbinsko in obrtno rabo g L l ubrana blizu Prešernovega spomenika Večlefna varascSfa - Pouk v vezeni a brezplačen saa aAa mAassfcäna a-š-a-m Dežni plašč 44 L - o s ki iz trpežne sng eska gumovine tkanine, fina dunajska konfekcija Din 270*—. damski Din 280*— saeclaliteta .Covertot* moški Din 910'—, damski Din 880'— razpošilja veletrgovina R. STERHECKI, Celje Št. 21. Ilustrovani cenik s čez 10G0 slikami se oošlie vsrkernu zastonj, vzorci od sukna, kamgarna in razne manufakturne robe oa samo 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom osebno kmovat dobi natura primerno povrnitev vožnje. Naročila čez Din 500*— poštnine pro to. — Trrevcl er§ros cene. pp»or- ah ze veste! p°*ort da se trgovina Marija Rogelj sedaj n aha i a na Bv* Petra cesti štev. 26 po'et*. Eotadvors&e nUcel PrporoČa svojo krasno spomladansko zalopo štofov, cajgov, k^ota. cefirja, oksforda, delena, kambr ka, sifona, bele in miave koteninc, plntna za rjuhe, dalje moško fn žensko perilo, svilene jumperje, krasne rute in ?erpe, kravate, nogavice, pavolo In drobnarije. — Povsod se favno govori, da se nrl ntent dobro ln nafee-ne?a dobi I — Kerlfs Rogelj. 128* HBIBOUSj BRSSKI BLOGOUI* specijalnl predmeti brez konkurence 43 L blago za gospode in dame! zajamčeno Iz čiste volne čvrste kvalitete in najmodernejših vzorcev razpošilja po iako nizkih tovarniških cenah več nego 40 let kot stiogo solidno svetovno znano tvorniško skladišče sukna siegel • imhof, brno, Palackeho ifida 12. Vzorci gratis in franko. Isto tudi privatno. . KRISTOFIČ - BUČAR, t*^*^*St **,!,! Priporoča krasne: BLUZE ravno doSle najnovejšega kroja. in druge OBLEKICE, PLAšcKE. Cene zmerne. Ista odkrijete z oporrebo ,0JA* ,0Jfl' krema za Hca Cold krema [« puder milo „OJA" Eau de Cologne 1* lak za nohte pasta za nohte L* pasta za zobe voda za zobe ,0JA ,oja PARFUMERUA ,0 J A* PARK Je TA J OST Dobi se Pepote in mladosti v vseh parfum er i Jah. "SS»** Dobsvitelj Nj. Vis. romunske kraljice, N? Vis. knegnje Lichtenstein. 94-L Živo perutnino kupuje stalno v vsaki množini in sicer i pohance, kure za peči« kure in purane ter plača po naj« boljših dnevnih cenah s E. VAJ D A, CAKOVEC, MEDJIMURJE, ieleff. 59,3,4. 161 T PRAVI HOLRNDSKI KAKAO | mr g r o o t e s "imi JE V PORABI NAlIZDRTNUŠl. N3J0K.USNEJŠI IN NAJCEHE1ŠU Poskus ?as premica! » ZßWßvejh ga povsod! ! SI S910D b LJUBLJANA Stari trg 21 ma vedno v zalogi najnovejše damske in d kliške slamnike in klobuke. — Žalni klobuki vedno v zalogi. Popravla se sprejemajo gal iFinasfiia darilfi zlatnino, srränslno in ure pn najnižjih :—: cenah pri staroznanS lurdkf :—: luan Somnitz LJUBLJANA Sv. Petra cesta št. 18 1432 ]Jrača JCoiländer (Subotica) preporučuju bogato skladište perja za jorsane i jas-tuke od najjeftinije do najfinije vrste. Najbolje poznata eksport lirma, potpunu garanciju pruža. — Brza i tačna posluea. 54 l Sanotorü är. K. S z e s o ^SS&uS Zdravljenje z utrjevanjem in učvrščevanjem, Najprijetnejše bivanje za rodbine. Otroci od 7. let naprej tudi brez spremstva. Nudi otrokom vso naslado obrežne kopeli, staršem popolno pomirjenje, f& T Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja 22 L s: premog s: iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja fn razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoskovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaSki premog, črni premog in brtkete Maflntf * Prome*n' zavod za premog d. d. PSäjlOU. « Ljubljani, Miklošičeva cesta 15 I. I Popolnoma varno naložite denar v i Ljubljansko posojilnico v Ljubljani. Mestni trg Stev. 6 ker ima že nad 11,000.000 Din jamstvene glavnice. Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje. Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovora. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje. le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroätvu. ■ Za lepe spomladanske dni gospe, ki se brigajo za svojo eleganco, zahtevalo samo 1468 Trgovci, ne opustite, da jih čimprej nabavite ter da zadovoljite svoje odjemalke. — Prodaja samo trgovcem: ZAGREB, JELAčIc, TRG 20/111. TELEFON 6—99. Telefon štev. 9. 23 L Telefon štev. 9 .Hi:.. 11 Iii Ig Zdravilišče Rogaška vatlna IIUItllllH?HI!llilllli:ilHllllllllHIIIIIII(IIIIIIIIIH]|li!in!IIIIIIIMIIIIIIIIItf Mllllll Najlepše in nafbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS Svetovnoznanl zdravilni vrelci: MTEMPEL"-f,STYRIA"-ffDONAT" Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic fn jeter. Sezona: ^^fePTCJrlBEg Cene zmerne. — V pred- in posezoni znaten popust — Koncertira vojaška godba. — Radio. — Največja udobnost Prometne zveze ugodne. Zahtevajte prospekte 1 = Zahtevajte prospekte f Ravnateljstvo zdravilišča Rogaška Slatina. 1064 1 RGOVSKA BANKA d. d., LJUBLJ PODRUŽNICE i Maribor, Kamnik, Slovenske Konjice, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Slovenjqradec. C v lastni stavbi) KAPITAL in REZERVE Din 19,000.000-- i3 l :-: Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje :-: Br zo javi i Trgovska Telefoni: 139, 146, 458 EKSPOZITURI s Logatec, Prevalje, i lastnina in tisk »Narodne tiskarne««