TORKOVA TRIBUNA O KULTURNIH PROBLEMIH SLOVENSKÌA Ш KRAJEVNA KUlTlìiA TOKRAT GLEDALIŠČE, GLASBA, LIKOVNA UMETNOST IN DELASKI ODER Prejšnji torek je celjska delavska univerza pripravila v svoji tribuni razgovor o kulturni problematiki. Nanj je povabila vodjo kulturne pa­ norame RTV Ljubljana Sandija Col- nika, rektorja ÀGRFiTV Filipa Kum- patoviča Kalana in domače - ali vsaj do nedavna domače — kulturnike Bruna Hartmana, nekdanjega u- pravnika SLO Celje, Slavka Belaka, zdajšnjega upravnika SLG Celje, Ju­ ra Kislingerja, upravnika Likovnega salona (in vmesnega upravnika SLG Celje), prof. Egona Kuneja, ravna­ telja glasbene šole. Toneta Zorka, predstavnika delavskega odra, Bori­ sa Strohsacka, predsednika sveta za kulturo in znanost ObS Celje in Damjana Brvarja, predsednika ob­ činskega odbora Zveze kulturno-pro- svetnih organizacij v Celju. V ospredju razprave je bila — kar moremo videti že glede udeležencev razgovora — gledališka problema­ tika. Na vprašanja Sandija čolnika sta odgovarjala sprva Bruno Hart­ man in Juro Kislinger, ki sta skuša­ la razložiti razvojno pot celjskega gledališča in iz nje utemeljevati tu­ di trenutno situacijo, ki se je poka­ zala v številnih odhodih dosedanjih gledališčnikov v druge hiše. Slavko Belak, zdajšnji upravnik SLG Celje, je v določenih točkah oporekal tr­ ditvam in je navedel v prilogo svo­ jega zagovora zapis, ki je vklesan nad stopniščnim obokom pod foyer- jem: Po živi, in skupni volji Celja­ nov ... (glej kliše!). Profesor Egon Kunej je potamal zaradi slabega obiska in majhnega zanimanja Celjanov za glasbene pri­ reditve, zaradi česar je letos tudi odpadel sicer stalni koncert abon- mp v Celju. Nekoliko na boljšem je sicer Likovni salon, moidartpraM za-- radi svoje mladostnosti, četudi še vedno nima toliko prostorov, koli­ kor bi jih potreboval. Dasi zdaj tu samo navajamo stič­ ne točke in bistvo načetih vprašanj, moramo ugotoviti, da se je vse za­ čenjalo z denarnimi'vprašanji, pre- lamljalo v premajhnem zanimanju občanov za kulturno življenje, vra­ čalo v morebitno odmaknjenost programov in se slednjič zlilo v ugo­ tovitev, da kulturna dejavnost ni sa­ mo problem kraja in njegovega ož­ jega zaledja, temveč da bi morali vrsto zadev, ki so jih odkrili v ra^ govoru, reševati v republiškem me­ rilu. ^ -Četudi je razgovor trajal dobri dve uri in so v njem načeli številna vprašanja, vendarle ni zadovoljil vseh, kajti mnogi bi želeli srečanje v širši sestavi, torej tudi z drugih področij kulturnega življenja. De­ lavska univerza obljublja, da bo v prihodnjih tednih pripravila še po­ dobne razgovore z drugimi kultur­ nimi institucijami in verjetno se bo teh udeležilo prav toliko poslu­ šalcev kakor tokrat. Prav zaradi številnega obiska si upamo ob zaključku zapisati do­ mnevo, da se Celjani živo zanimajo za kulturno življenje, vendarle bi morale posamezne kulturne institu­ cije — če si hočejo zagotoviti reden obisk in navezanost občinstva na svoje prireditve — zagotoviti tudi pristnejši pristop in kontakt z ob­ činstvom. Kulturni razgovor na tri­ buni DU je bil prvi tovrsten korak verjetno pa lahko pričakujemo prej ko slej še podobno srečevanje z ljudmi, saj kultura, najsi pokrajin­ ska, republiška ali krajevna, je ven­ darle namenjena ljudem in bi mo­ rala z njimi živeti, jih oplajati, nav­ duševati in voditi v življenju. ODMEVI Po končani tribuni smo naredili malo anketo med udeleženci, da bi ugotovili, kaj mislijo ne samo o raz­ govoru za mizo, marveč o celjskih kulturnih problemih sploh. Ti pro­ blemi, kot vemo, so namreč dokaj aktualni in pereči, po reformi mor­ da še bolj kot poprej. Vprašanje se je torej glasilo: — Kaj sodite o tribimi in o pro­ blemih celjske Oculture? Anton Konica, uslužbenec: — Tri­ buna ta ima pred dgrugim to pred­ nost, da nam, kar vemo že, ponov- îno daje "v • veadost. ' • • Ivan Močnik, uslužbenec: — Ob­ čutek imam, da imajo kulturni problemi v Celju preiveč POSLU­ ŠALCEV. (Ni se zmotil, kajti tribu­ na je bila zares solidno obiskana). Peter Hrast, uslužbenec: — Dobro je bilo, kar smo slišali, dobri pa bi bili tudi konkretni rezultati. Janez Ogrinc, uslužbenec: — S tri­ buno sem zadovoljen, moti me sa­ mo to, da o problemih preveč govo­ rimo, premalo pa jih rešujemo. Silva Vončina, uslužbenka: — Kul­ turni problemi me zanimajo, rada pa bi, da bi bilo čim manj težav pri njihovem reševanju. Marija Pangerl, uslužbenka: — Mislim, da je bil razgovor zelo ak­ tualen in potreben. M. S., dijakinja: — Tribuna mi je ugajala. Vidim, da je veliko pro­ blemov. Vladimir Makuc; Motio iz Makedonije. Barona jedkanica in akvaUntu (Ljubljana. 1962) V PRIHODNJIH DNEH BO KOMISIJA ZVEZNE SKUPŠČINE RAZPRAVLJALA O financiranju izobraževanja VSE KAŽE, DA JE BILA RAZPRAVA RAZMEROMA ZOŽENA v zadnjem mesecu so se v raz­ nem tisku pojavili sestavki o pred­ logu zakona za financiranje izobra­ ževanja in v vseh je bilo očitno, da je rok ža razpravo preveč kratek — bil je namreč določen do 7. januair- ja. Komisija Zvezne skupščine se je sicer 7. januarja sestala in začela obravnavati predloge, vendar se je hkrati odločila, da bo podaljšala rok za dostavo predlogov do 15. ja­ nuarja. Ta rok je torej tik pred na­ mi in zato smo se odločili, da po- zvemo, kako so v Celju in okolici obravnavali predlog zakona o iz­ obraževanju. Ob tem smo odkrili, da je o pred­ logu razpravljal Občinski odbor Zve­ ze sindikatov v Celju dne 18. decem­ bra lani na svojem razširjenem ple­ numu, četudi ne moremo trditi, da bi ta razprava zajela najširši krog, saj so bili navzoči samo nekateri predstavniki šolskih kolektivov, je vendarle zadovoljila do določene mere. Zaključki plenuma so nam­ reč: — da bi moral zakon vsebovati samo okvirne določbe, ki bi omogo­ čale republiškim dopolnila glede na specifičnost potreb in usmerjenosti vsega izxDbrazevanja; — da bi morali v prispevek za izobraževanje, ki bi naj temeljil na določenem odstotku bruto dohod­ kov, vključiti tudi dohodke kmetij­ skih pridelovalcev in raznih svobod­ nih poklicev; — limit prispevka naj ne določa zvezni zakon, temveč bi ga moral prepustiti republikam; — glede formiranja strokovnih skladov bi morala obstajati določe­ na prožnost, da bi mogli namreč prosto formirati sklade za določene stroke strokovnega izobraževanja, hkrati pa bi naj zakonsko do\^olje- vali prenašati sredstva iz strokov­ nih skladov v teritorialne, v kolikor ne bi bili izkoriščeni v strokovnem^ področju. Do uveljavljanja novega zakona o izobraževanju, ki bo mogel uve­ ljavljati svoja določila verjetno šele v letnih mesecih, pa priporoča ObS ZS, naj bi upoštevali priporočilo re­ publiškega sekretariata za kulturo in znanost, naj bi odvajali v sklade za izobraževanje vsaj do enega od­ stotka od bruto osebnih dohodkov. Mimo te razprave in predlogov, ki jih je posredoval ObS ZS Celje, ni­ smo mogli ugotoviti drugih razprav — vemo pa, da v nekaterih šolskih kolektivih o predlogu zakona sploh niso razpravljali. Ob tem domnevamo, da so se iz­ obraževalne institucije zakopale v določeno samozadovoljstvo, ki je posledica določenih korektur v viši­ ni sredstev, s katerimi razpolagajo, in jim ni več dosti mar, kaj bo kdo sklenil o nadaljnji usodi izobraže­ vanja in njegovem financiranju. Vsekakor smo prepričani, da SQ šfei kje o tem razpravljali in tudi po­ sredovali svoje predloge in pripom­ be k osnutku novega zakona, a mi tega nismo mogli ugotoviti. Zato bo­ mo še iskali podatke o teh razpra­ vah, saj ne moremo verjeti, da bi bilo zanimanje prizadetih o tem živ­ ljenjsko pomembnem odločanju ta­ ko majhno. OŽIVLJANJE GLASBE V prihodnjih dneh bo v Celju občni zbor društva glasbenih pe­ dagogov, ki bo nedvomno načel vrsto pomembnih vprašanj in bo­ mo o njem še poročali. Prihodnji petek, 21. januarja, pa bo v glasbeni šoli koncert učencev iz zunanjih in domače glasbene šole. Isti večer, ob 20. uri bo v Narodnem domu kon­ cert solistov iz Ljubljane, ki bo nedvomno pripravil obilo zado­ voljstva vsem glasbenim slado­ kuscem. Domovi v težavah Na seji občinskega sveta kultur­ nih organizacij v Slovenskih Konji­ cah so obširno razpravljah o objek­ tih, ki jih -uporabljajo Svobode in prosvetna društva-za svoje redno delovanje. Večje prostore imajo si­ cer le v Slovenskih Konjicah, Zre- čah, Vitanju in v Ločah, medtem ko v ostalih krajih društva gostuje­ jo na šolah in v drugih podobnih orostorih. . Eno osnovnih vprašanj kulturnih domov je njihovo redno vzdrževa­ nje, ki je povezano s precejšnjimi finančnimi sredstvi za različne iz­ datke od zavarovanja stavb do mno­ gih popravil. Društva za to lastnih sredstev običajno nimajo ali pa v zelo skromnem obsegu. Zato se se­ veda dogaja, da tudi del denarja, ki ga prejmejo v obliki dotacije, uporabijo za kritje stroškov, ki k sami dejavnosti zelo malo prispe­ vajo. S temi sredstvi še daleč ni mogbče opraviti vseh vzdrževalnih del, zlasti večjih, kar povzroča, da je večina stavb v dokaj slabem stanju. Tako bi na konjiškem kul­ turnem domu morali nujno obnovi­ ti streho in izvesti nekatera druga popravila, v Ločah je velik problem notranja oprema in ureditev dyo- rane, ki so jo pred kakimi 15 leti adaptirali iz nekdanje trgovine. Gle­ de vzdrževanja so se še najbolj po­ hvalno izrgiziii o Vitanju, kjer za to skrbi krajevna skupnost z vsemi gospodarskimi organizacijami. Zato so na seji upravičeno pred­ lagali, da bo potrebno za te objekte v prihodnje zagotoviti sredstva in njihove vire za samo vzdrževanje stavb, glede upravljanja pa, da bi to morali prepustiti uporabnikom prostorovr^Na predlog podpredsed­ nika občinske skupščine tovariša Jančiča so sklenili, da bodo v krat­ kem to področje podrobneje ana­ lizirali in skušali najti v posebnem razgovoru ustrezne rešitve. Na seji so razpravljali tudi o nekaterih organizacijskih zadevah občinskega vodstva in posameznih društev. Ugotovili so precejšnjo ak­ tivnost zlasti v nekaterih manjših krajih kot npr. pri Jerneju in še nekaterih drugih. Istočasno so za novega predsednika občinskega sveta izvolili Konrada Sodina, pro­ svetnega delavca iz Stranic, ki v tem kraju že dolga leta uspešno vo­ di kultumo-prosvetno delo. 20 LET gledališča v Virovitici Mestno gledališče iz Virovitice, ki s celjskim Delavskim odrom sode­ luje že nekaj let, je lani praznovalo dvajsetletnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti je povabilo v goste tudi Delavski oder in tako nadalje­ valo izmenjavo predstav in obiskov v obeh mestih. Kasneje so v čast dvajsetletnemu jubileju izdali tudi publikacijo, v kateri so opisali rast in delo tega prizadevnega gledališ­ kega kolektiva. Kulturno življenje v Virovitici, ki se je močneje razživelo v drugi po­ lovici preteklega stoletja, je z zgra­ ditvijo HrvatsJcega doma leta 1929 dobilo svojo streho in z njo še večji razmah. • Druga svetovna vojna je amatersko delo sicer nekoliko ohro­ mila, zato pa je leta 1944 zaživelo z novo silo. že jeseni 1945. leta, ko se je v bilogorskih vinogradih raz- legla svobodna pesem, so na deskah virovitiškega doma kulture prvič izvedli uvežban program. Leta 1948 je po treh letih trdega dela gledališka skupina doma kul­ ture doživela svoj veliki dan — do­ bila je svojo prvo dotacijo in se­ danji naslov. Odtlej se je mestno gledališče iz Virovitice nezadržno razvijalo. Iz sezone v sezono moč­ nejši so bili, dobili so več priznanj in pohval, pripravili po devet pre­ mier letno in vzgojili celo vrsto igralcev in prizadevnih amaterskih delavcev. Mestnemu gledališču iz Virovitice želimo še veliko delovnih uspehov in jim k jubileju še enkrat toplo čestitamo! S polic Študijske knjižnice Vasiljević K. Đ.: Teorija i analiza bilansa. 4. dop. i prcr. izd. Beograd 1965. S. 27173. Bögli A. W. H.: Der Höhlenlehm. Como 1961. S. 26924. Preobraženskij N. F.: Kabardinsk'ij fol'klor. Ljubljana 1939. S. 26926. Mills C. W.: Sociološka imaginacija. Beo­ grad. 1964. S. 26132/3. StanojCiić I.: Predmet opšte sociologije. Beograd 1964. S. 26132'4. Vukmirica V.: Razvitak i saradnja zemalja SEV. Beograd 1965. S. 25977/11. Speicher G;; Naše drugo ja. Zagreb. S. 18762/16. Filozofijski rječnik. Zagreb 1965. S. 14113/ /12а. Leksikon vanjske trgovine. Zagreb 1965. C 14, Bandini F.: Posljednih 95 sati Benita Mus- solinija. Zagreb 1965. S. 27276. Roy J.: Bitka za Dijen Bijen Fu. Zagreb 1965. S. 27275. Habe H.: Smrt v Teksasu. Maribor 1965. 5. 23753/16-17. Pater W.: Renesansa. Beograd 1965. S. 25007/24. Ribar I.: Iz moje političke suradnje (:1901- 1963:). Zagreb 1965. S. 27256. Pinatel J.: Kriminologija. Sarajevo 1964. S. Pešić М.: Priručnik za gvožđe i čelik. Beo­ grad 1965. S. 27270. Barbieri F.: Raport sa Crvejiog trga. Zag­ reb 1964. S. 27271. Gladkov К.: Atomska energija. Ljublfana 1965. S. S. 27273. Božonć J.: Prva proleterska. Beograd 1964. S. 1 11608/61. .Druga proleterska. I-IIL Beograd 1965. S. 11608/64, 65, 66. Šapošnikov В. M.: Mozak vojske. Beograd 1964.^ S. 13306/14. Zbirka članaka iz vojne psihologije. Beo­ grad 1965. I. S. 13335/43. Babović G.: Orolik. Beograd 1963. S. 23275/ /76. 232?5/78"'^ Л.:,Kosovo, - Pe<žg{^ 1965. S. IzobraŽevanje kmetijskih proizvajalcev v konjiški občini so kmetje po ukinitvi kmetijskih šol 1957Гleta ne­ godovali, ker so se le s težavo se­ znanjali s sodobnejšimi načini pro­ izvodnje, spoznavanji strojev in po­ dobnim. Zato je vodstvo kmetijske zadruge v Slovenskih Konjicah v zimskem času organiziralo po več­ jih krajih ciklus predavanj o živi­ noreji, poljedelstvu, zavarovalni in kmetijski politiki, o strojništvu in drugih stvareh, ki so bistvenega po­ mena za kmečki živelj. _ Med prebivalci je za predavanja velik interes, zato se je vodstvo za­ druge odločilo, da bo poleg preda­ vanj v špitaUču, Tepanju, Draži va­ si, Zrečah, Vitanju in Stranicah or­ ganiziralo še predavanja v drugih krajih, kjer bo dovolj poslušalcev. Prebivalstvo je nad predavanji predvsem navdušeno zaradi tega, ker predavatelji zajemajo v preda­ vanju konkretne primere iz dolo­ čenih krajev ter skupno s poslu­ šalci rešujejo določene nejasnosti in probleme. SPET DEZINFORMACIJA V »LEPEM MESTU« Glasilo Olepševalnega in turi­ stičnega društva Celje — LEPO MESTO — je v 3. številki V. let­ nika od 28. 12. 1965 na 17. strani objavilo pod šifro »Dr. P.« (si­ cer prav prijetno informacijo »Muzejska zbirka Laško«, vendar spet s tisto NERESNICO, mimo katere podpisani ne morem,mol­ če. Takole se glasi: »Muzejska zbirka v Laškem hrani tudi oljnate slike Jožefa Bilgerja, začetnika hmeljarstva v Savinjski dolini, in njegov grb iz 1. 1864.« (Podčrtal: Jaka Slo- kan!) Za zdaj samo toliko: 1. Zbirka hrani le reprodukci­ jo (ban'no) portreta v olju dom­ nevnega Jožefa Bilgerja in ne oljnatih sliki 2. Jožef Bilger ni začetnik hme­ ljarstva v Savinjski dolini! Isto glasilo objavlja v isti šte­ vilki na 9. strani tudi članek »Dva zbornika — dve podobi iz iste regije« pod šifro G. G. V njem avtor napoveduje CELJ­ SKI ZBORNIK 1965, v katerem bo objavljeno med drugim tudi moje kratko BERILO O HME­ LJU. V tem izvlečku obveščam bral­ ce o vsem kar je dosedaj pre­ verjenega o Jožefu Bilgerju in miniaturni barvni reprodukciji nekega portreta, s katerim v MU­ ZEJSKI ZBIRKI v Laškem že desetletja zavajajo obiskovalce v zmoto. Prav zavoljo tega moram že zdaj opozoriti na gornjo dezin­ formacijo, ki jo na nesrečo po­ navljamo že več kot pol stoletja. Hkrati pa napovedujem ttove iz­ sledke glede na preteklo pačenje slovenske gospodarske zgodovine in znotraj nje — hmeljarstva. še za konec! Kar zadeva »Mno­ go hrupa za nič« v isti številki LEPEG AMESTA, zagotavljam še »nekoliko prahu za nekaj«! Jaka Slokan