Stev. 171
V Trsta, v torek 24. iunUa »19
letnik xliv
Leluja vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, »jutraj. — Uredn«vo: ulkt ST^an«** Asiškega štev. 20, L nadstropje. - Dopisi mi te pošljejo ured-— NpfrJKiktTjna pisma »e ne sprejtenajo, rokopisi se ne vračajo. — fedajjtdj In odgovorni urednik Ste itn Godina. — Lastnik koosorcij lista fcd.ooett — Tisk tiskarne Edlaost — Naročnina znala na mesec L 3 —, pol «et* L 18 — in ceio leto L 35 —. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
INOST
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v Hrokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po tO stot beseda, najmanj pa L 1'—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul sv. Francka As 20L
da
Re
60 m:
ja;
prel usta J:
EŠč* vatr priS. pog< sv
Jadransko vprašanje.
za rešitev Jadranske«!
vprašanja.
Poid t^ir^iasJovoni rporočajo romanskemu #Se-co*u>^f7Pariza z datumom 20. t m.:
^Poizvedoval sem z vso vnemo v raznih francoskih krogih, kar je trajalo nad dva tedna, in to poizvedovanja mi je omogočilo, da sem napisal točno igodovino oficijelnih pogajanj za rešitev ja-dran-kiga vprašanj in posebej še pogajanj, ki so se v <Ha o takoimenovanem »Tardieujevem na-Crtu«. Objavo te zgodovine )e naprej zakesnila oenz ra, ki !e ni smatrala za koristonosno, potem pa t.: d i neki nesporazum, ki se je pojasnil serfaj.
V	resnici so pogajanja, ki se imenujejo zadnja, edina pogajanja, ki so se uradno vršila glede Jadran- med Italijo Ln zavezniki, odkar je odprta Itoaiert ica v Parazu Tekom ede prve dobe konfore nvJ. in sicer od 15. januarja pa do 26. tnamika, sl " :tn!- ansko odposlanstvo napram jugoslovanski ^ j mu niči omejevalo na to, da je molče čakalo zs z .opom londonske pogodbe. Zato tudi zastopnik: : ;znili držav, katerim se je vse prepogostima priznajmo to po pravici — očMalo, da <se ne Z3 : najo za italijanska vprašanja, niso nikdar : Vil: reševati težavnega jadraits&ega vprašanja
N i i ov noložai je bil v resa:ci težaven. Vedeli so, J a \ViIson ne priznava londonske pogodbe in ;-j'di ni naklor en italijansikim zahtevam glede e: se več: bili so prepričani, da bi se Amerika, Francoska :n Angleška izvršili londonsko „.'m, odstranila s konference, m da bi vsa-»r. poizkus pospeševanja prizadevanj za zdru-Reke z Italijo edino te še bolj ogrožal Wii-t. 7.;A > so se tako doflgt^icsa sem z italija^iski-zastoipneki vred nahajali v neodločnosti in boli zaradi nedejavnosti, za katero so upali, da jih. boli ko kaj drugega, reši kak srečen zaplet dogodkov. To ne posnema, da bi biLi >kaz*li ali rajno gofHi željo, da ne bi se upoštevala londonska pogodba. Ciemenceau in Uyd George sta izjav-Hala vedno, kedar sta bila vprašana, da sta priprt / na -držati in izpolniti svoje obveze, dasirav-no si s:a prikrivala težave, katera bi nestala iz m a z VVilsonom, kar z druge strani tudi ni > -priJcrito Sonninu in Orlandu. no pa je, kako različno je bilo njihovo sta-napram londonski pogodbi in napram zahte-ki se ne nahajajo v njej, kajti če bi bilo i do preloma z VVIlsonom zaradi londonske Ibe, bi ne bila mogla opravičiti napram .„„/n narodom in vsemu isvetu, poudarjajoč dolžnost, tda se morajo izpolnjevati oogodoe; aočim ft>! p i tedaj, če bi prišlo do .preloma zaradi zahtev, ■ki ji i ni v pogodbi, ne bilo nobenega razloga za neoporečno opravićbo.
V	's-in mučnem položa ji je iila potemtakem sa-:*>o en;« srednja pet. kompromis med londonsko pogodbo in dodatnimi, italijanskimi zahtevami, toda to pot je mogla odpreti ačfno le izreoaa izjava Italije, da se je pripravljena odreči delu onega, kar \i je nakazovala pogodba, da bi dobHa ono, česr ji pogodba ne nakazuje. Edino v tem sinčki bi biii mogli zavezniki posredovati v prilog tialiji- V vseh drugih slučaflU so se mogli oiueje-vati edino le na postranska posredovanja, ne po na bistvo vprašanja, kakor so dosegli uri Wi!somi, da je za dt-set dni odložil objavo svoje poslanice.
Vidi se dobro, da prdiaiam do tega zaključka, ne •>Iedeč niti abstraktnega dokazovanja, temveč sledeč političnim dogodkom med 29. aprila m 26. mal-nika, dogodkom, katerih objavo si pridržujem z<a poznejši čas. Za sedaj zadostuje, če .povem, da je 29. ma.nika Tardieu pričel svoj spravni poizkus v treh razgovorih <z enim italijanskih zastopnikov, Cresp'jem, razgovorih, katerim sta prisostvovala tudi dva francoska ministra, Loucher ra C<emen-ceau. Prvi teh razgovorov, ob treh popoldne, je b:l posvečen takorekoč naekočnim pripravam, v drugem, ob šestih, se je ugotovilo s-ia-Hsče, ki so le iotiei zavzemali Amerikanci napram londonski pogodbi :n dodatnim italijanskim zahtevam. V tre-:je:u razgovoru, ob desetih zvečer, je Tardieu podu! svoj proshili načrt.
Zanimiva je natančna ugotovitev, kako je bilo mišljenje Amerikancev 27. majmka, da se to mi-nje potem vzporedi z mirenjem istih Ameri-:tv 7. junHa Amerikanci so bili 27. maimkia pripravljeni sprejeti one klavzule londonske pogodbe, ki priznavajo Italiji Trentin, Goriško in Gradišćansko, toda omejevave italijanske zahteve v Istri ido vzhodno Učke, ♦ Dalmaciji pa na Zader ln Šibenik, izključujoč otok Pag izmed otokov, ki traj bi pripadli Italiji
Glede kUvziri o diplomatskem zastopstvu osrednje Acbanije Amerikanci še niso zavzeli svojega stališča.
Kar se t;če italijanskih zahtev, ki lii-so vsebovane • londonski pogodbi se je »zgodilo, da so bili Ainc*kasici pripravljeni sprejeti one, ki so se na-naš. ^ na popravo meje vzhodno Tobiacha fn pri Trbiž a, zdelo se je pa, da »so nasprotno za zavrnitev poprave meje v Bistrici (Bohinjski me»da^ ker očividno poročevalec navaja kraje od severa proti fušu. Italijani so potemtakem zahtevah tudi Bohinj) poprave pri Logatcu in Cirkventci, ipoprave v Bosni ter pripojitev jeseniškega trikota Nemški Avstriji, za katero se poteguje Italija.
Ni ireba pripominjati, da so Amerikanci odrekali Reko Italiji, dočim pa niso bili nasprotni misli balkanskega pokroviteljstva v Albaniji.
Na podlagi teh ugotovitev je Tar-die« sestavil in toredložrl Crespiju na zadmjem sestanku 27. maj-nika svoj načrt, ki se je točno glasil tako-le:
PODLISTEK
Čemu ? ™
Ivo Vojnović. — Prevedel M. C—C.
Ivan Orlović, naslonjen na okno, je poslu-šal ta pozdrav nepoznanega mu mesta, dihal iz polnih pljuč svežost zimskega dne in mislil na sinočni nepozabni večer. K&ka slast je to, da oduševiš ljudstva tega mesta vseh mest, ako okušaš vzklikanje potomcev tistih, ki so kronali pesnike na Kapitolui Neko nebrzdano veselje je igralo v vsaki žili mladega umetnika; — čutil se je lahkega, objestnega — objel bi bil prvega tujca, ki ga bi srečal, ali pa bi se povspel na kako drvo ter napolnil zrak s smehom in vzklikanjem.
V tem, ko je on v triumfalni lepoti rimskega vzduha užival svojo slavo, je nekdo potrkal na vrata. Ivan se je zasukal in zaklical: Na-prej!
Vstopila je stara služkinja.
1.	Ustvaritev neodvisne reške države pod; pokroviteljstvom Zveze narodov, z naslednjimi mejami: zapadno od Voloskega: do iseverotzapadno St Potr a na Krasu, kakoc so zahtevali Amerikanci; na sevem od St. Petra do Snežnika, na vzhodu črto, kakor so jo zahtevali Italijani in otok Krk Država bi imela vlado petih čianov, od katerih bi bffla dva Italijana, en Rečan, en Jug osi o v a« in en član, ki bi ga imenovala Zveza narodov. Reki bi se morala zagotoviti občinska samouprava po šta-tutu Marije Terezije, reška luka svobodna, tprebi-vaici nove države neobvezani za vojaško službo. V petnajstih letih bi se moralo vršiti ljudsko glasovanje od občine do občine.
2.	Zader hi š'benik morata biti italijanska. Ostala Dalmaciia se prisoja Jugoslaviji in se nevtralizira.
3.	Vse otoke dobi Italija izvzemsi otok Pag.
4.	ItaJija dobi mandat v Albaniji, kjer se zgraaii železnica z italijanskim ka<pitalom z izmeri 40%, jugoslovanskim v izmeri 40% in mešanim v izmeri 20%.
5 Na Trbižu in v Bistrici se popravijo meje, kakor zahteva Italija.
6.	Pri razdeljevanju avstrijskega trgovinskega brodovja se je ravnati pa načinu, predloženem po Ita1iji.<i
7.	Jeseniški tr?kot se priklopi iNemškl Avstriji.
Tak je torej popolnoma natančno Tardieujev načrt. Njegove klavzule ali njihove -posledice bi bile podvrste tujemu gospodstvu 285.000 Hrvatov v Dalmaciji, 75.000 Slovanov v reški državi, 70.000 Slovanov na »strškem otočju, 25.000 Slovanov na PoreščinL, dočim bi pa bilo 80 000 Slovanov na Ceiovščini odvisnih od ljudskega glasovanja; vsega skupai torej 525.000 Slovanov.
26. majuika se je načrt predložil Lloyd Oeor«u. Clemenceanin in \Vilsonu. Prva dva sta ga sprejela v celoti; Wi!son pa ga je sprejel iz nekaterimi priržki zelo postranskega pomena. Vsi trije so pooblastili Tardieuja, da ga predloži udeleženim strankam, pod pogojem, da Italija predhodno izjavi, ida ga sprejema. Tardieujev predlog se je izročil že 28. majnika. Jugoslovani so 29. ma-jnika izjavili, da bi ne zavrnili rešitve kolikor se tiče Rrke, dasiravno ta rešitev ne odgovarja njihovim željam, odbili pa- so v celoti ostali de4 .predloga. Orlando je izjavil, da je rpripravljen sprejeti ■predlog, s pridržkom, da se Se nekoliko popravi Tedaj ie nastopil MVilson.
Dejstvo, da >e predsednik ZedinjeHih držav pričel razpravljati z Jugoslovani, je napotilo morda 'voga, da je mislil, da so Jugoslovani podali kak nrotlpredlog m da se VVilson ni zavezal napram TardieujiL Resnica pa je, da ie Tardieu vedno smatral Wilsona ea zavezanega, da poskrbi za sprejem predloga s strani Jugoslovanov. Tako pa se je zgodilo, da se je Wilson, namesto da bi bH, kakor je obljubil, izvajal potrebni pritisk Jugoslovane. dal prepričati <po Jugo slov atfrib, da na! b: se zopet pričela pogajanja z Itaiijaffii. Toda Orla ndo je VVilsonu, ki mu je predloži! načrt, odgovoril, sklicujoč se na že podane rziave, da le Tardieujev predlog za Italijo skrarjna meja popustljivosti. Kitko je bilo mogoče sprejeti Wiisonov predlog, ki je posesal daleč preko te meje?«
Mirovna konferenca.
CELOVŠKO VPRAŠANJE PRED SVETOM ČETVORICE.
PARIZ, 22. Svet Setvorice se je sešel, da sklene sSede rešitve celovške kotline — rešitve kakor jo je predložila posebna komisija in so ie odobrili ministri za vnanje stvari. Poprej namerovano rešitev — vsled katere bi morali Jugoslovani in Av strijci izprazniti kotlino — so «lflvarji vlad opustili ter so se dogovorili za idejo okupacije po pasovih, jugoslovanskega i« avstrijskega »pasa, kakor ju je določa svet četvorice.
Nevtralna zona ▼ Hrohi?
PARIZ, 22. rChicago Tribune« pi5e, da pride bržkone do sporazuma med Kalijo in Avstrijo glede ©auerievega predloga o ustanovitvi nevtralne zone na nemškemu Tirolu.
Priprave v VersaHlesu za podpis mirov ue pogodbe.
PARIZ. 21 Priprave za konferenco, na kateri so podpiše mirovna pogodba, so dovršene. V <sredi velike dvorane ie postavljena velika miza, okoli katere po sedejo pooblaščenci; poleg predsednika Clemenceauja bo stala mada miza, na katero bodo položene diplomatske listine, ki jih podpišejo vsi zastopniki vlastiti bodo iklicani po abecednem redu držav. Tej »zgodovinski seji bo prisostvovalo 400 povabljencev. Minister za vnanje stvari, Pi-chon, je odredil, ida mora biti vse pripravljeno za torek, dasi se sodi, da se oeriinonija ne bo mogla vršiti pred koncem tedna — najhitreje v četrtek. Diplomatski odnošaji se ne vzpostavijo neposredno po podažsu pogodbe, ampak šele po njega ratifikaciji. Dovolitev za biva-nje nemških državljanov v Fraociji se zakasni istotako
Nota enteate NemčijL -
PARIZ. 32. Načelniki vlad so včeraj razpravljali o odgovoru, ki ga bo dati na nemško noto, izročeno v petek, in ki naglaša razlike med spomenico rn popravljenim izvodom pogodbe od 7. mamika, izročenim nemški delegaciji. Te razlike se tičejo med drugkn: 1. gospodarskih pravic Nemčije po nje pripustitvi k Zvezi narodov; 2. državnih dolgov AIzacije-Lorene, ki da jih je glasom spomenice Francija povišala na nje račun; 3 sestave
Kaj je? — je vprai&l Ivan z okna, ozlovo-ljen vsled nepričakovanega prikaza.
Oprostite, signore — je odgovorila služkinja v zvočni romanščini rimske izgovorjave — nekdo vas išče. — In brezzoba usta so se razširila t poreden nasmeh.
Mene?---Menda moj cicerone?
Ne, signorino; neka gospa želi govoriti z vami.
Gospa?., je rekel mladenič začudeno in se maknil proti starka, ki je mežala kakor maček na solncu... Vi se varate...
Vprašala me je po nekem vijolinistu.... in to ste vi! — na to mu je, približavši se, Šepnila z vnemo: Come k bellal — oh, ma bellaf...
Ivan ni videl porednega posmeha služkinje. Zamišljen je gledal v zaprta vrata
Naj vstopi! — je šepnil Orlović in stara je izginila.
Za hip so se odprla vrata in v sobo je vstopila — Bianca Rivelli. V temnem suknu angleškega kroja, z malo toqueu na glavi, se je zdela manja in nežneja. Na prsih ji je bil zaboden m al šopek vijolic. Nekaj drznega je prodiralo iz tega temnega« skoro strogega prikaza*
komisije, ki naj zagotovi plebiscit v Gornji ziji; 4. memelskih utrdeb; 5. trdnjave Helgoland. Pentietz, ki je pridodoUen ministrstvu za vnanje stvari, je Izročit polkovniku Hetiryju, da io odpošlje baronu Lorenerju, noto, ki ®e nanaša na razlike, ugotovljene v Weimarju med besedilom mirovne pogodbe, rdeče popravljenim in tiskano spomenico.
Orlandu se dovo«, da prisMtvoie pri podpisu mirovne pogodbe?
PARIZ, 22. »Chicago Tribune« smatra, da- uživa Orlando na konferenci zaupanje, pa da bo lahko prisostvoval mirovnemu podpisu, tudi oe bi dotlej ne bf! imenovan njegov naslednik. Po dogovoru med zavezniki eadostujejo za veljavo pogc-dbe trije podpisi velevlasti.
NARODNA SKUPŠČINA ZA PODPfS MIROVNE POGODBE.
BASEL. 22. Iz Weimurja: Narodna skupščina je
Bauer je izjavil, da poda .vlada .pobiastila iza podpis s sledečo formulo: Vlada nemške republike je pripravljena za podpis mirovne pogodbe, ne ,-a bi prlpoznavala, da je bil nemški narod .provzroČitelj vojne in ne da bi prl;)oznala obveze, izhajajoče iz členov 227. do 230 — Izreklo se je vladi zaupanje iz 236 glasovi proti 89. 68 zastopnikov ni glasovalo.
BASEL, 22. Iz Weimarja javljajo oficijelno: Predis-ednik ministrskega sveta Bauer ie izjavil v dana&nji seji narodne sskupščine, da se je vteida odločila za avtorizaciio podpisa mirovne i?ogod-be, toda 5 pridržkom* da cdobri to narodna skupščina.
kapitalizmu v ime londonske pogodbe in poziva italijanske socijaliste, da naj započno v Italiji agitacijo za pravice Jugoslavije.
Jugoslovanski načrt za uničenje reškega prometa.
REKA, 21. (Torinska »Gazzetta del Popo-lo«.) Kakšne bi bile za Italijo posledice ločitve Reke od Sušaka in razdelitve tega pristanišča, da bi se ga neki del prepustil Hrvatski? Stvar se je razpravljala že ponovno s strateškega in gospodarskega vidika, in prišlo se je do neizpremenljivega zaključka, da bi razdelitev pristanišča — če naj bi bila meja med Reko in Sušakom Rečina — pomenjala gospodarsko pogubo Reke. Umestna je ugotovitev, da so enakega mnenja tudi Hrvatje, kar se je izkazalo v raznih konferencah, ki so se pred-kratkim vršile v Zagrebu v svrho organizacije pomorske države SHS in glede na predlog, da
odobrila s 237 glasovi proti 139 predlog Scliultzeja in Groeberga- za podpis mirovne pogodbe. Minister'^aj bi bila Reka in Sušak sedež jugoslovanske
Jugoslovani in italijanska vladna kriza,
REKA, 23. (»Gazzetta di Venezia«,) Italijau-ska ministrska kriza se je sprejela v Jugoslaviji z živim zadoščenjem, ki se zrcali v kratkih komentarjih v listih, kateri menijo, da padec Orlanda in Sonnina, katera smatrajo za neomajna v njunih italijanskih imperialističnih zahtevah proti Jugoslavanom, izpremeni položaj njim v prid. Jugoslovanska radost je posebno velika zaradi Sonninovega odstopa, proti kateremu so biii vedno naperjeni jugoslovanski napadi zaradi londonske pogodbe, ker so vedeli, da Sonnino ni bil nikdar pripravljen žrtvovati niti ene same točke londonske pogodbe in se tudi glede Tardieujevega predloga osebno ni kazal preveč pripravljen, da bi se vdal. Jugoslovansko Časopisje in javno mnenje sta prepričana, da nobena vlada, ki bi mo-*la priti in v katero ne bi vstopil Sonnino, ne o tako srdito pobijala jugoslovanske zahteve, kakor jih je dosedanja, in več listov izraža u-panje, da more Orlandovemu kabinetu slediti le vlada, ki bi se ne odtezala pacifičnim in re-nuncijatorskim vplivom, ki imajo načela Gio-littija in Bisolatija. Čudno je mišljenje teh ljudi, ki so preftričani, da je v Italiji vse odvisno od vlade, ne pa od naroda, kakor je običaj v Jugoslaviji, in ne morejo priznati, da v Italiji velja volja naroda.
Jugoslovani proti Italijaao«.
BERN, 22, (»Gazzetta di Venezia«.) Vsako toliko se izplača čitanje sporočil jugoslovanskega dopisnega urada v Lucernu. Sporočila, ki jih objavlja danes »Gazzetta di Lausanne^, ki je že dalje časa oficijelno glasilo Jugoslavije v Švici, so res zabavna: Ljubljanski mestni svet je smatral za umestno, da se je sestal v izredni seji samo za to, da protestira proti priklopitvi slovenskih pokrajin Italiji in zahteva ljudsko glasovanje, ki naj odloči usodo Trsta, Gorice, Istre. Dalmacije in slovenske Furlanije. — Izvrševalni odbor jugoslovanske socijalnodemokratske stranke je objavil proglas, v katerem poziva proletarijat vsega sveta, da naj vstane proti italijanskemu imperijalizmu in proti sklepom pariške konlerence glede Jugoslavije. Ta proglas pravi; Potrebe jugoslovanskega naroda se teptajo v prilog I-talije in na Balkanu se ustvarja nemogoč položaj v prid nadvlade imperialističnega italijanskega kapitalizma. Jugoslovanski proletarijat, dasiravno obsoja preHvanje krvi, vendar izjavlja, da bo treba obnoviti boj in da soci-Hsti brez ugovora pristanejo nanj Stranka protestira proti usužnjenju Balkana italijanskemu
Obraz, razvedren le od rahlega rdečila, je ova-jal odločnost. — Z eni« pogledom je Ivan zajel podobo neznanke.
Gospa?... je izustil mladenič nehote, pre-maknivSi se proti njej.
2al mi je, da vas motim — je izpregovorila Bianca v enostavnem tom — toda stvar, o kateri želim z vami govoriti me zanima preveč, da bi se obotavljala. — Pred vsem dovolite, da vam povem svoje ime«.. Ne poznate me....
Ne... gospa!
Morda ste ie čuli ime Bianca Rivelli?
Bianca Rivelli! je šepnil mladenič kakor da išče kako sled pozabljenega imena,.. Ali ne pevate a teatro Costanzi?
Da... je rekla Bianca, vprii pogled v mladeniča. Obraz se ji je razvedril a finim, skoro ironičnim posmehom.
HodeČemu včeraj po ulicah, mi j* padlo vale ime v oči.- i« nadaljeval Ivam brezzlobno.
Ker je natisaeno v retikafc črkah! — ga je prekinila pevka smej« »e. — Ali me niste še nikoli čuli?
»MM
pomorske vlade, ki naj bi se ustanovila. Tako piše »Jugoslavenski Lloyd < v neki vesti uradnega značaja: »Dokler traja pariška konferenca, ne more biti Reka sedež nas# pomorske vlade, ker je zasedena po Italijanih. Začasno se bomo morali zadovoljite s Sušakom za slučaj, Če sklene konfernca, da se pretvori Reka v svobodno državo. Vsekakor pa bo Reka, če jo izgubimo mi, izgubljena tudi za Italijo. Tudi za Italijo, ker uničimo mi gospodarsko pomembnost italijanskega mesta, ko ustvarimo novo pristanišče na Sušaku. Taka je volja našega naroda, naše vlade in naših pomorskih krogov. Le-ti so prepričani, da na tak način zgradimo v tik ob meji Italije, ki bi nas hotela gospodarsko uničiti, gospodarsko trdnjavo izredne učinkovitosti, napadne in obrambne. V tej trdnjavi se bomo borili do dneva svoje zmage. Sušak pomorsko pristanišče jugoslovansko pomenja pogubo italijanske Reke, ki nima lastnega gospodarskega zaledja. Vprašal bi kdo, ali se da Sušak pretvoriti v dobro pomorsko pristanišče. Odgovor, ki ga moramo dati, je pritrjevalen. Zagrebška železniška proga more voditi prav lahko preko Sušaka, ne da bi se dotikala Reke. Zadostovalo bi, da ostanemo v posesti »delte« (med Rečino in istoimenskim prekopom), katere bi nas hoteli oropati reški italijanaši. Delta je naša in mora ostati. Po njej imamo do Baroševe luke (del reške luke, ki se imenuje sedaj po Nazariju Sauru), ki bi za prvi čas zadostovala našim potrebam. Pozneje bi se ukrenilo drugače, ker za naš veliki bodoči promet ne bo zadostovalo niti celo reško pristanišče.«
Iz ISaSije.
JSiitti sestavi novo vlado.
RIM, 22. Agencija Štefani javlja: Vsted odstopa ministrstva, ki mu je predsedoval Orlando, je kralj poveril Francesco Nittiju sestavo novega ministr stva.
Novo ministrstvo Nlttl—TlttonL
RIM, 23. Novo ministrstvo je takole sestavile no: Ministrski predsednik in notranje zadeve: adv. prof Francesco Nitti> poslailfic v par.ameittu; zu-irat»le zadeve: odv. Tommiiso Tittoni, senator; kolonije: od v. prot. Luigi Rossl, poslanec v parlamentu; pravosodje in bogočastje: prof. Lodovi-"o Mortara, senator; finance: odv. Francesco Te-desco, poslanec v parlamentu; mornarica in inte-rim vojni: konireadmiral G;ovalni Secchi; naučni minister: odv. Aliredo Baccelli, poslanec v parlamentu; drž. zaklad: odv. Schanzer, poslanec v parlamentu; Javna dela: dr. Edoardo Pantauo, poslanec v parlamentu; pomorski in železniški traspor ti; odv. Roberto de Vito, poslanec v parlamentu; Indtistriia, trgovina, delo in prehrana: inž. Dante Fsrraris; pošte ia brzolavi: o*iv. prof Pietro Chi-mie'ii:, .poslanec v parlamentu; vojaške podpore in vojne pokojnine: odv. Ugo de Como, poslanec v parlamentu; odrešene dežele: inž. Cesare Nava, poslanec v parlamentu. Ministri so bili zapriseženi danes, dne 23. junija, ob 9*30.
Francoski glasovi o italijanski politiki
PA'RIZ, 21. »Journal des Debats« piše o italijanski ministrski (krizi -ter citira med drugim »Corrie-de della Sera* od 36. majnika, ki je pozival Ijud stvo na mir in zmernost. Jezil se je na šovinisti č»e manifestacije ter je proglašal ministrstvo za odgovorno. »Na-ša vlada,« je >pisal, »računa na narodovo slabost. Ce danes kliče ogniega&ce, da pogase požar strasti, kdo je zanetil ta požar? Kdo drugi nego vlada, ki se je trdovratno npiraia vsem nasvetom, naj ne razvnema umetno strasti, ker se bo prej ali isiej kesala? *Corriere« je ozna Sal povrnitev detegacfie v Rrm kot ma-šo iz bur nimi scenami, priobčeval ie govore In brzojave na ministra, ki so zafotevali za Italijo ofcenilja m me sta. ki jih vlada ni nikdar zahtevala in tudi nr mislila zahtevati, ter je očital vladi, da je inspirirala agencijo »Štefani« m druge tiskovne urade z Huzorrčni rnformacijami in pretiranimi propagandami, a ministrom ie oČHai da so naredili, kar so mogli, da dajo italijanskemu narodu iluzijo nedosegljivih cHjev.« »Debate« citira tudi milanski Hst rSecolo«, ki ie pred kratkim izjavrl, »da italijanski delegati, ob svojem prHiodu v Paril, niso misMi na to, da bi zahtevali aneksijo Reke in Dalmacije, ter da se je vlada odločila Seže proti koncu meseca marca, da zahteva Reko To da je zakrivil Barzilai.
»Debats« se boji, da bo italijanska kriza vplivala na nemški podpis, ter zaključuje: Kriza je prišla. Moramo paziti, da se ne obrne na našo Škodo, pa moramo zato pritisniti na Nemčijo z vso enercijo.«
Kmečke stavke ▼ okolici Piacenze.
PIACENZA, 22. Po nekoliko sejah, ki so se te dni obdržavale med zastopniki poljedelcev in kmetijskimi zadrugami glede vprašanja o novi kolonijski pogodbi po teh krajih, ste se danes stranki sprJi radi zahtev draginjske do-klade in mezde. Pogajanja so bila ustavljena, in zazdružni zastopniki so danes proglasili stavko po piacenški deželi.
Tipografska stavka končana.
FIRENZE, 22. Predsinočm'im je po treh dolgih sejah, prišlo do sporazuma med tipografskimi delavci in podjetniki. Stavka se Je zaključila z zmago delavstva, ki je doseglo 150% draginjske doklade. Na ta način so zmagovito dokončane tri stavke: delavcev v elektrarnah, gostilniških uslužbencev ia tlpografov. Važno je. da so gostilniški usluž-
benci dosegli tako plačo, da ne bodo več prisiljeni sprejemati napitnine.
MILAN, 22 Stavka plmarenskih uslužbencev ie končana, ker >e društvo sprejelo temeljne zahteve spomenice. Delavci tso se povrnili na idelo.
Duhovniška stavka v Jak Um.
JAKIN, 22. Duhovni slavne loreške bazilike so zahtevali (zboljšanje prebend za upravo sve-te hiše, pa so, ker niso takoj dosegli svojih zahtev, v znak protesta ustavili maševanje in druge ver-s«ke obrede. Ta dogodek je napravil velik vti&k na cerkvene oblasti Škof v tej škofiji je takoj posredoval, da bi iporavnal spor. Zdi, da se >e že dosegel sporazum.
Italija kriva turškega odpora v Smlmi?
CURI«, 22. »Journal des Hellemes« trdi, da je turškega odpora proti zasedbi Smirne »po Orkih kriva Ifrali-ja. Sramotni boj, ki »a vodi venizelov-ski, v Ženevi izhajajoči list proti Italiji ni vreden pridružencev, temveč zavrat-ih sovražnikov Ita-'U:e. (»Era Nuova«.)
IZ NEMŠKE AVSTRIJE.
Pogreb žrtev boljševlške vstaje na Dunaju.
DUNAJ, 22. Pogreb žrtev boljševiške vstaje prošle nedelje, je bil velikanski. Prod mrtvaškimi vozovi je korakala ogromna množica, gotovo nad 30 000 ljudi. Izprevod je krenil iz:>red mestne palače na Ring. Pogreba so se udeležili vsi zastopniki vlade, delavski sveti iz vech okrajev z mno-sroštevilmiimi 'zastavami in več sto komunistov. Red so vzdržavaii komunistični vojaki. Za krstami, ki .jih je bilo dvajset, je bataljon »nnrodne straže« (zaključeval izprevod. Neliubih dogodkov nI bilo.	___
lZ ČEHOSLOVAŠKE.
Ceho-slovaška duhovščina za odpravo cclibata.
REKA, 22. Zagrebški listi poročajo iz Prage, da prihodnjo nedeljo odpotuje v Rim številno odposlanstvo kot zastopstvo zveze če-hoslovaške duhvščine, ki se je pred kratkim ustanovila v čehoslovaški republiki ter obsega vso duhovščino z majhnimi izjemami. O 'po* slanstvo ima nalog, da naprosi papeža za ustanovitev neodvisnega patrijarhata, za odp-avo duhovniškega celibata in uvedbo češkega jezika v vsej liturgiji in službi božji v republiki. Pred nekoliko dnevi je parlament v Pragi sklenil zakon o civilni poroki, ki dovoljuje ženitev tudi duhovnikom. Sedaj pa zveza čehoslovaške duhovščine pošilja svoje odposlance k papežu, da doseže dovoljenje, da bi se smeli ženiti duhovniki. Zanimivo je, da so češke žene predložile spomenico z nad 20.000 podpisi, v kateri zahtevajo ženitev duhovnikov. Ne ve se, ali sc ta spomenica predloži papežu, gotovo pa je, da je Češka duhovščina odločena, da pojde do skrajnosti v dosego svojega namena, tvegajoč tudi možnost, da pride do preloma.
IZ MADŽARSKE. Kako fe bila reorganizirana madžarska rdeča vojska.
CURIH, 22. »Frankfurter Zeitung« prinaša zanimiva poročila o madžarski rdeči vojski. Ko so dne 21. aprila prišle prve vesti o romunskem prodiranju, je Bela Kun v nekem govoru rekel, da so madžarske Čete žive in nedisciplinirane; imel j® prav. V desetih dneh so maloštevilne romunske čete napredovale za čez 300 km, a da niso naletele na resen odpor. Danes pa, po komaj sedmih tednih, prodirajo rdeče čete zmagovito proti Čehom in Romunom. Rdeča vojska šteje danes čez 150.000 mož. Vlada je razpustila vojaške svete, odpravila je poveljnike, izvoljene od čet in jih nadomestila s starimi častniki. Vzpostavljena je bila stara disciplina avstroogrske vojske, če ne še hujša. Častniki imajo pravico na življenje in smrt svojih vojakov. Njihova najmanjša plača znaša 2500 kron na mesec, razun hrane in stanovanja.
Polkovi in bataljonovi poveljniki so sami bivši majorji. Divizije in vojni zbori so pod poveljem vladnih članov samih, katerim so pride-ljeni častniki avstroogrskega vrhovnega štaba. Poveljnik vrhovnega štaba najvišjega poveljni-ha Boehma, bivši polkovnik Avrelij Strom-feld, je bil eden najboljših častnikov bivše avstroogrske vojske. On je pripravil načrte za vpad na Slovaško. Komunistična vlada je našla na Madžarskem okoli 100 topov in skladišča streliva- Ustanovilo se je 100 baterij, med temi nekaj težkih in dve po 3'5. Tudi strojnic je bilo v izobilju. Nekatere so prenesli z Nemške Avstrije v zrakoplovih. Tako se je madžarska vojska dvignila in reorganizirala.
Pred enim mesecem, pravi Frankfurter Zei-tung, bi bila ententa lahko ukrotila rdečo vojsko, danes pa bi čete Bele Kuna lahko v nekaj tednih pregnale iz ozemlja stare Ogrske čete in Romune. Kar navdušuje madžarske čete več nego komunistični idealiL je nacijonalni ideal, t. j. osvoboditev zasedenega ozemlja tujih čet. Lahko se misli, kar se hoče, zaključuje list, lahko se jim očita, da so vrgli deželo v najhujše siromaštvo, — toda priznati se mora, da bodo s tem, da preženejo napadalce iz Madžarske« dovršili veliko delo, ki bo opomin pariški četvorici: Nasilje na vladi in narodu, pa naj bosta leta še tako slabotna, se ne more izvršiti brez kaznL«
IZ RUSIJE.
Boljše viška oklofinica potopljena.
LONDON, 23. Agenciji •Reuterc poročajo iz Helslngforsa, 19. t. m : Finski vrhovni štab poroča. ida so v sredo zvQčer angleške oklopnice napadle boljševiško okiopuico ^Slavo«, ki je tako* utonila.
Bo} za Petrograd.
PARIZ. 22. »Matln= .poroča, da sta petrograjska divizija na trdnjavi in petropavlovski admira-lJjal
dobili o/ačienja.
*Pravdtf3 piše, da le treba, iz internacijonalnih vzrokov, na vsak način braniti Petrograd.
Agencija »Union« pa s svoje strani trdi, da se 1« izrazil svet komisar)ev, ki se je sestal v Krcm-linu, pod Leninovim predsedstvom, za izpraznitev Petrograda, ker smatra obrambo tega revoto-cijskega simbola proti eotentni sili ea brezkoristna
Vtruk CL
»EMtTOfiT« *ter. m.
V Trsio, dne 24, junija 1»J9.
TroCfci ic izjavil, da *>i izprba Petrograda imela usodepohne posledice na kdjševUtvo. Priznava padlo moralo revolucijonarnHi čet. toda trdi, da je sajmište intervencija omajana vsied prrtiska «ntentflega proietariiata. Smatra, da je ondobrtev časa zeio važna, ker vodika zvcra z Nemcu o lahko resr položaj Ker je Trockiievo mnenje zrnato. je bHo skiemeno da se Petrograd brani; obramba je tiJa poverjen Vnoceteu, ki je brl imenovan tza generaHssima.
Dnevno povelje generala Denjiktna.
JCKATERLNODAf?- 22. General Detijikin ie izdal južnom ski vojski tok dnevno povelje: Vsled usi>ehov prt»tovoijnih čet kubanskih, donskih in <era$kih kazakov ter gorskih plemen, je bila južna Rusija osvobojena, in ruske čete prodirajo odločno proti srcu Rusije. Ves ruski narod sledi z ginjenim ercem uspehom nrske vojske, v katero zaupa z vero m ljubeznijo. Toda, ko se izvojujejo vojaški uspeh! na bojišču. dvi«a odzadej, daleč za vojsko, izdajstvo svojo glavo, polno osebnih ambicij, ki se ne ustavljajo pred razkosanjem velike in ne-Tasdeljive Rusije. S tem globokim prepričanjem fctatftam svoje žKijenje v službo strastno JfutoJje-oe domovine, katere korist se mora staviti nad vse drugo, ter se -podvrgavam admirahi Kolčaku, vrhovnemu jdavarfri rnske države in vrhovnemu »ačelniku ruske vojske. Naj Bog blagoslovi njegovo pot in naj nam dovo4i rešitev Rusije!«
Niti o nesreči ne morejo biti dostojni!
Pred par dnevi smo označili vtisek, ki ga dela na nas sedanji vrvež v Nemčiji radi usodnega vprašanja, ali naj Nemčija podpiše predloženo ji mirovno pogodbo, ali naj je ne podpiše? Sodili smo, da podpiše, ker res ne more drugače. A to ne le — smo naglašali — radi pomankanja materijalnih in fizičnih sil za izdaten odpor, ampak tudi radi moralične konstitucije sedanjega javnega življenja v Nemčiji, radi strašne zmešnjave, popolnega kaosa, radi vseobsegajočih navskrižij ne le med poedinimi strankami in strujami, ampak tudi v teh strankah in strujah samih.
Nemčija mora ukloniti tilnik pred najstrašnejšim, kar more zadeti tak ponosen, samo-Ijubiv in samozavesten narod; mora pogoltniti ubijalno ponižanje, mora vzeti nase breme, ki bo vse njeno gospodarsko življenje tiščalo k tlom in mu bo onemogočalo vsak krepkeji polet — bodi gospodarski, bodi politfčni! Res, neizmerna tragika je v tem, da bo moral tak mogočen narod — kdo more vedeti, koliko desetletij? — živeti tako rekoč od milosti o-stalega sveta. A koliko časa je temu, ko je ta narod še sanjal svoje nebotične sanje o svojem gospodstvu nad vsem tem svetom- o svoji svetovni diktaturi?!
Tragika te uklonitve Nemčije in nemškega naroda je tem večja, ker mora priznavati svojo krivdo in se omejevati na to, da skuša to krivdo zmanjševati in ublaževaii. Naravno je to, in kdo bi mogel šteti Nemcem v zlo tako prizadevanje? Iz te svetovne krivde nemškega naroda je prihajalo neizmerno zla in gorja tudi za narode bivše monarhije. Hlepenje po nemškem svetovnem gospodstvu je zahtevalo na»e uničenje — nacijonalno, politično in gospodarsko —, našo razlastitev: radi nemških načrtov bi morali postati mi brezpravne-ži in nemaniči na lastni grudi, ki naj bi nam dajala k večjemu še prostora — za naše grobove! Zgodovina naj bi se ponavljala: koliko slovanskih grobov je na ozemljih, ki jih Nemci danes zahtevajo od konference v Parizu kot svojo nemško last!
Neizmerna je krivda nemškega naroda na naši nesreči! In vendar je veličina nesreče, ki je zadela sedaj ta narod, tolika, da se nagib-jlemo k sočutju tudi mi. In naše čustvovanje bi se ne vzprotivilo, če bi maščevalna Nemčija — ki je dar.es poosebljena v Parizu v zastopnikih zavezniških držav — hotela ublažiti Nemčiji in Nemcem trdo usodo, ki jo bodo morali nositi! Mi Slovani smo pač mehka, čustvena narav. Taki smo tudi danes, dasi nam govori naša tužna zgodovina, da nam je ravno ta mehkosrčnost in blagosrčnost odpirala grobove na ozemljih, ki so danes nemška, a so bila nekdaj naša....!
Težki udarec je zadel tudi Nemce nekdanje Avstrije. Iste krivde, iste posledice, ista kazenl Pa tudi tem ne zamerjamo, da se skušajo raz-bremenjati. da odvračajo od sebe odgovornost za storjene zločine. Tudi Nemški Avstriji nalagajo zavezniki trde, zelo trde pogoje. Tudi za avstrijske Nemce so dosanjane velike, nebotične sanje... Ponižani so, da morajo danes prositi milosti in apelirati na čut pravičnosti tistih, ki jih oni poprej preganjali in davili. Apelirajo na usmiljenje, ki niso poznali usmiljenja nikdar: pošiljate nas v smrt, ker bi ob pogojih, ki nam jih stavljate, ne mogli živeti, ampak bi le umirali! Tako kličejo v Pariz.
Take obupne klice pošilja konferenci v Pariz kancelar Nemške Avstrije, Renner. Imamo razumevanje za tak obup in imeli bi tudi spoštovanje pred nesrečo nedavnih sovražnikov — saj smo vendar ljudje, ki človeški čutijo s človekom! —, ako bi bili ti avstrijski Nemci vsaj toliko dostojni, da bi v svoji nesreči spoštovali — resnico!! Ako ne bi v namenu, da se razbremenjajo od krivde, še v tem trenutku z gaženjem resnice nizali novo krivico na tolike prejšnje!
Zadnja Rennerjevih not pariški konferenci vsebuje tolike notorične neresnice, da nam je vzkipelo v žilah, ko smo jo prečitali, in da bi morali biti angelske naravi, ako naj bi še o-hranjali sočutje z avstrijskimi Nemci.
Par primerov čisto na kratko! Da si Renner prizadeva z dokazom, da morajo vse države, ki nasledujejc bivšo Avstrijo, nositi posledice grehov, ki jih je storila ta poslednja: to naj bi bilo, na tem namenu ne bi se izpodtikali. Razumljivo je, četudi neupravičeno. Ce pa nagla-Ša: da so bili avstrijski Nemci v avstrijskem parlamentu v manjšini, da torej niso oni odločali o tej vojni, kar naj bi pomenialo, da so odločali drugi narodi; če naglasa, da so vlado deloma sestavljali Poljaki, Cehi in Slovenci; In če v zvezi s tem naglašanjem govori o grehih, ki da so jih storili Češki, poljski in slovenski državniki, kar naj bi pomenjalo, da so bili nemški državniki nedolžni kot angeli, in v tej nedolžnosti obnemogli za kak odpor: potem je to tako drzno zvračanje resnice, tako nesrem-no potajevanje zgodovinskih dejstev, da se moramo zgražati.
Vsi vemo, kdo je gospodaril v avstrijskem
parlamentu: bili so to Nemci, Čeprav so zastopali manjšino državljanov. Mogli so to, ker so iako hotele avstrijske vlade, ki so vsifTdar znale z državnimi sredstvi pridobivati poljske zastopnike, da so podpirali nemško gospodstvo v državi.Toda, ne smemo kriviti poljskega naroda, ker tisti zastopniki po ogromni večini niso bili ne narodni, ne ljudski, ampak le zastopniki priveligiranih samogoltnh razredov. Sicer pa je odločilno in bistveno to-le vprašanje: so se li državni mogotci na Dunaju — kadar je šlo za vojno, ali mir — kedaj menili za voljo parlamenta?! So ga li vprašali za njegovo mnenje, preden so napovedmi vojno Srbiji?! Nikoli, nikdar! Ko je šlo za take odloči-čilve, so potisnili parlament v stran in mu niso dovolili besede! Posebno krvava ironija, ki žge v dušo, pa je, če govori Renner o slovenskih državnikih, ki da so tudi odločali! Mari ni vsikdar nastal med Nemci *ihar, ko so le čuli o zahtevi, da bi bili tudi Jugoslovani monarhije zastopani na vladi?! Imeli smo le kratko epizodo z Žolgarjem, ki pa jo je izsilila vojna stiska, oziroma argument nasprotnikov, da je treba v monarhiji napraviti red. Mogotci so hoteli varati, češ: mi sami hočemo napraviti red — ni treba, da se vmešavajo drugi! Tako je treba razumeti imenovanje Žolgarjevo. In še tej epizodi so hitro napravili konec zopet — Nemci, ne meneč se za dejstvo, da je država v najkritičnejem položaju, da ji grzi razsulo!!
To so znana dejstva iz najnovejše zgodovine propadle države. Sedaj pa nam prihaja kancelar Nemške Avstrije, da nam natveza »slovenske državnike«!! Kolika drznost! Koliko nespoštovanje do resnice v trenutku, ko kličejo v svojo odrešitev na pomoč — resnico in pravico! To mora udušiti vsako sočutje, ko vidimo, da niti v najhujši nesreči ne morejo biti — dostojni!
u
Boroević — na Koroškem? Poročajo nam, da se med vojaštvom na Koroškem trdovratno vzdržuje glas, da se Boroević nahaja na Koroškem — ■na nemški stran: Seveda poda^emo to vest -z vso rezervo. Ali. če "bi od-govarjala re»?nicr, bi bil to -najtemeljitejši odgovor tistim, iki bi hoteli nam Slovencem naprti« tudi tega generala in izvajati iz tega posledice. Za take »Jugoslovane« se prav lepo, a odločno zahvaljujemo in naj le nosijo odgovornost zanje gospoda na Dunaju.
Meso za bolnike se bo .prodajalo v sredo, četrtek in petek proti tzdravniškemu spričevalu v \u-siednjfh mesnicah: Mtslei, Montorsino, Nichetto, Carducci 39, Ottcmicer, Motiti »rande 16, Ritossa, Parini 13, TramarSn, Lavora^tori 213, Roco., S. Michele 2 Mesnice bodo odprte od 7 do 10 iti pol dop.
Orkester Glasbene Matice ima sejo mi vajo v sredo, 25. t. m., ob 19 Gospodje, kateri rgrajo pihala, prosim, da pridejo vsi. Dirigent Topič.
Izgubljena je bila te dni na poti iz Rciana do Tnsta Iistmca z nekoliko denarja in več listinami', -ki imajo veliko veljavo za dotičnika, -nekake vrednosti pa za najditelja. Zato poživljamo le tega, naj prinese listine v naSe uredništvo, na denar pa se ne reflikrlra.
Poizkušen samomor. Včeraj ob 21.30 je v ul.
Riborgo iapila strup prostitutka Antonija P., stara 20 let, stanujoča v ul. del Pešce 1. Zdravniška postaja jo je dala odpeišati v bolnišnico. Sprejeli so jo v I. odd. Vzrok po izkušenemu samomoru je baje iskati v moralni depresiji revice, ki ■je bila okužena z neozdravljivimi sifilisom.
Drzna tatvina. V nedeljo ponoči so neznani tatovi odprli z odpirači urade odvetnika Gian Luigi GaJSoja v ul. Soavita 8, I. Tatovi so razbili blagajno in ukradli iz nje škatljo z dragocenostmi, vrednimi 6000 lir. Razun teaa so ukradli 2 pisalna stroja in kolo v vrednosti 3000 lir. Tatove je nekdo motil, kajti zbežali tso hi pustili na licu mesta orodje, ki več velja kot vse ukradene stvari.
Ubojstvo ali samomor? Včeraj zjutraj se }e neki Sleten deček igral na cesti ■biizuKatfuare, ko je naenkrat izapazil v cestnem jarku med grmicjam roko nekega človeka, ki ie leža! v jarku. Deček je tekel domov in je ipovetdal materi, kaj je videl Mati je hiiela na cesto in je takoj' videla, da v jarku leži mrlič. Povedala je stvar sestr?, leta pa v .prodajalni sadja v tri. Pasouate Revolbella. — Lastnica prodajalne je takoj pomisHla na Robana (Maroviča, hišnega apravitelja, ki je pred kratkim brez sledu izginil, pa ie tekla k njegovi sestri Lahner Evgeniji, ki stanuje v ul. Leo 5. Ta je obvestite karablnjerje, ki so se takoj podali na 4ice mesta, ki res: mrlič v jarku ie bil ubogi Romano Marovič. Truplo ie že začelo gniti. V blit-žini je ležala steklenica s karbcmo kislino. Žepi v jopiču so bilr prazni Trtr ' > kaže očitne znake nasHja. Mrliča so peljaft v bolnišnico, kjer so ga secirali. Ni še ugotovljeno, ali gre za ubojstvo ali pa samomor.
Porotsio sodišče,
Tatinska »trojica«, ki brska po tnjik blagajnah.
Včeraj zjutraj se je pričela razprava proti Brunu Bremitzu, Avgustu Carboncichu in Ka-listu Tardivu, ki so obdolženi tatvine.
Predsedoval je svetnik Lazarich; votanta svetnik Pahor in dr. Lusnar; drž. pravdnik dr. Bencich; branitelji: kaz. bran. Barich (brani Bremitza), odv. Cusin (brani Carboncicha) in odv. Crusiz (brani Tardiva).
Porotniki: Gino Cadorini, Alfonzo Pepen, Karel Rusca, Herman Teuschl, Viktor Rochel-
11,	Ivan Hermanstorfer, Karel d'Italia, Rikard Randegger, Mario Curto, Oskar Comelli, Karel Fogolin in Franc Depace. Porotniški na-domestovalec: Gvido Finazzer.
Obtožnica:
1. Bruno Bremitz, sin Andreja in pok. Aga-teie, rojen v Trstu, dne 24. sept. 1894 in sem pristojen, katolik, neoženjen, delavec, zna pisati in čitati, brez imetja, že kaznovan; 2. Avgust Carboncich, nezakonski sin Ivanke, rojen v Izoli, dne 24. marca 1891, sem pristojen, katolik, neoženjen, kočijaž, analfabet, brez imetja, že kaznovan; 3. Kalist Tardivo, sin Josipa in Tereze Spadot, rojen v Gorgo (Trviž) dne 14. oktobra 1892, sem pristojen, katolik, neoženjen, zidar, zna čitati in pisati, brez imetja, že kaznovan, — se obtožujejo: prva dva (že večkrat kaznovana radi tatvine), da sta s 6e dvema neznancema ukradla v noči od 11. na
12.	decembra 1918 blago in razno moSko obleko, last Artura Brilla, v skapni vrednosti lir 4.48l'SO, — Bremitz pa, da je ukradel v noči od 1. na 2. dec. 1918 blagajno z raznimi dokumenti, zlato uro, srebrno uro s srebrno verižico, Skatljo kompasov, vrednih 116 lir, dva pa-za Banca Commerciale Triestina za 12.000
kron, vložno knjižico za »Cassa di Risparmio Triestina« za 200 kron, 2 menici za 10.000 dotično 1200 kron, razun tega ie 1 q sladkorja, 50 kg moke, 3 kg kakava, 3 litre olja, 50 jajec, 1 steklenico refoSka, — v skupni vrednosti 1564*80 lir, vse v Škodo trgovca Alojzija Ko-vačiča.
Carboncich je obdolžen, da je prevrtal v noči od 12. na 13, dec. 1918 blagajno, ter ukradel iz nje 3172'67 kron in 600 it. lir, v škodo javne dobrodelne ustanove. — Kalist Tardivo je končno obdolžen, da je dne 13. dec. 1918 prinesel Brunu Bremitza znesek 1450 kron in 330 lir, ki so izhajale od tatvine v Škodo javnih dobrodelnih ustanov; da je hotel prodati ukradeno blagajno in končno, da je kupil jopič in hlače, ukradene Brillu, čeravno je znal, da je blago ukradeno in kako je ukradeno.
Bremitz je razun tega obdolžen, da je dne 13. dec. 1918 skril pod vzglaje 1450 kron in 330 lir, ki jih je prejel od Tartiva, kateri jih je ukradel, kakor omenjeno, čeravno je znal, da je bil denar ukraden in kako je bil ukraden.
Bremitz in Carboncich sta torej zakrivila zločin po §§ 171, 173, 174 II. a, c, 176 II. a, Bremitz je zakrivil tudi zločin po §§ 185, 186 a k. z., ter sta oba kazniva po § 179 k. z., a Tardivo je zakrivil zločin po §§ 185, 186 a, b, k. z„ kazniv v smislu § 186 k. z.
Zaslišanje obtožencev.
Obtoženec Bruno Bremitz trdi, da ni bil sokrivec pri tatvini. Tardiva da je spoznal v Wagni, kjer je pa imel drugo ime, ker je bil italijanski dezerter. Trdi, da ne zna nič o tatvini in da je nedolžen kot angel. Tudi svoje prejšnje izjave da preklicuje. Podpisal je zapisnik, ker ni hotel gubiti časa.
Avgust Carboncich tudi ne priznava, da bi bil sokrivec na tatvini. Ne pozna drugih obtožencev. Tisto jutro sta ga dva neznanca najela, da jim nosi blago. V ul. delle Acque je bil aretiran. Obtožil je druga dva, ker je moral: karabinjerji so ga baje pretepali. Danes pove lahko resnico in trdi, da nista ta dva obtoženca neznanca, ki sia ga najela. O tatvini v škodo trgovca Kovačiča ne zna ničesar. Trdi, da jc popolnoma nedolžen.
Kalist Tardivo se tudi ne prizna krivega. Pripoveduje, da je bil med vojno interniran v Katzenau, ker je italijanski podanik. Decembra 1918 se je povrnil v Trst ter našel delo v prosti luki. O tatvini ne zna ničesar. Tudi trdi, da ni izpremenil svojega imena. Priznava, da mu je Bremitz rekel, naj proda blagajno, ki se jc nahajala v kleti. Našel je v kavarni kupca, toda, ko so jo hoteli naložiti na voz, so ga karabinjerji aretirali. Obleko, ki jo je imel, je kupil v ul. Molino a vento. Zahteva, naj se mu povrne, tim več, ker je krvava, a on jo namerava oprat?. Trdi tudi, da ni izročil Bremitzu dobrodelni ustanovni ukradeni denar. Na vprašanje, kako si razlaga, da sta Bremitz in neka Bonn trdila, da jima je pred kratkim povedal, de je izvršil nekakšno tatvino, je odgovoril, da to ni res. Bremitz je pa trdil, da Tardivo sploh laže: ni res kar je povedal o blagajni in o denarju.
Branitelj, dr. Barich, je predlagal naj sc zaslišijo tudi druge priče, da se ugotovi, ali so res karabinjerji izsilili prejšnje izjave. Drž. pravdnik je pripomnil, da če se ima kaj proti karabinjerem, naj se vloži proti njim obtožba pri vojaškem sodišču. Drž. pravdnik je odgo-rilf da ni tako mislil; on da hoče, naj bi se prišlo na jasno: Če so karabinjerji izsilili priči nje prejšnji izjave, bi le-te ne imele sploh nikak-
šne veljave.
Sodišče si pridrži odločitev o teh predlogih. Na to'javi predsednik 10 minutni odmor.
Priče.
Pantaleo Tunda, karabinjerski brigadir, je videl v ulici delle Acque Carboncicha in Bremitza, ki sta peljala nekakšen voziček. Približal se jima je s svojim tovarišem ter ju je ustavil, toda Bremitz sc je oddaljU z nekakšnim iz-
g°PredT: Ste videli, da je bil Carboncich
tepen?
Priča: Ne!
Prede.: Bremitz trdi, da ni bil s Carbonci-cem, ko je bil leta aretiran.
Priča. Da, Bremitz je bil s Carboncichem, a posrečilo se mu je da je odšel z nekakšim izgovorom.	.
Obtoženca sta zopet trdila o udarcih, a karabinjer je nadalje oporekal. , . .,
Artur Brili pripoveduje o tatvini blaga in obleke, vredne okoli 10.000 lir. Večji del ukradenega blaga je rešil, a za drugo zahteva 2000
lir odškodnine. -	,
Alojz Kovačič, trgovec, zahteva tud! odškodnino za ukradeno blago. Evgen Soravito po!ici«ki agent, pripoveduje, kako je aretiral Tardiva, ko je leta hotel naložih blagajno na voz. Govori o Tardivinemu priznanju, o hišni preiskavi in o zaplenitvi denarja ter o zaple-nitvi ovratnika iz kožuhovine pri Bremitzu, ki
je bil aretiran.
Preds.: Ste li videli, da je obtožence kdo
pretepal?
Priča: V moji prisotnosti ne; potem, ne vem.
Preds.: Torej vi ne morete izključiti, da so bili tepeni?
Priča: Ne, ker ne vem!
Preds.: Obtoženci trde. da ete jih klotutali.
Priča: Ni res!
Obtoženci ustanejo, odgovarjajo, in nastane grozen prepir. Predsednik jim grozi in jih končno pomiri.	,
Ivan Bassa izpove, da je kupil blagajno od Tardiva za 50 K. Tudi žnjim da so brutalno postopali na karabinjerski postaji v ul. Chioz-za. Dr, Crusiz, šef dobrodelne ustanove, in njegov tajnik Norbedo ne zahtevata odškodnine, ker jim je škodo plačala zavarovalna družba.
Prostitutka Zill, Bremitzova ljubica, izpove, da je bil Bremitz izven Trsta, ko je bila izvršena tatvina v škodo dobrodelne ustanove, a ko so okradli Kovačiča, da je bil pri np. Videla je Tardiva, ko je izročil denar njenemu Ijub-čeku. Adele Bon, tudi prostitutka, bivša Tar-divina ljubica, pravi, da je spoznala Tardivo ▼ Leibnitzu. Prišla sta v Trst 6. nov. 1918. Nato pirja Bodencredit po 600 kron, vložno knjižico je Tardiva izginil. Videla ga ie »ele v Bremitzo-vi hiši, ko je izročil Bremitzu zavoj denarja. Takrat da je rekel: Draga Adele, naredil sem
dobro kupčijo. Tebi kupim obleko, a Bremitzu, ki mi hrani denar, bom dal krasen dar.
Predsednik vpraša Tardiva, ali je res, kar pripoveduje priča. Tardiva hoče najprej tajiti, a nato pritrdi.
Preds *. Torej ste izročili Bremiizu denar? Zakaj ste prej tajili? — Obtoženec prizna, da je dal Bremitzu denar, toda naglasa da ta denar ni bil ukraden, temveč pošteno zaslužen s preprodajanjem živil, ki jih je nakupil v Genovi in prodaja! v Trstu.
Preds.: Odkod ste pa imeli dena* za trgovino?
Obt.: V Leibnitz u sem mnogo zaslužil.
Ker ni bilo drugih prič, se jc razprava odložila na popoldne.
Popoldanska razprava.
Drž. pravdnik, dr. Bencich. govori o vseh slabih lastnostih obtožencev. Spominja na protislovja tekom razprave. Govori o individualnosti posameznih obtožencev, proglaša jih za rojene zločince ter zahteva, naj se obtožnica uveljavi.
Branitelj Barich brani svojega klijenta Bremitza. Prosi porotnike, naj vpoštevajo vse okoliščine, naj vpoštevajo tok razprave, in čc to store, je prepričan, da ne bodo obsodili njegovega obtoženca. Govori potem o izsiljenih izpovedih in o pretopanju obtožencev. Zahteva za svojega klijenta oprostitev.
Odv. Cusin, Carboncichev branitelj, opozarja porotnike na govor svojega kolege. Čita iz avstrijskega in italijanskega kaz. zakonika odlomke, ki govore o neveljevnosti ii^iljcnih iz-povedeb. Tudi on zahteva oprostitev za svojega obtoženca.
Odv. Crusiz ne izključuje Tardivinc sokrivde na tatvini v Kovačičevo škodo, dvomi o sokrivdi pri tat\ ini v škodo dobrodelne ustanove, a popolnoma izključuje sokrivdo pri tatvini v škodo Brilla.
Obsodba.	—
Na temelju izjave porotnikov, ki so pritrdili vsem točkam obtožnice, je sodišče obsodilo: Bremitza na 6 lst zapora, Carboncicha na 5 let zapora, a Tardivo na 2 leti zapora. Carboncich si pridrži nadaljnje ukrepe, a druga dva vložita ničnostno pritožbo.
Buren prizor.
Tardivo vstane in pove, da je Bremitz obsojen po krivici, ker blagajno da je ukradel on. Ker je obsodba že formulirana, se ne more več izpremeniti.
Razprava, ki se je morala vršiti danes, je opuščena.
Borzna poročila.
Trst, dne 23. juniju my Borza malo boljša, nekoliko živahnoj* -;>rt -r:t Tečaji: •
Gosulich (Auslroainericaoa)		670-	(»IHl
Dalm:itia (Parobr. dr.)		340-	370
Gerolimich		1650-	noo
LIoyd		10D0	—1050
Lussino		I f»50—	17oo
Martinolich		500-	53(>
Navigazioiic Uberu Triestina		1700	1750
Oceania		520-	540
Premuda		67U-	710
Tripcovrch		600-	- 620
Assicurazioni Generali		16900-	17100
Riunioiie Adriatica		3100-	- 3200
Ampelea		•450	-tso
Cement Dahnatla			280
Cement Spalato			
Čistilnica riža (PHatura riso)		380-	- 420
Krka		370-	383
Ladjedelnic;: v Tržiču (Ca; i	;re)	330—	35t*
Tržaški Tr.i nv.av		215	225
Tržaška tvornica olia (Oieificl	Triest.) 73U		- 75«»
mma
PRIDNA, poštena Slovenka, ki zrr -kuhati, ilubi ta-koj dobro službo pri družini 3 oseb. H limcc, ul. S. NicoJo 9 IH. 9—14.
DOBRO ohranjena brivski uprava zu .. delavca, s perilom vred, se proda za L	pri KJeinu, brivcu v Sežani. 193)
iSCEiM čebre za olje od 10 do 20 i Just Maurič, Trst, ul. dd Istria 1
Š1«
ABSOLV1RAN šesto-osmosojec sr s za praktikania lekarne. V-. Ph. I. karnar \ Vipavi.
i k o) SJ1
PRALNICA -i1, c.ii c 'perilo gvsti! strežba hl;r.-. po zmernih c-rv odd Edino -1 i.
PRODA sc molzna koza, amertk:.r.>k. »te, -3—4 litrov mleka Barkovije, Kontovclska cc $>2 776.	3803
Darovi.
— Tr-govec Edvard Braizkiger daruje šentjakobski podružnici CMD 10 lir. Denar hran: blagajnik. Srčna hvala darovalcu.
VIDA HABM39
je danes po kratki bolezni izdihnila svojo blago dušo.
Žalujoči starši Ignac in Marija, bratje, seslr« in sorodniki naznanjajo to žalostni, vsem prijateljem in znancem.
Pogreb se bo vršil danes, v torek, cb 15' iz mestne bolnišnice.
TRST, 23. junija 1919. Novo pogrebno podjetje Trst. Corso V. i It-
fesaKissss


Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vest, da je naša preljubljena hci/ oziroma sestra in svakinja
Marila Log^r rm*
soproga pclUljskeaa nadoficij&la SMS v Celju
previđena s sv. zakramenti za umirajoče v 49 letu, po kratki in mučni bolezni, v petek, 20. t. m., ob 9.30, mirno v Gospodu zaspala.
Poko ana je bi'a 22. t. m. ob 16 na cejskem pokopališču. Draga Mici! Teb?, ki si tako ljubila svoj rojstni kraj, ni bila dana sreča, da bi se bila poslovila od svojh dragih. Počiv. j v miru !
NABREŽINA, 23. Junija 1919.	^^^
Rodbina Nemec.
Dr. FRANZUTii
ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Gloachino Rossini štev. 12, vogal ul delle Poste. TehniSkf vodja A. Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J. Č rmaka. - izdiranje zoh brez bolečin. Plombiranja. Umetni zobje.
kjer se nahaja dobro idoča gostilna, se proda radi odhoda z gostilniško koncesijo in vso pripadajočo opravo. V plačilo se sprejme lire ali krone. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti.
ZOBOZDRAVNIK
DR. HHAČEIC TUST
Corso 24, I. nadstropje
Ordinira od 9 - 12 dop. in od 3-6 pop.
črczMo izilraaje zti. piasiM ia asistal n)\i
Eno najboljših
PIV se toši
v hotelu Balkan
		
1	m flLOGfl UR IH ZLATftME::: B ra veliko izbero sc vdobi prj td POVH v Trstu TRG GAR1BALD1 iBARRlEfiA* 3.	1
Velika zalegi
italijanskega
JU vseh vrst
Kovaška delavniea
Andrej Purič, grst, ul, Mea:a 5
Prevzema vsako de'o kovaške stroke. Ima na prodaj več Štedilnikov. Prevzema naročbe po meri. — Priporoča sc slav. občinstvu.
po konkurenčnih Cenah
u Trstu, ulfcci Commerciale št. 5
pri tvrdici
J. P1P&M & C.
m UMETNI ZOBJE P!
z in brez Čehusti, zlate krone in tudi obrobki
VIUiM TUSCHERSS
TRSV, ul 30. oktobra (ex Caserrna> 13, II. Ordinira od 9 predp, do tj zvečer.
njuMitinsRa Kreditna ncnlis j
Podružnica v Trstu.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice: Celje, Celovec. Gojca, Sarajevo, Split. Delniška glavnica: K 19.000.000.-. Rezervni zakladi: K 3,600.000.—.
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vlr ge v lirah na
hranilne knjižice proti 37,7» nhrcrtnvanii na žiro-ra:une proti 3'/. O"™™3 Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuj e borzne nalcge in dt.e v najem varnostne celice.
Tel. št 5-18. Blagajna je odprta od 9-13.
m&m"
-i^i I Hi I—1 llftilillll'd l1 'lil " '........ '
JMMMK1
[Dela. glav. K 3), ))J. )>D, Res^rve K8.5J.0J) fr; Centrala: TAST
na Cassa di lispaniiJ 5 - Tu S. M) 1
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj,t Kotor, Ljub Ijana, Metković, Opatija Split. 5lbeni'.i. Zada1' Ekspozitura: Kranj,
Obavlja vse v bmčno strogo spadije;e posl«
Sprejema vloga
na hranilne knjižice proti M's°0 letnim obre-stim v baneoguo-prometu proti 3 'o letnim o-brestim. !.*a odpoved navezane zneske sprejema po najugodnejš li pogojih, ki se inujo pogoditi od slučaja do slučaja.
Bije v	puiilj (hln bjjtkij).
Blagajna posluje od 9 do 13.
vifipiifftr.aapi ?sr "saEar ".a