Slovenski glasnik. 607 1. A g e n d a, tu je, koku se imenitische boshie slushbe opravlajo po Vir-temberski cerkovni ordnungi, slovenski, ao. 1585. 2. Ta kratki Wirtemberški catechismus ality potrebnishi slituki prave in svelizhanske vere, sred enimi kratkimi vsakdajnimi molitvami, inu Hishno Tablo. — Witebergae ao. 1585. — L. P. Dostavek uredništva. Poudarjam, da za to preimenitno knjigo slovensko do zdaj res nihče ni vedel, nego g. prof. Krek, kateri jo res navaja v „Kresu" na navedenem mestu, a tako na kratko in tako lakonično, da mi je znan biblio-graf slovenski, katerega je podpisani opozoril na Krekov citat, odločno trdil, da je ta citat „lapsus calami" ali pa „error typi;'. G. prof. Kreku bi vse razum-ništvo slovensko vedelo hvalo, ako bi nam to dozdaj neznano knjigo Trubarjevo obširno opisal, kjer si bodi. „Ljubljanskemu Zvonu" je bil že pred šestimi meseci poslan točen opis te Trubarjeve knjige, a ni se mu zdelo spodobno pisati o njej, dokler ni izpregovoril g. prof. Krek, kateri je imel knjigo prvi v roki. G. pastor dr. T h. Elze v Benetkah, prvi znalec protestantovske dobe slovenske književnosti, piše mi o tej knjigi to: „Haben Sie herzlichen Dank fiir Ihre Karte und die freundliche Zusendung des „Ljubljanski Zvon" III. 7. Von dem frag-lichen Buche wusste ich schon lange, bis es mir vor zwei Jahren gelang endlich ein Exemplar desselben im B r i t i s h M u s e u m zu finden. Es freut mich nun von einem zweiten Exemplar zu erfahren. Ich bat vor Jahr und Tag Herrn Prof. von Luschin in Graz, dort nach Leonh. Pacheneckers Katechismus Nach-forschungen anzustellen. Solite dies vielleicht zur Auffindung dieses Truber'schen Werkes gefiihrt haben ? (Ne! Ured.) Pacheneckers Werk ist literaturgeschichtlich hochst interessant, denn es ist (so viel bis jetzt bekannt) das erste in Inner-Oesterreich selbst gedruckte slovenische Buch, und zeigt, dass hier die Katholischen noch friiher von Trubers grosser Erfindung Gebrauch machten, als die Protestanten, deren slovenische Biicher damals noch immer bloss in Tiibingen (resp. Urah und tlegensburg) gedruckt wurden. Gewiss ware es auch sprachlich sehr interessant zu untersuchen , inwieweit Pachenecker Trubers Sprache adoptirt hat. Ich mochte Ihnen daher bestens empfehlen i. t. d. i. t. d. Veseli me, da je „Zvonova" notica prouzročila, da je slovenski svet zvedel za tri izvode te nove knjige Truberjeve: jedno je našel prof. Krek v Gradci, drugo pastor dr. Elze v Londonu, tretjo prof. Milčetič v Primorji. L. Češka književnost. — Znani feljtonist „Narodnych listov" v Pragi, Jan Neruda, je počel z letošnjim letom izdajati „P o e t i c k e besedy", v katerih objavlja umotvore najboljših zdanjih pesnikov čeških: Jaroslava Vrchlickega, Svatopluka Cecha, Adolfa Heyduka, Julija Zeyera, Karla Legera in drugih. Večinoma so to epične pesni, ali boljše rečeno, povesti v verzih. 7. zvezek n. pr. prinesel je pesen „Griseldo", kateri je dejanje vzeto iz dobe po belogorski bitvi in nam kaže žalostno usodo nesrečne hčere češkega gospoda, kateri je pripravljen ob vse svoje imetje ter prisiljen pobegniti iz domovine: usoda, katera je v tedanjih krutih časih zadela tisoč in tisoč pridnih in premožnih rodovin. Pesnik je hotel v tej pesni narisati prav za prav usodo nesrečne svoje domovine za tedanjih dob, katero so oholi tujci vsega oropali. Pesen Zeyerova je fazno delo, polno pravih pesniških lepot in zdravega zrnja; v češki literaturi ostane 608 Slovenski glasnik. jej stalna vrednost ter se ne bo pogreznila s površja, kakor navadna vsakdanja dela. Iz nje nam veje naproti močen duh pesnikov pa vroč čut, in vse to v dovršeni obliki. Verz je neriman, neprisiljen, priroden in lehak. Bralec ne odloži knjige, dokler je ne prebere. Ne menj, kakor to delo, hvalila je češka kritika pesen, katero je prinesel 8. zvezek „Poetickych besed" pod naslovom: Vsakdanje življenje" od Karla Legera, o katerem se pričakuje, da bi mogel podati Cehom pravi dovršeni roman v verzih. Omenjena pesen je jedno najlepših njegovih del. V 9. zvezku pride na svetlo: „Zaviš", pesen Františka Chalupe. — S početkom septembra je počel izhajati v Pragi nov znanstven časopis v založbi J. Otta; imenuje se „A t h e n a e u m". Glavno redakcijo je prevzel znani vseučiliški profesor Massarvk. Bogoslovni oddelek uredoval bo dr. Borovy, pravoznanstvo dr. Braf, medicino dr. Maixner, filozofijo dr. Sevdler, tehniške vede prof. Preis in Solin. Da je to započetje velike važnosti, pač ni treba poudarjati; s tem se ob jednem zadosti potrebi, katera se je že davno občutila. — Slovanska vzajemnost Cehom ni samo prazna beseda, ampak trudijo se, da jo tudi v resnici negujejo v pravem njenem pomenu: oni se neumorno trudijo, da bi mogli natančneje spoznati druge Slovane, in v ta namen skušajo se seznaniti ž njih literaturami, katere so pač narodovega duha najboljše zrcalo. Zato je počel Ed. Valečka podajati Čehom v svoji „Slovanski knihovni" umotvore drugih Slovanov. Prvi zvezek obsega Ivana Turgeneva „P e s n i v prozi" (preložil J. Penižek), drugi pa „Neružovou selanku", poljski spisala znana izborna pisateljica El. Orzeszkowa; preložil je to povest na češki jezik F. A. Hora. * * * Ruska književnost pri romanskih narodih. — Denašnji dan so romanski narodi pridno pričeli ozirati se na severne naše brate in seznanjati se ž njih literaturo; po tej bodo pač sprevideli, da Rusi niso taki medvedje, kakor jih navadno slikajo Nemci. Pri Italijanih skrbi za to lepo nalogo pred vsemi Angelo de Gubernatis in gospa Gubern atis, pa tudi Dom enico Ciampoli in Cesare Bragaglia. Francozom je podal ravnokar Peter Artamov v Parizu sloveči roman Ivana Gončareva „Oblomov", kateri vzbuja v literarnih krogih francoskih občno občudovanje; znameniti kritiki vsporejajo to delo z najlepšimi Balzacovimi in Flaubertovimi. Tudi pri Špancih se je vzbudilo zanimanje za Ruse. Lani je izšel v španskem prevodu Gogoljev Taras Bulba z naslovom: „Tarass Boulba, narracion ruša". Španska kritika je delo jako hva- ,,Ljubljanski Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji: za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. Za vse neavstrijske .dežele po 5 gld., za dijake po 4 gld. na leto. Založniki: dr. I. Tavčar in drugo vi. — Za uredništvo odgovoren: Fr. Leveč. Uredništvo: v Novih ulicah 5. — Upravništvo: na Marije Terezije cesti 5. Tiska „Narodna Tiskarna" v Ljubljani.