181. Jfnllta. UHMImI, i nfc. 1 npsti IM. XtlK. ino ^^^m ^^^1 ^^v ^B ^^^m ^rn^m ^^^v ^L^L ^L ^L^H ^Ed^L ^H& ^^V ^L^r A .Slovenski Nirod" valja *• pcitil u Avttro-Ogrsk«: . u NemBJ©! ćelo leto skuptj mprtj . K 25-- I ćelo !eto naprej . . . . K 3O — Strt C??ti ^ I T I I l6*5O I " Ameriko In vw drage dtžele « na mesec . • • . . 230 ' cc!o i«*> napre] . . . , K 35.— VpraŠanjem glede !nsera!ov se nm\ priloži z* odgovot do;4snfcft ali znemua, SprnvnUtvo (»podaj, 4vori££c Ievo), Saaflova ulica *L 9, tcloloa it>8S. Hfcata ■■■li 4a» B*«i«r lm »auti ■•delf« £a prasaite. InseraU veijajo: peterostepn* pstit vrs.a za enkrat po 20 vio, ra rivakrat po 18 vili., za trikrat ali ve^kral fw» 16 vfri Parte in zahva.a v/sta 23 vio. Poslano vrsta 30 via Pri večjih insercijah po dogovora. Upiavnižtvu aaj te poilljaja ntročnine, reklamadje, inseraU L t d, io je administrativne stvari. ■ Posameiaa aUetrttk* »•!*« tO vinari**. ■ ■ Na pismena naredila brei istodobne vposlatve oaročnine se n* dira. »Hartdaui tuluma" telefon tt 19. .Stovenski Narod' velja ▼ L|ubt|«al na dom dostavljen; v upravništvu prejeman: ce!o leto naprej » • « • K 24*— ćelo !cto naprej • $ • . K 22-—■ pol leta „ • • • • • 12*— pol leta „ • • • • » 11"— četrt leta , . , • • • 6*— četrt leta „ • • . » • 5*50 na mesec „ • . • » 2*— na mesec m • . • • • 1*90 Dopis! rtaj se frankirajo. Rokopisi se at vračajo. ^CrednKtrot EsmHova olica it. 5 (v pdtličju levo.) telefon ii 14» BOI 7£S CrOt^iOO NAŠE URADNO POROClLO. Dmiaj, 8. avgusta. (Kor. urad.) Uradno se razglaba: Ttalijansko b o i i § č e. Ljuti boji na Goričkeni trsjojo z rezmanjsanp silo. C^Ie, Ki *e bojn-iejo o;> goriskem n;osiišču zabadao od Soče, so ed 6. avgusia popo'clnc tem krvavo zavmiie številne du!£ko nadmoćne sovražne napada. Pri tem Je bilo vjetih 2*U> ItaHjai?ov, med njiini 72 Častnikov. Da cbvrri::L*mo lirsbro posadko mostišča, proti tia-leri ?o fciii vedr.o iznova n?.per;wni tesri napad! luiiI.Sariov, pred veliKi-ini ?ZKubamt, 5mo io dane? ziuiraj vzeil ::r.za} na vzhodni bre^ Soče. Na Dsberdcbski visoki p?2no;i so se mzbili cb hribu Sv. Mihaela in pri Sv. Mariiim vsi sovražni napadi z fia.itc/jimi iz$r::ban:i za sovražnika. L'nako so se popotnoma z!om Grr^o. Hidre-p!a??e so siino cbstrlijevali, rerdar so se nepoškodovan: vrn»IL Broclovno poveljstvo. !TALIJANSKO IRADNO POROCFLO. I 6. avgusta. Vzdciž fronte r.]Qd Adižo in Zgornio Sočo nadalju-ie sovra^nik krepko obstreijevanje rasih pozicij in krajev in nm slede inestoma inianterijski napadi. Vće-raj je bila sovražna artiljerija posebno delavna na Ievem bregu Torren-te-Lcno di Valarsa v odseku Pasu-bio in na izviru potoka Posina. V dolini Sugana In ob zgormem Cordc- vole so bile infamerijikc akcije. !ci so se odlikovale r*3 posebni vztraj-r:osti na obronk'i Mome Sicla, k]er so trije zaporedni sovražni napadi na naše pozicij? ponesreali. Pri izviru potoka Cateana v odseku Falzarc^o so sovražne baterije obsule naše li-n'je z več kakor 5J0 granutumi, ne da bi zlomile naš trdr.i cdpor. V dolini Chiassa in v zgornji djlini Dogna je scvražnik vnovič obstreljeval kraje. Naša artiljerija je odgovorila z tiniCenjem 5ovra'?TiiIi naprav pri Rablju in v dolini Seebacli. — Na spodnji SoCi živahen artiijcrijslci dvoboj. S strtljanjcm smo vžgali skladi-sča v Nabrežini in na stranski plati Košića. Pri napadu dne 4. avgusta v tržiškem odseku se je dognalo, da je zapustil sovražnik v strelskih jarkih, ki smo j;h mi zavojevali, posebne bombe z zadušJjivimi plini. Gorica. Iz vojne?a poročevalskega stana javlja.io. da so naše čete zavzele take pozicije, da lezi mesto Gorica S00 do 1000 metrov za njihovim hrb-tom in da ne bo noben Italiian prišel v mesto drugače, kakor kot vjetnik. Značilno nove!]e. Iz vojnejja tiskovnera stana javijajo: Uradna in poluradna itali-janska razglasila >o opetovr.no dol-žila c. in kr. armado barberskega vojskovanja in zlasti poudarjala, kako spodobno se vedejo italijanske čete tuđi v sovražni deželi. Zanimiv prispevek za spoznanje italijanskega vojevanja podaja naslednje zavoje-vano povelje prvega italijanskega armadnega zapovedništva. Protokol št. 9935 z dne 10. novembra 1915. Predmet: Dejanja vandalizma in plenjenja. Na tretje in peto korno poveljstvo: Najvišje armodno vodstvo opozarja vnovič. da je treba prepovedati dcianja vandalizma in plenjenja po naših č-^tah v /nvojeva-rem ozemlju. V prihodnje je vselej. Ce bo zasesti mesta ali vaši v so-vražnem ozemlfa. pravočasno prc-skrbeti, da se take težke nepristojnosti več ne zgode. Pri nrepreče::nj niorafo sodetovati višjim poveTj-stvom dodani oddelki karahinerjev. Podpis: Armadni poveljiiik R. Bru-s a t i. Prcgiiane i talijanske torpedovke. Bnsel, 8. avgusta. »Agenzia Ste-fani« javlja: V noči od 4. na 5. av-Kiista iii One 6. avgusta podnevi so nekaterc naže torpedovke cbiska-le sovražiio cbrežje med Devinom in Mframnrom. Med temi operacija-ri?i ?o b;!e napadene od sovražnih Ie-tal, pa nišo imeli nič ^kade. Sprašen vojni račun. RoUerdam, 8. avgusta. »Mor-ningpost« pribija, da je cena za to, kar je dosegla Italija, silno velika. l)o konca julija 1016 so znasali vojni izdatki 10 iniliiard lir, izgube na mrtvih, potresanih in boln'Ii pa zna-Sajo 750.000 do 800.000 moz. Za vsak zaseden kvadratni kilometer je pla-čala Italijn štiri mtlijone Iir ?n kaklh 300 mrtvih, ranjenih in potresanih. Vsak hektar velja 40.000 lir in 30 ljudi, vsak određen rojak pet do sedem Itaiijanov. Žalcvarcše za Tripolis. Curlh* 8. avgusta. Po poročilih iz Rima je uradno obvestilo. da so moral: Italijani zapustiti Tripolis, provzročilo po ćeli Italiji veliko po-trtost. 2e nekaj časa sem se je govorilo v Rhnii. da so se v najmlajši !talfjar»^ki koloniji \ireli hudi boji z domaćini. Spiošno pa se je sodilo, da se posreći Italliinom obvladati situ-vacijo. zato je bilo toliko bridkejše presenećen je. ko je prišla v Rim vest. da je Tripolis popolnoma opušcen. Nem?ko - !tali]anska trgovska vojna. DercJii, 7. avgusta. (Kor. urad.) Pruski KStaats.TTizei^er^ prijavija razglas finančne^a ministra o nem-sko - italijanski trgovskl. čari iski in brodarski pogodbi, v katerem raz-' glasu je rečeno, da italijanska \iada te pogodbe ne smatra več za ve!javno in da je vslcci tega na Nemskcm vporabljati avtomnomne tarife za vse italijanske izdelke. Demonstracije v Milanu. Curih, 8. aviiusta. švicarska br-/oiavna agentura v Milanu javlja: Včeraj so bi!e tn voi;kc deirmnstra-efje proti NemCiji. Skupine demonstrant r>v so hodile po uficah. kiicoč: »Vojno Nemčiji!« Pru^'h nosamično-st1' ni, ker je zdaj ita!ijnncka cenzura ^ako ^^roc:a. Torufflia ia mm iosaki pn ZaoorL Iz poročila v »N. Fr. P.«, odo-brenega v vojnoporocevalskem stanu: (Iloboko doli ob Soči leži Zagora. Skoro 500 metrov globile od sedla, čez katero vodi edina dovozna cesta. Skoro 500 metrov navzdot mora stopati vsak mož. se prenese vsak top, vsak kanec julie, vsaka nosilnica. In pot je vidna. Strma je in kar pred Eeboi imaš nasprotno stran, to sa pravi veliko nasprotno stran od sovražnika zasedenih višin. Ob dnevu je vsak promet nemogoč, po noči pa mora biti tuđi vsak pripravljen na to, da ga kaka čez skale razpršcna granata pritisine krvavega na pot. Pot se imenuje: Zagorska smrtna pot. O Zagori se more reci, da je ni več; je !e par sten, malo zi-dovja, kak križ iz okna, prevrnjen dimnik, ruševine, kamenje, drobei izstrelkov. Sredi skozi vas gre crta, par ručevin zunaj pozicije, par zno-traj. Jedna hiša je skupna posest. En vogel imamo mi, dru šega Italijani, fronti sta le malo korakov odda-Jjeni druga od druge. Granate igrajo V Zagori podrejeno vlogo. metala min delujcjo tu noč in dan. Tuđi ako v^e mine ne zadenejo* pa potegne zračni prftisk za seboj vso okolico. Pa pok sam na sebi je tak, da more živce močnega inoža uničiti. Kakor bi bil potres, tako se trese in pregiba zemlja. In dosti je dni, ko priđe mina vsako minuto. VCasih je odmora dve minuti — ćelo noc traja vča-sili metanie min. Kako žive Ijudje v Zagori. Čez dan v kritju, ponoči stegne glavo malo ven. ali more pri-čalcovati mino vsak trenotek. Vsak teden se menja rnoštvo. Ponoći ne spi noben človek v Zagori. Osem noči Čuiejo. Vedno iste čete. 2e šest mesecev. In treba še misliti, kako to diši po žveplu. dimu, izpuhtevanju izstrelkov, trupel . . . Stiri gospedje so še tu. ki se na-haiaio v tem odseku že jedno leto. Jeden izmed njih je poveljnik slav-noznani T u r u d i j a , jedna na«mar-kantneisih osebnosti ob so^ki fronti. On je iz-rodu, iz katerega je bil vojak oče, stari oče. dcd. praded. Y Srbiji so bili raznisali nagrado na njegovo «rlavo: 30.000 d!narje^* za živega Turudijo. 10.H00 za mrtvega. Ko ie rr;^c! v Zagoro. je vi\"!el italijansko pozicijo nad bregoin, višjo nad našu. Vzel io je in vrgel sovražnika proti reki, tia, kjer je še vedno. Ali jarki so bili razstreljeni in bataljon je bil brez kritja in zavetja. Po težkem dnevu tega boja je zapovedal Turu-dija na kratko: Do jutri zjutraj mora bataljon izginiti pod zemljo. In izgi-nil je. Dalmatinci so njegovi Ijudje. Vse more imeti od njih*, oni vse ocr njega. Zagora je jedna najstrašnejših točk na soški fronti. Dalmatinec gre v boj kakor lev, v odmorili je krotak kakor ovca. Potem hoče pripovedo-vati o svoji družini in želi, da ga vprasa oficir, ali so mu že pisali otroci. Ako je ranjen, hoče, da praša oficir, kako mu je in potem %vc za oficirja v smrt. Za Turudijo bi se dali vsi razrezati. Pa ne Ie moštvo, am-pak tuđi kadetie in oficirji. On je vedno ž njiini v Zagori, že jedno leto. 2 njimi samo kadetje in poroč-niki. Samo en nadporočnik je tu. Levo in desno sta padla major in stot-nik. Nekoć je izgubil na jeden dan tri četrti svoje stotnije. On pa je neran-ljiv. Ako strese glavo, letijo krogle proč — tako pravijo Dalmatinci. Dokler stoji on ob Soči, je nepre-magljiva Zagora. Ako naleti na moža par metrcv za najspredneišo crto. se mu potemni oko: Ttikaj imam timreti. ja2, ti imaš umneti tam čisto spredai. Tako pripovedujeio Dalmatinci. V oktobru in novembru so š!i Italiian? na<1 Zagoro dvanajstkrat tako močni kakor branitelji. Petdesct stotnji proti štirim. Brigada iz Porli in Ravenc. mož je kakor leopardi, divji, drzni. gorki, veliki, lepi in strašni ob jednem. Strašno so bili poraženi. \' strelskih jarkih so ležali mrtveci, rezerva ni mogla črez . . . Prvi dan, po bitki pri Plavch, je za-klical Turudija v oni hiši, katere jedna stran je naša, druga sovra/.ni-kova, sko/:i otuiio: Jaz sein tuka;, Turudija. Pri Plaveh sem vas pcbil, pri Zagori bo jednako. Italijanski topovi so divjali v odgovor. Leto čini je preteklo od bitke pri Plaveh. Ob .-. uri 30 minut je pričeia. Gori na hribu je bila vojaška masa. Ves bataljon stoji tu. Čudim se, da ni mož z zlatimi svetiniami v sloveČcin zarrorskem batalionu. Ti pač so vsi padli. Najgroznejše na te] vojni je to, da naiholjši najprvi izginejo. Poko-palisče. Oficirji irnajo vsak bel kamen, moštvo lepo izrezan lesen LISTEK. Chonchette. Francoski spisa! M a r c c \ Prevost (Dalje.) Lucienna je morala skoro preti-peti novo ponižanje. Jeanne je ic tež-ko prenašala, da nosi njen sin ime de Morange, ki bi ga bolje nikdar ne bila zvezala s svojim imenom. Posrećilo se ji je pregovoriti grofa d' Es-carpit, da je otroku zapustil svoje ime z naslovom. Ko je nekaj mesecev pozneje grof umri. je v Parizu zasta-vila vse sile, da je odredba zadobila zakonito odobritev; odslej je zahte-\ ala, da kličejo Jeana z njegovim novim imenom. Gospod de La Roche-Boet je zapustil svoje premoženje -voji nećakinji. Kakor hitro je grad La Roche postal njena last. je izjavila svoji tašci, da ga proda> Mari ni bilo vsako drevo v parku, vsak kamen te zgradbe nema priča Ijubezni. ki jo je darovala Marcelu ob času. ki bi ga zdaj najrajši izruvala iz svoje preteklostf? ... To Je bil za Lu-cienno najhujši udarec. V La Rochc «? je ostala vsaj ta tolažba, da je imela blizu sebe ostanke svojega sina — in da je mogla vsak dan posetiti ta pozabljeni grob in moliti na njem. Skušala se je upreti Jeannincmu nacrtu in zaprosila jo ic . . . Jcannc pa je ostala neupo^ljiva: zdelo se ie, kakor da se naslada na mukah nesrečne stare gospe, ^'se, kar je mogla Ln-cienna doseći, je bilo to, ća se z dečkom nastanite v Locnevinenu, kier ie iMarcelova mati z gotovostjo mogla pričakovati, da jo prisrčno sprejnicjo in kjcr najde za svoje pojemajoic sile potrebno oporo. Res so se preselili tja. Lucic?:ia je tam le kratka živela ... Zadnja iočitev jo !e docela potrla in kon-črJa je svc;e življenje v neizmerni žalosti. Govorila ie malo: nikdar r-a o knitih dogodkili, ki so zadnja leta njenega življenja spremcnili v dolg kiižev p,->t. Njeni dnevi so bili posvećeni skrbi zo ; naho; skromni prosti čas, ki ga Ji je prepuščnla njena bclezen. je preživela v mali sobici poteg svoje spafnice; tam si je napravila svoj oratorij. Umrla je na splos-nem oslabljenfu ter zapustila tako v vaši kakor v gradu spomin svetnice. Jeanne Jo je preživela za nekaj let, dokler je ni leta 1S65. pobrala kolera. ?tirinajst let po dogodkih. kate-rin priča je bilo ma'o vomavsko no-kopališče, Je naključje nenadoma po- stavilo gospoda Ducatela sinu .Viar-cclu (!c iMnranse nasproti. Zločin, ki ga je muči! skozi stirinajst let in inu omrr.čii um. iz pestal meso in človck, povsem no loben §ncmu, ki ga je uhil, mu je rekel: -^VaSo hćerko ho-čern i meti za ženo.- To pot.je bi! udarec tako silen, da je tekom petih dni delirija znova rrc/ivei vic ure te :?a1ostnc pretek-Ici;ti. Poter.i pa Sw je. kakor vedno — z;;kaj blazno; t se ie igrala ž njim, ga zor ci zgrabila, spustiia In se ga zo-pet na i?o\*o polastila — razpfšila noč rkoli njega in 7.1 da!j časa -e n:o-g.M raz!ojn3 in realno misliti. Z ma-tcmatično strogosti) je preračunaj l-osiecJicc rcljubega prigcdka. Če je vse hladnokrvno prcmi^li!. se mu je zdel brezpomembcn. Ta Jcan d' Es-carpit pretcklosti potovo ni poznah za njc^a kakor za vse, ki so poznali Marcela. je ta izvrši! samomar. Njegovo oporoko so do picice zvesto izpolnili in nepriča kovano nakllučje ie liotelo, da je izginilo ceTo ime de Morange. Gospod Ducatel je bil to-rej ed?ni, ki je vedeL kaka brezčast-na in krvava drama ?e to ime zvezala z njegovim. Prav je bilo tako. To-da ta drama, dasi pozabljena. je biia brez dvoma preveč pretresijiiva, kakor da bi dopuštala kedaj kako zve-zo med Chorchctto in Jeanom. Jean je bil vendar sin te?a človeka, ki mu je uKrai Juhetto! mari je bilo kaj takesa inogocc?... Kje }e človek, ki bi inojrci priporocati tako gorostasno porcko?... In đaljc ... še iručncjša misel se je r»o! \stila starc-ga moža. Znova mu je dvom razje-dal srce... Njegova hči! .. Ali je bila res njegova hči? Če Je Oina h:-Ciila? Prav ntč ncverjotiiega ne bi bilr> na tem; ta ženska ni imela niti senec morale v rebi in Julietta ji je moR'hi ukazali, naj se CIionc!ie:ti v r'*id laže. In če Chorcneita ni bila iz njegove krvi, potem .. . strašno! ... Kakor v starih dramah, ki jih je vodila usoda, se iz zakonolom-stva rodi še krvosrani£tvo: neka ne-pfeznana, jrresna sila hoje te dve bit-ji ustvarjeni iz istecra mesa, drug drugetnu približati iir vreči v na-ročje!... Nato ic starec skušal braniti svoje prepričanic n^nram napadom dvoma. Samemu sebi je dokazoval, da Chonchetta mora biti njegova hči. Z zadoščenjem se }e tofažH. da se odlikuje po isti odkritosrčnosti, značajnosti in liubezni do dušc\*nega dela kakor on sam. Nič na njej ni spominjalo na razuzdano veselost in brezvestnost Marcela de Morange. Nasprotno tako globoko je vtisnil pečat svoje osebnosti. polnc resnobe in čnta za dolžnost, v to mlado (tu-Šo, da ni ostalo v njej niti sledu Ju- liettine lahkomišljenosti in grešiiosti. Kreolinja ji je dala zgolj svoje poteze, te pa tako razioene, da j;h oče ni mogel mirno motriti. Tako premišijinoč se yc gespod Ducatel polagoma umiril. Tedaj je sklenil, da pokliče Jeana d* Kscarpir še enkrat k sebi. Za vsako ceno je hotel preprečlti, da ga oni prebiti: nenaden obisk bi morda i>ovzročil vno\ič tako krizo, kakor prvič. Bolje se mu je 7de!o. da se noveinu obi-skn izo&ne in da govori z mladim možem zdaj, ko si je prisojal še do-volj moči, da prenese njegovo na-vzočnost. Ni se motil. Zaviirovan proti presenečenju in pripravljen po premišlievaniu prejšnjih dni, je spre-jel in odsiovil Jeana sicer vljudno, vendar ne da ie popnstil kaj od svoje ođloonosti. Prav dobro pa se je zavcclal, da je njegova naloga še-le do polovice izpolnjena. Tam v Soupizu je irpelo srce, ki je brez krivde nosilo težo taji h grehov. Mise! na bolest, ki je svoji hčerki nijnogel prihraniti, je sklela starca. 2e drugi dan pa zadnjem sestanku z Jeaiumi je ubovci Chonchetti hotel poslati par tolažil-nih besed in pisal ji je dolgo nežno pismo, v katerem jo je prosi 1, naj nm ođpusti povzroceno žalost »n jo za-klinjat, naj brez naialjnih pojasnil spoštuje njegovo voJjo. Stran 2. .SLOVENSKI NAKOO\ dne 9. tvgusU 1910. 181. Siev. križ. Vsi so umrli mladi. Po maši grc divizijski štab h havbični bateriji, ki tuda proslavlja obletnico. Moštvo stoji v dveh vrstah in general, njihov tovariš že leto dni. je imel nagovor. Vojaško se drži, ne more pa prikriti svojega ganutja: »Infanterija je z Vami zadovoljna«. Za topnttaife največja pohvala. Komaj konca svoj govor, oddajo Italijani salvo. Sloves-no zveni, kakor za oder inscenirano, skoro dramatično. Oeneral tele v roko vsakemu odlikovancu, 78 Jih Je, ki nosijo hrabrostni znak . •. 11(3 ni ilimii in Diiin. NAŠE URADNO POROCILO. Dunaj, 8. avgusta. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Rusko b o j i Š č e. Fronta feldmaršallajt-nanta nadvojvode Karla. Karpatske čete so pridobilo na višinah vzhodno od Jablonice pri Vorohti tal ter vjele nad 1000 so* \ražnikov in vplenile 4 strojne puške. Jugozapadno od Delatina so zavrnile ćete generaiober^ta v. Ki>-vessa zopet moćne ruske sunk£. Vzhodno od Otinije in pri Tlumaču }e sovražnik včeraj dopoldne napa-del v velikih masah. Ena njegovih napadam ih čet je prodrla zapadno od Otinije preko prve crte, protinapad aAStro - ogrskih si! pa 30 je vrgel popolnoma nazaju pri čemer je ostalo nad 1000 vjetih v naših rokah. Pri Tlumaču srao preložili obramfco pred nadmoćnim sovražnim šunkom v prostor zapadno od tega kraja. Južno od Vertelke so naše čete očistile levi breg Sereta. Vjtele so nad 700 Fusov in vplenile 5 stroinita pušk. Fronta generalfeldmar-šala von Hindenburga. Pri Zafoščah je poiefcei včeraj-šnji dan razmeroma mirno. Jugozapadno od Torčina v Voiiniji je ar-mada generalobersta v. Tersztyan-szkega danes zjutraj odbila ćelo vrsto silnih ruskih sunkov. Sovražnika smo deloma v protinapadu vrgli. Ćete genera'a Fatha so preprecile ružno od St obih ve zooet več ruskih poskusov, prekoračiti reko. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml. • ♦ • NEMŠKO URADNO POROCILO. Berolin, 8. avgusta. (Kor. urad.) SVolftov urad poroča: Veliki gla\Tii stan: Vzhodno bojišče. Armadna skupina g i m. v. Hindenburga. V odseku ob Serveču in južno od tam le nrihajaio strelianle včerai ži-vakneiše. Sovražne posamezne napade smo zavrrnli. Opetovano prizadevanle Rusov pri Zarečju (ob Stohodu) pridobiti tal, |e ostalo brezusoesno. Sovražnik je utrpel tcžke izgube. napadno od Lučka se vrše od danes ziufrai novi boji. Severozapad^o od Zaioščev so se sovražni napadi iz?a!ovi!i. Južno od Z?Jo>čsv smo sftupai s četami ge* nerala v. Bothmeria ustavili rusko prediranfc s protinapadom. Tu smo v]eli 9 častnikov. nad 700 mož in vplenili 5 strojnih pušk. Armadna skupina f e 1 d m a r-šallajtnanta nadvojvode Karla. Južno od Dnjestra so močne ruske čete prešle v napad na crto Tlu-mač - Otiniia. Zavezniške čete so zasetHe pripravljene zadai Iežeče pozicije. V Karpatih smo razorili uspe-he na obeh straneh doline Diatega Ceremošča. Vrhovno armadno vodstvo. * « • V Karpatih le izvojevalo desno krilo prestolonaslednikovih armad nove uspehe. Naše čete so prekoračile pri Jablonici dolino Be-lega Ceremoša, pri Vorohti so raz-širile svoje uspehe na višinah zapadno gorenjega Pruta ter so pri Delatinu odbile silne ruske šunke. Hudi boji so se odigravali v ponede-Ijek na fronti Otinija - T!u-m a c. Nemške čete, ki so branile pozicije vzhodno od Tlumača, so se morale konečno umakniti na drugo obrambeno crto zapadno tega kraja, kjer so odbile vse n*^a!jne sovražnl-kove navale. Pri Ofiniji so se kon-čali sovražni naskoki z občutnim porazom ruskih krdel in naše čete so v energičnem protisunku vrgle Ruse nazai, pri čemer so vjele nad 1000 sovražnikov. — Ob vzhodno - gali-škem Seretu so boji nekoliko pone-hali. Rusi so prišli tam tekom 8 dni le za kake 3 km naprej, uspeh, ki so ga plaćali z ogromnimi žrtvami. Pri Verbclki (južno Zalošč) pa so jih naše čete še zopet pognale na vz-hodni breg Sereta. — Zapadno Lučka se razvijalo novi večji boji. Armada generalobersta Persztvan-skega je odbila v ponedeljek ćelo vrsto ljutih ruskih napadov. RUSKO URADNO POROCILO. 6. avgusta popoldne. Ob rekah Graberki in Seret, južno od Brodov. so se vršili ves dan silni boji za vaši in visine na levem bre-gu reke. Sovražnik se s skrajno silo upira ter opetovano izvršuje proti-napade. Na vaških ce^tah se je raz-vil ljut boj; morali smo sovražnika prepoditi iz raznih poslopij. Vse pro-tinapade smo zavmili ter zlomili od-por sovražnika. Naše čete s? vzele vaši Zvižin. Ratište. Čistopadi, Mjedzigori, Hnidava, Zalošče (?) in vse visine med njimi. Eden naših hrabrih kozaških p^lkov ie atakiral sovražno infanterijo in neko baterijo ter vrgel nasprornika nazal proti jugozapadu. V teh boi'h smo vjeli 95 častnikov in nad 30^0 vojakov. Ob Prutu, južno od Delatina. v prostoru Dora, Jaremce, Jablonice smo usta-viK s svojim ognjem sovražni napad. 6. avgusta zveče r. Ob rekah Graberki m Seret namerja sovražnik silen artiljerijski ogenj na pokrajino, ki smo jo pred kTatkim 7avze!?. (11 asom dop">!ni!rnh poročil se rviša število dne 4. in 5. t. m. vjetih. na 140 častnikov, med rnimi en polkovrn povefjn'k. in nad K.^00 vojakov. 5tevi1o vjetnikiv neprestano narašča. Poleg tega smo \T>lenili strnine puške in metala min. Rusi pripravljalo veliko bitko pri Kovlu. Švicarski listi javljajo preko Ko-danja: Sem dospela poroČila pravi-jo, da se pripravlja rusko armadno vodstvo na velik udarec proti Kovlu. Rusi smatralo, da so njihovi do* sedanji uspehi v Galiciji in Bukovini tako dolgo iako dvomljive vredno-stu dokler nimajo Kovla. Zato se lio-čejo polastiti tega važnega križišča za vsako ceno. Poveljnlk rtiskeija Črnomorskega brodovja odpuščen. Iz Kodanja poročajo, da Je t>il poveljnik ru?kega črnomorskega brodovja admiral Eberhard od-pušČen. Zapadno bojišče. NEMŠKO URADNO POROČILO \ BeroJln, 8. avgusta. (Kor. urad,) Wolffov urad poroCa; VeliM glavni stan; Zapadno bojišče. Južno od kanala La Bassće tta v okolico Loosa Je vladalo živahno streljanje. Med Thiepvalom In Som-mo zlasti pri Pozieresu, pri Bazen-tln le Petitu hi južno od Maurepasa ie sovražnik nadaljeval svoje Silne napade. Na posameznih točkah le prišlo do liutih bližinskih boler. kl SO v bistvu odloceiri nam v prloc S»-mo na posameznih točkah, tako prt Pozieresu hi vzhodno od Homa se bol še vrši. Južno od Somme smo za-vrnili šunke fraocoskih oddelkov T ročnim! eranatami pri EstreeMi In Soyecvurtn. V pokraftnl ob Mosl so NU artiljerijski bofl 0a obeh straneh rek* # zelo živahni. Severozapadno, zapadno in jugozapadno od bivše utrdbe Thiaumont so se sovfažni napadi v naiem ognki popolnoma zlomllL Boli proti iujm smo v kali zidu^IH natnen napasti. Već sto vietlfe smo pfineliali nazai. Eno ansrleško letalo }e padio iugovzhodno od Cambraia v naše roke. .Vrhovno armadno vodstvo. • * • FRANCOSKO URADNO POROCILO. 7. avgusta popoldnc. Se-verno od Somme in v ćeli okolici Chaulnesa živahen artiljerijski boj. Na desnem bregu Mose so napadfi Nemci po artiljerijski pripravi utrd-bo Thiaumont. Zadržani o4 naleti zapornega ognja, nišo mogli prodrett ter so bili vrženi nazaj v svoje iz-hodne Jarke. V gocutičft pri Vmn m Chtpru k jo prlčtl olpoll *r%* 1 let napad, ki se le bil oznanil s sll-lim obstreljevanjem. Artiljerijski )genj in ogenj stroinih pušk 1« slomil lapad, ki se je popomoma pomsk-Ml. Na ostali fronti )• bila noč minuL — Letalstvo. Na fronti ob Som-ni so imela franeosk« letala včeraj »tevilne boje. Tri sovražna let&la smo zbili pri RoigUsu. Omiecourtu in Neelesu, tri druga, ki so bila resno zadeta, so se morala spustiti v nem-^kih crtah na tla. Poltg tega smo uničili dva nemška privezna balona. V noči na 7. t. m. so vrgli franeoski letalci 20 granat na kolodvor Metz les Sablons. 30 na kolodvor Thion-ville, 25 na tovarne v Rombachu in 12 na bivake v Etainu. 7. avgusta z večer. Sever-no od Somme so naše čete na sijaien način vzele pozno popoldne crto nemških strelskih jarkov med goz-dom Hem in reko vzhodno od pristave Adonacu. Vjeli smo 120 mož in kakih 10 strojnih pušk. Južno od Somme je bila naša artiljerija zelo delavna ter ie naperila uspešen raz-diralen ogenj na sovražne baterije v okolici Lihonsa. Na desnem bregu Mose smo tekom posameznesa pod-vzetja južno od utrdbe Thiaumont napredovali. Vplenili smo 5 strojnih pušk; v zavzetih delih smo našli številne mrtve nemške vojake. Po precej živahnem boju smo zavzeli nekaj hi^ zapadne&a dela vaši FIeury. Belgijsko uradno poročiio. 7. avgusta. Tekom nočl in dneva je bila artiljerija ob fronti belgijske armade delavna, zlasti v okolici Dixmuidna in Steenstraeta. Boj z metali bomb se je konČal nam v prilog. ANGLESKO URADNO POROČILO. 6. avgusta. V gozdu (High Wood) smo napredovali. 7. avgusta dopoldre. Položaj je neizpremenjer.. sovražne protinapade pri Pozieresu in Saint Vaastu smo zavrnili.. Vso včeraj za-vzeto pokrajino smo obdržali v svoji posesti. 7. avgusta zveče r. Sever no in severovzhodno od Pozieresa je naperil sovražnik po silnem ob-streljevanju ob 4. zjutraj odlocne napade na naše nove crte: na nekate-rih točkah je vdrl v naše jarke, mi pa smo ga z velikimi izgubami pre-gnali iz njih. Dva nočna napada, ki sta se pričela ob 9. dopoldne, smo tuđi zavrnili. Nadalnji slabotni napad popoldne ob 4. smo odvrnili ter vjeli veliko število sovražnikov. Drugod manjŠi spopadi, pri Čemer so imeli naši metalci ročnih granat uspehe. Verdun. Franeoski senator Humbert, ki se je ravnokar vrnil od obiska Ver-duna, piše v »Journalu«: Brcz dvoma ni bil vjet niti en mož od vojske nemškega prestolonaslednika, ravno tako gotovo ni znatno zmanj-šana artiljerija, ki ogroža Verdun. Potoki krvi tečejo v neprestanih bo-jih, ki še nišo popustili v svoji sili. Ni več, kakor poprej, ko sta bojevali dve vojski krvav dvoboj za svojo deželo, tu se borita dve plemeni, ki sta se prijeli za vrat, si trgrata drob in puščata kn in silo duše ter bosta to nadaljevali, dokler ne bo eden umri vsled onemoglosti. »Kolnische Volksztg:.« rx>roča, da kažejo razna znamenja, da se je Francoz*>m posrećilo doseći od Itaii-janov, da bodo poslali kakih 60.000 mož na zapadno fronto, da obvaru-jejo Verdun pred padcem. Iz Pariza poročajo: Verdunski mestni svet je imel v Parizu tajno sejo, v kateri so se sporočili ukazi, glasom katerih je od franeoskejara ar-madnega vodstva odrejeno pofx>lnc izpraznjenje Verduna. Kontrfrjucija Bruslja. »Kolnische Ztg.« poroča s švicarske meje: »Agence Radio« poroča iz Havra: 2upan v Bruslju se od-locno brani plačati mestu od generala v. Bissinga zaradi đemonstracij povodom belgijske narodne slavno-sti rialoženo kazen 1.250.000 Jrankov Navi velikani ▼ zrako. »Newyork Vorid« poroCa iz Be-roišna; Tretjcga napada »Zeppdi-nov« na Anglijo sta se udeležlla tuđi dva nova »Zeppelina« velikana, k jih je mogoče pretvoriti tuđi v tr-govske zrakoplove. Zeppdin upa da bo mogol s temi zrakoplovi napraviti novo zvezo z Amerflco, kakoi se je to posrećilo s podmorskim! lad |wni. Poročevalec dostavlja, da U vojaSldh ozirov ne more veC sporo Citi o zrakotpkmh, toHko pa lahkt pove, da i majo velik akcijski radi in veliko đvigalno silo ter izredm hitrost. K Afimimonmm gvvora. AMsterdaa. 7. avgusta. (Kor ■rad.) »Ni«iwe van den Dag« Piše Primati le treba, da je vic gorofi čmje angleškega časopisja in odgo-vornega državnika o kazni za osebe, ki so odgovorne za smrt kapitana Fryatta. nekoliko otročje. Aiiiranci bi morali, Ražen boiev predniih strai ^ ' okolici Ljumlce (zapadno od Vardar-' la) nobeaUi dogodkov. " Vrhovno armadno vodstvo. : • . • > BOLOARSKO URADNO I POROCILO. > Solila, 8. avgusta. (Kor. urad.] »Agence tel. Đulgar.c Poročiio gene-ralnega štaba z dne 8. avgusta. VeC . ali manj silni artiljerijski boji se vric ; dan na dao. Naša severno od vas -1 Umnice postavljena potadka Je n» koliko napredovala. Lastna patrulja je vdrla v vas, prepodila notri se na-hajajočo sovražno posalko ter se vrnMa po izvršeni nalogi v svolo pozicija Imela je samo lahke izgube, dasiravno jo ie obstreljevala sovraž-na artiljerija. Srbsko uradno poročiio o boRk na makedonski fronti. Srbski tiskovni urad V Solunu Je izdal 6. t. m. sledeče uradno poro-čHo: Pri Moglini so se pričeli boji proti Bolgarom in njihovim pozici-jam na grških tleh. Dne 24., 25. in 26. julija so vzele srbske čete neprijatelju visine severno od Sevriana-Rovil in pozicije na višinah Strupme. Dne 26. in 27. so napadli Bolgari^ s slabimi silami prednie dele naših Čet severno in severovzhodno Strupine, pa so bili z občutnimi izgubami odbiti ter so pustili pred našimi pozici-jami dosti mrtvih, pušk in materijala. Na ostali fronti vlada mir; držanje srbskih čet je dobro. Italijani v Valonl. Đasei, 8. avgusta. Švicarski listi javljajo iz Milana: Minoli teden so odŠla v Valono močna italijanska ojačenja in sicer več tisoč mož infan-terije mnogo artiljerijskega materijala in mnogo letal. Revolte med srbskimi vojaki. • Iz Aten poročajo: V Solunu so se pojavile med tamkajšnjimi srbskimi četami nove revolte. Več kot 1000 upornikov so zaprli v trdnjavo Karaburnu. Srbski prestolonaslednik skuša svoje čete pomiriti, njih morala pa je jako slaba. Pred par dnevi so dospeli s fronte prvi veliki transporti ranjencev, njih 1000 je bilo že odDeljanih na Francosko. Med generalom Sarrailom in srbskim armad-nim vodstvom obstojajo resne dife-rence. BOLGARIJA NA VSE PRIPRAVLJENA. I Sofija, 8. avgusta. (Kor. urad.) ^Kombana« objavlja razgovor z ge-neralisimom Zekovom, ki je dejal: Danes je bolgarska armada v vsa-kem oziru bolje oborožena, kakor le kedaj; artiljerije, municije itd. ima na pretek. Zdravstveno stanje in razpoloženje sta izvrstna. K temu priđe velika vojna izkušenost in hrabrost. Med četami vladajo naj-večja samozavest, zvesto ?zpolnje-vanje dolžnosti in patriotizam. Vsi so prožeti vere v veličino Balgarije, kar nas prepričuje, da bo v s a k, k i bi se upal vdreti v Bolga-ri j o, da nam odvzarne sadove naših zmag, z nepričakovano srđitostjo in Ipožrtvovalnostjo zopet p r e g n a n. Ne pozabimo, da se borimo na strani naših viteških zaveznikov Av-strijcev, Ogrov, Nemcev in Turkov za svoja prava, za svobodo in za triumf civilizacije. Vsled našega za-vezništva in v zmislu naših lastnih interesov ostanejo sovražniki naših zaveznikov do konca tuđi naši sovražniki. Do zadnje kaplje krvi ostanemo zvesti in lojalni zavezniki. Za svojo poštenost in zavezniško zve-stobo smo že doprinesli histerične dokaze. Jaz in z menoj vsak Bol-gar poznamo pomen sedanjega histo-ričnega trenotka in odgovornost pred sedanjo generacijo m pred bo-dočimi rodovi. Vsi vemo, da mora Bolgarija tiiumfirati sedaj ali pa nikdar. Zato trdim z neamajnim pre-pričanjem, da nobeden Bolgar ne bo zamudil svete dolžnosti napram domovini in da se bo vsak boril proti sovražniku, naj priđe ta od ko-d e r k o 1 i. Novi vpoklici na Grškem? Francoska »Agence Radio« poroča iz Aten: Grški listi javljajo, da bo letnik 1915. poklican v drugi polovici avgusta pod orožje. Volilni boj na Grškem. »Corriere della Sera« poroča iz Aten: Volilni boj na Grškem je že zelo živahen. Ustanovila se je nova stranka z geslom: »Za entento, pa proti Venizelosu.« Venizelisti pra-vijo, da je ta stranka nemška intriga. Zmagala bo najbrž Venizelova stranka. Prav negotovo pa je, ali bo vsled tega prišlo do grške intervencije ali ne. VojaŠtvo je namreČ proti Venizelosu ogorčeno in častniki ter moŠtvo so mu ljuti nasprotniki. Muš in Bitlis zopet v turskih rokah. TURSKO URADNO POROĆILO, 6. avgusta. Fronta v Ira-k u. Neizpremenjeno. — P e r z i j -skafronta. Ob ruski fronti so na desnem krilu naše armade dne 5. t. m. zjutraj o 3 kol. proti ruskim četam > ki so taborile vzhodno od Kerman- • šaha, storjeni napad uspešno nada-: ijevale do 6. t. m. zvečer. Končno i smo vrgli Ruse nazai do Kengover-[ ja, v smeri na Mamadan. Te dvo- • dnevne operacije so potekale tafcch ***• *"**_______________________________________.3LOVtfNSKT NAROD\ oac «. avgusfe i»iO. Stran 3. te: Naša kolona, kl operira proti Sa-ni v centrumu Je v naskoku zavzela sovražne okope v okolici Hadji Aba-da in Nadir Abada. Nato je ppskusil sovražnik držati se v pozicijah za* padno od kraja Bisornoj. vsled našega silnega zasledovanja in vsled pritiska naših čet na njegovo fronto in njegova krila pa se je moral umakniti v smeri na Sano. Dne 6. t. m. so se operacije zgodaj zjutraj zopet pričele, ne da bi bili pustili so-vražnikuf ki se je trudil ustavljati se nam v več pozicijah, časa, da bi do-bil ojačenja. Končno se je umaknil sovražnik, ki se tuđi v kraju Sana (50 km vzhodno od Kermanšaha) ni mogel držati, v smeri na Kengover, Ta čas se je nahajala naša kolona na desnem krilu, ki je prodirala z juga proti cesti Kermanšah - Hamadan, v stiku z ruskfmi četami v kraju Ma-ros (19 km jugovzhodno od Sane in vaši Bisotoni), dočim je naša kolona levega krila, ki Je prodirala na seve-ru te ceste, vrgla nazaj sovražnika, ob katerega je zadela v kraju Songur (60 km severovzhodno od Kermanšaha). Ta kolona je tam vkorakala, dočim je naša kolona desnega krila zasedla kraj Maros. Naše čete cen-tnrma so se nahajale včeraj zvečer 15 km vzhodno od Sane. Naši oddel-ki pode tuđi ruske čete, ki leže vzhodno od kraja, bolj proti vzhoda nazaj. — Kavkaska fronta. Od nas iz odsekov Bitlis, Muš, Og-not započeta ofenziva poteka korak za korakom za nas uspeŠno. Vsled naših napadov na Bitlis so padle vse sovražne pozicije južno od Bitlisa. ki so obvladale ta kraj. v naše roke. Tuđi napad, ki smo ga izvršili na nedostopnlh gorskih slemenih 8 km južno od MuŠa. je bil uspešen. So-vražnika smo vrgli nazaj proti Mu-šu. Naše zapadno od Muša proti se-veru vržene čete so dospele do Mu« radsuja. Tekom včerajšnjega napada jugovzhodno od Ognota smo vpienl-H zopet en top in 4 municijske vozove ter vjeli 200 Rusov. Sovražni protinapadi na razne točke naše fronte zapadno od Erzinjana in Kil-kita, katerim se naše čete vsakikrat ustavljajo, pojemajo vsled težkih so-vražnih lzgub. 7. avgusta, V vodah pri Smirni smo s svojim ognjem prisilili sovražni monitor, ki se le Dribližal Motzi, da se je odstranil. — E g i p -tovska fronta. Naši izvidni od-delki, kf smo jih poslali naprej v smeri na Romani v neposredni bfi-iini sovražne utrjene crte, so izvršili izvidnl napad na moćne sovražne Čete ter se nato vrnili v svoje pozicije pri Katiji. Sovražnik je nato oju-načen poskusil napasti naše pri Katiji ležeče čete. Vrgli smo ga s težki-mi izgubami nazaj. V okolici Muha-rnediia smo zbili sovražno letalo, ki se je razbilo. Naši letalci so metali na IzmaUije in tamošnje sovražne naprave bombe. Neki sovražni ko-njeniški oddelek, ki je 4. t. m. napade! Abudjerk, vzhodno od Sueza, smo v osemuraem boju vrgli nazaj. vcč pušk, bajonetov in drnge opreme smo vplenili. ; 7. avguste. Turske čete so prodirajoče preko Kermanšaha, vče-raj zasedle Sano m druge kraje ob cesti v Hamandan. { 8. avgusta. Kavkaska ; fronta. Ruske čete, ki so bile i vsled nehodnih čest in zveznih po- i tov ter vsled težkoč, nastalih kot po- i sledica dogođkov, neka] časa ustav- ] Ijene v okolici Bitlisa in Muša, so vsled silnih napadov in pritiska, ki ] ga naše čete desnega krila že en te- ] den uspešno Izvršujejo, prisiljene se * polagoma umikati. pri čemer pušča- « jo tepove In vjete v naših rokah. j Gorskihrbet inžno od Bitlisa in Muša, ] ki ga je bil sovražnik že do največje popolnosti utrdil in trdovratno bra-nil, smo pređvceraišnjem popolnoma zavzeli. V noči od 7. na 8. avgust so i naše čete zopet zavzele kraj Bitlis t in dne 8. t. m. zjutraj sta se južno od 1 Muša vdali dve so\Tažni pehotni < stotniji z orožjem vrei Naše čete 1 zasledujejo sovražnika, ki beži v t ^meri proti Murathu. V centrumu in ob Ievem krilu nobenega potnemb-T!ega bojnega delovanja. Z ostalfh front ni dospelo nobeno poroCilo. ' Carigrad, 8. avgusta. (Kor. ur.) ( Turske čete so vkorakale v MnS fn r Bitlis. j Mazliraanski častnfld te Kut d ! Amare. * Carigrad, 6. avgusta. (Kor. urad.) 7 Sultan je dovolil muzlimansfcim indij- 2 skim častnikom, ki so biti vjeti v , Kut el Amari, da smejo obdržati svo» i je orožje. Ti častniki so se udeležfli \ bajrama ter so bili sultanu predstav- i Ijeni. Velikodušnost sultana je na- t pravila na častnfte tako globok i vtisk, da so se zahvaljevali s solz- } nimi ocrni. ^_______________ ' »ijalte n H Niti) a ! rutmd Ud nUik HM! ! Romunija ii si itoiii «o]u. I Po nevlkti. Bukareški »Tagblatt« piše pod naslovom »Po nevlhti«: Resno-sti položaja ne smemo olepša-vati. Smatrati moramo za mogoče, da bo Romunija intervenirala. Položaj je na !as podoben onemu v Italiji pred njeno intervencijo. Neki državnik je takrat dejal: »Velesila si more dovoiiti luksus in vsak tre-nutek pričeti vojno, male države pa si morajo vsak korak premisliti. ki Je odločilen za njihov obstoj ozir. za njihov pogin.« To velja danes tuđi za Romunijo. Navidezni uspehi Rusije varajo in spomniti se moramo, da ruski uspehi nikdar nišo bili trajni. Pred kratkim se je trdilo, da je pri-druženje Romunije ententi že fait aceompli. Danes smo že preko tega in umetni vinar je pri kraju.. Vseka-kor se je horizont toliko spremenil, da vsakdo sprevidi, da je Romunija od odločilnega koraka še zelo oddaljena. Ruske čete v južni Besarabiji. »B. Zw« javlja: Pri Tulči ob Do-navi se vrši obsežno premikanje ruskih čet. Pribežniki pripovedujejo, da je zbranih v južni Besarabiji nad 300.000 mož. Istočasno se poroča, da je rusko črnomorsko brodovje dobilo povelje se zbrati na raznih točkah med Vilkovom in Akerma-nom, Romunske priprave. Ruski listi javljajo iz Bukarešte: Avstro - ogrski monitor se je pri-bližal romunskemu donavskemu pri-stanišču Kalafat, vzhodno Vidina; romunska obmejna straža je skuša-la monitor zadržati ter ga je obstre-ljevala. Monitor pa je nepoškođovan odplul na boigarsko obrežje. — Romunska vlada je odredila, da ne smejo kopališča in letv>višča v Kar-patih in Transsilvanskih Alpah od 1. avgusta naprej sprejemati nobenih novih gostov. V teh krajih se naha-jajoči letovičarji morajo čim preje odpotovrati. Spletke entenie. Iz Bukarešte poročajo: V Romunijo so prispeli mnogobrojni agenti četverozveze, časnikarji, pisatelji, diplomatični uradniki. ki razvijajo zlasti v Bukarešti, Sinaji, Jasih in Galacu živahno intervencijonistično agitacijo. Samo franeosko poslani-štvo ima že tri vojaške ata^eje. Bivši franeoski poslar.ik Blondel ostane na Romunskem ter se ho^e posvetiti neoficijelni agitaciji entente. V Sinaji PTireja posebno franeosko gledališko društvo predstave. Represalije entente proti Romunifi. »I>reptata« poudarja, da je če-tverozveza pričela z represalijami proti Rotnuniji, ker romunska vlada ni hotela podpisati nlijančne pogodbe. Francima je prekinila pokajanja za romunsko posojilo 5000 milijonov frankov, Rusija je prenehala po^iljati municijo ter je prepovedala vsak izvoz in prevoz v Romunijo. AH so Rusi Se v Mannomici? Organ Petra Carpa »Moldava« objavlja članek, v katerem opozarja na vesti, da delijo Rusi v Marmomi-ci med tamkajšnjo prebivalstvo de-nar. »Moldava« v^rasuje: Ali so Rusi še v Marmornici? Ali je Romunija v sevemi Moldaviji še suverena? Morđa je roni unska vrlada privolila v kondominij z Rusi? Kaj se je zgodilo? Ako je vlada res dopustila, da se nahajajo Rusi še vedno v romun-skih krajih. potem ie ponižala državo in kralja in na£a neodvisnost je le še prazna fikcija. Bolgarska agitacija v Dobrudžl. »Temps« poroča: Romunski listi trdijo, da razvijajo bolgarski agita-torji živahno delovanje v romunski Dobrudži, kjer razširjajo proklamacije, ki pozivljaio Bolgare, da naj se borijo za skorajšnjo zopetno združite v z Bdgarijo. ' Drobae vesti iz Romunije. i Niču Filipescu Je težko obolel ^ na srčni sklerozi. Njegovo stanje je ! opasno. — Vesti, da se poda držav- ; ni tajnik v romunskem vojnem mini- ' strstvu, jreneral Iliescu, v posebni ] misi|i v Petro^rad, se dementirajo. ! ~ »SteaguU zatrjuje. da so se odno- ! la.\l med Bolgarijo in Romunijo v i zadnem Času zopet zboIjSaH. — Kon- ' rervathml Avstrffi pri}a«ni prva kl, med nifmi Carp, Stere, Mar^hilo-tnan so imeli v soboto v Bukarešti « konferenco, na kateri so sklenili prijeti v najkrajšem čxm z obsežno akcHo konzervativne stranke proti imervencfjonističnim hulskarij^m. — Dne 5. fci 6. t m. se Je vršii v Bukarešti kongres nacijonalistićnefra di-laStva. Kon^r« je bil slabo obiskan, ^oafična demonstracija se ni dobro posrečlla. Med manifestanti so bili I Dređvsera znani agitatorji intervea- I ^OcnisilčoBi stranb 1 I Rane pliticu vesti. = Koafereoce v Berolfaiu. Iz Monakova poročajo: Danes se se-stane v Berolinu pod predsedstvom bavarskega ministrskega predsedni-ka grroia Hertlinga zvezni odsek za zunanje zadeve, da se posvetuje o zunanjem političnem položaju Nem-čije in s tem v zvezi stojećih notra-njepolitičnih vprašanjih. K temu poročajo listu »Munchner Neueste Nachrichten« z dobro podučene strani; Popolnoma napačno je, če s* tu ali tam pojavlja mnenje, da je ta sestanek, ki se je tekom vojne že večkrat vršil, v zvezi z vestmi o miru, ki so se zopet brez vsake pod-lage razširile. = fcrbija in Italija, ft? švicarski »Oazetfe^^^ Lanisaunii *e izšel članek »La question italo - slave«, ki dobro pojasnjuje italsko - srbski spor za jadransko posest in obenem dokazuje, kolika važn^t se pripisuje vinozemstvu jadranskemu vprašanju. Clanek pravi: Italijanska nota z dne 8. aprila 1915., ki je zahtevala od Av-strije poleg drugega še nekatere dalmatinske otoke, je razburila uidi srb-sko vlado. Pretenzije Italije, da se ustali na dalmatinski strani Jadran-skega morja, so vzjiemirile zlasti > Jugoslovanski odbor« v Londonu, ki se je od izbruha vojne sem pro-glašal za branitelja jugoslovanskih interesov. Protestom so ^e kmalu pridružili tuđi mnogobrojni publicisti na Francoskem in Angleskem, ki so se bavili z jugoslovanskimi zadeva-mi. Italijanske ambicije na slovan-skern jugu so se jim zdele opasne in so manjšale veselje nad intervencijo italijanske armade. Ćela zadeva pa je kmalu zastala. Avstrijske in nern-ške zmage na severu in proti Srbiji ter neomajnost avstrijske fronte proti Italiji so potisnile srbsko-italijan-ski spor v ozadje in tuđi pozneje ni prišlo do nobene zadovoljive razre-šitve. Londonski »Jugoslovanski odbor« je v posebnem memorandu 15. maja 1915. odklonil italijanske ambicije ter izjavil: Naš narod hoče za vsako ceno očuvati svoje obale in ž njrmi cvet svojega morja. Ne more-mo verjeti. da bi Evropa (z aproba-cijo italijanskih zahtev) hotela iz-zvati nove mržnje, ki bi nujno po-vzročHe nove prepire. Franeoski publicist Pierre de Lanux pa je po-svetil jadranskemu vprašanju posebno poglavie svoje knjige »La Jougo-slavie« (Pariz, 1916*), kjer pravi: Dokler nas dejstva ne prepričajo, ne bodemo priznali, da obstoja v Italiji, državi »svetlobe, svobode in spo-štovanja narodnega prava« većina, ki zahteva slovanske pokrajine, ka-terih prebivalstvo je narodno zaved-no. Italijanski jezik se ustavlja pri predmestjih Trsta, ki je danes po ve-čini slovenski, v Dalmaciji je le še £ost, saj živi tam med 610.000 Srbo-Hrvati le 18.000 Italijanov. Navzlic protestom Jugoslovanov in njihovih frsneoskih in angleških prijateljev pa ostaja većina Italijanov pri svojih za-htevah, ki jih utemeliujejo z raznimi argumenti. Ti argumenti so zbrani v posebnem manifestu lige »Pro Dal-mazia italiana«. ki jga je izdal italijanski publicist Jpuflkn (hrvatski renegat iz Splita, -f- Op. ur.). NajjaČji izmed teh argurhentov so historični (!), tuđi se navaja, da je plemstva in meščanstvo v Dalmaciji povseifr ' italijansko (!), slovanski element d^ je siroma§en in neiz^>bražen. Dalma- ' čija je dala Rimu štiri cesarje, od katerih je Diokleciian ustanovil Split, v 19. veku je Dalmacija rodila dva italijanska resnika, Uga Foscola in Tomasea. Dudanov manifest zaključuje, da narodno dostojanstvo Itali-jonom ne dovoljuje sklenlt! mir. ki bi dal Reko in Dalmacijo kaki drugi državi. Ta manifest odgovarja mišljenju znatnega dela italijanske jav-nosii, vendar na ne vse. Italijanski pubHcist M. Prezzolini !e napisal o Dalmaciji Studijo, v kateri izrecno pravi: Okuoaci.ia Dalmacije bi bila Jin fmperifalizma. ne pa posledica narodne v^oine. Imperijalističnim tež-niam bi se mi energično uprli. Ako bi se enkrat hotelo pritisniti slovan-sko manišino ali večino v Dalmaciji ali kje drusrje ob zid, potem bi pač mi. kulturno visoko stoječi Italijani, ha? ker smo Italijani, morali tej manj-šini. oziroma većini na pomoć. Tako si Italijani sami nrso na Jasnem. ali le spodobno ali ne, da zahtevajo ^zemlja. Ici jih prav nič ne r*ricrajo. = Prodala Malih Antflov. »Temps« trdi trdovratno, da je prodaja Malih Antilov nemogoča. Ola-som poročila iz Kodanja fe baje opo* zicija zelo razdražena. Vse stranke Je stvar popolnoma presenetila. Vlada je varovala tajnost do zadnjega trenotka. K temn pa priđe Se. da Je cena smešno nizka. Pristanlšče St. Thomas je naravnost neprecenljivc vrednosti, odkar ic Panamski prekop otvorjen. • Jzpridou mladina. Odkar im^ny\ vojno, moramo neprestano poslušati tuđi modrova-nja vsakovrstnih moralistov o izpri-ienosti mladine. Vojna je dogodek, ki je gotovo katastrofalno vplival na vso moralo in morda pri odraslih še bolj, kakor pri mladini, kajti odrasli vidijo razločiio kričečc neso-glasje med moralnimi načeli in med dejanskim življenjem, med tem ko mladina še nima dovolj razvitih umstvenih sil, da bi mogla spoznati to nesoglasje. Posredno vpiiva vojaa seveda tuđi na mladino. Vse življenske raz-mere so se premenil-i; očetje so ve-činoma v vojni, matere imajo dvojno delo in dvojne skrbi, vse živi dru-gače kakor je živelo v mirnih časih, otrok vidi in sliši stvari, ki jih prej ni videl in slišal — kako naj ostane to brez vpiiva nanj, ko je resnično in izdatno nadzorovanje mladine po-popolnoma izključeno. Prestopki in zločini mladine so se med vojno brez dvoma pomnožili, a če so se bolj pomnožili kakor pri odraslih, je jako dvomljivo. Kriminaliteta mladine je očitna nevarnost za prihodnjost vsakega naroda. Nekaj mladine se je vedno izpridilo tuđi v mirnih Časih in se je bo izpridilo tuđi še v prihodnje. Ab-solutno se to ne bo dalo nikoli zabraniti, najmanj pa se bo to doseglo z dobrimi nauki in s kaznimi. Kazni vplivajo morda na druge, na prizade-tega pa malo ali nič. Vzroki mladinske izprij^nosti so dvojni: notranii in zunanji in morda umestno je v teh časih, ko se toliko pisari o pokvarjenosti, da se na kratko nanje ozremo. Pred vsem si je treba zapomniti, da sta psihična in frzična eneržija v nerazločljivi zvezi. Otrok, ki nima dosti tečne hrane, tuđi nima dosti nravnih moči v sebi, da bi se uprl izkušniavam in vsaka izkušnjava ga premaga. Lakata je prvi povod za nepoštena dejanja, Iakota vzbudi v otroku vse slabe instinkte, a ravno s hrano za otroke je pri nas v Av-striji slabo preskrbljeno. Umrljivost dojenčkov je jako velika in dognana resnica je, da umrje skoro polovico dojenčkov za lakoto, pa tuđi večji otroci nimajo skoro nikoli toliko tečne hrane, kakor je rabijo. Ali misli kdo, da se da Iakota ugnati z lepimi nauki in s palico? Tuđi telesno negovanje igra pri vzgoji otrok veliko vlogo. Obleka na primer ni važna samo v zdravst-venem oziru, nego tuđi v vzgojnetn oziru. Nobena stvar ne vpiiva na dostojnost in samozavest mladine tako uničevalno, kakor slaba obleka. Slaba obleka je uniforma beraštva m propadlosti; slabo oblečen otrok se čuti deklasiranega in je vsled svoje obleke prisiljen, se izogibati boljŠe oblečenih krogov, kakor se boljše oblečeni krogi njega ogibajo. Taka ločitev vpiiva usodepolno na vse življenje in spada med najtehtnejše vzroke, da se Ijndje tako skrbno lo-čijo po stan ovih in kastah. Mladinske izpridenosti so seveda v veliki meri krivi tuđi krogi, v katerih mladina živi. če v družini ni Iepega. pametnega življenja, če star-ši z besedo in z rzgleđom ne drže #trok na pravem potu, potem tuđi mtok ne more postati dober. Pred-pogoj za boljše rodbinsko življenje so pa stanovanja. 2al. da so stanovanja jako draga in ni nič nenavad-nega, da prebiva po štiri in pet oseb v eni sobi. dostikrat ne samo domači. nego tuđi še tuji Ijudie. Mala prenapolnjena stanovanja, ki naj-večkrat niti snažna nišo, spadajo med velike sovražnike zdravja, kulture in etike, v takih stanovanjih se najbolj razpase socijalna beda, taka stanovanja so moČvirja izpridenosti in kriminalitete. Tuđi vpliv ceste in okolice je Iahko pogubonosen za otroke. V do-tiko prihajajo s propadlimi Ijudmi, moškimi in ženskami, slišijo m vidi-jo grde stvari in se jih navzamejo tem laglje. ker z bolje vzgojenimi in nadzorovanimi otroci sploh ne pri-dejo v stik. Dolgočasje, nastalo vsled pomanjkanja knjig in igrač, razvedril in zabav, zapelje otroke v igro. »Fu-canje« je n. pr. ena najbolj razširje-nih, skrajno slabo vplivajočih iger, kajti ta igra zapelje otroke, da po-skušajo na vsak način dobiti kal drobiža. V drugih deželah imajo vse polno otroških zaveti§Č, grelnic, za-vodov, kjer dobivajo revni otroci juho, igrač itd., a pri nas je vse to še v povojih. Socftafne razmere V) torej naj-več krive, da se izprili razmeroma precej velik del mladine. Koliko je med to izprideno mladino krivo to, da so starši alkoholiki, se pač ne da dognati. Priznano pa je. da so v blaznicah, v jecah največ 1]iid|e. katerih starši so bili alkoholiki in primano je dalje, da je duševna omeje-nost otrofc neinnno»t dostikral te vmn konsritudjonalne bolezm. na primer skrofuloza, ki je zopet posledica nezadostne hrane in slabih stanovanj. Sploh je alkoholizem staršev vedno usodepoln za otroke. Pijanci so navadno surovi, ljubosumni in ži-vinsko pohotni, da se ne obvladuje-jo niti pričo otrok; krvosramnost je navadno samo med alkoholiki. Zboljšanje izpridenih otrok je nekaj skoro nemogočega. Cloveška družba pa ima dolžnost ppskrbeti, da se otroci sploh ne bodo izpridili. To se da doseći seveda samo s socijal-rximi reformami. Za otroKe je treba poskrbeti, da bodo imeli zadosti tečne hrane in da bodo imeli pošteno obleko, staršem je treba preskrbeti primemih stanovanj. Na Pruskem imajo invalidttetni zakon, ki dolo-ča, da je ves prebitek teh zavodov porabljati za zgradbo cenenih delav-skih stanovanj, in šolski red pruski iz leta 1905. določa glede varstva in oskrbe otrok take udobnosti, kakor jih ni nikjer drugje. Seveda ostane slej kakor prej izgled staršev najboljši vzgoj-ni faktor, kazni in nauki pa ne za-ležejo nič. K. Vesti iz pnno.nl U. Gorica. Snočni komunike poroča o ljutih bojih za goriško mostišče. Da se obvaruje hrabra posadka mostišča velikih iz^ub vsled besnih italijanskili napadov, je vzeta nazaj na vzhodni breg Soče. Torej je odšla na levi breg in tako je Gorica na bojnem polju. S tem pa Italijani nišo dosegli nika-kega uspeha, položaj posadke pa se je zboljšal in bo ta krepko vstavljala vsako prodiranje zbesnele italijanske armade. Bolnica usmfljenih bratov v Gorici je porušena. Tako je sporočeno uradno. Zaznamovana je z znaki in prapori Rdečega križa, ali kakor so obstreljevali Italijani bolnico v poslopju osrednjega semenišča, potem bolnico v škofovskih zavodih, tako nišo pri-zanesli tuđi bolnici usmiljenih bratov. Bolnica, ki je že poprej dosti trpela, je sedaj porušena vsa. V soboto so streljali Italijani v mesto od 4. pop. do 8. zvečer. Na privatnih poslopjih je škoda velika, nekaj oseb, po ve&ni ženske in otroci, je ubitih. V bolnici usmiljenih bratov je bil prijor težko ranjen, subprijor ubit, ubitih je več bolnikov. Na razna vpraianja, kje uradu-jejo okrajne sodnije kobariška, bovška in tolminska, odgovarjamo, da kobariška in bovška ne poslujeta, kobarišld okraj je ves zaseden, predstojnik okrajne sodnije kobariške se nahaja v Mariboru, bovške okrajne sodnije predstojnik pa je v Brucku ob Litvi, kakor smo že poročali. Tolminska sodnija posluje v Cerknem. Svojega svaka Frana Batističa iz Štandreža pri Gorici išče Emil Komjanec, c. kr. Lir. 26, 6. stot. san. odd., pošta 48. Batistič je odšel iz Štandreža ob izbruhu vojne z Italijo, potem je pisal Komjancu lani samo enkrat, nato ni več glasu o njem. Kdor bi kaj vedel, naj sporoči na go-renji naslov. V Benkovcu J© umri posestnik in trgovec Dujam Baranović, rodom iz Šibenika, ki je zapustil v dobrodelnr svrhe 25.000 kron. Prepoveddni znak!. Tržaško na-mestništvo je ponovno opozorilo, da je prepovedano nositi na kapah znake z napisi, grbi in imeni, nanašajočimi se na mornarice sovražnih držav. V Splitu porušijo zvonik, na katerem je mestni „dobnik* (ura) radi nevarnosti, da se sam poruši. Na istem mestu zgradijo nov zvonik. Dnevne vesti. — todpolkovnik Izidor Hrašo- fbvan z redom železpe Ičrorie d. raz-reda z vojno dekoracijo. Taisti odpe-< ljal se je kot zapovednik 1. maršba-taljona 24. avgusta 1914 iz Ljubljane. Kmalu po njegovem odhodu razna-šala se je vest, da je storil smrt na bojišču. V uradnem seznamu bil je naveden med mrtvimi častniki. Oo-< tovo je Ie bilo, da se je nahajal 31. avgusta v nudi bitki pri Przemisla-nyh v Galiciji, da je bil opetovano od krogel zadet in je padel; vrnil se ni več. O njegovi daljni usodi se pozneje nič več ni izvedelo; pred ne-^ katerimi tedni se je pa slučajno našlo njegovo truplo v čisto samotni gomili. Podpolkovnik Hrašovec služil je od leta 1884.. bil je 52 let star in je zapustil ženo (rojeno Homan iz Radovljice) in 181etnega sina. Začel in dovršil je svojo vojaško službovanje v 17. pešpolku, vmes je bil malo časa pri 16. (Belovar) in 78. pešpolku (Osjek)£ Že iz začetka kot uvrščen kadet moral je v Ercego-vlno in je služil tam na crnogorski meji v Trebiniu 4 leta. Veleresna Je bila že doba ob začetku njegovega službovanja, še resnejša Da ob koih Stran *. „SLOVENSKI NAKUU*. one 9. avgustu 1*1 b 18i. Stev. cu njegovefa življenja. Pri svojih tovariših in pri mošivu bil je priljubljen; poznali so ga povsod kot res-nega, pa pravičnega predstojnika. On ie bil sin pred nekaterimi leti v Qfg^ai nmrlega vpokoicnegaokraj- ffTpfflTrTTnT l|ii ni it 1 in'pJ:ni Yr zojavno zahvalil 2a leno sio^f^T ga je priredilo ;t:esto nje^o\ emju fca-■tal'onu pri ojIUadju&tst rfjcgovemu spominu! -\f n*"fl"f — Gćiifcsvnnle. Zlati zaslužni križec s krorio fm traku hmbrostne svetinje je do'-;I deželnovlnđni inže-nir v Ljubljani, sedaj vojaški oficijal Ivan C a p c k. — Slovenski prostovoljci poši-IJajo prisrčne pozdrave s severnih, ruskih planiav vsem znancem in prijateljem v domovini. Med bliskom in grmenjem ?r?nne! in granat na boj-iic^t rrJju 1. avgusta 1916. — Bogo-m. !, J. Ponebsek, Fr. Mlakar, Leo At,ram, Anton Vrtovšek, Ciril Osana in r- - --- — Na ___ie gospodarsko po- jnožne urađs za vpokHcsne se smejo Dbračaii častniki in vojaki, ki pred vpol;licanjem ali iz vojne svojih za-sc"~T-.o;?ravnih zadev ne morejo urediti, kakor rudi njihovi sorodniki (rodbinski član!), da morejo le-ti v imenu vpok-icani« vzeti ureditev navedenih zacicv v roke. V onili sluča-jih, kfer je < - » zakonitih predpisih potrebno odvetniško zastopstvo, vzlasti pri pravdah pred sodnim dvorom, alf pritozbah zoper ukrepe komisJj za očmero preživnine na c. kr. »pravno sodišče, le možno dobiti pra*'i:crra zastopnika po gospodarsko porneznih ura 'ih. Taki gospodarsko pomožrti ursdi ohsvoje: v Ljubljani (deželno sodlšee soba Štev. 114. in n?estna hTša »rotovž«), na sedc^ih c. kr. okrr.inih sr!avarsfev ;n več?:- ob-čmsklh zastopov. — Leta'ii sovražnilvov. Laški !e-talci rnečpjo med vožnjo čez naše kraje letake \td., katerih v?ebina je pnpolnnma neresnična. Shranjeva-rne takih letakov je prepovedano. Nojdene ali dobljene letake je brez odlocfa in v vsak-em posaTrteznem slučaju oridsti nafbHžrsji vojaški ali varnostn: ol^a^ti ali patrulji. Pre-stonkc te prepoved? bodo kazrovale politične okr?iiie oblasti, odnosno policijsko ravnateljstvo v Ljubljani po cesarski naredbi 1 dne 20. aprila 1854. drž. zak. št. 96, z denamimi globami do 200 K ali z zaporom do 14 dni. — Nabava raznih pred*netov za c. In kr. vojsko. Vojno rmnistrstvo nabavi do nadaljnega sledeče predmete: volnene lopice iz flanele ali tkane, volnene spodnje hlače, krpe za noge \i ovčje volne ali nego**ice, spodnje plašče iz komerčue^a blaobe se namreč se vedno Ijudje, ki mislijo, da je ceplicnje škodljivo. Zdaj raz- Tl-sa štajersko namcstn»štvo, da so trtlitve o škodljivosti cepljenja po-poinoma neutemeljene in da bo vsak, kdor bi delal propagando proti cep-ljenju, obsojen zaradi hudodelstva proti vojni sili države po § 327. voja-ške;/a kr-.zenskcga zakona. — Izvcstje cesarja Franca Jo-žefa !. mestnega dekiiškega liceja v Liubilanl. Za šolski leti 1914/15 ter 1915,''16 je izdal velezaslužni ravna-telj tega za vzgojo slovenskega žen-skega naraščaja tako važnega zavoda obsirnejse poročilo, ki ga bo pač vsakdo z zanimanjem pregledal, saj je korist tega zavoda očividna. V uvodu so navedeni prolesorji tega zavoda, poklicani v vojaško službG, in so posvećene tople besede dne 17. oktobra pri VVolezidolni v Galiciji padlemu profesorju Jos. Bercetu in popisano je sodelovanje sole in uči-tcljst\ a pri vojnih nalogah. Na liceju je pochičevalo 17 ucnih moči, na li-cejski ljudski Šoii 8, v tr^ovskem tečaju pa 5. Koncem leta 1913/14 je bilo na zavodu 329 učenk, koncem leta 1914:15 pa 293 ucenk. 6 izrednih :,v\'enk in 2 privatistki; odlično sposobnih jih je bilo 64. sposobnih 229. brez razredbe so bile 3, 5 je pa bilo isrednih gojenk. V sedanjih časih, ko je ženstvu vsled vojne odprtih jako n.noiro novih pokl'cev. nai bodo steir^i posebno opozorjeni na ljubljanski mestni licej. — Velika vesslje napravite vo-j.ikoiii. ce jiin naročite ilustrirani tednik »Todenske Slike«, ki priobeu-jejo v vsaki Številki po 15 do 25 za-nimlvih slik z raznih bo]tšč, članke, peročila, povesti in jako zanimiv napet roman »Spijonova usoda«. »Te-den.^ke Slike« staneja Četrtletno 3 K. Vpos'jite naročnino in naslov vojaka, za katere^a Jih naročite. 2elo Vr.m bo hvaležen! — Mestni vckiškl nrjd ostane dne 11. In 12. t. m. zaprt radi snaženja uradnih prostorov. — Na krar^kih lUfđskih šolah je razpisanih 136 učiteljskih, oziroma nadučiteliskih mest. Prošnje ie vlo-žiti do 30. septembra t. 1. Posamič-nosti je razvideti iz uradnesa raz-?rlasa. \lozn\ v Dobrepofjah. Pose?t-niku V. Po^ačniku so vlcmllci od-nesli prekajenesra mesa, klobas. kru-ha. sladkorja fn kave za 262 kron. Predi^lki An! Ankerst -o vlotnilci nkradli razneg1^ blajra za 110 K, po-sestriici Katarini Vester pa tuđi neka!. Pcžar. V Iški vaši pri Ložu so otroci zanetili požar, ki ie vpepelil h!So posestnlka Antom ^nidaršiča in cTO?r>od'irsko pos!op;e. ŽnidaršiČ je v vojni, žena niejrova pa težko bolna. — »Kokot, mjesečnik za književnost 1 »Jiti*etncst.« Pod tem naslovom ic začel izhaiati v Zagrebu nov list, ki ga izdaja U. Donadini in bo veljal na leto 4 K 80 v. Prva številka pri-naša na vodilnem mestu nefkako pro-**'■.....ntijno razpravo U. Donadinija, •nena umjetnost. Dalie prevod Baudelairove pesmi »M.oesta et errabunua^. Donadinijevo crtico ^Cama« in več oštrih polemičnih spisov. Rnznc stvcTL • Mandat le odložil zaradi velikih go::ufii pri dajatvah živine za ar-rnado obtoženi ogrski državni posla-nec Ivanka, * Podmorski col ni. Znani pruski profesor Delbriick ie objavil spis, v katerem zastopa mnenje, da ima Ne■■'"• dosti premalo podmorskih ćoj;-.w*. Ja bi s potrebno naglico dosegli svoj namen. * Sin ?e ubil očeta. Posestnik Pave! ^'ukov!ć iz Popovca v Slavoniji se je spri s svojim prepirljivim očetom in ga z motiko tako nesreč-no udaril po ?lavi, da Je starec umri. Pavel Vuković ie bil obsojen na pet let. * Tabak na Nemškem, Nemska vlada je izdala naslednji ukaz: Z ozi-rom na znatne množine tabaka, ki so na razpolaganje, in da se prepreci draženje. Je državni kancelar prepo-vedal uvoz ^urovega tabaka in ta-bačnih izdelkov, izvzemši cigaretni tabak. * Nemška žetev. Predsednik ogrske narodne delavne stranke grof Khuen Hedervary. ki se je vrnil iz Berolina v BudimpeŠto, ie povedal o svojih vtiskih v Berolinu. da so tam naravnost navduseni zaradi izborne žetve, ki obeta, kakor se zdi, da bo rekordna žetev ter bo ugodno vpli-vala ludi na dalnji potek vc^afe * Prah za gaienie ognia. Amerikanci že delj časa vporabljajo pri gašenju ognja neko zemeljsko suho snov (prašek), s kojo se vsak ogenj v trenutku pogasi brez vporabe vode. Ta suhogasilni prašek se imenuje Theolin in se nahaja v pripro-stern pločevinastem aparatu pod imenom Theo. Theolin pogasi v naj-krajsem času tuđi tekoče gorljive tvarine kakor tuđi petrolej, špirit, bencin in dr. Ta suhogasilni aparat hočejo sedaj vpeljati tuđi v Evropi. * Poskušen umor. Bivši monter, 211et!ii Rudolf Miškovec iz Mor. Ostrovice, je počakal za nekim zidom svojo bivšo ljubico, 191etno tiailijo Babinec, in je petkrat nanjo u.streiil ter jo smrtnonevarno ranih cna krogglj je zadela nekega druge-ga človelR, ki je slučajno mimo pri-šei. Miškovec je že enkrat prej z re-volverjem napadel in poškodoval Emilijo Babinec ter je bil tedaj šest rneseeev zaprt. Ko je prišel iz ječe, je hotel z dekletom vnovič začeti razrnerje, a ker ga dekle ni maralo, je storil nov atentat. Dekle je tako težko ranjano, da ni upanja, da bi okrevalo. * Koniuciiev nusJednik — sveti voivoda. Velikega kitajskega filozofa šestinsedemdeseti in zadnji na-slednik je sedaj 65 let stari Sheng-Kung, to je »sveti vojvoda«. Sheng-Kting spada med najodličnejše kitaj-ske može. Bil ie tast zadnjega kitaj-skesa cesaria in je lastnik posestev, ki so bile Šo !ast Konfucija samega. Njegovo ho^astvo je velikansko. Vsllc temu, da vc!ja za svetnika in da je kot nas'ednik ustanovitelja vere, ki ima 400 mi lij ono v pripadnikov, nekako dolžan. $e držati starih na-čel, je vendar prav naprednega miš-Ijen-a. Tuđi posvotnih zabav se rad udcležuje, a vzlic temu ga smatrajo Ijudje za nekakega polboga. * Uredništvo v vagonu. Za ar-mado na ruskem Poliskem izhaja po-seben časopis v nemškem. madžar-skem in poljskem jeziku. Ta Časopis ima pet urednikov. Uredništvo ie v vagonu in ravnotako sta tiskarna in upravništvo v vagenih nastanjeni in se nahnja dotični vlak navadno ka-kih 20 kilomotrov za bojno crto. Urcdniškj vagon se da zvezati z br-zejavnimi in telefonskim omrežjem in tako dobiva list vsak dan vsa vojna porocila. V tiskarni je deset voja-kov zaposlenih; seveda so po svojem pokliču stavci. List izhaja vsak dan in je izhajal tuđi V dnevih naj-hujsih bojev: le enkrat ga tri dni ni bilo na svetio. Končno bodi omenje-no, da je pri vlaku tuđi poseben vagon, v katerem je nastanjena vojna knjigama. * Obteka in oerl!o na Nemškera. Nemška vlada je ustvarila poseben držali urad za zagotovitev obleke in periia prebivalstvu. NemSki tr-crovci so se po ustanovitvi te^a ura-da silovito upirali in tuđi dosegli male premembe. a v bistvu so ostale v veljavi vse določbe dotične naredbe z dne 16. junija 1916. Po tej naredbi je naloga rečenega urada zagotoviti obleko in perilb neimovitim slojem. Izdelovanje dražjih oblek in luksus-blaga ostane svobodno, največ da bi v konfekciji zaposleno delavstvo ne izgubilo zaslužka. Svobodno se smejo izdelavati moške obleke. ki velja-jo nad 60 rr.ark, ženske obleke, ki veljajo nad 80 mark, ženske srajce, ki veljajo nad 650 mark. Vse drugo cenejse blago se sme od 1. avgusta proclajati le na nakazila. Da bi se s svobodnim blagom ne uganialo ode-rustvo, so določene naivišje cene. Kako bo pri nas, kjer je blago te vrste cd dne do dne dražje, kakor so od dne do dne dražji čevlji, tega menda se nihče ne ve. Uvidevamo sicer, da z nakazili ni nič pomagano, če pa ni blaga, a ravno zato je treba kako preskrbeti, da bodo Ijudje motfli prebiti zimo. * Razgovor s kaoitanom podmorske ladje »Detitschland«. Ame-riški list »Skandinavien« prinaša razgovor s kapitanom nemške podmorske ladje »Deutschlanđ«. v katerem pravi ta. da ni res, da se je morala »Deutschland« voziti sto in sto miij pod vodo iz bojazni pred tngle-škimi vojnimi ladjami na oceanu. Tuđi ni bilo treba zaradi tega izpreme-niti kurza. V Hamptonroads so do-speli z direktnim kurzom iz angle-škega kanala. Azorov se sploh nišo dotaknili. Od Helgolanda do Balti-mora — 3800 milj daleč — se je pod-morska ladja vozila komaj 90 milj pod vodo. Će treba, more ostati ladja 4 dni pod vodo. »Deutschland« je zapustila Helgoland dne 23. junija s kurzom skozi Kanal. Angleških bojnih ladij ni bilo videti, samo križar-ke in torpedne lovce, katerih je Kanal ves poln. Cetrti dan v Kanalu se je podmorska ladja zvečer skrila pod vodo ter je vso noč ležala na dnu, ker je bilo vreme megleno. Drugo jutro te nato nadaljevala pot na morski gladini. Na dnu morja v Kanalu je moštvo igralo gramofon ter poslušao Ckiegov »Peer Oyut«. bra- li so »Shakespearia* v originalu fn pili franeoski šampanjec. »Deutschland« je s tovorom svoje prve vožnje že zaslužila toliko, kakor stane vsa podmorska ladja. Darila. Upravništvu naših listov so poslali : za „zavod za v vojni oslepele vojake11 Marija Gčstl, primarijeva so-proga v Kromerižu 15 K, mesto venca umrli sorodnici g. Plantarič-Poklukar in Franja Picek iz Ribnice 20 K, mesto venca na krsto g. Avguste Kalčičeve v Novem mestu. Skupaj 35 K. za „vdove in sirote padlih vo-jakov" Kleroentina Novak v Laškem trgu 10 K, nabrala petletna Šonja Elsbacher ob priliki godu svoje dobre zlate mamice in Ivan P« ženel iz Zagorja ob Savi 10 K, mesto venca na krsto umrlemu svaku Fortiču. Kkupaj 2O K. za „Rdeči križ11 Peter Majdič iz Celja 50 K mesto venca pok g. Emeriku C. Maverju v Ljubljani. za ,,Ciril-Metodovo družbo" Fr. Fajdiga iz Sodražice 50 K, nabral na pogrebščini velikega rodoljuba g. Mar-tina Keržota, posestnika v Sodražici in trgovca v Trstu, v počaščenje nje-govega spomina, „Mladenke" iz Vel. Lašč zbrale 20 06 K, Kmetska zveza iz Gor. Polja okraj Novomesto 25 K, Ivan Benčina iz bojišča 20 K. mesto venca umrlemu nepozabnemu prijatelju Franju Žagarju iz Markovca, Janko Vakselj na N V. ladji „Nadvojvoda Friderik" 58 K, nabrano med slovenskim! mornarji in med brati Hrvati in Ćehi na te] ladji in ,;Trije od dolenj-ske železnice" v Novemmestu 6 K. Skupaj 17906 K. Srčna hvala! Umrli so v Ljubljani: Dne 4. avgusta: Nikolaj Vinko-vic, trenski vojak, v rezervni vojaški bolnici na obrtni Soli. Dne 5. avgusta: Peter Visaczki, enolemi prostovoljec - honvedsko-topniCarski desetnik, v rezervni vojaški bolnici na obrtni soli. — Marija Fink, delavčeva žena, 36 let. Karolinška zemlja 11. — Janos Heregyo, honved, v rezervni vojaški bolnici v Marijanišču. Dne 6. avgusta: Ferdinand Ge-bauer, vojaški delavec, v rezervni vojaški bolnici na obrtni soli. — Ma-tevž Rešek, bivši mizar - hiralec, 76 let, Radeckega cesta 9. — Josip Du-chck, pešec, v rezervni vojaški bolnici na obrtni soli. Dne 7. avgusta: Viljem Fine, re-jenec, 4 mesece, Streliska ulica 15. — Julijana Andre, posestnica, 56 let, Knafljeva ulica 15. — Mihaly Nagy, pešec, v rezervni vojaški bolnici na obrtni soli. V deželni bolnici. Dne 4. avgrusta: Anton Kumše, posestnik, 52 let. Današnj list obscga 6 strani. Izdaiateli In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastntna in tisk »Narodne tiskarne«. Spati ne morejo in delati ne morejo mnogi, ker čutijo bolečine, ka-tere jim odganjajo spanec. Ako pri-hajaio te bolečine iz prehlajenja, pre-piha, iz starih ranjeni ali iz drugih bol povzročujocih okolnosti, skoro vsakokrat jih je mogoče lahko od-praviti s Fellerjevim bolečine teše-čim rastlinskim esenčnim fluidom z znamko >Hzaf!n!d«. »Eteaflutd tiSbv kuje nad vse dobrodelno, prinese 2a-željno spanje, pomiri živce In nas vzpodbudi zopet za delo In za mimo mišljenje. 12 stekenic tega dobro učmkujočega domaćega sredstva Do-šlje kamorkoli franko za samo 6 K lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elza trg št. 238, Hrvatsko. Obenem se more naročiti želodec okrepčujoče milo odvajajoče rabarbarske krog-Ijice z znamko »EIzakrogljice«, 6 škatljic franko za 4 K 40 v. To naj-prijetnejše odvajalno sredstvo učin-kuje brez draženja in brez škode in zasluži prednost pred drastično učinkujočimi odvajalnimi sredstvi, ki dražijo Črevo in slabilo želodec. Ne dobro razviti otroci, taki z žlezami, malokrvne deklice, slabotne ose-be, vporabljajo z dobrim uspehom pristno salo iz kitovih jeter dobrega okusa, 2 steklenici franko 5 K. Tuđi Fellerjevo kožnovarstveno mazilo proti pegam, k 2 K, in Fellerjevo Ta-nokina - mazilo »Elza«, k 2 K, je bilo opetovano pohvaljeno. (sb) liče se leno, meblo^ano staĐovaiilo i Mm Pismene ponudbe na unravnlštv<"» »Slovenskega Naroda« pod „S. C/2549**. 2549 prevzame vz^ojo otrok, eventuelno tuđi vodstvo gespodinjstva. Ceni. dopise se prosi pod j9l?$i-teljiGa 2537** na upr. »51ov. Naroda«. Voiis iiarođaG pssni za štirt glasove. IitSaittelJ 1275 Praa Marolt| učitelj, Cjnbljana. Vezane S VSD, v platnu K 1*30. Naroča se pri izdajatelju in v knjigarnah. BHF' ^a Pr°daj je v okolici Trsta JLJBL J&. $^19 w.-^ v kateri se nahaja stara in dobro vpe-Ijana gostiloa« Proda se zaradi dru-iinskih razrr.er po niiki ceni ia ugjođ. pogoji. — Naslov po?e upravn. »Siov. Naroda«. 2559 <&f Vetima *^ bbera rofavic in rc&novrstnih parfemov 2>1{AAJS*A C£S?A *z- Nova kopija Sienkiewiczevega v KINO CENTRAL u dsž. gledallilu Samo danes ¥ kredo In Jntri v četrtek ob 4- popoldne, ob 6. In 9. nrl zvečer. Hobelomi nagrada, katopp }m dobi! Henrik Sien- bl*wic*, j« prlfta, da le »ienkiewic»s s vojim delom WOUO VADI«" nepreko»IJiwl ■■"T CmetUtkl nutek, na katerega so bo viak to po lotlh iponUnlal! ~Wi Samo danes in jntri i Blfio Central i dež. glriiUKu. 181. itev.______________ ___________________ ___________ .SLOVENSKI NAKUU*, one 9. avgutta 1»16. Stran 5. --------IM* ••-------- stanovanje obstoječe iz Štiiih sob s pritikUnami, z« novembrov termin. Ponudbe na upravn. »Slov. Naroda« pod „at KMMT Z53t«. 2S36 Trgovski pomoćnik Specer ^t, star 27 let teli piifliene •lttitie* Nastop 15. avgusta. 2550 Ponudbe na unravn. »SJov^nskega Naroda« pod „ipecerist 255011. Učenca z dobro Ijudskošolsko izobrazbo ter znanjem obeh deželnih jezikov sprejrae tako] trgovina z me!, blagom Lovro Petovar, Ivanjkovci. Popolno oskrbo učenca preskrbi tvrdka« 2553 Drva m liurlavo (drobno klane, suha) 2560 gV se pro'dajajo pri Alojziiu Zormanu, Ljubljani, Stari trg št. 32. V večji množini se dostaeijo na dom. t Kupim večji ■ Ponudbe se prosijo samo od onih, kateri gozdi se ne nahajajo nad eno uro od železniške postaje. Naslov: Ljubljana, pocrni pre- dal 151. 2552 ! Pozor poljeđelci! Deželn« priđete == E=E=E=E== in £adje Rodolf Cotić, trgovec, Vrbnika 186. 2m7 ____m mr , ^^R ih^mS tdt.'l fiE«i' -■■■■■■■EH ■■■■ Jokomobile, izučen ključavničar dobi Stalno službo za takoj ali ▼ 14 do eh, samec s hrano, oŽeajen s stanovanjem in vrtom, v voj. tzsnfarski đ Glavni cl rr. Knaflič, 2535 —■—— Štnartno pri Liti; i. ■——■—. Sadjevec in zelo dobro 2536 Dino temovi Silva ufbIbc namizno in zdravilno slatino razpO- šilja po povzetju f. Osct, p. Joštanj, Koroško. BV~ kupuje "9| LovTO Sebenlk, Sp. Siska pri Ljubljani. 2459 MIIvO ▼ zabojih 4 60 kg, po 3 K k* M eiia, 4 Vi kg poskusna pošiljate* stase II | pri Otorarfaka, laka. 3337 Vila z vrtom se proda, »i? — Večna pot ttew. 118. — ¥ i|«M|. •■•Mol ■• u nm> r*h* prste kraaaa, •nsMastoaaa ataa*vaa|«ka VILA % velikim ograjenim vrtom in travni-kom po jako nizki ceni in z ugodni ni pogoj*- 2540 Naslov pove upravn. »Slov. Naro Ja«. Učenca s primerno Šolsko izobrazbo sprojmo v trgovino z mekanim blagom Mih. Omahen nasl. f. S- Škrabar v Višnji gori 1 vermut uino I najboljSe kakovosti se dobi v sod-čkiti od 56 litrov naprej po primerno nizki ceni pri 1949 M. Rosner & Go. v Ljubljani. letalka 1914, litra* 3!00, la letnlka 1915, litrov 4600, vie bolo barve In xa]amč. naravno se proda od K 1-28 do K 1-34 llter. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 2505 Zemtna ponudba. Ifradnifavdovec, v najboljsi starosti jeli poročiti stare jšo go&odično (35—42 let) ali vdovo brey otrok- jqn 132 ' cvetlični salon |v samo pod Irančo i\vt. 2. ^ poleg Cevl|arskega mosta. | Velika zaloga sa! mm. g1 zdelQY33ie %'ii?. mm, fratai im Zaaanja n aro čila tećno. Vrtnarija na Tržaški [esti !t. 34. Popolne opreme I v zalog! sa wsako starost I priporoča znana I trgovina s perilom G. J. Hamann I LJUBLJANA, Mestni trg *tow. 3. I Ustanovljeno 1866. I |^^ Perilo lastnaga izdelka. "VE ■A IZaiRO pošilja tuđi na deždo .. asne 2652 ni Hir M»***f f*p*"i III II I L WI«,kMtii«% ni III ■ -•*—■•»«•.»•• III III I ril*. ■•*■•**•* ULULL mmim.špmrimeki^ bmf &■ st#i«lk«. /eto solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar Fine otroške oblekce is in krstne oprave. 11 Pri nmm mleka! I M (31 nm« 9li je atjbolj idrt»t ii tidi najccneJU ^ hrana za dojenčke. "i flladlaa^ »• i lahkoto od pomore po uiuijkanjti mleka ia al«dkor]«, pri njegovi uporabi te namrrfi prihrit&iu dve tretiini mleka in eni tretuna sladlroria — Od mnogih pr inanj tu ufflo ena >.i>spc Bhm pL Tnati6Ny i tokflnMvfcvs toprf v >r«4r« : Liubi avmk I Ho*em Ti »p<>-roćtti, da d4,nro Klunemu ma lemu Sladln tsladni Cai> in dn m uborno rasvita, vsleg čeaar ae Sladtn lahko najtopieje pri poroda Dobi se pn lekareafin TrakaSK^t* ' M*«^ Uant sr«T«a r««ovta. Gl»»ne **lone Na DbbaJ« * irkitraak Tr*k*cxr: ScMakramcrstraMC l«t. Joccf-tUdtcrstrane 2», Rađetzlryplati 4. i Oraica: SMfc- vtTsssr 4. 2«4«i | Adrija | drogerija, fofomanufaktura (Ljubljana, I Salesbvgova «lica it 5. I prlporo6a veliko salogo ■ desinfekcijskih preparatov tftt\; I Lysol, Lysoformt Krcolin, For- I malin. Farm ali nove pastilje, I karbolovo kislino, karbolovo apno I itd. itd. I Velika zaloga fotografskih I I potrebićla bi aparatov. I 3W V«llka saloga najniod«rn«jilh slamnlkov. ~WI i\lliyui\u incepice v najnovejših fasonah in v veliki izberi IMAM SOKLIĆ. BA.Prlstni Panama-slamnlkl od 9 K do 90 K. „_M V KrUtm ob 8avi9 Dolenjsko, je takoj prodati lepo posestvo obstoječc iz: 1 nadstropne hiše s 7 sobami Ltd., krasno verando, parkom in vodovodom ; iz velikega hlevm s skladiŠčem, velike vinske kleti, gospodar-skega poslopta, rastliojaka, ledenice s prostranim dvoriščem ; vse solidno zidano, v prav dobrem štauu in za isako podjetje pripravno ; k posestvu spadajo vrtovi, vinogradi, travniki, njive in hosta, ki so v naju^odnejši lejji in najboljšem stanju. Po svoje) legi in kakovosti je posestvo prav ugodna naložitev kapitala, najlepša prilika za vsakoršno podjttje. pa tuđi za mirno življenje. — Piačilni pogoji ugodoi. Proda se v celem ali pusamezno. — Pojasnila daje flr. j. Hcčevar, žnpan, Krško. ^^^ ^l> "^ A & & Skoberne Jftestni trg št tO. &^?& V J >albol| za-dmlv Ia Bajbolfil slov- lliurtrovaal iedmlk soi kl prlohčuiejo vsak teden ainogo saalaUrtli sllk s bo|la6 in o drugih vajnih aktualnih domaćih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti, Jako »anJmlr, lap Aetakttvski roman, poučne članke in crtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljadnega znanstva. 118 ^TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski flnstrovan tednik, ki je posvećen le zabavi in pouku. „TEDENSKE SLIKE" W naj imela naročena vsaka rodbina, vsak a gostilna, kavama, briv-nica vsako društvo itd. 2^ahtevajte„ TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov. „TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 3*— pol leta K 6.— in ćelo Ieto K 12'—. Naročniki dobe kot nagrado velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, JurQča, Gregorflča in ASkerca ter tuđi lepe zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj! Pošljite nam svoj naslov in poSljemo Vam 1 Številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno in postnine prosto na ogled. Upraviiištvo lista „TEDENSKE SLIKE" Lfabltaaa, l^asćUkanska nllca 10 L (lastniea Jadvigai Sare) Ljubljana, Selenburgova nlica štev. 5. I Posteljno HPHII A «.otno PARILO namizno ^ mmmMmmm^m Cene zmerne. Solidno delo> 5pcciolni eddcUl< za neistine opreme, perilo za go5pode po meri. xm \ IM Marija 3at%l - £jabj/ang, židovska alka &.sm i « IH p^" od prio skladišče nasproti štev. 7 *W1 Y^i J; ( 1 M priporota cenjenhn damom m gospieam mojo bogato izbero najohusntje nakitenih svilenih Tđobukov W| ^' i -S \m in slammkw> Mdno mvat *"^*** »MHfotor, praznik obtik prvovrstnih tovom m najmodernejiega nakita. M | > t H Popravila po Zelju Žalm klobmkt vedno v %*logL Ztmanja naročita obratom pošte. ay| ^ j