r .aMruen^^Wjl ■P^ , 6*turdsys. PROSVETA GLASILO slovenske narodne podporne jednote Uradntikl In «prsvntikl pro* to H: 8067 8. Lawndals At*. Off k« of Publication: 8667 South Uwndnlo A»». T.lophono, Hockwoll 4004 I ^YEAR XXVL CokS li*u Satara« m nin*il itoi —wli ju.tr, U. iiu, at u» >qjI _ffU. je 86.00 tfc. AM oi Oo^r«. at »ar* I. lm. Chicago, 111., pondeljek, 3. julija (July 3), 1933. Komentarji -revolucij» n Johnson iz progresivni iz Ca-re- zadnjih agitira kratkim .. se je u-Washingto-Roosevelt _neh svoje ekonomsko re-Združenih ^vdto»» ^ Hiram Johnson kii«. mani ^ kl J n 'h rfiSkih volitvah &U. je pml Chicagu, Kjer ®ed potJ° iz, , ^ predsednik , v prvih sto dneh največjo "ekor-"™ p» v igodovini fDea!" je Pri Hiramu Jo- , ekonomska revolucija to govoril, je imel v mi-Ljvsem zakon za javna [kontrolo industrij, nato ¿one za kontrolo farmske leije, bank, borznega trga ij< itd. itor Johnson ni prvi, ki o-. gnop Rooseveitovih re-i revolucijo. Mnogo dru reklo isto pred njim. V mpzinih čitamo slavospe loaeveltsvi "revoluciji". ljudi, ki so še pred enim iveto verjeli, da bo de sama °d sebe prenehala eriška vlada nc bo nikdar privatna businessa, so peHove reforme kajpada Kija. Nobena ameriška vla-I k kaj takega storila v m času. Se več. Roosevelt anoirih ozirih prekosil Wil-t ki je marsikaj "naciona- la časa vojne, (večji rcakcionarji gredo Citajte čikaško Tribu-T»m boste čitali izjave, iz-in zapisane v sveti gro-je bil Rooseveltov "New imtpiriran iz Moskve. Na-iki ne prav nič ne obota-trditi, da Rooseveltova izvaja "državni sociali- Iremi&ti na drugi strani; da Roosevelt vpeljuje Pogazil je ustavo in [racijo in uvaja diktaturo, ivijo oni, ki sami ne dajo u»tavo in se manj na de-i in sami pojejo slavo iuri' ikupaj so smešni. Roose-reforme niso nobena e-wka revolucija, niti niso neializem in Roosevelt ni itiint. Za Moskvo se bri-toliko, kolikor se je bri-wver pred njim. Roosevelt itični n ekonomski libe-•meriškcjra kova, ki je bil nekaj storiti, če ni ho-ftati [ki Hoovrovem kolo-lootevelt ni rad storil te-iP»k bankrotirani privat-ttllittra «a je prisilil k |te->°*velt misli, da je s svo-tonom i m i reformami re-tatni kapitalizem in po-Ameriko v novo (H)bo pro-* — Nmovane na stari - n*jbrž pa se ne zavoda, ltori1 nekaj drugega: dal mu kapitalizmu zadnjo POvHol Ameriki» na pot kapitalizma! (federalna kon-^'nj, financ i„ farm ^iJ« ) j« U gesta — Tt ^"lucionarm-ga razlik' K'»OMcvelt je gfc. P«t-I"t.i n. dol/eri. ri4ki 'Mavn |,.fK> 7H. U "r- \olucijo", ki rnkakrsnih fun llh «zpr. n . mb ifMht» ' viharjem in to-N < hiragu 7*" ^ nedeljo zg(xiaj prKr:"»" a Htrahovi- 'Irol.ila Ai^K ' • « m i' |.a dru^ač( 1(1" Hi ( rek«- m "> bilf -la 'Mlt^kla. m na debe '' in ' ar u farmah ' [»'»Idrugi ■ ki«-.t «Iki >, „ n- ^ »«v. . lomil na 7.H kle. \x>- tfv- Aocoptaass Wp**stapscial rsU of poatafo providod fsr la sosllsa 1108, AotTosTTlOn, suthoctosi os Jaas 14^55 Subscription |8.00 ^[¡silz---- STKV.—NUMBER 128 John Stanič, prvi predsednik SNPJ, umrl Zadnji med glavnimi ustanovitelji naše jednote je legel v grob. Pogreb pokojnika je danes Češko narodno pokopališče na Zadnji petek zjutraj ob šentih je umrl John Stonit, prvi predsednik Slovenske narodne podporne jednote in njen ustanovni ¿lan, čigar ime 'je v čarterju. Dolgo let je bil bolan in veliko je trpel. Pred 22 leti ga je zadel mrtvoud na desni ntrani in tedaj je prenehalo vse njegovo delo; ob palici ne je 6e vlekel okrog. Nekako pred tremi leti ho se pojavile komplikacije in moral je v bolnišnico. Nikamor ni več mogel iz postelje. Zadnje čase ga je prijela paraliza še na levi strani in priftel je konec njegovega trpljenja. John Stonič se je rodU 12. julija 1864 v Otovcu pri Črnomlju. V Ameriki je bil brez malega 50 let, priM j« v Chicago leta 1885, torej pionir med prvimi naseljenci. BU je med ustanovitelji druMva Slavija At. 1 SNPJ in nepretrgoma član tega druitva, brez malega 30 let. Leta 1904 je pomagal ustanoviti SNPJ in dvakrat je bil izvoljen za predsednika. , Zapušča ženo, tri odraščene sinove in dve hčeri, brata Jakoba v Californiji in eno sestro v IChicagu. Mlajši brat Frank je umrl pred dobrim mesecem. Pogreb pokojnika je danes (pondeljek) predpoldne Iz pogrebni^k i h prostorov na i naslovu 6507 W. Cermak Road v Berwynu, kjer je ležal, na Češko narodno pokopališče. Več o pokojniku v prihodnji številki Prosvete. Slava njegovemu spominu! / Anglija in sovjeti sklenili n\ir Trimesečna trgovska vojna kon-čana. Angleški aabotainiki v Moskvi bodo (spuščeni Moskva, 2. jul. — Sovjetska vlada je sinoči izpustila iz zapora dva angleška sabotainika L. C. Thorntona in W. L. Mac-Donalda na podlagi sklenitve tkonomskega miru med Anglijo in Rusijo. Oba Angleža, ki Sta pri dobrem zdravju, odpotujeta domov na Angleško. Boj-kotna vojna med obema vlada-pta je končana. ' London, 1. jul. — Kakor da *es poročajo iz avtoritativnih vi-*>v, sta se Anglija in sovjetska Rusija zedinili za ekonomaki mir. Vsebina pakta ie ni znana, gotovo pa jo, da Anglija umakno trgovinski embargo na rusko .blago, sovjetska vlada pa izpusti iz zapora dva angleška inženirja, ki sta bila pred tremi meseci obsojena v zapor zaradi sabotaže. Nato se bodo vriila pogajanja za novo trgovinsko pogodbo med obema vladama. Al Smith kritizira zakon industrijska kontrola V "Outlooku" piše, da je Rooseveltov načrt proti "človeški naturi" Tekstilni magnatja zvišali minimalno mazdo IN» više k znaša dva dolarja teden sko. Delovnika pa nočejo reducirati New York. — Bivši governer in demokratski predsedniški kandidat Alfred E. Smith je zadnje dni objavil v magazinu Outlooku" kritiko Rooeev|lto-Vega zakona za kontrolo nvtfh-8trij aH — kakor ga vladni krogi oficielno nazivajo — "zakona za okrevanje naroda" (nutional recovery act). Smith piše, da ne razume, kako bi ta zakon mogel biti praktičen. "Vedno sem se strinjal, da vlada raztegne svoje aktivnosti do mej vseh potreb našega naraščajočega prebivalstva v dobi industrijskih iznajdb, ampak ta načrt presega vse meje moje domišljije", piše Smith. Smith nato pravi, da glavni vzrok depresije je človeška na-tura. Ako hočemo odpraviti depresijo, je treba dvigniti človeka po vsem svetu na višjo stopnjo značaja. Tega dela pa ne bodo izvršili državniki, advokatje ali podjetniki, pač pa pripada le filozofom, duhovnom in zdravnikom. "S tem ne mislim, da se moramo brez ugovora podvreči vsakim razmeram," nadaljuje Smith. "Kar mislim povedati, je to, da si« ne moremo zanesti le na politične in znanstvene pripomočke, da nam bodo vse rešili. Zdi se mi, da so danes na krmilu akademični načrtniki, ljudje, ki sede v knjižnicah, pišejo knjige in predavajo dijakom; ti ljudje imajo danes velik laboratorij za eksperimentiranje." Smith piše dalje, da je zakon za kontrolo businessa brez dvoma delo "nove šole socialnih in ekonomskih načrtnikov". Ako bo izvajan dobesedno, bo m-dvo-mno zatrl privatno iniciativo in legaliziral ter celo opogumil monopole, dvignil cene in povzročil višje carinske postavke; to pomeni, da bo mali podjetnik popolnoma izgubljen. Na drugi strani, če več ali manj ostane le na papirju, ne bo nihče zadovoljen in končno bodo pristaši tega zakona in nasprotniki čutili, da je bil zakon za okrevanje a-meriškega gospodarstvs le humbug H koncu prsvl Smith, ds je tudi on zs reguliranje industrij, kjer je to potrebno, ampak on ve, kje mors vlada imeti svoje meje. Vlada laHko pomaga privatnemu buainessu na noge, ne sme pa sama prevzeti vodstvs nad podjetji. \Vashington, I). C. — Zastop- niki tekstilne industrije so v petek primaknili dva dolarja k minimalni tedenski mezdi za delav» ce v tej industriji. Sprva so predložili v ovojem pravilniku fl<) junija, m i n ftnalne tedenske mezde sa " delavce na jugu in $11 na seve ru, zdaj pa so pripravljeni dati $12 na jugu in $13 na severu. Glode delovnika pa nočejo nič popustiti in zahtevajo, da ostane 40 ur dela v tednu kakor so se prvotno domenili. Zastopniki tekstilnih delavcev zahtevajo 35 ur dela v tednu in $14.50 najnižje mezde povsod enako. Zaslišanje je končano. Kakor vse kaže, bo federalni administrator potrdil omenjeno minimalno mezdo in delovnik v tekstilni industriji. Po novem zakonu za kontrolo industrij se morajo vse industrije organizirati in določiti maksimalni delovnik in minimalno (najnižjo) mezdo za svoje delavce. Hindenburg hoče verski mir v Nemčiji Berlin, 1. jul. — President Hindenburg je včeraj apeliral na katoliškega kancelarja Hitlerja, naj naredi mir meni fašistično vlado in protestantov sko cerkvijo v Prusiji. Hitler je obljubil da se to zgodi. — Hindenburg je printal na ostavko nacionalista Hugenberga. Na njegovo mesio sta prišla dva fašista. V Hitler jevem kabinetu sta ostala le dva nacionalista. Katoliki v Nemčiji se prldružu jejo fsšhtom Berlin, 1. jul. — Centristična (katoliška) stranka v Nemčiji je v razsulu. Kakor vse kaže, je naciji ne bodo nasilno razpustili kakor so komunistično in soci alistično stranko, temveč dreza 11 jo bodo toliko časa, da se sa ma razpusti in deloma preide v fašistični tsbor. Ze danes poročajo, ds centristi v vseh krsjih Nemčije stopajo v lokalne faši stične organizacije. "Die Schlei-sisehe Volkiizeitung", glsvni ks toliški orgsn v ftleziji, je nazns nil pred psr dnevi, ds odslej bo nledil Hitlerju. •« Sazona dalavsklh In far-marsklh kongrasov ? treh državah so že ustanovili , novo organizacijo. Maurer o ' gibanju i | Chicago. — Meseca julija bo šest držav imelo svoje far-marske in delavske kongrese, na katerih bodo ustanovljene državne organizacije v smislu kontinentalnega kongresa v Washing tonu. V Marylandu in Michiganu se Je vršila državna konvencija 26, v New Jeraeyju pa dne It. junija. Odsiv j« bil v vseh treh slučajih velik. New-jersejski kongres je posetilo nad 650 delegatov, ki so sprejeli ra zne ukrepe za zgraditev novega delavskega gibanja. Za vsak o-kraj je bil izvoljen zastopnik, ki bo skrbel za razvoj in iirjenje Kontinentalnega kongresa farmarjev in delavcev. Države, kl so do sedaj priglasile svoje kongrese za julij in avgust, so: Milošič in Grilec obsojena v dosmrtno ječo l>rtava California Klorida lllinut« Kanaaa HtMrhuMtli MlnnaauU Mlaaourl N»w Maalao Now York Ohio Datum ft -IS Sill)* I.—M. iuHi* II i» Julija l.almr Day >.— 9 julija Krai Orlan4<> BpitnofloM Wichita M»rln«fteM I,— * avruata Mlnn»at»»lla I.— «. Julija Columbia • avauala H - • »vgnala N»» Yurfc 6.— • *v(uata('«luMifeua Kongresi so v procesu organiziranja tudi v drugih državah, ki so bile zastopane v VVashing-tonu. James H. Maurer iz Readln-ga, Pa., Je odgovoril vsem skeptikom in kritikom tega gibanja, predvsem konservativnim unij-skim poditeljem, ki vidijo v kongresu začetek konkurenčne organizacije Ameriški delavski federaciji. Htrsh teh Je prazen, pravi Maurer, ker on bi gotovo ne bil aktiven pri rušenju tiste-ga. kar Je pomsgsl graditi večji-del svojegs življenja: strokovne unije. On pravi, ds je nešteto delsv-skih organizacij, ki nimajo nobene medsebojne zveae In ki se ne morejo pridružiti Ameriški delavski federaciji. Kongres Je po njegovem mnenju v prvi vrsti namenjen tem organizacijam. Irakor tudi «nem strokovnim u-nijam. Cas tudi zahteva, pravi Maurer, ds se vse delsvstvo združi*pod okriljem ene organizacije v svrho medsebojne pomoči in še več pa v politične svrhe. In tem namenom naj sluti Kontinentalni kongre* delavcev In farmarjev. Telegraf bdi se pridružijo sfgnsl nlkom 8t. I>ouis, Mo. — Glsvni odb*rr unije telegrafistov v smislu im ključks zadnje konvencije dels na pripravah za združitev z te-i «amomorov ali M manj kakor v i——L«-.! .ia..i.ibi ' prejšnjem letu v tem času. I morl porasli, usmotnorl padli rhicago. — V prvih šesllfc mesecih tegs leta je bilo v Chl-cagu 2M umorov ali vsč kakor v prvi polovici Isnskegs le ta. Na drugi strani Jt bilo lezničarskimi signalniki. Špioaska agantira ponija "Naw Daal" Pripravljena je akrbetl za po-hlevnont delavcev pod novim dealom. Knj stori admlnl» st racija?__ New York. — (FP) — Sher-manova detektivska agencija, največja industrijska špionska organizacija v deželi, je * Roo-seveltom vred pričela ponujati "new deal" podjetnikom — seveda sa denar. V oglasu v "New York Timeau" pravi, da bo skrbela m "»drav razvoj odno-šajev med delavci in delodajalci" v avesl a novo Industrijsko postavo. V ta namen je organizirala Natl. Industrial Advhlory kor-poracijo, ki bo razpečevala svojo robo med tiatimi podjetniki, ki bodo pripravljeni plaševatl sa razbijanje «tavk in unij, straho-vanje delavoev in podkupovanje voditeljev. Sedaj opravlja to delo pod imenom Sherman Service, Inc., in Sherman Detective A-gency. Imena so različna, ampak roba je ista. Soditi po njenih preteklih operacijah, se bo tudi pod "novim dealom" prilagodila razmeram in efektivno skrbela, da se unije preveč ne razvijejo — namreč, če administracija tega peklenskega dela itroeno ne prepove. In aoditl po oglasu, Sherma-nova agencija tega no pričakujo. Med vaeml detektivskimi organizacijami ima Shermanova agencija največje špionsko o-m rež je. Pri rahljanju stavk je notorlčna. Dasi skrbno varuje imenik svojih klientov, Je vse kakor znano, ds prodaja svojo "službo" temle korporacijam: Bell Telephone Co., American Sugar Refining Co., American Woolen Co., »perry Gyroscope Co., Pennsylvanis Railroad, Illinois Steel Co., Steel & Tube Co. of America, Natl. Enameling 6 Stamping Co., S. S. White Dental Co., Standard Roller Bearing Co., Kirschbsum Clothing Co. in večjemu številu velikih tekstilnih kompanlj v New Bedfordu, Pstersonu in Phila-delphlji. Njeni pobojnikl so poznani tudi med rudarji. Pred več leti Je izdala knjižico, v kateri opisuje metode o "zbliža van ju delavcev In kapi-tala", kot sama naziva svojo stavkolomno delo. Pri pošiljanju zaupnih poročil se ne sme noben agent podpissti z imenom, msr-več le s številko. Isto veljs tudi pri telefoničnern občevanju. Novi zakon dsje vlsdl moč, ds z enim samim zamahom poseks glave temu zmsju, če zahtevs v vseh kodeksih ali pravilih, ki proglaAa Industrlalno šplonažo ta nelegalno, f-e tega ne stori, bo novi deal piiksve vrednosti, ker se bo špionsža pod novimi razmerami prejkoslej povečale radi večjs možnosti pred organiziranjem delavstva. Čavajts sa slaiparjav na razstavi! Dva ponotnlks ogoljufana ta 9M000 Chicago. — Charles Moder-strom iz Kast Rock way a, N. Y. in njegova lena, ki sta posetlla svetovno razstsvo, sta zadnjo soboto informlrsls policijo, da so Ju trije nsvihanl sleparji obrali zs fHOOO — vse, kar sta imela pri sebi. Kleparji so se jima predstavili kot odlični gospodje in enegs med seboj so nazivall ta "nodnika". Odpeljali so ju v hotel Pearson In Ju tamkaj za pletli v "transakcijo s dragocenimi papirji, kl bodo v kratkem vredni $300,000". Ostalo al lah ko mislite. Policija še išše navi- Porota taključlla, da ata kriva umora (>eo. Karla. Obravnava proti vdovi umorjenegn ae vrši v dveh tednih Sodnijska obravnava proti Johnu Milošiču in Ivanu Grilcu je bila zaključena v petek popoldne. Porota, ki ae je posvetovala štiri ure in pol, ao jo vrnila s pravorekom: Kriva I Porotniki, kl imajo pravico določiti kaaen, ao ae sedinlll za dosmrtno ječo aa oba. Ko je bil prečltan pravorek porote, Jo več «enak, aorodnlc obsojencev — med katarlmi je bi« la tudi mati Ivana Grilca In Mi-loAiča hči ~ saplakalo na glaa. Sodnik jo ukaaal, da aa lansko odpeljejo is dvorane. Obravnava je trajala bras malega pet dni. Evidenca proti Milošiču in Grilc* je bila tako ob-talilna, da se obtoženca s svojimi štirimi advokati vred nlata mogla niti ganiti. NaJhujtl udarec za nju je bil, da ata dva druga obtoženca, Peaa in Veaelka, oba mlada Ceha, kl ata aodelo-vala pri umoru Karla, naatopila proti njima In pričala aa drla-vo. Fess in Veselka ata vse prl-snala: kako ao Milošič, Grilec in Vera Kari naredili načrt la u-mor Georgeja Karla s namenom, da dobe sa nJim savarovalnino v vsoti |1B,000; kako ao najali nju za izvršitev umora in kako sta umor Isvršlla ter prejela o-krog $800 sa svoje niskotno delo. lsgovor Milošiča in Grilca, da o vsem tem nič ne vesta, jima ni nič pomagal. Porotniki so verjeli Fessu In Veselki. Odvetniki obsojencev so takoj predlagali novo obravnavo In sodnik je dejal, da raapraVa o tem bo v dveh tednih. Obravnava proti vdovi Vorl Kari ae tudi začne v tem čaau. Vera Je odklonila pričanje v prilog svojemu prijatelju MiloliČu po na-•vetu svojega odvetnika. John Milolič Je atar okrog 60 let in Ima odraščene otroka. I-van Grilec je star 89 let, rojen v Chicagu In oženjen. Takrat, ko so Karla savarovali, Ja bil a-gent savarovalne družbe. Vera Kari Je Ivanova sestra, tudi rojene v Chicsgu. Umorjeni Ge-orge Kari, njen mož, je bil ameriški Nemec. Vera Ima deaet-letnega sina. Roassvslt ponovna odklonil Ignoriral je ultlmnt evropekeg« tla tegs bloka l/ondon, 2. Jul. Evropski zlati blok. kateremu se je pridružila tudi Italija, Je včeraj prejel odgovor Roosevelta na svoj ultimat, da morata Anglija in Amerika v enem tadnu pristati na stabilizacijo funta in dolarja, drugače zlati blok zapusti ekonomsko konferenco. Koosevelt Je odgovoril, da Združene države še ne bodo štabi I izirsle avoje valute na zunanjih denarnih trgih, nimajo pa nič proti temu, če evropeke centralne banke na svojo pest u-stavljo špekulatlvno fluktuacljo dolarja. Krlsa ekonomske konference je zdaj akutna. Italijanska tračna srmada leti v Ameriko l/ondonderry, Irska, 3. Jul.— Halo Bal bo, Italijanski minister tračne mornaric«, k! s« je v soboto sjutraj podal s 26 aeropls nI in eto letalci na polet proti Ameriki, je danes sjutraj dospel Is liolaitdlj« ns Irsko. V soboto, ko Je srečna flota pristala v Amsterdamu, se je eno letalo raa-bllo In en letalec Je bil mrtev, trije pa renjeni Cilj Italijanov Je svetovna razstava v Chicagu. NAROČNIKOM Zaradi pratnlka aeedvfamrt! ProsveU jutri ae Iside. \ PROBVET* am PROSVETA thf eklightkniibit Ml.AHM.O IN LAIITIÍINA SUIVSSSSS NAHOIINI rOUrOKNB MNIOTS rw... .f s«4 „ .. . ---Ut Sí'llMvSTn M-: - «T? r M - «..» «-HM"-1-- "¡¡¡wrtptlN r«u«! lh* •ountrUa »• On« ««Ue«« k« ko-pala. Ko so ga po dveh urah velikega truda odkopali, je bil že mrtev. Mladi Panijan, ki je bil rojen tu, zapušča starše in več bratov in aester. Frančiškan čaka na "boj na nož" Chicago. — Slovenski katoliški voditelji v Ameriki so se re-sno sprli med seboj zaradi Jugoslavije. Oni, ki sledijo frančiškanom in njih glasilu Amerikan skemu Slovencu, so zdaj veliki nasprotniki " f ramazón sko-llbe-ralake" diktature v Jugoslaviji, dočim je clevelandska grupa, ki je zbrana okoli Antona Grdlne bivšega predsednika KSKJ, in Ameriške Domovine, še vedno u-dana režimu v Belgrado. Grdini zdaj berejo žveplane levite v A S.; trije frunčiškani so ga že napadli. Tretji, ki ga je okrtučll v A. S. od zadnjega četrtka, je Hugo Hren, ki primerja Grdino — Marku Hrutu, kateri je po magul zabosti Julija Cezarja v starem Rimu. Hugo zaključuje takole: "Ako ne l>ote pa še nadalje gibali v tem krogu (jugo-alovanskih režimovcev) in mu služili ta trobento, Vam pa napovedujemo najoatrejšl ImJ. Ga ne želimo, z Vami najmanj, a se (ra ne bojimo. Humus amici imque ad aram! Ko pride do na j-svetejšegs, ne poznamo nikakih priJateljeV Volite! Mi bomo v bojni opremi čakali eventuelne-ga poziva: Na fronto! V boj na noi!" . . . Houkupov shod v ( le>elandu Cleveland. — l>r. Fr. Hookup ta Cehoslox akije govori v Cle velando IV. julija zvečer v Ceškl narodni dvorani na Hroadwayu Na proyramu je tudi M je not! allstičnega zbora Vojana S pota . Prebivam v gozdu kot pašča-vnik in se zdravim. V zadnjih letih sera se moral večkrat podvreči operacijam in lansko leto so mi zdravniki svetovali, naj grem na farme. Ubogal sem Jih in odšel v slovensko farmarako naselbino VVIIIard, kjer sem se v prosti naravi precej pozdravil. Kasneje sem se pri avtni nesreči pobil in sem moral iti zopet v bolnišnico. Ko sem okreval, so zdravniki svetovali, naj grem v prosto naravo, ki je zame najboljše zdravilo. Sedaj, ko to pišem, živim v gozdu, v bližini Chiaholma, Minn. Smrekove veje so moje ležišče, vroče aolnce pali moje ude in moja koža je od solnčnih žarkov postala rjava. Rad polegam na vročem pesku v bližini jezera v Adamovi obleki. Oni dan sem na pe*ku zaapal in ko sem se zbudil, sem opazil pisano kačo, ki se je leno zvijala poleg mene. Prišla je tudi veverica in se je zelo hudovala nad menoj, najbrž zaradi tega, ker sem bil v Adamovi obleki, vito-ko v zraku je krožil orel, v grmovju pa je pel kos. Nad teden dni že prebivam v gozdu in vse se je že privadilo moji navzočnosti; ptice ne kažejo več nikakega strahu. Streže mi pečlar Jože Centa in skrbi zame prav dobro. Iz oddaljenega kraja mi nosi studenčnico in Kuha mi dobra jedila in vslod izvrstne postrežbe se moje zdravje izboljšuje. Ko sem se nedavno šetal v gozdu, sem naletel na divjega petelina in divjo kokoš z grupo mladičev. Petelin se je hudoval in zaganjal proti meni, ker sem motil mir njegove družine. Sedaj pa nekaj o Chicagu, od koder sem prejel več vabil, naj pridem tja, ko se je vršila konvencija SNPJ. Bolezen je bila vzrok, da se vabilom nisem odzval in da nisem poslal svoje zbirke na razstavo. Frank Tro-ha iz Barbertona, O., ki ima zbirko raznih lesorezov, in jaz sva se že dogovorila, da pošljeva svo-je stvari na razstavo, kar pa je bolezen preprečila. Moja zbirka uključuje vse slovenske liste, ki so izhajali v Ameriki, od prvega najprej in razne druge predmete od prvih slovenskih naseljencev, od Baraga iz leta 1830 in še prej. Zgodovinske stvari, slike in spise je zbiral prvi slovenski časnikar in misijonar Buh, ki je umrl pred enajstimi leti. Tri mesece pred njegovo smrtjo sva si zbirko razdelila. Nekutere stvari je Buh poslal v Duluth In ne vem, kje so sedaj shranjene. Vse, kar je v moji zbirki, je na razpolago zgodovinarjem. Ker omenjam po meni zbrano zbirko še od Buha dobljeno, naj povem, da je imel Buh v svoji zbirki razne prve liste v slovenskem. hrvaškem, poljskem, češkem, nemškem In angleškem jeziku. čeprav je bil Buh duhov Mino. Ta stroj, ako ga piso uničili, ae nahaja v mali hišici, v kateri je imel Buh del svoje zbirke. Usss Ideal Hhirt Co., streljal na organizatorja Fran* Daniela in zgrešil svoj cilj. Hft je sretl ran. 8ta v kar jem pomagajo tudi rudarji. ---- - ni živila, obleko, knjige in vse, nik in misijonar, se Je zanimal kfir potrebuje, brezplačno, za vse. Bil je mirne narave, ulju-den, prijazen in pripravljen po svoji moči pomagati vsakemu, j Ako bi me ne mučila bolezen, bi šel v ChicafO, da bi na svetovni razstavi našel kotiček za svojo zbirko in lesoreze rojaka Tro-he, da bi si jo Slovenci in drugi lahko ogledali. Imam vse prve iz-11se slovenskih listov, ki so prenehali izhajati in tudi onih. ki še izhajajo, poleg vseh brošur, knjig in koledarjev, ki so bili iz dani v Ameriki. Bolezen je prekrllala moje račune in tam v Chicagu po svoje slavite dneve na svetovni razstavi. Hlcer sem ae pismeno obrnil na več slovenskih veljakov za pomot*, toda odgovorili so mi le nekateri. Neki rojak iz Puebla. Colo, ml je odgovoril, da je težavno delovati za to Idejo med našim narodom, drugi iz Leadvil la. Colo., pa mi Je odpisal, naj le imam razstavo, ako imam kaj tisočakov na razpolago, da jih za pravim ta to atvar. Ako bi bilo moje zdravje MJe kot je. hI vseeno razstavil mojo In Huhovo zbirko. V Buhovl zbirki se nahajajo poleg omen lenih stvari tudi razni apomln-ki s čikaške razstave Iz I. 18D3. med trmi tudi račun aa tiskar ski stroj, ki ga je Ruh kupil na tej razstavi In katerega je rabil ta tiskanje prvega slovenskega časopisa, ki je itšel v Tesrerju, Minn., v kateri je imel Buh del Vsaka epoaebna odrasla oseba bi morala opravljati kakšno delo. Delovne ure bi morale biti kratke, kajti stroji bi opravlja-li skoro vsa dela. N*dprodukci-je ne bi bilo. Tisti, ki ne bi hoteli delati, naj bi se kaznovali z zaporom ob kruhu In vodi. V zaporu bi morali ostati toliko časa, dokler ne bi hoteli opravljati kakšnega koristnega dela za človeško družbo. V taki civilizaciji bi bilo vsega v izobilju za vse. Nikdo ne bi skušal nagrabiti več kot potrebuje, zakaj vsak bi vedel, da bo lahko dobil vse, kar želi. Nihče se ni bi postavljal s privatno la stnino, ker bi vedel, da drugi lahko dobi prg^ toliko kot on. Ponos privatne lastnine bi izginil s požrešnostjo vred. Ropanje Isstnine bi prenehalo, ker ne bi bil nihče bogat niti reven. Kompetjcjja bi izginila, njeno mesto bi pa zav zela kooperativna regulacija produkcije v korist družbi. Vsak razumen človek namreč danes ve, da je sedanji sistem produkcije in distribucije odpovedal. Človeška požrešnost po lastnini je velika. Ko je bila produkcija odvisna od ročnega dela, je bilo ljudstvo zaposleno, zakaj revščina je prevladovala tako med ljudmi kot v tehniki. Gotova skupina ljudi je imela vsega preveč, 'kajti močnejši so grabili in se rogali slabejšim. Bojazen pred negotovostjo je vzrok, da ljudje pomnožujejo lastnino. Želja in bojazen sta napravili roparski štetem, ki omogoča ma li skupini kopičiti ogromno bo gastvo. V novi civilizaciji bo vsega dovolj, kajti stroji bodo lah ko producirali dovolj blaga. Požrešnost po lastnini je v narodih, vendar se slišijo zahteve po odpravi privatne lastnine. Tudi Združene države niso izvzete. Potrebna je konfiskacija bogastva in podržavljenje industrij. Koliko časa bo še vzelo, da se ameriški delavec dvigne iz mentalnega močvirja, je vprašanje, na katerega je odgovor težak. I-zobraženi sloj v tej deželi bo izvedel revolucijo. Mi Slovenci, ki depresijo razumemo bolje kot večina, ki jo samo občuti, smo lahko zadovoljni, ker nas pri vseh teh poskusih boljšega gospodarstva uči — Rusija. _ Kaktus. Svarilo pred sleparjem Albia, la. — Tukaj se je nedavno klatil neki slepar po imenu Pete Sute. Pobiral je naročila za obleko. Vzel je denar, toda oblek še ni poslal. Mojega sina je pripravil ob $26, Celestina Krošinka tudi ob $25, Antona Kolenbranta ob $10. Prevaril je tudi več drugih, katerih imena pa mi niso znana. On je tukaj govoril, da pozna vse glavne odbornike SNPJ o-sebno. Imel je tudi naslove uradnikov društev skoro vseh jednot. Njegov brat je pred več leti tudi potoval v tej okolici, zato smo mu šli na roko. Sute je velike postave in rad kadi cigarete. Kamor pride, tam ostane delj časa. Na Prosveto ni naročen, čita pa jo rad, da vidi, če ga kdo išče. ^EUHK, J. JU Železniški sin) I^Mili mazili SP«r med defc^ «aue. Porota p^L *«a Predsednika^ * bančnega kntha —Federated P tetar«». Engelbert DoUfua. avatrijgki premier in vodja krUaaakonoci-alne stranke, ki je pokazal roge nemškim fašistom. Ustavi se najraje pri Slovencih, če pa teh ni, so mu pa tudi Hrvatje dobri. Zanj se zanima tu di neka kompanija, zato mislim, da bo prišel v roke pravi ci prej ali slej. Slovence in Hrvate v Združenih državah opozarjam, naj se varujejo tega ti ča, da ne bo še koga osieparil. Ako pride med vas, ga izročite v roke pravici.—Aloia Palčič, R. 4, Albia, la. Opankarjevo mnenje Homer City, Pa. — Ker ni sem hodil v slovenske šole nit v druge, priznam, da sem opan-kar, zato prosim, da mi kdo pove, kako se reče "motivacija" po opankarsko. Konvencija je namreč odredila, da ne potrebuje mo tujk. Mislim, da motivacija ni tujka, ali jaz sem opankar in si to tolmačim za "maciba-tins." Nobenemu ne svetujem, da bi prišel sem za delom, ker še vse izgleda precej klavrno. F. M. Stopar. Cleveland. 0. — vencija lokomotivnijTtL e soglasno potrdila 2 J* sedanjega mezdne« ra med ^lezničarjj in* «o o0. junija, I'm r je sicer g »•na lestvica fM,m,nj . Junija, 1934. ptP( J^icer govorilo, d J»na lestvic« rM)m< 04 Jo radi naraščanj« CPn « skim potrebščinam, kj jnsjst-rale n« novo redu? Konvencija je poslala . kanadski vladi radi zn£J železničarjem z« 20 majem, kakor tudi deltJ rnci Frances Perking treh članov spravne*» Ki jma izravnati spor m sas City Southern žele to avrho je Roosevelt enega bankirja in dva ka. ™rr . Pri poročilu posebne», za pregledovanje poslovaa vnih uradnikov je prtih, Pozicijo in administracijo če .debate. Povzročil j0 L Ferguson, ki je v imenul šine kritiziral administr di pretiranih potovalnih ] kov, zakrivanja pred cb resnično stanje zavarovi ga department«, prezir strukcij zadnje konveri radi prikrivanja pred čl* o finančnih izgubah v « raznimi bizniškimi proje latočasno je okrajna naperila proti Johnaonu, sedniku unije, že tretjo o co v zvezi s skrahiranjen dard Trust Banke. Obtož nanaša na misaplikacijo I fondov. Prejšnji dve ob proti bančnim direktorji nanašata na prestopke go Po prvi obtožnici je kon dala Johnsonu in tajniki spljlM moralno podporo v bančne prosekucije. Proslava pefindvajsetlel-nice SSPZ v Chicago Olimpijada in druge prireditve trajajo tu itiri dni l«v*| grški premier V en i aeloa aa poti Iz bolnišnice, v kateri lešl njegova žena teško ranjena. Pred kratkim je toča krogel ob sala njegov avta, v katerem ae je peljal aa deželo, toda eatal je Slovenska svobodomiselna podporna zveza proslavlja te dni 25-letnico svojega obstanka. V zvezi s tem dogodkom so razne prireditve v Chicagu, ki trajajo že od sobote in zaključijo se 4. julija, to je jutri. Angleško poslujoča društva te organizacije so imela olimpija-' do, celo serijo športnih tekem v Ciceru in Lawndale Masonic* templu, katerim je prisostvovalo članstvo in drugi gostje i t Chicaga in okolice; večje število članov je prišlo tudi iz drugih krajev Amerike, zlasti iz Cleve-landa. Danes (S. julija) imajo posestniki obisk svetovne razstave zvečer je pa plesna veselica v) dvorani SNPJ. Jutri (4. julija) je piknik na Stertinarjevem vrtu v Willow Springsu. Na programu ao govori in športne tekme. Ves gla vni odbor SSPZ bo tamkaj na vzoč. Komik Arbuckle aagle i New York. — RoscoeC. ekle, znani filmski komik, dnje dni umrl za srlno hi na ga je našla mrtveca v lji.>Tik pred smrtjo je d« nov film. Arbuckle je bil zelo slaven komik, tod« p leti ga je v San Francii kopal škandal, ko so našli govem stanovanju igralko nijo Rappe mrtvo po neki ni zabavi. Dvakrat »o gl pned sodišče in končno j« proščen, toda to je ubilo vo filmsko kariero. Sel« par leti je nekoliko M vati. Na delo ali pa ho ustavljena podpora t je ukaz Denver, Colo. — Brezposelnim ki so na mestni podporni listi, ao ukazali, da morajo Iti na delo na polja sladkorne pese ali jim bo pa ustavljena j »odpora. 8 to pro-pozicijo pa je ta stvar, da pri delu skoraj nič ne plačajo in je vseeno, če človek strada pri delu ali kjerkoli že. Od akra ponujajo v okrajih sladkorne pese le tri dolarje. Za obdelovanje I-ma ena družina dovolj 30 akrov, kar pomeni $90 za vso druži za sezono V okolici Den verja po Izjavi tajnice miloščMtake organiaaci-je Eunice Robinsonove plačajo $12 od akra. delavci pa pravijo Železnice se okoristijo način Chicago. - Železničar| preveč veseli zmafr«. ko prečili s pomočjo vladn« ordinatorjs novo redukcl za 12.5%. Zavedajo «> do železnice skušale okori na drug način: z novim jaštvom. To vidi tajnik ui lezniških telegrafistov, ki da železnice niso najel«* ga delavca v njejrovi «tro si rie je promet v Chican no povečal s prihodom »» razatave. Gozdarji v Kanadi Port Arthur. Ontario.-500 gozdarjev je v du zastsvkalo proti gu", ki je še bolj drM* v Ždruženih drtavak, ■ nem. da prepoveduje^ jc Kakšni delavski oris» daje bossom tudi migajo od plače koUkor ^ sliuaju stavke. ■ Jo tudi zvišanje lesno kašo Vla4a i ms tri ( Washington. D ^ ključku flskatoJsjT^ dne 30. jan£J«»*7 Združenih drtav ^ .-i ša eno milu*"»' ' nov. korporscu» " g konstrukcijo * __________^ na račun da takih kontraktov sploh ni mo-l milijardo t» ..... i «oče dobiti. K s. JULIJA. PROBTET! Vesti iz Jugoslavije (l,fim» 90tmM» ^ in o boiiČU J« bi-L ubljani neftj ** kiiih policija nl-^% aVniti. §ele m* odnesli so od nekod i fco *o jih menjavali, % Potem so aretiranje ostal« vlome, vodja Je bil vlomilski Ärtin Praček, ^ pomočnik, po fO-Zt. njegovi pajdaš» pa: _ Vipavčan Pavel Kode-i; pekovski pomočhlk Eftapui ii Gorice, * * Križmančič iz Bazo-„«n Vid Zobec iz Bo-Vencelj Ipavec, 22-letm B Kanala. 29-letni Jošip iz Gorice, 26-letni Ste-L ¡, Ljubljane, Ston-^ ir Ajdovščine, in Ste-m it Ljubljane. V zapletena tudi Valerija u žena glavnega vlomil-" i 1 ni njih vlomi bo: KodeTja ek sta lani vlomila v me-kstavljalnico ter odnesla Din v gotovini, od teka Kodelja 13,000 Din, Preostalo, ker je imel tudi da! si je pri nekem kö-ifelati tako imenovano nogo" za vlamljanje v Za božič je Praček vtb-lapodarsko zvezo ter od-pojro dolarjev, cekinov 'in sebrnikov, skupno v Vre-6,553 Din. Tudi več dru-pov so imeli na vesti1.)' i« je obsodilo Kodeljotia in pol robije, Trampü-mesecev zapora, Zobca zapora, Ipavca nš 3 Valerijo Pračkb-meseca zapor.?, ¡^oseTja Faganelja, Tomiric» na 40 dni. Mnogo od odo tudi za nekaj let ¡p-' Jugoslavije v Itall|o, ps za zmenm. komunisti obsojeni, proces proti 21 primÄr-se je pred dne-in 2. junija je bila obsodba. Državno t>o-Beogradu je obsodilo: na 7 let, Maksa na 4 leta, Valenti» Bjičeka na 3 leta, njegovo na 6 mesecev, Alojza na 2 leti, Borisa Božiča U, Alberta Sulčiča na 3 Hipa Sirci j a na 2 leti, na 3 leta, Antona 1 leto, Andre-Harja na 5 let, Franja na 4 in Danila Jejčiča Oproščeni pa so I^eo-L'iaj, Josip Sedmak, he-avo» in Franjo Saksida. kh je bila izpuščena tafcqj •kova, ki je svojih 6 me-k sdsedela s preiskoval-"Porom. Od vseh 21 obto-" 15 italijanskih dr-6 Pa jugoslovanskih. » bili zaradi tiskanja komunističnih leta-taj ne komunistične ki so jo imeli orga-»celicah. *)« v Košakih pri Mart» huda avtomobH-Z osebnim avtom Wjala mariborski «JUj I Is JofoalaviJo.) vse štiri je vrgel puh oba tla. Dočim pa so se trije takoj nazaj zavedli in opomogli, je obležala Ahlinova nezavestna, precej ožgana po laseh in prsih. Prepeljati so jo morali v ljubljansko bolnišnico. Njeno stanje je nevarno, govoriti ne more in stalno omedleva. Katoliški "Dom in Svet" o Molkovih "Dveh svetovih". — V 4. Številki letošnjega "Doma in Sveta" ocenjuje J. Snlar "leposlovje naših knjižnih družb', kjer poroča o Zorčcvi povesti "Beli menihi" (Mohorjeva družba) in Slavčevi povesti "Med srcem in zemljo" (Gortfka Matica) ter o knjigah Cankarjeve družbe. Od ocene prvih dveh knjig preide na oceno knjig Cank. družbe s stavki: "Vse drugače pa je s tendenco pn naslednjih treh knjigah Cankarjeve družbe. V vseh treh je tako močno poudarjena, da ji je leposlovni element čisto podrejen, da čutiš iz knjig samih, kako ima vsa umetnost le toliko smisla, kolikor služi ideji". — V pravljicah Zur Muehlenove "Včeraj je bilo, jutri bo . . najde "največ umetniških zametkov", a odklanja take pravljice za otroke Rožmančeve "Sirene tulijo" zavrača kot literarno delo, o Molkovih "Dveh svetovih" pa je napisal takole: "Dva svetova sta! Svet o-nih, ki delajo in nič nimajo, in svet drugih, ki nič ne delajo pa imajo vse, kar jim srce poželi. Ta dva svetova se raztezata po vsej zemlji in vseh deželah, ta dva družabna in ekonomska svetova. V Ameriki pa sta ta dva svetova najočitnejša." (Str. 78.) Tako nam Ivan Molek sam razlaga naslov svoje povesti "Dva svetova". Kolikor moremo posneti iz kratkega Klopčičevega uvodnega Življenjepisa, ima povest mnogo avtobiografskega Ar meriški socialistični časnikar se nam je s tem delom prvič predstavil v samostojni knjigi. Nje* gova povest je zgodba mladega izseljenca, ki je pustil dom v Beli Krajini deloma zaradi mlade prešernosti in objestnosti, de. loma. zaradi nezadovoljnosti ob majhni kmetski domačiji, ki veliko terja, a malo daje. V novem svetu je spoznal trpljenje v tovarni, v rudniku, okusil grenkosti brezdelja, občutil bridkost krivice in zlobe. Ves orna* m\jen se flrav osvesti šele ob prijatelju Sarcu, ki mu odkrije evangelij socialistične delavske organizacije. Poslej živi samo njej, za zmeraj se poslovi od starega sveta, ki je po njem šo včasih začutil tiho domotožje; svoji socialistični ideji in njenemu apostolstvu žrtvuje vse: prijateljstvo, udobnost, službo, celo družino. Iz te zgodbe pač moremo zaslutiti, kakšno je življenje našega v Ameriko izseljenega delavca, saj ga je popisal človek, ki ga je sam okusil, zato nam je knjiga pomembna in nam je prinesla marsikaj novega. Ne moremo pa izreči o njej tako laskave sodbe v umetnostnem pogledu. Iz posameznih prizorov sicer zatrepeče neka stva-rivna moč, a v celoti je preveč časnikarsko poročevalskega in agitatorskega. -Morda zaokrožene kompozicije toliko bolj pogre ""Hr in 50-)<-4#fcšamo, ker je to šele prva knji- 'imac I.edvinka iz 1 Mariboru. Kmjflu — ^ izgubil oblast r Košaklh za- "tomobi|om naravnost ^grafski drog. Av-11 ter sta bila oba 1 ^rja. ki ima •»'•vi. "o prepeljali *,Tr '-Hvinko pa so f1 v bolnišnico, »"Hijeno eno roko je tudi hu. ^"»-v Dočim u-n/,m"!u '*»vatif>! I maja so H*-, J,'!jann»ko «II po M|i v n«J«m. V kabinah i« plin in v« uprav«, a salo iapa in pri>aaaa, valevit »vat ob llliMt« raki. Ja na raspolaf« sa ribolov Hi aaio pripravno sa islrt* v okolica kot na taamonlU "lltarvod fturk" in "Daar Park". Najboljšo portrrMia jamiane. Prootor aa lahko najda, > ona la pol milja juta« mI mmU U Malla, poanaa pu4 Imanom "V ALI.K V VIKW IKN* MmA T-a In t. U Salta. IN. KMKPIf %CVM, laotaik. (A4v.) FKOSyET9 Ana je vrgla na pošti v nabiralnik pismo za Justina. V njem mu prav nič ne omenja vse mizerije, piše mu le, .kako je Bogdan že zra-stel, ter ga vprašuje po dopustu, o katerem ji je pisal iz bolnišnice. * i Ko tako premišlja o «videnju po tetf\je Zavrtnikov Francelj predlagal novo zdravilno metodo. "Veš kaj, je rekel, "poskusi enkrat z rastlinsko prehrano, mesa si že dosti žrl. Poskusi, kaj pa je na tem. "Ne bo slabo", je pritrdil Go-ričarjev Korel, "to je dobra ideja." "Niti koščka mesa mi ne privoščite?" je vzdihoval Kozamurnik. "Preveč zahtevate. Pa če mislite zaradi mene . . ." "Bravo!" je hvalil Zavrtnikov Francelj. "In da vidiš kaki prijatelji smo ti, bomo kar s teboj vred vegetarično jedli. Ker trenutno še nismo nič zaužili, bi predlagal, da poselimo getaricno goatilnico "t kosti" v Židovski ulici i «e spet vrnemo k K glažek dobrega vina." S predlogom so bili voljni. In tako jih fe, vidimo v«e zbrane njeno mizo v gostij Krotkosti". Po daljši sklenili, da naroče nastoJ nik: Spinača z zeleno kot dko. Ptičje klobase s hi« Kolarabični filet, ob vodno krešo, Zrezki iz trpotci i cem, Sartelj, polit g «oko pese, • Salatna torta, Črna redkvica. Dokler so to jedli, drugega pogledal. Ko p« čali in plačali, je G« Korl dal nujno znamenj hod. Prišedši na cesto, ae vil in Kozamurniku ar v oko, rekoč: "No, kakšen okus pa " "Nobenega", je odgov zamurnik. Goričar mu je od v snil roke in za njim dva. "Kaj pa vam je?" ae Kozamurnik. "Zdrav si!" se je vi Goričar, "ker imai sed* polnoma isti okus, kakor mo mi. Sedaj še liter ke in dober si." Gospod Kozamurnik krat tako krepko kihnii, je po cesti kuia oblaja "Bog pomagaj, da je rekel Zmirčev Pepe, kaj zinil. Ali Ste ž« naročili Pral Mladinski list svoje« lju aH sorodnika v To j« edini dar trajnem ki ga za anal denar lahki t« svojcem v doaorisk NAROČITE SI DNEVNIK UST PMSVET Pa sklepu 1«. redne konvencije ea lahko aarofi as Hat iteje eden. dva. tri, «tiri ali pet članov Is ene družine k eai ssi«M Proeveta slane sa vae e«alu>. sa «lana ali nerisnr f«.M as fat M rine. Ker pa člani «e plačajo pri aacemenUi $1.2« as tedsik. a» * HeJe k naročnini. Torej aedaj ni rs rek a. reči. ds je IM S. N. P. J. List Proeveta Je vaia lastnina in K"toro )c r «att * kde. ki bi rad tltal list vsak da«. Črna llatu Presvrta je: Za Zdrul. drftave la Kanade $4.0$ Za Cirero is Chtrs«» )t 1 tednik la............... 4M 1 tedsik la........... S tednika la....... .......S.M S tednike In............... 140 4 tednike la............... IM 5 tednikov Irf............... nič J4,j' al S trdsik. is J S tedeikr is. 4 tedsik» is 5 tedaikev is Ispelelte epodnjl kupon, prileilte patrrhne feete drssrjs Order v piaeia la ei naročit« Proevete. list. ki je rsie Uatsisa. Pojasnilo r—Vselej kakor hitro kateri teh ilanor prenfh« ali da ae preseli proč od drv«na in bo SShUvsl »srn »V0JJJ* moral tisti član is dotične druiine. ki je tako ak«p«w> n*™™* Prosveto. to takoj nasaaniU upravnlitva llata, h» «hrnrm vsoto listu Proeveta. Ako te*a ne «tore, tedaj a»rs uprpp^j datum sa te vsoto naročniku. J _ PROB VETA, 8NPJ, MST fle. UOndsle A*- CkkÄf* 11 Pri latama pattljaei aarečatae sa list Preevrie | — a dre*« I) laae---------------------------------- Naalev ...................................................... I'stavite tednik ia ga priptfiU k »e* aarečaisi sd dnašiae: *____A t) .. t) XX ____CL dre*« ___a Mesta Nev