Št. 4 Mar>ibop,wdne 27. januarja 10* O Tečaj XLIY. List ljudstvu v pouk in zabavo, Izhaja vsak četrtek In velja s poštnino vred in v Mariboru a pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt dežele 6 K- Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnino, Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev, cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. ¡Ka insorate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. zaprte reklamacije so poštnine proste. leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izven avstrijski v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „KataLs Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška 5. - Ne» Deželni zbor štajerski. Se ta teden se bo začela v deželnem zboru razprava o proračunu, kajti finančni odsek je dokončal svoje posvetovanje o proračunu že pretekli teden. Ko bo proračun rešen, pride vprašanje o pokritju v abornioo, in pri tej priliki se bodo gotovo vneli vroči boji, kajti vse stranke se bodo branile vsaj tej ali oni dokladi. Celo gotovo je, da slovenski poslanci ne bcido nikdar glasovali za doklade na direktne davke. Poslanci Siov. kmečke zveze so v odsekih in javni seji pndno zastopali koristi in Želje slovenskega ljudstva. Regulacija Pesnice. V ponedeljek, dne 24. februarja je sprejel deželni zbor zakon, s katerim se sklene regulacija Pesnice od južno železnice do DraguČeve. To priliko je uporabil deželni odbornik Robifi ter predlagal: Dežehii odbor se pooblasti in poživlja, da zar gotovi regulacijo Pesnice tudi v tretji sekciji drugega oddelka, to je od Gočovskega mlina gor do Dra-gučeve in sicer na ta način: 1. Mora se izgotoviti načrt, narediti proračun, izpeljati vodopravno postopanje ter pravočasno izvršiti pogajanja s c. kr. vlado, da ro dosedanjem merilu prispevPi. k regulacijskim deloma 2. Te nreu,nprave se morajo izvršiti tako, da se lahko začne zgoraj omenjena regulacija, ako potrebno, še pred dovršitvijo regulacijskih del v prvi sekciji drugega oddelka, od Možgane do Pacinj; nar dalje, da se lahko denar, določen že za regulacijo prve sekcije drugega dddelka, izposodi za to regulacijo, in slednjič, da se ta regulacija sme začeti, predno so se izpolnile vse formalitete, ki so ustavno potrebne za zakonito dovoljenje takega podvzetja. Ta predlog je bil v zbornici sprejet, in s tem }® zopet pospešena regulacija Pesnice. Nevarnost je »arnreč bila, da bi se regulacija Pesnice sicer usta^ rila, dokler se ne najde sporazumljenje z občinami med Možganci in Pacinji. Sedaj se tega ni bati! Most v Pobrežju. Občjina Pobrežje in drr>:,e občine Dravskega polja nujno Želijo mosta pri Pobrežju, da bi imele na ta način krajšo po? na sejmišče tn na južni kolodvor. V finančnem odseku sta to stališče zelo odločno zastopala slovenska poslanca dr. Korošeo in dr. Veratovšek, ter glasovala za to, da se vendar omogoči zgradba potrebnega mostu. Ntemški poslanci so skraja hoteli celo zadevo odkloniti, Šele po izvajanjih naših poslancev in spod-nještajerskih nemških, so se udali in sklenili, da se prošnja pobreške in sosednjih občin podpira. | Meško govori. Poslanec Meško je najprej v slovenskem jeziku utemeljeval svoj predlog in potem v nemškem. Kazal je na veliko škodo, katero dela deroča Drava posestnikom ob njej. Regulacija je sicer sklenjena, vendar se izvršuje sklep zelo počasi. Vsled tega zah-j teva, da se regulacija Drave z ozirtom na škodo tr-: peče posestnike pospeši. Slovenski deželni šolski svet. Poslanec dr. Verstovšek je stavil predlog, naj se za slovenske in dvojezične šole ustanovi poseben oddelek deželnega šolskega sveta. S tem bi se odstranilo mnogo prepirov med obema štajerskima na-rodnostima. Predlog je bil sprejet, in sicer z glasovi Slovencev, krščanskih socialcev, veleposestnikov in socialdemokratov. Nemško-narodni poslanci so glasovali proti, ker so videli v tem prvi korak do uresničenja slovenskega gesla: Proč od Gradca. Občina LoiVe. V seji dne 21. januarja se je dalo deželnemu odboru dovoljenje, da podeli občini Loče po izvršenih poizvedbah za zgradbo savskega broda primerno podporo. Most črez Dravo pri Dupljeku. Za zgradbo mostu pri Dupijeku se je dovolilo 78.000 kron, katera svota se bo v enakih obrokih izplačala v treh letih. S tem je ustreženo dolgoletni želji prebivalstva župnij Vurbeig, Sv. Barbara,, Sv. Ma'fcin pri Vurbergu, in tudi prebivalstva na des-: nen, bregu Drave. Za vinogradnike. Poslanec dr. Jankovič je predlafgal, naj se letos vinogradnikom opusti vračevanje obrestnih posojil in naj so sploh misli na različne olajšave glede povračanja brezobrestnih posojil za prenavljanje vinogradov. Predlog se je odstopil deželnemu odboru v p?e-tresevanje in uvaževanje. Roškar govori. Poslanec Roškar je dne 25. t. m. utemeljeval svoj predlog, da prispeva država 50 odstotkov k Sol-skim stroškom. Dokazoval je potrebo s tem, da imajo občine vsled šolskih stroškov že sedaj velike doklade, in da je nemogoče, še nadalje obtoževati naše kmečke občine. Predlog se je sprejel im odkazal sestavljenemu finančnemu in šolskemu odseku. Pomanjkanje krme. Dežela bo dala za poškodovance po toči in suši 43.000 kron. Pri tej priliki se je oglasil poslanee Roškar ter izrekel svoje obžalovanje, de, je podpora tako majhna. Obenem se je pritožil, da se je pri razdelovamju krme prezrlo večino spodnještajerskih krajev, n, pr. Ljutomer i. dr. Govornik vidi v tem o-ziru za bodočnost samo eno uspešno odpomoč, namreč prisilno zavarovanje za vremenske nezgode. politični ogled. — Rekonstrukcija kabineta. „Den1 poroča iz Dunaja : Med tem, ko se vršijo v Pragi pogajanja za delovanje češkega deželnega zbora, se de.-lajo na Dunaju priprave za preosnovanje ministrstva. .Gotovo je, da ministrski predsednik baron Bieinerth pripozna potrebo rekonstrukcije in da bo iz tega razloga sedanje ministrstvo le še nekaj tednov ostalo. Že v začetku posvetovanj državnega zbora se bo izvrš la v ministrstvu sprememba, vendar bo imelo to ministrstvo značaj uraJdniškega prehodnega ministrstva in bo trajalo le kratek Čas, da kmalu nat-pravi prostor parlamentaričnemu ministrstvu. — Med Cehi in Nemci se vrše v Pragi pogajanja za 'delovanje češkega deželnega zbora. Ta zbor že dalje časa ne deluje, ker obstruiraijo Nemci, Češj, da jim Češka večina ne privošči pravic, ki jim gredo. Nemci zahtevajo razdelitev stairodavnega češkega kraljestva v ČeSki in nemški del ter zahtevajo zase popolno avtonomijo. Cehi pa tega kosanja svojega kraljestva ne dovole. Vendar pišejo listi, da se bodo posrečila navzlic tem težkočaroj pogajanja v toliko, da bo sklioan deželni zbor. Neugodno bi znali na to razpoloženje vnlivati zadnjij dogodki v Pragi. Vršile PODLISTEK. Grajska gospodična. (Pratljn-a. — 8 isal St rogo ski >. Duševno truden in izmučen — tako mi je pripovedovala nekoč neka ženica — je šel nek popotnik P« prašni cesti. Žejalo ga je, nikjer dobiti vode. Prišel je v gozd in po njem nekaj časa na robidovje,. Zagledal je majhno vodico, mal vir, ki Je žuborel prijazno nasproti žejnemu popotniku. Ra/osten je pil srebrno-čisto vodico in se odpočil pri viru. Zaspal je. Ne, pred njim se je odprl svet. Tam, kjer je sedaj globoko brezdno, je stal grad ves v sijaju. Na travnikih tam doli lepo mestece. Vira ni bilo. Na njegovem mestu je bila senčnica in deva, zala kakor mlado jutro, je sedela v nji in pela, kakor bi žgolel slavček. Srce samotno, ne ugibaj, \daj sreče svil se ti ogrne! Nikar le prazen up ne zibaj, da Čas prihodnji ti povrne, kar ti pretekli čas je vzel! Ves strmeč jo poslJŠal popotnik, tako lepo g« ni slišal, koder je hodil. Cez nekaj časa priide grof in Hrug človek. Bil je slikar nmetnik. Devojka je odš"a, ne, odplavala Je. Potnik je videl, kako nalahko se jb zganila njena postava, krilce zašumelo in kakor valček na morju je odplavala. Čudit se je popotnik, posluSal, o čem govori „Poklical sem vas, ker ¡>em slišal, da ste umetnik čez umetnike. Jaz ljubim umetnike, posebno naše slovenske. 2e dolgo si želim imeti dve sliki, Doslej še ! mi ji ni nikdo mogel naslikati, da bi mi ugajali. Za-našam se na Vas. Naslikajte ji, kakor je v Vaši moči in fantaziji. Bodete po mojem okusu, poplačam Vae ' z zlatom, ako ne, stane Vas glavo." Molče je poslušal umetnik. Sem iz grada je donela milobna pesmica: Ce videl boš obraz glej v duše globočine, obraz ta nosim jaz. Umetnik je segel z roko k srcu. „In kaka naj bo slika, grof?" „Naslikajte mi angelja in vraga." Vzel je zlati ključek in odprl majhno okence v lopi. Popotnik je videl žuboreti srebraiočisto vodo. Grof jo je natočil v kupico in zaklenil vir. „Živa voda mišljenja," je dejal grof in mu jo ponudil. Umetnik je spil in 130 čutil spremenjenega. Njegov duh je postal jasen, kakor solnce. „Obljubim Vam, grof," je dejal. „Naslikam Vam ange"ja, in vraga, vendar se mi ne sme med tem Časom nikdo bližati, nikdo me motiti. Ko sem gotov, prinesem sliko." Grof jo bil zadovoljen in mu odkazal sobe. In umelnik je začel s slikama. Delal je in delal, mešal barve in primerjal. Večkrat je stal umetnik ob napol dovršenem delu in strmel v praznoto. Težka naloga. Stane ga glavo, Bog ve, je li mogoče sploh, vstreči grofu. In kakor iz srca je priplul takrat k njemu zvok pesmi ;i i t „Ce videl boš obraz, v okvirju zlatih las, glej v duše globočine _u Takrat se jo prijel za srce in delal. Platno se je polnilo in slike so dobivale Čim bolj krasnejšo obliko. Sporočil je grofu, da je gotov, da prinese slike. Zvečer pred ugodnim dnevom potrka nekdo na vrata. Naglo spusti zagrinjalo. K njemu stopi deklic^ kakor jutranja rosa. Bila je hči grofova! Umetnik je strmel. „Ne plašite se," je odgovorila, in bilo je, kakor oi zvenela srebrna struna, udarjena od umetniških prstov godbenika. „Vi slikate očetu podobi. Želim ji videti." Umetnik je strmel še vedno v devojko. Dekle se mu nasmehne. „Gospodična, jutri bodete videla, danes ne," ott-vrne umetnik. Zvonk smeh je bil na uho umetniku. „In vendar sem ji že videla. Kolikokrat ste strmeli zamišljeni v daljavo, ko se Vam je sive vznemirjalo, vsakikrat sem Vas utešra. V zahvalo za to mi pa nočete pokazati sliki, da je vidim od blizu." „Vi, gospodična, ste me tešili?" V odgovor na to Je zadonela pesem rahlo in mi-lobncr „Ce videl boš obraz, v okvirju zlnt;b las, glej v duše globočine, obraz ta nosim jaz. . . so se dopolnilne deželnozborske volitve, V ožjo volitev sta prišla mladočeh Rošni in narodni radikalec Sokol. Mladečehi so bili gotovi zmage, zlasti ker so nekatere druge stranke izjavile, da se ne udeleže volitev. Ali na splošno začudenje je zmagal Sokol. Narodni radikalci so pa proti vsaki spravi, na svojih agitacjjskili shodih so govorili tudi proti Krek-Kra-maržovemu preulogu za spremembo opravilnika. Iz tega je razvidno, kako misli večina češkega ljudstva. Po volitvi so bile v Pragi demonstracije proti Kra maržu in njegovemu časopisu: „Narodni Listy." — Ogrska M.n.str^k,. jp.tdsedu.iv grut Khu u Heder-varj je raz il v ponedeljek v poslanski zbornici svoj program. Povedal ni nč novega; vse je bilo že davnu znano: da hoče volilno refurmo, d* ima Ogrska sicer pravico do samostojne banke, da je pa taka banka neizvedlji-a in škodljiva, da bo razpustit parlament itd. Zbornica je sieer spre-j la ministre, ko so stopili v dvorano, z velikim vpitjem in zmerjbDjem, ki ni pojenjalo niti takrat, ko se je čitalo kraljevo pismo; vendar je bil med programovim govorom min. predsed. večiotma mir. Le semterje so poslanci delali medklice. Khuen je predložil zbornici šest zakonskih načrtov, med nprni proramn za 1 1910., začasni dvomesečni proračun, trgovsko pogoobo z Rumunsku in tekrutno predlogo in prosil zburn co, na| jih odkaže odsekom. Popoldne 88 je ministrski predsednik, predstavit tndi zbornici magna-tov. Tudi tn je imel program eovor — Ban Raueh podal ostavko. HrvaŠki ban Raueh je dne 21. t, m. izročil ogrskemu ministrskemu predsednika kiaien-Hedervaryju nazaj svojo bonsko čast. Khuen-Hedervary pa je Raucha naprosil, naj bansko čast še obdrži. — Bosenska ustav a.i >,BOsensika korespondenca'- javlja, da se kmalu proguasi nova bosenska ustava. Proglase. Deželni štatut, volilni red za deželni zbor, deželnozborski poslovnik, društveno in shodno postavo, postavo o okrajnih zastopih. V dež. zbor volijo tisti, ki so stari 24, voljeni smejo biti tisti, ki so dopolnili 30 leto in ki bivajo eno leto v deželi. Avstro-ogrski državljani dobe aktivno in pasivno volilno pravico., če so v deželni službi, ali pa, če imajo občinsko volilno pravico. V skupini islamskega ve!eposestva se voli tudi s pooblastili. Bosenski deželni zbor obstoji iz treh skupin: veleposestvo, najvišji obdavčenci in inteligenca (duhovniki, uradniki, učitelji in vpokojeni Častniki); mestna in kmečka skupina. V kurjjah se voli po veroizpovedanju. Katoličani dobe 6, mohamedanci 24, pravoslavni 31, judje enega poslanica. Duhovščina bo imela tudi pasivno volilna pravico. Volitve bodo tajne. Izid proglasi glavna volilna komisija v Sarajevu. Poslovnik izključuje obstrukcijo. Društveno in shodno pravo dovoljuje precej koalicijsko svobode. Okrajni zastopi so posvetovalen organ okrajnim glavarstvom v gospodarskih in prometnih' zadevah. — Krščanske strokovne organizacije na Nemškem. Finančna preosnova je vzbudila na Nemškem V vseh krogiji mnogo razburjenja. fPri preosnovi davčnega vprašanja so sodelovali tudi nekateri poslanci krščanskega delavstva, da bi rešili, kolikor bi bilo mogioce, To pametno postopanje pa so socialni demokratje takoj porabili za gonjo proti krščanskim delavskim organizacijam. Socialistično časopisje vseh dežel je poročalo, kako prestopajo delavci iz krščanskega v sociaiio-demokraški tabor. Govorilo se je, da je že 200.000 mož izstopilo iz krščanskih slikovnih društev. In Čudno!. Čimbolj so socialni demokratje hujskali proti krščanskim delavcem, tembolj se je množilo število Članov krščanske strokovne organizacije. Iz tega je razvidno, kako zelo je že vkoreninje-na krščanska strokovna misel med delavstvom v Nemčiji. | 1 „Ta pevka ste Vi?" je vzkliknil umetnik osup- njen. Nem je obstal zraven deklice. Njen pogled mu je prodiral dušo, srce se mu je topilo. Prijela ga je za roko, stopila k zagrinjalu in odgrnila. Iz njenih ust ni všel niti dih, ko je opazovala sliki. Nato je zagrnila zagrinjalo. „Vedela sem, da tako pride. Vir mi je povedal." Umetnik je pauel k njenim nogam. „Gospodična!" Obrnila se je, „Je mogoče, da že idete, me pustite samega zraven teh slik? Kolijkprkjrat je priplula pesem do mene, kolikorkrat sem vzel čopič, da zgotovim sl ko, vselej sem mislil na pevko v gradn.< In srce mi je plulo burno! In sedaj me odpuščate, gospodična, in jutri idem v svet, a ne tako prost, ko sem prišel. Z Vami v srcu, idem!" „Tiho, tiho . . Dekle se je sklonilo, ga poljubilo in odhitelo. Sam je ostal umetnik pri svojih slikah. Iz gradu je pa Čez malo priplul miloben, očarujoč glas pesmi. i j ; Ce videl boš obraz, v okvirju zlatih las, glej v duše globo&ine . . . — —> i— — i—. i—i i—i t—« i—t A to pot se je zdelo umetniku silneje in srečne je. Napočilo je jutro drugega dne. Velika dvorana v gradu je bila pclna gostov. Samih velikašev vitezov. Grof snm je bil v bliščeči viteški ob'eki. Vse je nestrpno Čakalo umetnika in slike. Prišel je, dejal podobi na stojalo. (Koneo prihodnji«.) — Šolski boj na Francoskem. Nadškof v Saint Die Foucouit je izdal pastirski list, v katerem pravi: Govor ministrskega predsednika v zbornici mu da upanje, da ne bo prisiljen radi učnih knjig, ki jih je škiofovstvo prepovedalo, seči k ßtrpzjüm pa/redibam. Ministrski predsednik je zagotovil, da se bo postava glede neprislraiiosti šol varovala. Z ozirom na to izjavo poživlja krščanske rodbine, naj storijo poslednji korak, da njihovi otroci ne bodo primorani rabiti v šoli knjig, ki öo jih škofje prepovedali. — Vojska med Rusijo in Japonsko je skoro gotova stvar. Iz Harbina dohajajo zelo vznemirljiva poročila o japonskih vojnih pripravah. Ob Kamčatki stražijo že japonske vojne ladje japonske ribiče. J ar ponski križanci „Chien" in „Chieu sta, kakor se u-radno poroča, merili rusko pomorsko obrežje in napravili zemljevid. Na krovu sta imeli križarici električne metalce luči in brezžične brzojavne priprave, V Severni Koreji osredotočijo Japonci vojaštvo. Nekateri listi pišejo, da se Rusija zadnji čas približuje Nemčiji in Avstriji. Rusija si hoče baje zoi.et zagotoviti nepristranost trozveze, zlasti kar se tiče Balkana, da bo imela svobodne roke na Daljnem Vzhodu. Mala politična nagnanila. Dne 21. januarja: Vlada je končala pripravljalna dela za uvedbo monopola vžigalic. Tvor-nice za vžigalice bo vlada sama kupila. — Srbska vlada je skltenila, kralju še enkrat prejdlagadi, naj zapusti princ Jurij Srbijo. Kralj se pa ne strinja s tem, da zapusti Jurij Srbijo, ker se boji, da bi mu Jurij delal v inozemstvu še večje sitnosti, kakor mu jih dela v Srbiji. —« V srbskem vojnem ministrstvu so odkrili veliko poneverjenje. V blagajni manjka 100,000 dinarjev. D n e 22. j a n u a r j a: V včerajšnji seji niž-jeavstrijskega deželnega zbora so bili zopet burni prizori, ko je dr. Gessmann zavzel stališči* proti postopanju nemških nacionalcev v zadevi lex Kolisko. Očital jim; jo zalirbtnost ter da so kršili nemško skupnost. — Turški parlament so zažgali turški fanatiki, ker so menili, da je ta bivšta Abdul sultanova .palača oskrunjena, ker so prišli v njo kot poslanci tudi kristjani, — Časopisje objavlja, da ie bij nenadoma odpoklican ruski vojni ataše Ma£Čenko, ker je uredil na Dunaju zelo obširno vohunsko organizacijo. Dne 23. januarja: Srbski ministrski svet je predlagal srbskemu kralju, naj vzame Juriju pravice, ki jih ima kot princ in naj ga premesti v kako malo garnizijo. Kralj je pooblastil vojnega ministra, da premesti Jurija kot stotnika 10, pešj:olka v Ta~ kovu. — Turški sultan je na predlog nove vlade po-milostil 640 izgnanih Staroturlrov. Üstavljena je tudi izvršitev smrtnih obsodb in delovanje vojnih sodišč, ki prenehajo poslovati 1. aprila. — MladoturŠki odbor v Soluna je po/vaj zborničnega predsednika Ah-mejd Rizo, naj odloži predsedstvo, in sicer ne radi tega, ker je zbornica pogorela, ampak zato, ker se v zbornici nič ne dela. Dne 24. j a n u a r j a: „N. Ti'rol. Stimmen" poročajo, da se osmi splošni avstriiski katoliški shod vršil meseca septembra v Inomostu. — V navzočnosti skoro vseli poljskfih državno- in deželnozborski h poslancev so se vršila včeraj v Lvovu posvetovanja poljskih poslancev pod predsedstvom načelnika poljskega k'uba poslanca Glabinskega o političnem poiožaiu. Sprejela se je resolucija, v kateri se izreka zahvalo in zaupanje poslancu Glabinske-mu za njegovo delovanje. — V Črni gori so odkrili novo zaroto. 27 zarotnikov so pripeljali v verigah v Cetinje. Zaprli bodo še več ljudi. Razne novice. Duhovske vesti. Provizojem Župnij8 Matere božje v Polendaku je imenovan č g duh svet. Jožff Sinko, župnik pri Sv. Lovrencu v Slov gor. Župnija Polenšak je razpisana d<> 21 fe^nnrja. Iz davčne slnžbe. Davčni oskrbnik Rafael Do-lir.šek, ki je prestavljen iz Maribora v Feldbach, je postal tam predstojnik davčnega urada. Davčni ofici-al Ivan Skoflek iz Ptuja pa pride v Maribor. » * Iz finančne službe. Dav6ni kontrolor Jožef Masten je prestaviien od davčnega urada v Slovenski Bistrioi k davčnemu uradu v Laškem; davčni a-sistent Maks Fekonja je premeščen od davčnega urada v Cmureku k davčnemu uradu v Slovenski Bistrici. Davčni olicijal Rudolf Ilovšek pri davčnem uradu v Slovenski Bistrici je imenovan za kontrolorja pri tem uradu. Bivši višji gimnazijeo Pavel Golubkovič je imenovan za davčnega praktikanta pri davčnem u-radu v Ptuju. * Iz železniško službe. Premeščeni so; Robert Urbanski, začasni asistent, iz Frohnleitena na Pra-garsko; Hugon Peterka, adjunkt, iz Ptuja v Matz-ieinsdorf; Viktor Smreka, uradniški aspirant, iz Rač v PfaffstStteu: Feliks Pristavec, uradniški aspirant. iz Rajhenburga v Trbovlje; Franc Sobotka, uradniški aspirant, '/. Sežane v Hrastnik; Franc "\Veitzer, začasni asistent, i/ Voitsberga v Celje; Karol Zon-lalik, asistent, iz Beljaka v Ce'je; Emil Jakš, uradniški aspirau;, iz Pruka ob Muri v Zidani most. — V pokoj je stcci; Matija Fcisch, revident v Celju. * Iz pošto. V višji Činovni razred so pomaknjeni: poštni poduradniki Jožef Vorbach in Franc Ko-Štomaj v Celju, Kajetan Holl, Ambrož Saller in Jože! Budnar v Mariboru. Poštni poduradnik Ivan Franc je prestavljen iz Maribora v Gradec. * Studcnška šola. Slovenstd kmečki poslane* so se pritožili zaradi nasilstva, ki se je godilo zadnjo soboto pred šolo v Studencih, pri namestniStvn, deželnem šolskem svetu, mariborskem okrajnem glavarstvu in naučnem ministrstvu, * Poučni tečaji. V ponedeljek, dne 24, t. m. me je začel prvi letošnji socialni tečaj v Šmarju pri Jelšah. Udeležba je bila nepričakovano velika, nad 208 ljudi je prihitelo poslušat predavateljev. Predavali bo dr. Korošec, dr. Hoimjec, Gomilšek, Prihodnji ponedeljek bo socialni tečaj v Mozirju. Soc. tečaj v Mozirja se vrši v prostorih g. Vasici» Mladeniči, agituajte, da bo ta tečaj ta vaš okraj častno obiskan. * Vodstvo bratovščine presv. Srca Jezusovega in Marijo v mariborski bogDslovnici uljudno naznanja vsem častilcem najsvetejših Sro, da se ravnokar pripravlja novi, in po sveji zunanjosti še okusnejši. natis zelo priljubljenih, in zategadelj tudi jako razširjenih knjižic „Obljube presv. Srca Jezusovega". V; treh tednih bodo vse dovršene. Dotlej pa naj cenjeni naročniki drobnih knjižic blagohotno potrpijo. Naročeno se jim bode brž ko mogoče doposlalo. * Krščansko socialno gospodarstvo. Skoro vse avstrijske dežele trpe na grozno slabem gospodarskem položaju. Dolgovi dežel se večajo od leta do leta, posebno tam, kjer gospodarijo več let ali ppj so gospodarili do pred kratkim liberalci (n. pr. na Kranjskem). Edina Nižja Avstrija ne izkazuje nikdar nobenega primanjkljaja in ima. tudi letos več tisoč kron preostanka. V tej deželi že gotovo vrsto let vladajo krščanski socialci. * Narodno o b r a m b n o delo. Cela vrsta mesecev je že potekla, kar beremo v Slovencu" izka« imen onih, ki darujejo za obmejne Slovence po 20 K, vendar ni upanja, da bi kmalu že doseglo Število darovalcev 1000, dasiravno se potrebe pomoči množe. Vsakega Slovenca, ki kaj premore, dolžnost je, tudi narodno delo podpirati. Kako se zavedajo Cehi svojih narodnih dolžnosti, smo že večkrat opozarjali. Koliko tisočev stane vsako leto vzdrževanje čeških šol samo na Dunaju. Umevno, da to Češko gibanje Nemce straši. Kot odgovor na preganjalnjd čeških Šol so sklenili Cehi, nabrali en milijon kr«n za osrednjo fresko šolsko matico. Poziv so izdali nat dan sv. Vacla-va dne 28. septembra 1909; po dobrih treh mesecih so nabrali že nad 860.000 kron. Posebno pohvalo zasluži narodno ženstvo, samo praška šolska ženska podružnica je dala osrednji Matici poleg vsote 38,000 kron, katero daje vsako leto, 5e prispevek k enomi-lijonski zbirki lepo vsoto 35.000 kron. Češka narodna zavest naj bodri tudi Slovence k delu za. obrambo naroda. Smo res reven narod in ne mislimo na milijonske sklade, a vendar marsikdo bi si lahko pritr-gal kako kronico in jo poslal za obmejne Slovence. * Protestantska propaganda na Štajerskem. Protestantski list „Grazer Kirohenbote", katerega u-iejuje na Štajerskem dobro znani protestantski agitator Eckardt, zahteva, da se ustanovi v Gradcu neka domovinska banka, ki bi bila namenjena v pomoč protestantskim naseljencem na Štajerskem. Med; tem pa se je doznalo, da bode svrha te banke vsa drug». Z denarjem te banke se bodo naseljevali protestant-je iz južne Nemčije v katoliške občine Štajerskega, — Na Nemškem so je začela akcija za osnovo te banke. „Evangelischer Bundesbote" je že objavil poziv za podpisanje. V pozivu so doslovno glasi: „Naša namera je ta, da naselimo izseljence iz južne NemČij* na južno Štajersko." Ta poziv je podpisan od gori imenovanega Eckardt. od fanatičnega agitatorja hLo« von Rom" {prou od Rima) in od drugih znamenitih voj dij „Siidmarko". Iz tega je jasno, da se bode banka bavila s protestantsko propagandq in da bode podpirala postavili delovanju „Siidmarke" širši temelj,.— Tako nasilstvo od nemške strani se pa od naše visoke vlade prav mirno pripušča. Ne meni se za to, da jo gospodarsko stanje države grozno slabo, kar dokazuje tudi dejstvo, da se Število izseljencev iz naših' dežel od leta do leta množi. Toroj na rojstni grudi ne smo avstrijski državljan uživati pravic, katere mu pripadajo. — Nemški privandranec, in Še celo tuje-verec, naj gospodari na zemlji, katero so podedovali Štajerci od svojih pradedov. Res vnebovpijoče krivice! Nemcem se pač vse dovoli, med tem ko se pri združenju Slovanov v kako koalicijo ali v kaj enakega vedno vidijo izdajalske namere. Ali ni temvefi svrha, v katero so misli ustanoviti imenovano banko, izdajalska, in sicer nasproti veri in zvestemu ljudstvu?! Slovonstvo, zdrami sel * V bratskem objemu so se zopet našli slovenski liberalci in \senemci. Nemški listi z velikansko strastjo ponatiskujejo članek v „Slovenskem Narodu", ki pravi, da ni treba vzajemnosti Jugoslovanov, in med vrsticami namiguje, da je boljše, če Jugoslovani , sploh ne dobe ministra, kakor pa da bi postal mini-. } ster kak neliberaJec, S tem hočejo liberalci pomagati Nemcem, ki bi na vsak način radi preprečili, da 1 bi Jugoslovani ne dobili kakega zastopnika v ministrstvu. * Repatica Halleyeva se bo letos 18. maja nagi zemlji najbolj približala in se je celo dotaknila s svojim repom. Dasi bo glava repatice nič manj kot 16 milijonov kilometrov od nas oddaljena, se bo vendar Se dobro videia. 1 ako velika je ta repatica, da bi moral najhitrejši brzovJaic leta in leta rabiti, da bi prevozil njen rep po dolgosti. Ta repatica nas spominja na nespametno pripovedko, da jo je papež Kalist JI I. leta 145G. s posebnim odlokom preklel, zarotil in iBtlo izobčil» Dasi je ta stvar sama na sebi jako (nespametna, se vendar le najde v spisih marsikaterega zgodovinarja. Dva učena moža, jezuita btein in Ha-ger, zvezdoznanea v Rimu, sta preiskala, kako je moglo priti do to bajke. Papež Kalist III. je izdal 1. 1466. odlok, v katerem je vabil katoličane k molitvi, da bi krščanska vojska srečno premagala turške čete. V celem odloku ni repatica niti z beseujco omenjena. Tudi prvi zgodovinarji, ki so živeli po papežu Kalistu III., ne vedo nič povedati, daj bi bil papež repatico preklel ali kar izobčil.. Še le zgodovinar Platina je napisal, da je papež izdal odlok, zato, ker da se je bal repatice. Iz tega čisto zmišljenega strahu so napravili poznejši zgodovinarji celo pravljico, kako da je papež repatico zaklel, rotil in izobčil. En zgodovinar je celo opisal, kako da> so se frančiškani v prvih vrstah bojevali proti Turkom s križem v roki, brez vsakega drugega orožja in pri tem izrekali „papeževa izobčenia." proti repatici. — Halleyeva repatioa se približa, kakor smo že omenili, približno vsakih 75 let našemu svetu. Že večkrat se je s svojim svetlim repom dotaknila naše zemlje,, ne da bi bili ljudje kaj opazili, ali vsled tega kaj trpeli. Tako bo šlo tudi sedai gladko. Profesor Flamarion je rekel, da, ako bi se združil vodik te repatice s kisikom v našem zraku, bi vse na zemlji poginilo. To je čisto prav, samo dobro, da stoji spredaj besedica „a-ko". Francozi pravijo: Z besedico „ako" bi se tudi naš veliki Pariz vtaknil v steklenico. * Železniški shod v Ljubljani dne 24. t. m. je bil sijajno obiskan. Štajersko je zastopal na shodu poslaneo dr. Benkovič. Kranjski deželni glavar plem. Suklje je zelo obširno razpravljal o potrebi novih železnic. Poslanec dr. Benkovič je pozdravil shod kot štajerski poslanec in poročal, kaj da se je vse storilo glede na izpeljavo železnic, o katerih se je razpravljalo. Predlagal je sledečo resolucijo: C. kr. vlada se poziva, da v bodočo predlogo o lokalnih železnicah vzame progo Polzela-Kamnik kot stavbo na državne stroške. Primerne resolucije so stavili tudi kranjski deželni odbornik Jarc, Skerbino in dr. Ev. Lampe. Vse te resolucije so bile z velikim navdušenjem sprejete. Državnemu in deželnemu poslancu dr. Benkoviču se je v snmliivi meri ponovila črevesna holezen, ki ga je lani polt ti tako hndo napadla. Zato ran je zdravnik prepovedal prepogoste in dolge vožnje in je g. poslanec radi tega s risiljen omejiti svoje delovanje v deželnem in državnem zbora na najnujnejše potrebe za delj časa. Za po toči oškodovane je dovolila država 16.000 K, dežela p-v 3300 kron podpore, katera se bo začelo deliti 4. fcbm^ri». * Zveplenokisll amonijak in njegova poraba. Današnjemu listu prilagamo knjižico „Zvep-lenokisli amonijak" in opozarjamo naše Čitatelje na vsebino iste, kakor tudi na Članek v „Gosp. Novicah". Vsak kmetovalec je danes primoran, na zboljšanje svo;ih travnikov in polja) misliti, in to zamore le floseči potom 'dobrega obdelovanja in pravilnega gnojenja. Zajamčena, umetna gnojila vseh vrst, posebno pa Tomažovo žlindro, kajnit in kalijevo sol, žveple-nokisli amonijak in superfosfate in čilski soliter prodaja Peter Majdič, trgovina z železnino „Merkur" v Celju, po najnižjih cenah, in s tega ozira priporočamo kmetovalcem to tvrdko. S ceniki, kakor potrebnimi pojasnili, postreže trgovina „Merkur" takoj. * 2a . t mejne Su, >eooe »■■ a»r.>**li: SurodaiKi hivš.ga hišnika mariborskega Nari d'iega dotiia g. Alojiija Gaelmana namesto venca na grob 6 kron; Mohorjani v Št Vidn nad Valdekom 4 K; g Jos

n poroke kra-tnn izdelano diploma. m Jarenina. Dobre volje so želeli biti tudi naši mladi iz Poličkega. Zato so priredili dne 9* t. m. „im Gasthause zum lustigen Jüger — Burschen-Kränzchen", ter v ta namen razposlali nebroj samo-nemških vabil. O ta zaslepljenost! Ce bi bilo Poličko v rajhu, bi bilo to popolnoma umestno. A ker leži v Slovenskih goricah, so samonemška vabila največja nespamet. Reininger, Reininger, zakaj pljuvate v svojo lastno skledo! m Sv. Jakob v Slov. gor. Katoliško izobraževalno društvo vabi na redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 30. januarja ob 3. uri popoldan v gostilni g. Peklarja. Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2. Govor. Govori zastopnik S. K. S. Z. g. dr. A. Medved. 3. Volitev novega odbora, sprejemanje udov. 4. Slučajnosti. Vsi somišljeniki, posebno pa še možje in mladeniči so na ta občni zbor prijazno vabljeni. K obilni udeležbi vabi Društveni odbor. m Sv. Lenart v Slov. gor. Ker je doslej že 7 starišev preklicalo svoj podpis za nemško lutersko šolo, je radi toga javnost nemške Šole odstranjena. Sploh se opaža v zadnjem času velika nezado\(olj-nost Z nemško Šolo, in stariši zaporedoma jemljejo svoje otroke iz nemške šole ven, kert so sprevideli, da se njihovi otroci v nemški Šoli prav ničesar ne nauče! In tudi popolnoma podivjano obnašanje učencev nemške Šole pošteno stariše boli. Sedaj že sploh obiskujejo nemško šolo samo otroci Südmarkinih ma-jarjev. V kratkem vam prinesemo imena teh starišev, ki še pošiljajo svojo deco v nemško luteransko šolo. m Sv. Auton v Slov. gor. Tukaj se je poročil Janez Vršič iz Andrenc z Alojzijo Košar iz Coge-tinc. Bilo srečno! m Polička vas. S"ppšto^ani gnspod uredlniki! Mnogo koristnega in zanimivega sem, že bral v Vaših listih. Enkrat pa dovolite tudi meni, da bodo ljudje tudi drugod vedeli, da nismo v Polički vasi takjo Dusti in praznih žepov, kot mogoče Vi mislite. Imamo za kratkoČasenje gostilno „Gasthaus zum lustigen Jä-cer", kjer se lahko zabavate ob nedeljah, in Če treba, tudi ob največjih praznikih. Saj to je pa tudi r>rav; v nedeljo iii v Jarenirto in tam poslušati kaplana ali pa dekana, to je za nas preotročje, k maši pa zakaj, ko lahko Čevlje tukaj strcamo, kadar nam erodejo godci. Da pa. ne boste mislili, da smo sami berači, vas poživljam, da pogledate samo eno hišo in napis „Villa klein, aber mein" vam bo vašo korajžo odkupil. Kor sem pa jaz tako radovedon, bi ral za enkrat vedel, ali je dovoljeno plesati cele noči, ali zaklati prašiča zjutraj, istega pa zvečer naznaniti. — Meni se zdi, za našo vas so razne olajšave, no, pa za enkrat tudi ni vse. Da boste pa vedeli, kaj' jaz pravzaprav mislim, vam povem, da pri nas že precej časa bobnajo in bombardirajo naš vseoče naš stari občinski zastop. V kratkem imamo volitve in to dela našemu Reiningerju mnogo preglavic;| precej papirja je že popisal z imeni svojih volilcev, a le „ti gviSni" so dobili 7raven pike, omahljivci morajo biti zadovoljni s črticami. Ker pa naš Reininger ve, da kateri maže, tisti vozi, zato je že parkrat povabil može k sebi, jim držal „pridigo", tako, da se je nekdo izrazil, jaz že ne hodim v Jarenino poslušat, ko lahko doma slišim pridigo. Ker pa pridiga ni bila za vse, zato je obljubil „cesto" skomandirati, in da ne bodo njegovi volilci odšli praznih žepov, obljubil jim je, da ako postane „piirgermaister", se bo iz njihovih ka-nuenolomov jemalo kamenje za cesto; drugim je zopet obljubil, da ceste, katere imajo zasebniki, bo občina prevzela. Nekateri njegovih somišljenikov so že na isto veselje in isti račun precej groŠev tam pustili.' No, pa kaj za to, če se pridno popiva, saj denar pride nazaj . . . Ker bi naš g. Reininger po vsej sili rad; zlezel na županski stolec, se je spravil nad našega žuipana z ne ravno lepimi priimki, se norčuje iz naših mož, zabavlja čez naše mladeniče. Seve, kjer visi „špeh", tam blizu je tudi maček. Da pa znajo naši možje gospodariti brez Reiningerjeve „Šarže", so pokazali zdaj. Zato pa naši možje vsi na noge, pogum v srce, ter prvi do zadnjega na volišče, kjer poka-žeto, da se ne dasto voditi od agitatorjev Siidmarke, ki so plačani od iste; naj nasprotniki Še tako bezljajo sem in tje ter vas skušajo z raznimi obljubami vjeti. Jaz mislim, dovolj imate žalostnih zgledov doma, in iste skrbno preštudirajte, da vas ne bo glava bolela, ko bi bilo že prepozno. Se enkrat vam kličem: dva* najsta Ura se blriia, vsajVo nasprotje naj izgine med vami, ter složno do zadnjega na volišče in zmaga mora biti naša, v kar pomozi Bog. Onim pa, ki so se dali že pregovoriti, naj velja izrek: „Modrega izmod-ri tuja Škoda, nespametnega lastna." — Upam, da ste me razumeli. m Čitaln C» v Selnici ob Dravi ima svoj občni zbor v ndč n p izor „Kmet in f.t. graf . PreJstmljaj i mlad n'či Mlad. zveae. Vrne* b občinstvo zabaval tudi gramofon Na sv deo e pri naj'bilneiši udeležbi! m Bralno društvo pri Sv. Benedikta v Slov, gor. priredi die 6. svečana tip, večerni< ab vesel co V šoli se viši igra v 5 dej. „Mala ptvka" ter petje, pri g. F Krm-k pa prost* zabava. Vsi druš-t?eni prijatelj', sog^dna društva, rsi ste srSuo vabljeni. Odbor. n> Sv. Lenart v Slo*, gor. Z» veselico, katfro priredi ,Kat. bralno in goBj>oear»ko društvo" v veliki dvorani A. Arnušove gostilne, na Svečnico dne 2 februarja t 1., se zanima že sedij vse mlado in staro Saj pa tuii ni čuda, že vgpored tam na Bebi je jako zan miv. Igrali se bodeta kar dve šaloigri, kdor še ni videl pravega zamorea, ta si g» n j e pride pogledat na veg»lico. Prikazali g» bod" tudi kometje in »srs>d veselice bo nastala pravca a vijaka g konfeti em, katero bo končala toč» orehov. Sodelov 1 bo znani šentjurski pevsk zb< r in it. lenartska godba na lok. K mur bi se pomotoma pozabilo poslati vabilo, se najuljudaeje kar tem pot m povablja m Lapi rja. Še enkrat opozarjamo na veselico iiobraž. drnitva dne 30 prosinca ob 3 uri popoldne v stari šoli. Vspored: 1 Pozdrav. 2. Stražniki (pesem ohm jnih 8loverice»), pnje možki bor 8. .Kazen ne izostane", igra v štifib dejanjih. 4. 8amotpev .Rdeči sarefan* 8 gpreoiljevanjem. 5 „Pred sodnikom", šaljiv przor. 6 Telovadci, poje možki a^or. Vmes nam bo gramofon dal slišati krasne pevske in f,>d-bene komade, ki jih je vjel po svetu. Sedeži 80 v., ozir. tO v., stojišča 30 v. Prijuteji zdrave pbmenite t ba e prd te vsil m Slivnica. Kat. izobr bralno društvo ima dne 2. svečana popoldne po večcrnic&h v bralni gobi gvoj občni zbor. Ptujski okraj. p Sneg in mraz. Minuli petek in soboto je zampadlo nenavadno veliko snega na mehka, mokra tla, v nedeljo in ponedeljek pa nastopil silni mraz do 15 stopinj R. Na nekaterih krajih proti Vurbergu, Sv,-Urbanu je nanesel veter snega več kot meter visoko. p Žile prerezal si je v ptujski bolnišnici hlapeo Ivan Murko vsled zmedenosti, v hudi bolezni in kmalu nato umrl, p Zvezdo repatico se je videlo v nedeljk) zvečer od ure naprej severno od večemioe; ima velikanski, a zelo redki rep. p Polhovke, slovensko pokrivalo, si misli, tako se govori, sedaj nabaviti tudi ptujski občinski svet. Cisto prav, se bo tudi na zunaj pokazalo, da je na Ptuju veliko Slovencev, — pristnih in „verderbanih"! p Kaj žganje dela. Preteklo nedeljo je po Ptuju letal po ulicah pijan Človek, ki je imel v roki dolg nož in ga neusmiljeno vihtel,, da bi ga komu zasadil v glavo. Dva redarja, ki sta ga zasledovala, mu nista mogla blizu; Šele nek mesarski pomočnik, ki je nenadoma planil nanj, mu je izvil nevarno orožje. Mož je bil vsled Šnopsa popolnoma zdivjan. Sploh se opaža v ptujskem okraju, da so šmopsarji nenavadno divji in surovi. Spominjamo se, da so svoj čas v zar puščini pobeglega ptujskega žganjarja Ka;ser-Ja našli nenavadni velijo množino glicerina, jaiko strupeno snov, katero se gotovo ni porabilo za kruh! Je pa8 tako: na Ptuju cvete šnopsarska obrt, poganja strupeni „Stajprc" in rodi: na nemški strani milijonarje, Bfcran i. na «Covenski pa norce, hudocfelnike in siromake! T&-. ko se kaže nemška omika! p iiajdin. Dno 18, t, m, je umrl tukaj posestnik Jane*j,Stolo v 84. letu starosti. N. v m, p.! p Sv. Marko niže Ptuja. Kakor sem vam poro-Sal, je lansko leto gorelo 7krat v naši lari, in komaj se jo novo leto začelo, imeli smo zopet požar. V četrtek, dne 20s t. m. ravno opoldan, ko so ljudje sedeli pri kosilu, vžgalo se je pri Francu Golobu, kmetu v Strelcih. Zgorela je hiša in hlevi. Živino se je posrečilo rešiti, pa po zimi je hudo biti brez prebivališča in brez hleva* Ubogi ljudje!, Bog nas varuj in sv, Florijan še več požarov. p Sv. Marko niže Ptuja. Zdravo je letošnje leto, kajti od 23, decembra sem še nihče ni umrl, kar je v naši veliki lan gotovo kaj čudnega. p Spuklja pri Ptuju. V naši vasi so se pretepeni teden fantje stepli pri vasovanju in so hudo zbili in z nožem ranili ianta Leopolda Goloba iz Nove vesi. Kedaj bo naša mladina prišla k pameti in se o-tresla takih surovosti! Potem ni čuda, da ima sodni-ja vedno več opravkov, in mi kmetje vedno več davkov.. p Polonšak. Pri pogrebu našega preč. g. župnika Franca Valenka je kaj lepo popeval domači moški in mešani pevski zbor. Pri sveti maši pel je mešan zbor znani, v srca segajoči Rekviem dokaj dobro, na domu in na pokopališču pa moški zbor krasni nagrobnici. Vse pelje, kakor tudi zadnšlniee, vodil je domači organist g. Al. Glavnik, ki se že skoro pet let neumorno trudi za povzdigo cerkveneiga petja pri nas. Pohvalno omenimo, da se je tokrat tudi domače u&iteljstvo radevolje pridružilo cerkvenim pevcem, 0-stujdna hudobija bi bila, ako bi kedo rekel, da naš organist ni zmožen voditi večjega pevskega zbora, kakor se je to nekje pred več leti govorilo^ — Neljuba vsiljivost pri 'zadušnici in pogrebu bi od neke strani smela izostati. Blagi, nepozabni naši dušni pasti» pq naj počiva v miru. p Svetinje. Naši liberalci zadnji Sas kaj pridno obrekujejo našo mladenilfeko Marijino družbo, posebno pri agitaciji za svojo požarno brambo. Da jim me bodo grebeni zrasli previsoko, jim povemo, naj bodo le lepo tiho in pustijo Marijino družbo popolnoma na miru, Če ine, jim bomo povedali marsikaj, kar jim me bo preveč po volji. Vedo naj, da se živijo in ba-hajo le s trudom naših rok, in da nismo navezani na njihovo milost. One mladeniče pa», ki so jih dobili liberalci v svoje kremplje, resno opominjamo, naj se jih otresejo, dokler je še čas, da ne bo prepozno. Ako pa so raje za parado par liberalcem, kakor da bi izpolnjevali verske dolžnosti, naj izstopijo iz družbe, ker fantje, ki prekliniajo in obrekujejo „pope", nimajo v družbi nič iskati. Bo vsaj ljudstvo videlo, kam hočejo privesti libera'ci našo mladino. Liberalci naj bodo pa le lepo tiho, ker Marijine družbe ne bomo pustili obrekovati od nikogar, najsibo načelnik požarne brambe ali pa kclo drugi. p Cirkovška hranilnica in posojilnica je napra-vila v prvih treh tednih novega leta nad trideset tisoč kron prometa. Ta novica je razjezila nekega možakarja iz Sikol tako hudo, da ga je moral njegov sosed tolažiti z besedami: „Toliko prometa mi nimamo y treh tednih, a kaj to, Se ga ni sedaj, imeli ga bomo v treh ali tridesetih letih." Možakar žalostno odvrne: „V tridesetih letih bi že bilo, Če bo le še tedaj naša šikolska posojilnica — živela." Podobno se je tolažil berač na cesti, ki je umira' lakote, rekoč: „V treh dneh mi bo že kldo prinesel jesti, Če bom še — živ." Slaba tolažba to, a dosti boljše menda tndi načelnik Kušer nima pri ptosojilniški blagajni, akorav-no ga Celjani in ptujski „Stajerc" hvalisajp kot svojega zvestega pristaša, Zakaj neki? p Za cirkovško postajališče je nabral g. kaplan Melhijor Zorko prostovoljnih prispevkov pri posameznih osebah domaČe župnije 1700 kron, akorav-no je županova stranka strastno in lažnjivo hujska-la, da bo denar izgubljen, da ne bo postaje itd. Posojilnica v Cirkoveah da 500 kron, Mihovčani so plačali 600 kron, Dragonjčani 400 kron, Gornji Jablan, čani 500 kron. Ko je bila že postaja v nevarnosti, so Cirkovčani določili 2400 kron, Spodnji Jablančani 2400 kron, potem so se oglasile Še druge vasi. Povsod je bilo treba veSurnega posvetovanja in zborovanja; povsod je obveljala mož-beseda, le Starejšin-čana Obreht in Bombek sta obljubljeno in pisano besedo pojedla. Denar je pripravljen, le občina Še nima obljudenih 2000 kron, zaospodar-ja". Bomo videli, kam bo pripeljalo strankarstvo to društvo, ker bo gotovo več udov radi tega izstopilo in ker to tudi nI po volji treznejšim ljudem v Središču. Ako bo Slo tako naprej,' potem bo v kratkem : bralno društvo ne izobraževalno, temveč čisto navadna liberalna postojanka, Zatorej vzdramite se možje in si ustanovile svoje bralno društvo, kjer bodtr imeli prostor tudi v krščanskem duhu pisani časniki,! p Sv. Bolienk pri Središču. C. g. Jurij Curin, vpokojen dunovnik, jo dne 22, t. m. ob 6. uri zvečer v Gospodu zaspal na Kogu. Rojen je bil dne 28, svečana 1834 v Vodrancih, župniji Sv. BoHfenka na Ko-gu. Dopolnil je .75. leto. Pogreb je bil dne 25. t. m. N, v m, p.! p Velika nedelja. Kdo ni poznal blagega starčka Simona Majcen, „Špitalerja" ,v Velikonedeljski gražčini? Do letos je vkljub svoji visoki starosti (80 let) čilo nosil svojega ljubega .„Slovenskega Gospodarja" in pošto za graščino ter v splošno zadovolj-nost svojih predstojnikov pospravljal pisarne. Ko pa ga je pred kratkim strla bolezen, je bil prepeljan v Ormoško bolnišnico, kjer je blagi in pobožni tretje-rednik Simon izročil svojo dušo v naročje božje. Visoki nem. vit. red jo dal svojega zvestega služabnika prepeljati nazaj k Veliki nedelji, kjer je bil v nedeljo, dne 23, t. m. po večernicah ob veliki udeležbi odličnega občinstva položen v grob poleg pokojnega deželnega komturja Konigsbrunna. Naj v miru počiva! p Velika nedelja. Dne 16. / itf m. stmo izroS?li hladni materi zemlji vrlo mladenko Ivano Dovečar. Zasluži si skromen spomenik v „Slovenskem Gospo-| darju", katerega je rada prebirala ter v njegovem j smislu sodelovala pri narodmih prireditvah kot pev-j ka in igralka. Prepričani smo, da je Mati božja zve-1 sto hčerko svoje družbe bogato obdarila v večnosti, j še posebej pa božji Sin, prijatelj bolnikov,, to svojo : „usmiljeno sestro"! In zakaj? Bivala je mnogo let | kskor domača hči v hiši Matije Lah v Senežcjh, ■ kjer je požrtvovalno stregla na jetiki bolnemu, (sedaj že pokojnemu) vseuSiliščmiku g. Francu Lah, se sama nalezla te zavratne bolezni in njej tudi podlegla. Ravno to dejstvo je povzročilo velikansko sočutje do blage pokojnice, ki se je izražalo v krasnem sprevodu in obilnihj prelitih solzah mnogoštevilnih po-grebcev. Žalujoči materi, bratom in sestram, prijateljicam in tovarišicam v tolažbo kličem v spomin besede Božje Modrosti; „Zgodaj je končala, pa je spolni-la veliko let; ker je njena duša Bogu dopaidla, zato je .hitel njo vzeti izmed hudobij.. p K«i. si v. ora n drnštvo „air" pri Vel. nedelji ima v nedeljo 8'). jan. 1910 popoldan p> večenicab ( b 3. nri) v društveni sobi B»oi občni zbor s sledečim vsp redom: 1. P ročilo društvenega vodstva. 2 Prfgl» dovanje rsčnnov. 8. Volitev novega odbora in pododbora mla-deniške ?vpzp 4 S i,č»jni predi' gi p Sv. tiovrenc v Slov. g rirsh. Dne 'O. t. m. popoldne po ve-črroicab prmd' tuksj5n* novoustannvliena Dekliška zveza veselico v društveni si b . Vspored: 1. De- laaaerija 2. Pesem „Zvonovi pritrka-vajo*. Poje dekliški zbor 3 Govor. 4 Pesem: „Cig«n je zmaknil klarinet". 5. Igra Jeza nad petelinom in bes". K obilni udeležbi nljuduo i vabi odbor. p Sv. Florijan ob B on. Veselica, katero je nameravalo prirediti S naše hraloo drušivo di.e 23 t ni se je morala vsled slabega Temena preložiti n» prihodni'' nedeljo t j. PO t. m Torej na 'eselo s»idenje prit. ned lin ri Sv F1 rijanu najsibo vreme takoibli] Odbor p Bralno društvo v Zavrču prirtdi na svečniio po »eiernicah pri g. Mibel ču « Dubrtvi veselico z govori m, igrokazom „Kftzen ne iz( stane" i® „ZsuMjenu sta »" in srečolnvom. Svinjo tambnraši p S». Tr-jic« v Huloz b. Na svetnico t j 2 fe>rua'ja po ve-černicab bode priredju n»še „Go*podar*ko in b>alno društvo" veselico v g stilniškib prostorih I Beline pri ce'k»i. Na vsporedu so: godba, petj« moškega zhi ra Trojičkh fautov, t čke n» C'tre, deklamacije in srečdiv Na s»id nje domači in so«ed' nr' n&jobilnejši odeležM. p Podružnica e. kr. kmetijske dražbe Štujersk« v Gradcu ▼ Ivanjkovclh priredi svoj red tli občni zbor v nedeljo dne 80 t ni. z začetkom ob pol S. uri popoldne v g< stilni g. Kralj. P tem brde tndi predaval g. potovalni uč telj PirrtiDger o vinskih boleznih ter o dragih času primernih vincrejskih predmetih. Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. „Narodni List" se norSujf Iz no- Šega bralnega društva, Češ, kako je vendar siromašno! Par lističev, par kronic, to je vse!* Proti liberalnemu časopisju se ne bomo zagovarjali, tudi popravkov ne bomo več pošiljali. Prepri&ani pa smo, če bi Murski Sokol tako razumno gospodaril, kakor bralno društvo, bi stal na svojih, in ne na tujih nogah! Tiho, na uho vam rečemo: Kogar hočejo bogovi uničiti, tega osiepe! 1 Ljutomer. Bralna soba jo bila v nedeljo polna, pa ne Sokolov, ampak Šilih mladeničev, bodočih Orlov in pridnih mladenk. Vršil se je občni zbor „Bralnega droStva za ljutomersko okolico". Predsednik Lipovec pozdravi navzoče, posebno mladino! — Iz tajlniikovega poročila to-le: Društvo je upirpzorillo igrici „Za letovišče" in „Najdena hči". Pri ponavljanju je govoril mladenič Zebot Ves dohodek se je izročil Še.ntiliskim Slovencem. Za igpro ReppŠtev so nam Sokoli odvzeli dvorano. ) Povdaftft, se potreba lastne dvorane! -- Blagajnik bi brez dvoma razve- selil vse Sokola, ako bi njim veljalo njegovo por ligatnem gospodarskem pouku v ljudski šoli itd. — Nato se je razvil živahen in zanimiv razgovor me4 gosp. poslancem in volilci, zadevajoč razne tuokraj-ne neprilike, kakor tuidi napačno ocenjevanje našega ljutomerskega izvrstnega vina itd. H konou smo vsj volilci z navdušenjem izrekli našemu vrlemu gospodu državnemu in deželnemu poslancu svoje neomejeno zaupanje, želeč, da nas kmalu zopet poseti; on p», v prav prisrčnih besedah zaključi shod, priporočajoč složno in skupno, vztrajno delovanje v dosego željenega gospodarskega napredka. I Vučjavas na Murskem polju. Naclučitelj» & Francu Cvetku ,?e dne 25. januarja za večno zaspala nadebudna in čednostna hčerka Milica. Naj blago srčece v miru počiva! ___________ 1 Sčavaica. Pri občinskih volitvah, ki so se vršile dne 20, t. m., je v vseh treh razredih zmagala slovenska katoliško narodna stranka. Živeli vrli volilci! 1 Sv. Jurij ob Sčavnic'. Tukajšnje gasilno društvo naznanja, d» ima v nedeljo dne 30 t m svoj redni občni *bor in sicer ob 8 nri zjutraj pri t. 6 načelniku. K popolni udeležbi vabi vse ude odbor. 1 Prostcvolpa požarna hramba v Dragotincih ima v nedelje dne 6. sv«čana, redni občni zbor. 0>lbor. 1 Veter»nsko društvo za Ljutomer in okolico (s slovenskim oo-veljem) ima svoj o''čni zb >r v ned ljo dne 30 t m. ob pol 9. «ri dopoldne v Franc Jo'/efovi šoli v Ljistomeju po običajnem vsporedu. Za polnoštevilno udeležitev vabi uljud io odbor. Slovenjjraški okraj. s Marnlierg. Naša dekleta so dne 16, t ffij fg» \ rale krasno igro „Dve materi". Igra se je obnesla, i prav dobro, za naše razmere izvrstno. Pohvalo za to '' zaslužijo vse igralke, ki so se >z veliko pridnostjo in požrtvovalnostjo naučile svoje vloge tako dobro, so igrale brez suflerja. Posebno pa moramo pohvaliti Snežičovo Trezo, ki je vzorno vodila vaje in s svojimi oitrami naučila igralke pevske vloge. Svojo vlo» i go in pozdravni nagovor je izvršila prav dobro. [ sem poslušalcem so je jako prikupila Olga (SnežiSa-t va Micika). S svojim počasnim, prikupljemm glasom ]e vzbudila v vseh naše sočutje. Njena prijateljic,® Stana Justina Virtič je s svojim, skoraj malo prehitrim gpvorom, lepo pripovedovala o Olgini usoifi. Marjeta (Snežičova Cila^ je poleg svoje vjogje lepo skrbela zal petje, posebno pri ¿SenjicaJi. [Hudobna kraljica (Terezija Eman) je dobro pokazala svojo hudobijo nad Olgo in kristjani. Mladenke! ZiaSele ste same. Ostanite torej zveste svojemu geslu, ki vam ga je povedala prijateljica v nagovoru: „Me smo začele — In bomo začeto tudi nadaljevale, Ter v svojem delu zveste ostale. s Na Muti je prevzel te dni trgovino po umrlem trgovcu KeČeku novi slovenski trgovec g. AntOn Priveršek. Tako je dobil ogrožen kraj zopet slovenskega trgovca. g Sv 11 i pri Velenju. Tukajšnje kat bralno društvo n*znaiya. svojim članom, da bode imelo na Svečnico, 2. svečana t. 1 ob 8. nri popoldan v društ eni s bi svoj redni občni zbor. Na sporedu je poročilo starega odbora o društvu in volitev novega odbora. K obilni udeležbi vabi odbor. Straa ß. s Staritrg pri Slovenjetrgradcu Tukajšnje Km. bralno drnštro priredi ca pustno nedel o veselico v prostorih g. A. OVbeln» pd. Petič. KačHek tof«o ob 3. uri popoldan Igral» se h >de nova igra „M-č uniform*" katera Itftle got< vo obč.nstvu priredila veliko smeha N st pal bo domači pevski zbor. Po igri bo prosta zabava, prt kateri bo sviral* doma*« narodna godba. Vabijo se torej vsi Slovenci od Oliče. Tukajšnje bralno društ o priredi na Svečnico in na tretjo predpustno nedeljo tj 2. in 6 febr t. 1 pop ldne po večernicah .v posOjilničnih prostorih veselico z gledališko 'gro: „Kazen ne izostane". Vstopoina 40 v., sedeži 60 v. K obilni udeležbi se vabil Celjski okra). e Celjska slov. okoliška gola pred soiflnijo. Od birme leta 1906 vladajo na tej šoli čudno razmere. Od birme namreč 7 učiteljev ni hotelo Otrok v cerkv i nadzorovati. Dolgo se ni vedelo, zakaj ne. Lani pa je neki liberalni listič povedal, da se proti nekim učiteljem uprizarja gonja, ker niso hoteli Škofu pantoiljev poljubovati. Po tej liberalni razlagi se torej pravi Škofu „pantofelj poljubiti", če učitelj nadzoruje otroke v cerkvi! Dejstvo je« da leta 190(5 drugi učitelji niso nadzorovali otrok v cerkvi, učitelj Levstik pa je imel toliko poguma, da je sam nadzoroval, ker se ni strinjal z nazori slojih stanovskih tovarišev. Radi tega je pa nastalo na Šoli veliko (nasprotovanje proti g. Levstiku. Tudi kate-hetoma se je slabo godilo. Okrajni Šolski svet je letos uvedel disciplinarno preiskavo proti vodji šole 'Arminu Gradišniku in učiteljem, da bi enkrat napravil mir na tej šoli. Zahteval je tudi od vseh, na Šoli delujočih učiteljevi in katehetov, naj se izrazijo o šolskih razmerah. P. Ludovik RantaŠa, bivši katehet na tej Šoli, sedaj lektor na neki gimnaziji, je tudi napravil tako izjavo na okrajni šolski svet. ,V tej izjavi je opisal sovjražno gonjo proti Levstiku, katerega so drugi šikanirali, izzivali, zasramovali bodisi zunaj šole, bodisi v Šoli, tudi v konferencah, ne da bi vodja Gradišmik to zabranil. Konferenčni zapisniki da so bili polni žaljivih izrazov za Levstika, ki se je zastonj pritoževal proti vodji in zastonj zahteval popravke v zapisniku. Gradišnik mu je dajal najtežje razrode, proti čemur je zastonj prosil za lažje razrede.. Proti enemu učitelju je napisal P. Ludovik v tej izjavi, da ni dal moliti v šoli OčenaŠa, proti drugemu, da je prod učenci v petek klobase jedel. Radi te izjave so pa g, Armin Gradišnik in pet drugih učiteljev tožili P. Ludovika pri sodniji po odvetniku in deželnem posiancu dr, Kukovcu. P» Ludvika je zagovarjal urža\ui in deželni poslanec dr. Benko\ič, sedaj odvetnik v Celju. S pričami,, Levstik^ kateliet Pučnik, kateiiet Marolt, načelnik krajnega šolskega sveta dr, Hraiovec, nadzornik Supanek, se je dokaz resnice posrečil in P. Ludovik je bil oproščen v vseh toženih točkah. Liberalci so tu grozno propadli. c Sv. Peter v S. d. Res prijetno zabavo nam je preteklo nedeljo pripravila naša poštena in vrla mladina. Ob natlačeno polni dvorani Miheljakovi so vprizorila dekleta krasno igro: „Raz Marijino srce", fantje pa šalji/vo igro: „Obleka dela čUoveka". Iig-ralke so igrale tako prisrčno, da je bil marsikdo ganjen do so.z, S svojim lepim nastopom in krepko jasnim prednašanjem izzvale so obilo pohvale. Tudi fantje so kar najbolje rešili svoje vioge in zato tudi želi zasluženo pohvalo, lzborno jo je pogodil s svojim smešnim nastopom slikar Herman Vaši. Občinstvo mu je burno ploskalo — pa tudi zasluži. Hvala vsem, ki so našo prireditev počastili s svojim obiskom. Vsa čast pa naši mladini, ki kaže tako lepe darove in i-ma toliko veselja do izobrazbe. Saj ima pripravljenih še 6 iger, da nam priredi ž njimi dostojno zabavo. Kajpada nastopa pri vseh prireditvah tudi naš dobro izvežbani pevski zbor. Mladina, le tako naprej! c Gornji grad. V soboto, dne 1$. januarja smo pokopali tržanko FrančiŠko Zagradišnik. Tri leta je voljno trpela silne bolečine, a zdaj jo je Bog poklical iz te doline solz. Blaga pokojnica je darovala v svoji oporoki in drugače mnogo za ubožce in dobrodelne namene. Kot članico Marijine družbe, spremile so jo tovarišice in velika množic,a ljudstva k večnemu počitku. — Sveti ji večna luč! c Okrajni odbor gornjegrajski je v svoji 81. seji dne 29. decembra m, 1. s soglasnim sklepom pokazal, da umeva zastopati pretežno veČino prebivalstva, ki stoji v taboru S. K. Z., s tem, da je dovolil idarilo v znesku 100 kron za Šentiljski dom. Bratom ob meji na pomoč! c Gornjegrajsld okraj. Opozarja se pri naznanilih na vabilo na ljudski shod, katerega priredi SI. kat. pol. dr. za okraj Gornjigrad na Rečici, dne 3. februarja t. 1. Ljudstvo naj govori in da zaupanje našim poslancem S. K. Z., ki so z vztrajnimi nastopi preprečili zvišanje doklad na zemljiški davek, ki bi kmete Še bolj pritiskal. Ako že mora biti davek, je torej boljše, da se dovoli pri pivu, katerega slednjič nobeden ne bo občutil, ne produeent, še manj pa konzument. Pri pivu si lahko pritrgaš, a pri davku ti davkarija niti vinarja ne odpusti. Liberalno časopisje roko na prša, ne zlorabljaj nevednosti in zaslepljenosti svojih bralcev! c Rečica ob Savinji. Vsled prizadevanja naših zastopnikov oddajala se bodo krmila kot senp, slama, koruza, ubogim in prizadetim kmetovaJlcem, oso-bito v hribovitih krajih, za kar naj bode našim gg. poslancem S. K. Z, najiskrenejša zahvala in priznanje za njih zasluge izrečeno. Pošiljatev in preskrba je podeljena c. kr. kmetijski družbi za Štajersko. Celo akcijo za okraj Gornjigrad ima v svojih spretnih rokah vodja c. kr. pol. ekspoziture g. dr. P. Hohl, kateri se je že v nebroj slučajih izkazal „kot mož na mestu pravem''. Ker pa primanjkuje sredstev, 'se kljub dobri volji no bodo mogle cele zaprošene množino oddati, kar naj prosilci spregledajo c Petrovče. Poročil se je dne 24. t. m. gospod Miha Vrenko, mizar v Žalcu, z gdč. Marico Tarčni-kovo iz Zg. Ložnice, — Obilo sreče! c Vransko. Dne 18. t. m. je bil po seji okrajnega zastopa njega načelnik, Č. g. Franc ZdolŠek, dekoriran z zlatim zaslužnim križcem s krono. Slav-nost je izvršil okrajni glavar celjski. c Sv. Jurij ob Taboru. Pri občinski i volitvah dne 21. in 22. t. m. so v III. im II. razredu zmagali naši, v I, razredu pa so prodrli liberalci & fr svojimi in 1 tujdi našim kandidatom z večino Štirih glasov. Izvoljeni so v III. razredu: Križnik Tomaž, Južna Valentin ip. d. Znidar), Smit Franc, Zupančič GaŠpar, Zilnik Jurij, RoŽanc Franc. V drugem razredu :i Hrovat Tomaž, Culk Alojz, Drča Frane, Lesjak Franc, Lukman Franc. V I. razredu: Haužič Franc, Apat Leopold, Oebeiakj Jožef, Kos Miha, Ra-dišek Jernej, baron Wittenbaoh Gustav. c Sv. Jurij ob Taboru. Umrl je Matija Bukovec, p. d. Stajner, posestnik v Smiklavžu. o Kam bomo Šli v nedeljo? Povsod nas vabijo, pa v Luče zdrčimo, ker je lep saninec in bodo za dobri namen igrali „Pri gospodi" in „Kralj Herod" v nedeljo ob 2. uri popoldan. Po leti se razveseljujemo nad lepo planinsko krasoto, zdaj pa bomo gledali naših planincev nastop! Kar pa damo, darujemo za našo šolsko in odraslo mladino! c Solčava. Snega je mnogo pri nas. Za dva dni ni bilo poštnega prometa pri nas, če so ravno drugi vozili in se sankali. Kako to, vprašamo Lju-bence! o Sv. Ema. ;Ze dalje Časa opažamo, da nek mlečinozoben fant, ki je baje povohal tudi malo v mestne šole, besediči, da bodo zaprti ilutični volilci, ki so vložili rekurz zoper tukajšnje občinske volitve. No, da se je fantič v mestnih Šolah, katere je videl še menda celo od znotraj, premalo naučil, se je deloma že pokazalo., ko je sodnija kaznovala moža, ki je gta-dal volilno glasovnico, z občutno kaznijo, Čeravno j« rekel, da ni politično ne tič ne miš. Drugi grešniki pa pridejo še na vrsto. Razven tega mladenič laže, da si je dr. Korošec sam izmislil vinski davek in de-la le na videz proti njemu. Opozarjamo pa dotičnika. da je la tudi za gotove vrste ljudi prepovedana; ako &e dotičnih paragrafov še ni naučil v šentemski visoki šoli, ga bomo lahko naučili pri sodniji. o Sv. Vid pri Grobelnem. Kakor se govori, ba «atero a« vabijo vsi p n. odje :n prij»telji tako orgeniiacije potrebnega kmetijstva. VešTnTk mladinske organizacije/^ p1 Mojim mladim prijateljem! Oj pr.liKi Spremembe tvojega stana, oiirouia ob s ove*a od adadenišve dobe, se vsem dragim nekdanjim tovarišem iskreno z., h valj oje m za vneto sodelovanje v Z S. M O iljubljam svečano, da bom tudi naj rej Vam sn. no rad pomagal pri mladeniški organizaciji. Zahvaljujem se pa tndi za »se mnogobrojne brzojavne in pismene čast tke, ki so mi došle na dan moje poroke. Bog Vas živi! Le neustrašeno naprej! Na zdar! St. Iij v Slov gor. 24 jan. 1910. Fn nj Žebot. Sv. Peter na Medvedovem selu. Na praznik Sv, Treh Kraljev po večernicah je zborovala naša mlade-nišk.a zveza. Šteje 30 udov. Priredila je 1. 1909 8 poučnih shodov in je krepko sodelovala pri nepozabnem mla-deniškem shodu v Kostrivnici. Iz nje srede se je razvil telovadni odsek „Orel", ki nam bo mladeniče okrepil telesno in duševno. Voditeljstvo mladeniške knjižničitrja. Govor duh. voditelja nam je pojasnil Škodljivost kadenja in nikotina, ki je podoben strupu alkoholu. Najbolje je, ako se mlad človek ne navadi kaditi. Pred 20. letom naj bi mladeniči ne začeli kaditi. Vse obsodbe je vredna grda razvada, da kade zveze za leto 1910 je sledeče: Fr. Verk, voditelj; Fr. Kovačič, namestnik; Jan. HajnŠek, tajnik; Ant. Stra-šek, blagjajmk; Jernej Droienik in [Alojzij Andrlič, nedorasli mladeniči, da celo že Šolarji. Gomilsko. V nedeljo, dne 28». t, m. smo imeli v našem telovadnem društvu „Orel" velezanimivo predavanje. Predaval je načelnik „Zveze Orlov" v Ljubljani br. Vojteh Jeločnik. Bila je to veliko obetajoča prireditev izobraževalnega dela. Udeležili so se predavanja tudi sosednji „Orli" iz St. Jurija, Braslovč itd. Krasno izvajanje brata JeloČnika o pomenu telovadne organizacije ni navdušilo samo nas fantov, ogrelo je tudi naše može, ki se Čutijo mlade v takšni družbi. Bratu Jeločniku izražamo iskreno zahvalo ter želimo, da bi še večkrat prišel med nas v našo lepo Savinjsko dolino, ter nas še večkrat tako navduševal za naše koristno delo, in ni dvoma, da bodo njegove krasne besede našle v srcih naših telovadcev odmev, da bodo s tem večjim navdušenjem stopali na^ prej po poti napredka dn prave krščanske narodne omike» Na zdar! Najnovejše novice. Deželni zbor. V včerajšnji seji je utemeljeval poslanec Roškar svoj predlog radi zgradbe okrajne ceste kot spojne ceste med Mariborom in Cmurekom. Deželnemu odboru se naroča, da skrbi z vsemi sredstvi za pospešitev te cestne zveze, da podeli okrajnim zastopom Maribor, St. Lenart v Slov. gorioah in Cmurek primerne podpore, in da Čimprej uvede pripravljalna tehnična dela» Predlog se je odkazal združenemu finančnemu in deželno-kulturnemu odseku. Za obmelne Slovence bo darovali dkaiS&i Moborj&m 3 > kron. Živeli I Listnica uredništva. Gg dopisnikom: Kar ni prišlo sedaj, pride prihodnjič. Dražbcni oklic. V pondeljek, dne 7. februarja 1910 ob 9. nri pred-pcldne se bode vršila na licu mesta na Polzeli h št 77 tik kolodvora dražba hiše, m>zar-»ke delavnice, posestva itd , to je vseh nepremičnin Jožef» in Terezije Repič, ki obstoj'jo is vlož. štev. 356 k. o. Polzela in vlož štev. 200 k. o. Spodnje Gorče ter iz različnih za mizarsko obrt določenih strojev, orodja itd. Nepremičnine so cenjene: vlož. štev. 356 k. o. Polzela na K 13.377 42 vlož. štev. 200 k. o. Spodnje Gorča na K l.h39 54 Btroji, orod|»\ oprava itd. na K 255'— vse skupaj na K 17.471-96 to je: sedemnajst tisoč štiri sto sedemdeset in ena krona 96 vinarjev. Najmanjši ponudek, pod katerim se posestvo sploh ne proda, znaša 14 000 K to je štirinaj-t tisoč kron. Opozarjamo vse in eresente na to naj se za dražbo zanimajo, ker so posestva v najboljši legi neposredno pri kolodvoru, poslopja popolnoma nova in v dobrem *t»nju ter je mizarska delavnica s stroji opremljena za veliko obrt, ki pa se po potrebi lahko še poveva Vse skupaj je bilo ce-njeoo zaradi dobave posojila nad 24 0U0 kron, vsled česar sedanja sodna cenitev m nicrod^jna. Na prvem mestu je vknjiieno posojilo Mestne hranilnice v Ljubljani po 11000 K. Natančnejši pji se lahko izvedo pri sodifča na Vranskem na dan dražbe na licu met-tu, pa tudi v pisarni g. dr. Jos. Kariovšek-a, odvetnika v Celja. 9 Hjasnik 0 insemtife im «pimvmiltvo nanjo tistisn, ki priložijo vprašanja insusko s* 10 vinarjeT. Loterijske Številke. Dne iS ;ann>rja 1610 Gradec 33 50 59 85 £0 Dunaj . 63 36 11 71 2 Vsak dan 10-20 K zasluži vsak brez trada in brez predznanja. Pošljite takoj svoj naslov na: Schaechter, Dunaj 104, Postf-ch 16. 936 Zdrave delavk e dobi.o v tovarni za vžigalice v Ručah pri Haribi ru trajno delo in tndi prosto stanovanje 1002 ! Močenje postelje! Ozdravljenje takoj Starost in spol naznaniti. Pojasnila zastonj. Zavod Aeskulap št. 523, Regensburg na Bavarskem. Kovačntca na dobrem mesta v Gorojemgradu, koja že obstoji nad 40 let, Be da v najem -sled smrti prejšnji ga. Več pove Franc oarb v Gornjtmgradu. 12 Halo posestvo je ua proiaj eno nro od postaje, od žnp cerkve 5 minut, na lepem kraja, hiša stoji sredi krasnega vrta in zraven ceste, dva hle*a in zraven polja k- zolec. Okoli vrt' je nasajena »iu-ks trta, polja in dragega zemljišča t r gozda e devet oralov, staBownje j j primerno za vsakega obrtnika, trgovca ali tndi za kakega tovar narja, je v sredi velike vasi Več pove F. Mastnak, vas Račica št 6 žnp. Loka pri židanemrnostii. 17 Gostilna in mala trgovina se da z vsemi opravami, tudi 4 orali poseBtva, tik cerkve, v najem. Mesarji imajo prednost, ker je mesnica in ledenica. Kje, izve se v upravništvn. 10 Na Spodnjem Štajerskem v lepem kiajn se proda hiša s 3 sobami, 2 kuhinji, 2 kleti, hlev za 4 glase živine, 4 svinjski hlevi s ctm^ntom zidani, okoli hiše lepe brajde z iza'ielo zasajene, lep sadon- snik, bpo traviiče -st lno s 5 sobami, knhinjo, 3 kleti, goTfji in živinski hlev, gumno in škede ij, gozd, njive in tratniki, okoli 6 or lov, ob cesti in ob železnici na Koroškem ležeče se po cmi prid*. Pojasnila daje Na vrratil v Lipnici (Leibnitz). 60 Pekovski u"enee močfn od 14 1.1 naprej star, dobi meaečno plači; > pa tudi obleko, se spr-jme pri Jakoba Krajnčana v Podčetrtka. 65 Proda se nov harmonij z jat o m čaim in lepim glas .m z 11 registri izdelun po ameriškem sistema. Pripraten bi bil za kak j mtjhoo farno eerkev ali podruž cico, ali pa za v«čjo pevsko društvo. Več pore I». Kacin izdel. harmonijev, Otalež, Cerkno, Primorsko. 68 Novorojen otrok se sprejme na hrano pr pošteni in pridni osebi. Naslov v upravništvn. 67 Našim rodbinam priporočamo cKolinsko rikorijo. 290 Lepo malo posestvo a hišo, gos-p< dar kim posl < p jem in svinjskim bJe»om. vse lepo novo z opeko krito poleg 12 oralov zemlje, g zd, travnik in vinograd se po jako nizki ceni na prodaj. Denarja je treba samo K iOOO"—. Kup:i naj se oglasijo pri Alojziju winter ju v Slov. Bi trici. 87 Učenca poštenih staršov, ki ima veselje do pekarstva, sprejme v uk Ivan Baungsrtner, pekar pri 8v. Marjeti ob Pesaici. 39 Lepo posestvo na lepem kraja, bluu Radgone, pol ure od Ne*< vt, lep* spodnja klet, lepa nj va in vin> grad, If p sadonosnik ii lep gozd, vse v do >rem stanju, se proda. Kupci e nbj oglasijo | ri Franca Battler, Ivanj4evsk: vi h št. 47, p. Sv. Jarij ob Šč*«nici. 43 Na posvst-o grofice Brandis pri Sv Petru niže Marib ra se vzame v n čar s 3 delavnimi močmi k novemu nasadu. 46 Lepa šestletna breja kobila, katera bo v sušen povrgla, se proda. Naslov v upravni štvu. 6 ? Učenca sprejme pek Berner v Mariioru. 65 Ena gostilna se proda v sredi mesta M.nbora, 3 minute od gl&'nrg* trga. Naslov v uprav-ništvu. 69 Proda se zaradi družinskih razmer posestvo obstoječe is b-pe hiše, velike kleti in s kmetijskim poslopjem, velik vrt in ss donos -ik, dva orala nji« in travnik, 1 */a orala lesa, dve uri hoda i d Maribora, pri koroški železnici, 10 minat do kolodvora, pripravno za vsakega obrtnika ali trgovca. Naslov v upravništvu. 63 Posestnikom vinogradov nama njam, d imam 125 000 cepljenih trt raznih vrst kak >r gil*aner zeleni, Uški rizling m isler in še 10 drugih vrst Natančnejše v otiiku, k&te ega pošljem na zahtevo franko. Imam tudi vei tisoč korenjakov bilf. Cene so sledeče: cepljenke po 12 krm, korenjaki 3 kr ne 100 kemadov Imam tndi razna vina, bela, črna in rudeča Pošljem tndi od 66 1 dalj», cena od 30 vin. naprej. Jcsip Cot č trtn čar in posestnik vinog ada v Vrhpolji, p. Vipava, Kranjsko. 63 1 Kjer sta v redu tek, prebava, Sta telo in duša zdrava! Torej: Da ne bol bolan, Vživaj pravi „FLORIAN". v Želodčni liker je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zamän kupoval draga in napnjetaa zdravila! Ljudska kakovost Kabinetna kakovost liter K 2 40. „ , 4 80. Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljubljana. VABILO k I Kuharica in oskrbnica se sprejme ; v župmšče pri katerem je veliko ! gospoda-stvo. Se mora osebno predstaviti. Kje, pove uredništvo 81ov. Gospodarja. 40 Proda se tikoj radi preselitve po 8egt«o, obstoječe iz pet oralov zem lje, lep vinograd, sadonosn k in njive Gospodarsko p' slopje je v dobrem stanja, nov zidin hlev. le-žtče pri novozidaai cesti. Vpraša naj se pri g Jožefu Ket š trg. in gost., 8v Jakob v S ov. gor 47 Slovenci, pozor! Dobičkanosno posestvo, po» ure od Mar bora, se zaradi preot širtegi posestva proda. Posestvo je vse skupaj in meri 80 oralov, je velik sadonosn k, njive in lepi travtiki, ki se lahko živina red<. nekaj vin grada in tudi lepi gi zdi. pač lepo kmettko po estvo s kmetsfeim poslopjem I L»ga v lepem kraju, proti solncu obrnjena. O las niku posestva, ki povo ceuo, se naj iz»e pri upravništvn Slov. Gosp. v Mariboru. 4!i Delavnica za popravila! cj> 0 01 o <=» <=> E- Veiika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki cenh Tndi na obroke! lllustr. cenik zastonj! Gramofone od 20 do 200 K. Niklasta remont.-ura K 3 50 Pristna srebrna ura „ 7'— Original omega ura „ 18'— Kuhinjska ura „ 4'— Budiljka, niklasta „ 8'— Poročni prstani „ 2,— Srebrne verižice „ 2-— — Večletna jamstva. — Theod. FeMach urar in očalar Maribor, Oo^pnska ulica 26 Kupujem zlatnino in srebro *BQ rednemu občnemu zboru „Hranilnice in p lnice pri S?. Tomaža pri Ormožu", regist zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v soboto, dne 5. februarja 1910 popoldne ob 1. uri v zadružni pisarni. PNEVNI REP: 1. Poročilo načelstva in računskega pregledovalca. 2. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1909. 3. Volitev načelstva, računskega pregledovalca in aje-govega namestnika. 4 Slučajnosti. 78 VABILO na občni zbor Hranilnice in posojilnice v Selnici ob Dravi, j registrirane zadruge z n z., ki se vrši dne 13 fabruarja 1910 ob 3. a i popoldne v posojilni kih prostorih v žapnišfio DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva 3 Odobritev rač. zaključka za 1. 1909. 4 Volitev nače'stva in nadzorstva. 5. Sprememba pravil. 6. Raznoterosti. K obilni udeležbi vljudno vabi NfcČELSTVO. 74 Naznanilo. . —- —, ; _ ti - m«r_ Vinogradnikom naznanjam, da imam veliko množino na suh o cep!jemh trt na prodaj, kakor najimenitnejše vrste mosler, burgunder, gutedel, beli in redeči mu kateler, por-tugiser, traminer, ranfol. rulitnder kapčina, vse na rip. por-ta! s cepljeno, trte so dobro zaraščene in vkoreninjene, in veliko množino korenjakov rip. portalis za zeleno tepiti in kljnčice za suho cepljenje 100 000 rip. porUis. Cepljene trte stanejo 100 komadov 11 krtn, korenjaki stanejo 100 komadov 3 krone. Naročniki se naj blagovolijo pismeno ali nstmeno oglasiti, dokler je kaj zaloge. 28 Ivan Vrbnjak, posestnik in trtnar, 5p. Breg, PiuJ. ■dr. Josip Leskovar J vljudno naznanja, 31 ^ da je ofvoril svojo ^ Steckenpferd-milo z lilijinim mlekom Najmehkejše milo za kožo kakor proti pegam! Dobiva se poviodl. 81 Odvetnik l odvetniško pisarno J ^ v Mariboru, Gosposke ulice ŠM5. ** Y Ferenčak, ffliz^DiI4m¥b_Savi KS prevzame različna mizarska de- &SK ■ria« r la kakor se tudi vedno dobivajo gg rakve od najnavadnejših do naj-HK finejših po nizkh cenah. KH 3 ___&H ■ Dalmatinska B trgovina z vinom V nobeni rodbini ne sme manjkati po ¡rimi kupica dobrega I ?in». Dobro, pristno dilm.stinčenim, košatim in Btanovitnim perjem K 16 —, nap<>l mahi K 20 —, maha K 24' , pernica suma K 12- , 14 —, 16 — zgla0xU6 cm K 13—, K 15 — razpošilja po povzetju, zavojnina zastonj, od K 10'— naprej poštnine prosto. Maks Berger T Dešenicn Štev. 1015, Šnmava. Kar ne ugaja, se lameni ali poilje denar nazaj. Ceniki o bla zinah, odejah, prevlekah in drugem posteljnim blagu zastonj in poštnine prosto. Naznanilo. Vinogradnikom naznanjam, da imam 50.000 trt na prodaj, kakor najimenitnejše sorte moškateler, sylvaner, bnrgnnder, beli mosler, žlahtnina rudeča m bela, purtugiser, tra-miner, vse na Rip portalis cepljeno; trte so dobro zaraščene in vkoreninjene in 40.000 korenjakov Rip. portalis. Cepljenke stanejo 100 komadov 11 K, korenjaki 100 komadov 3 K. Tudi drevesa se dobijo. Knpci se naj blagovolijo oglasiti, dokler je kaj zaloge. Anton Zimerteit, posestnik in trtnar Kaniža, Ptuj. 933 Slovenec Konrad Skaza, delavnica za vsa cerkvena dela t St. Ulrick, Brtdas ========1 Virol === se njytopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanski udoga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj it franko. Postrežba solidna in hitra. 681 Novo 984 čitaj! Pozor kmetje in fantje! Najnovejše in najboljše sredstvo ra rast las, brk in brade je: Rastol št. I. Dflnje da brke in brada postanejo giati in dolgi, odstranja prhljaj in vsako drugo kiino bolezen z glave. Naroči naj si vsaka družina. Deluje sigurno in ga mnogi zdravniki priporočajo. Imam mnogo zahvalnih in priznalnih pisem Cena na vsako pošso franko X lonček K 3v0, ¿ lončka K 6—. Pošilja se po poštnem povzetju ali če se pošlje denar naprej. Naroči se le pod n&Blovom: Lekarna pri St. Trojici, Coljni MiHeijac 250, SlaTonija, Kapljice za želodčni krč: stane.ena irteklenioa ßamo w « "__vinarjev. Žganje proti trganjn: : jÄ/jELKSftÄfe mestna lekapna pri c. kr. orlu MARIBOR, Glavni trg štev. 15. 825 IJIMlI. r«tann«IJ. I. 188&. laaHU TISKARNA S¥. CIRILA Y MARIBORU z najboljšimi strejl Is najnovejšimi črkami oskrbljena, prevzame vsa v nje stroko spadajoča dela, kakor vsakovrstne formulare, pooblastila, dolžna pisma, tabele, blan-kete, ekspenzarje, pobotnice Itd. Za trgovce: cenike, okrožnice, letake, lepake, račune, pisma, kuverte z naslovom, dopisnice Itd. Za razne korporaclje in društva: pravila, letna poročila, pristopnice za člane, vabila na veselice :: :: :: 1.1, d. :: :: :: Koroška cesta št. 5. Zahvala. Kot izvrševate'j poslednje volje svojega pokojnega prijatelja in nekdanjega tovariša Simona Hlajcei, uslužbenca v grajščini n. v. r pri Vel nedelji, si nsojam izreči najudanejšo z»hvalo vsem, ki so blagemu pokojniku kako ljubav storili v njegovi ho ezni ali ob njegovem pogrebu Tako vlč. gg duhovnikom: Andreju Gliebe. mestnemu župniku, Ant Tkavc, kornemu vikarju v Mariboru, domačemu žapniku Jak. Menhart; biagorodnim obiteljem: gospoda Komendnega oskrbniku Ant. Sentscher, K. Schmidb^rger, Sehmidl, Žolnir, Miki; pokojnikovemu gostitelju mežnarju Polak ; vsem blagim darovalcem krasnih vencev; vsem sotovarišem pokojnika v službi nem. vit. reda; sploh vsem obilnim spremljevalcem pokojnika k večnemu počitku. — Bog Vam plati 1 Velika Nedelja, 24. januaija 1910. Jožef Tušak, 71 posestnik na Drakšlu. VABILO na redni obeni zbor = „Posojilnice v Vojniku — registrovane zadruge z neomejeno zavezo" ki se bo vršil v nedeljo dne 6. februarja 1910 ob 3 uri popoludne v pisarniških prostorih (hiš. štev. 4.) Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadiorstva. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Sklepanje o uporabi čistega dobička. 5. Volitev odbora. 6 Volitev nadiorstva. 7. Razni predlogi. K obilni ndeležbi vabi 72 ODBSK. ADLER" je izdelek pisalnega stroja prve yrste, takoj vidna pisava, samo 30 tipk, 90 črk, ki dajo zopet nad 100 pisraenk. Vrste so zajamčeno ravne. Prebije 20 kopij. = M Najvišja izpopolnitev! okoli 50.000 v rabi! ^ Brez vsake konkurence Zastopnik: Robert Fuchs, Maribor, y trgovini z blagom H. J. Turad. X X X X X X X X Tiskarna sv. Cirila T MARIBORU priporoča za trgovce: cenike, okrožnice, letake, lepake, račune, pisma, kuverte t naslovom, dopis-:: niče i. t. d. .: X X X X X X X X Zagrebška tovarna, tvrdke Henrik francka SillOV, v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših SiPOVin. V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne. *1. Zag* V. T lin, t:« L TwtraUki lunkt ,Križevska opekarna1 društvo z omejenim poroštvom s sedežem v Krlževclh na Murskem _ polju, s temeljno glavnico 200 000 K - To slovensko kmečko podjetje ima veliko zalogo raznih ilovnatih izdelkov kakor: zidno opeko, zarezane strešnike sistema Steinbruck, žlebniake itd. izvrstne kakovosti po nizkih cenah. Tovarna z najmodernejšimi str. ji stoji kakih 200 metrov oddaljena od železniške postaje Križevci na lepi ravni cesti. 52 ^ Podpirajte edino slovensko kmečko industrijelno podjetje z naročili pri vodstvu. — Naročila pošiljajo se pod naslovom: ——————— | „Križevska opekarna" v Križevcih. Štefan Kaufmann trgovec s železom 2i v Radgoni, priporoča naj bolj Se ocelne motike in lopate, dobre ko-*e in srpe, pravo Štajersko železo se dobi po najnižji ceni In solidni postrežhi SSNT Redka priložnost Od neke pogorele tovarne sem nakupil cele z*log« krasnih, teik h i flanelnih posteljnih odej Štampilje iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Maribora. v najnovejših vzorcih, ki imajo celo nevažae komaj viiu madeže od vode in pošljem take 3 komade za 9 K po povzetju. Odeje so primerne za vsako domačnost, da se i njimi odonejo postelje in ljudje in bo z«1o tople in fine. Toži» domače odeje 4 komadi 10 kron. Oton Beckera, vpok. c kr. fiiančni nadpamik T Nt-choda, Češko. 61 Ženitna ponudba, ZAHVALA. Ob grobu svoje ljube matere se zehvalju-jemo vsem p. n. soroda kom in znancem, ki so nam izradli sožalje nad bridko izgubi. Hvalo izrekamomnzč. gg. župnikom: Osenjaku, Kosarju, Vogrinu in Guričanu ter vlč. gg. kaplanom Vid-majerju Pinterju in Brataniču, ki sj drago mater v dolgi bolezni večkrat obiskali, oziroma previ-deli bss. zakramenti Hvala tudi g. orgaaistu J Či-nč in pevskemu možkesnu zboru za gmljivi pesmi nsgrobnioi. Hvala vsem, ki so našo drago mater ljubili, tol»žili in spremili do hladnega groba! Lahka jej žemljica! V Stavešincih, prosinoa 1910. Obitelj Čirifi. I Gostilna in pren čšče_viMl£!! se da v najem; sprejme se tndi kletar z jamčevino. Kak brijač bi tukaj prav dobro izhajal, ker je dosedanji radi starosti svoje posle odložil. Štedljiviin in marliviin ljudem je eksistenca zagotovljena. Natančnejše pove lastnik Mirko Barac y Kloštru (Hrvatska Podravina). 61 X X X a x X X Umeten in olikan rokodelec, 24 let star, s precej denarjem, se želi seznaniti % gospodično sa poznejšo ženitev, katera bi imela kako posest?© ali denarne avote od 1200—2000 kron. Prednost ima samo ona, katera je slovenskega in tudi nemškega jezika vešča Popolna tajnost zajamčena. Naslov: A. P Upravništvo Slov. Gospodar, Maribor. 51 X X X X X X X X ■ ■ 60 Ki Ščaoski Stariši bi radi dali svojega fanta ključavničarske obrti se učit v kakem trgu ali na deželi. Naslov v upravništvu. 49 Izjava, Podpisani Martin Zupanič. posestnik na Sp. Hajdmu, obžalujem vse besede, katere sem govoril zoper g. Janeza Mlakar, vpok. župnika na Hajdmu in je priznavam kot neresnične in obrekovalne. Prosim s tem javno za odpuščanje ter se zahvaljujem, da je obre-kovani na mojo izrecno prošnjo odstopil od tožbe. Martin Zupanič m j3j i 1 mu Bosoiiinica v reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo Stolna ulica št. O (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). ■ Jlranllne vloge ne «prejemaj« od vsakega in se obrestnjejo: navada« po 4°/*, proti 3 mesečni odpovedi po 41/,. Obresti m pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega («ta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov deaar. ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo Za nalaganj« po poŠti so poAtno hr&ailne položnica na ra.polago (Se?, konto 97.078) Emtel davek plača posojilni« namh. posojila se dajejo le članom in sieer: na vknjižbo proti pgpilarai varnosti po 4'/4'/„ a« vknjižbo sploh po 6*/„ na vknjižbo in porottro po 5 /,•/« in na osebni kredit po 6*/#. Nsdalj« hpoaojuje na ustavo v»e-dnostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo la«t proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Pnifojo v\ vknjižbo d«la posojilnica bietplačno, stranka plati* I« Vlek«. Uradno ure so vsako vedo in četrtek od 9. do 12. dopoldne i« vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, svMua&i pranuk«. — V orodnih urah se sprejema m «-plačuje denar. pojasni'« so dajejo in profcije sprejemajo vsak. delavnik od S.—IS. ¿•poline in od a.—6. dopoldne. 6 (*o»«Jllnlra Ima taadt n» r»i|Mala*« hranilno »»Wralnll"». Izdajatelj bi založnik : KatoU&ko tiskovno društvo. Odgovorni urednik : Prmi Bakrrli. Tisk tiskarne »t. Cirila v Maribora.