In memoriam
DRAGA MERCEDES!
Žalostna novica, da je mnogo prezgodaj prenehalo biti tvoje plemenito srce, nas je globoko pretresla. Tokrat ti ni bilo dano, da bi se vrnila iz medecinske knjižnice med svoje tovariše in k svoji družini. Smrt te je iztrgala iz naše srede kot sodelavko, zvesto kolegico, cenjeno zdravnico in aktivno družbenopolitično de-lavko, družini pa skrbno ženo in mater.
Delo, katerega si opravljala, je bilo težko in odgovorno. Vsi, ki smo te poznali, smo te spoštovali kot neutrudno delavko tako pri strokovnem kot pri družbenem delu. Poznali pa smo te mnogi, saj si bila razumevajoča in požrtvo-valna zdravnica zaposlenih de-lavcev kliničnega centra in delav-cev delovnih kolektivov po vsej Sloveniji.
Pot te je vodila od Sarajeva preko Ljubljane, Jesenic, Čr-nomlja in Kopra, od koder si se vrnila v Ljubljano. Vsebino svo-jega strokovnega dela si našla v interni medicini. Posvetila si se endokrinologiji, aktivno si sode-Iovala na strokovnih srečanjih endokrinologov, objavljala stro-kovne članke in se posvečala iz-popolnjevanju mladih zdravni-kov splošne medicine.
Povsod, kjer si delala, si se ustvarjalno vključevala tiidi v družbenopolitično delo. Že v rani mladosti si se dobro zavedala, kje je tvoje mesto, saj si bila že kot dijakinja sprejeta v SKOJ in leta 1958 v članstvo zveze komuni-stov.
Družbenopolitično si delovala na delovnem mestu pa tudi širše: v krajevni skupnosti, občini, okraju, republiki in zvezi. Bila si članica predsedstva sindikata družbenih dejavnosti Slovenije, delegatka na zveznem kongresu sindikata družbenih dejavnosti Jugoslavije, zvezna poslanka v odboru za organizacijo in financi-ranje socialnega zavarovanja.
Tudi vKliničnemcentru si bila vseskozi aktivna družbenopoli-tična delavka. Vse do zadnjega si bila sekretarka osnovne organi-zacije zveze komunistov na inšti-tutu medicine dela, prometa in športa, članica sveta komunistov kliničnega centra in medicinske fakultete. Kot dolgoletna druž-benopolitična delavka si svoje bogate izkušnje prenašala na mlajše, ki si jim bila svetal vzoi.
Umrla si sredi dela, na višku svojih moči. Kot zdravnica si se zavedala svoje bolezhi, pa si vseeno prihajala v ambulanto nudit pomoč bolnikom, čeprav si bila te pomoči sama morda naj-bolj potrebna.
Ko se poslavljamo od tebe, se vsi globoko zavedamo, da smo z nenadno smrtjo izgubili tovariši-co, zdravnico in aktivno ter ustvarjalno družbenopolitično delavko.
Prisrčna ti hvala za vsako spodbudno besedo, za vsak prija-zen nasmeh, za vsak dobrosrčen pogled in za zvesto prijateljstvo, ki nas je v dobrem in v težavah vezalo do konca tvojih dni.
V imenu družbenopolitičnih organizacij in vseh delovnih ljudi Kliničnega centra izrekam tvoji družini, soprogu in hčerki iskreno sožalje, tebi pa naj bo lahka slo-venska zemlja, katero si ljubila, za katero si toliko žrtvovala in si zaradi prezgodnje smrti v njej našla svoj zadnji počitek.
Slava Ti!
Te poslovilne besede je na Žalah spregovoril prof. dr. Bogo Skrget, ob odprtem grobu pa je govoril mag. sc. dr. Samo Modic.
Občane je tisto sredo globoko pretresla vest o nenadni smrti mag. sc. dr. Mercedes Albert-Stepanek. Spoznali smo jo predv-sem zadnja leta kot delegatko splošne delegacije KS Kodeljevo. Vedno je našla čas tudi za aktivno družbenopolitično delovanje med nami. Bila je predana in vestna tovarišica. Ž njo smo izgu-. bili požrtvovalno sodelavko pri naporih za uveljavljanje nastaja-jočega našega delegatskega si-stema.
Slava ji!