PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKO PRIMORJE 1^*° !• itev. 116 r Cena 2.- Url TRST, petek 28. septembra, 1945 Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni St. 1 -1. Tei. št. 93806,93807,93808. Rokopisi »e ne vračajo Resolucija tomunistične partije feaolucija, s katero ae Komu-jjttfiana Partija izjavlja za pri-jWč»čeu Julijske krajine iti Tr-** fc Titovi Jugoslaviji temelji J1 sledečih točkah: priključitev vijake krajine in Trsta k novi *j)Cslaviji je edino pravilna tiitev tj-' ker je taka nesporna, volja tojčnjcga prebivalstva; *• ker je Julijska krajina s Irti orn nedeljiva politična in go V°darska celota; »• ker to zahteva načelo de-*°kracije; ji- ker to zahteva načelo na-*°*y*' na načelu demokracije, I^^Poštuje pravico do samoodV mirnega sožitja Judi načelo nacionalne pravnosti zahteva, dn »» j,,Malta osnovo d narodi. zahteva, da se Julijska priključi k Jugoslaviji; ^teka krajina narodno osvo- '*te borbe in ne mogoče Jun #j"’'® krajina geografskih kon->. *°v. Julijska krajina narod a J^vobodilne borbe je pretežno i če ji namenoma ne | toliko Furlanov, koHr 5j. teh je potrebno, da ostanejo v manjšini, julijska kra- i k? te strnjeno slovanska; ita-lj^ko prebivalstvo predstav-j (J® otoke, ki ne morejo dajati . JaHni italijanskega značaja. c’’**« kot največji italijanski »n zaradi posebnega polo-&ki ga zavzema v Julijski mora dobiti najširšo av-i? obliki federalne e-V>,fJ jo, svojo lastno držav-Ma ta način bodo zajam-Ifo®4® nacionalne pravice ita-^kn ga *ako tržaškega \a vsega ostalega ne-A i4 i* a« pot mirnega razvoja. Pod 1 P°goji je možno prijate-/o, J^fd Jugoslavijo in /ta* n ' ^ w w i tu- ^toteljstvo med obema V‘<* pa je nujno potrebno, V ewi° zagotoviti mir v Ev- '* ;U/S'*ia Komunistične par-\ h z** kratene je nov do-* b,- 0rbi za priznanje pra-h>le'ra Prebivalstva. Vsem vloga, ki jo je Ko-S igrala v na- <*o^obodi/ni borbi, in nje-W dnost, kadar gre za o-delovnega ljud- &fX- C0 Mtnn flifMitLTn i.ŠMA.o Zadružništvo v borbi proti izkoriščevalcem ljudstva Izjava predse-d n iu a gospodarskega sveta Andrlje Hebranga zastopnikom tiska o pomena zadružništva Beograd, 27. Tanjug. — Predsed- , ditvi. V znatni meri se že razvija nlk goapodarskega sveta Andrija j na novih temeljih v vseh pokrnji-Hebrang je sprejel predstavnike ti- i nah Jugoslavije. ska ter Jim dal naslednjo izjavo o današnjo izjavo lh^°«tjO nričnkt>,Ušli iL in v Pričakovali in jo Pozdravljamo. '»»•»veno stanje SllKniiEa {%!{• SiibaHISa «\ 1 27. rr« nino b ” >dr J7‘ ~ prina*« '4v»tvenem stanju mini ^ »m-.^keštča: Zdravstveno ' *tr'1 Ivana SubeMča '''kšj ?• Mtniet.,r že je lahko dvignil * postelje;* IL zadružništvu v Jugoslaviji’ »Narodna oblast je do sedaj posvetila veliko pozornost zadružništvu, kar se poudarja tudi v dekla raciji narodne- vlade. Ko smo osvc bajali domovino, smo našli v , za dtuinlžtvu ruševin« in kaos, v idejnem in organizacijskem pogledu. Ko gradimo novo Jugoslavijo, moramo zadružništvo osvoboditi reakcionarne in fašistične starokopitnosti, tako v Idejnem kakor v organizacijskem pogledu. Zadružništvo mora postati v novi Jugoslaviji široka. močna, napredna gospodar aka organizacija delovnega ljudstva v mestu in na vasi, da bi zavselo ono mesto v našem gospodarskem življenju, ki mu Je namenjeno. Brez tega zadružništvo n« bi moglo uspešno ščititi koristi delovnega ljudstva v vasi in mestu, niti n* bi •nogio doprinesti svojega velikega deleža aa obnovo domovine, *a razdelitev dobrin in oživitev gospodarskega življenja na »ploh. Zadružno gibanje je aavobodl’0 piii idUz v katerem smo ga našli po oevobo- Vnžen . i o it olj pri obnovi domovine V novi Jugoslaviji zadruga ne bo žrtev političnih špekulantov in finančnega kapitala. Zadružništvo bo š'lt.tlo koristi delovnega ljudstva ter v tesnem sodelovanju z državnim gospodarskim sektorjem pri obnovi domovine tudi naš gospodarski razvoj. Zadružništvo se je vedno borilo z velikimi denarnimi težavami. To je zaviralo njegov razvoj. Vlada demokratične federativne Jugoslavije je poskrbela da sc odstranijo finančne ovire, ki so preprečevale delo In krepitev zadrug. Z pretvorltvljo Rriviligirane agrarne banke v Zadružno banko in z zagotovitvijo potrebnih denarnih sredstev, bodo prišle zadruge do potrebnega in cenenega kredita. Do sedaj »e ni posvetilo dovolj pozornosti rokodelskim zadrugam in rokodelcem nasploh. Ker so ostali bfe* potrebnih sirovln, so rokodelci postali plen črn« borze ter so bili saini prisiljeni, da podpirajo čnuborzijano* ter, da dvigajo cene. Obrtnike Je treba v čim večji meri oskrbeti s potrebnimi sirovl- aami ter jim omogočiti potreben kredit, da bi se mogli vključiti v obnovo domovine. Zadružništvo ima. poleg svojih slabosti v preteklosti, pri nas tudi veliko tradicijo. To je razvidno iz podatkov o zadružništvu v Jugoslaviji iz leta 1940. Tedaj je v Jugoslaviji obstajalo 37 nadzorstvenih zvez z 11.282 zadrugami in s 1.527.667 zadružniki. Nadaljujoč pozitivno tradicijo zadružništva v preteklosti, ter s tem, da ga osvobodimo reakcionarnih in nazadnjaških lastnosti, s tem da ga zgradimo na novih temeljih, bo zadružništvo postalo ob vsestranski podpori narodnih oblasti močna, napredna gospodarska organizacija delovnih slojev v mestu in na deželi*. Na'elo samopomoči Zadružništvo je gospodarska organizacija za izboljšanje gospodarskega položaja najširših slojev pri oskrbi in proizvodnji. Ena prvih nalog zadružništva je, da mobilizira množice, da bi se po inicijativi od spodaj razumela stvar obnove naše domovine. Zadružništvo zbira ljudi v skladu z njihovimi gospodarskimi koristmi ter v skladu s tem ne more biti kakšno posebno politično ali drugačno gibanje. Zadružništvo mora postati močna osnova narodne oblasti pri izvajanju njene gospodarske politike. Narodne oblasti imajo dolžnoet, da podprejo zadruge, zadruge pa bodo sodelovale z državnim gospodarskim sektorjem, ki ga bodo dopolnjevale tako pri oskrbovanju in razdeljevanju kakor tudi pri proizvodnji. Pri tem pa se ne sme izpustiti iz vida to, da je eno osnovnih zadružnih načel: načelo samopomoči, kakor tudi to, da namen zadružnega dela ni v večanju imetja. Zadružništvo gospodarsko slabse situiranih bo v mnogočem doprineslo, da se premosti prepad, ki je do sedaj ločil vas In mesto. Zadružništvo mora postati resnična podlaga za močno zvezo delovnih sil tako mesta, ka kor vasi. Zadružništvo mora biti aktivni činitelj Fronte pn čuvanju pridobitev narodno osvobodilne borbe ter pri izgradnji demokratične, federativne Jugoslavije. Od leta 1941 do 1948 je eoTrafnlk pretrpe' ▼ JalUski krajini sledeče izgube v motvu In mate-rlaln: 34.749 mrtvih, 31.647 ranjenih, 22.539 ujetih. Zaplenjenih ali uničenih ie bilo 92 topov, 245 minometov, 3.074 strojnih pušk, 65.453 pušk, 27 trnkov, 303 kamionov, 412 drug h motornih vozil In 24 letal. Med uietnikt niso vračunane deset ne tisočev Italijanskih vojakov, ki so se predali ob kap.tulaciji Italije, T vsej narodno osvobodilni vojni se ie borilo v formacijah narodna osvobodi ne vojske 72.000 b:rcev in funkcionarjev iz Julijske krajine. Osnovna naloga, ki se danes postavlja pred zadružništvo, je: preskrba širokih ljudskih slojev na deželi in v mestih. Da bi se zadružništvo usposobilo za Izvrševanje svojih nalog, je treba, da se osvobodi vseh škodljivih preostankov preteklosti, vseh nedemokratičnih trgovsko-spekulantskih ali biro-kratsko-fašističnih in izdajalskih elementov pri svojem delu, kakor tudi vseh reakcionarnih pojmovanj v avoji teoriji. Z namenom, da se odpravi obstoječa razcepitev na mnogoštevilne radružne zveze, med katerimi so bile tudi taksne, ki so obstajale brez vsake oenove in ki so služile političnim ali gospodarskim ciljem posameznikov ali skupin, v času okupacije pa sovražniku in domač.m izdajalcem, je treba izvršiti reorganizacijo zadružništva ter združiti vse zadruge in vse pozitivne sile v njih. Reorganizacija bo izvedena po vrsti poslovanja na načelu prostovoljnosti. ^AčWWSftrtrtfWWWWVyWWWW^V*^WWVWWWW^i "A%WWAVAWWAWMV Zasedanje v Londonu London, 27. Tass. Po mnenju krogov, ki so blizu sovjetski delegaciji obstoje netočnosti v poročilu o delu Sveta zunanjih ministrov v Londonu z dne 25. septembra, ki so bile očividno povzročene v naglici pri objavi. To je imelo za posledico, kot je sedaj razvidno, da sovjet ski tisk ni objavil poročila z dne 25. septembra. V popravek teh netočnosti je treba reči, da je imel dne 25. septembra Svet zunanjih ministrov dve seji: jutranji seji je predsedoval Bidaut, popoldanski seji pa Bevin. Svet je razpravljal o predlogih za pospešitev reparacije sovjetskih državljanov. Svet je sprejel predloge sovjetske delegacije o pospešitvi dela reparacijske komisije v Nemčiji. Sklenjeno je bilo, da ee bo razpravljalo o memorandumu francoske delegacije. London, 27. — Svet zunanjih ministrov petih velesil ni imel danes zjutraj uradnega sestanka, temveč so ministri imeli privatne razgovore. Predvidevajo, da bo seja danes popoldne. London, 27. Reuter, — Današnje poročilo sveta zunanjih ministrov je zelo kratko. Glasi se: Svet j« danes popoldne nadaljeval svoja razpravljanja o francoskem memorandumu o vrnitvi zavezniške lastnine, ki so jo ukradli Nemci. Poročilo dodaja, da bo naslednji sestanek jutri predpoldne. London, 26. — Vladi Južne Afrike in Avstralije sta protestirali proti ravnanju Sveta zunanjih ministrov. Izjavili sta, da j« treba tudi tistim državam, ki so se borile na strani zaveznikov dovoliti, da se udeležijo razgovorov in to na podlagi enakosti. Zahtevali sta, da se predložijo sklepi Sveta glede mirovnih pogodb v bodoči konferenci, katere se bodo morale udeležiti vse tisi« države, ki so ae borile proti osnim silam. Mirovne pogodbe morajo biti odkrito ter se mora o njih razpravljati. Poleg tega morajo tudi sprejeti morebitne poprave. Izjave, ki sta jih podali be vladi, poudarjajo, da je sedanje omejeno število članov Sveta samo trenuten Ukrep, da premagajo težave, ki so posledica vojne. London, 27. Reuter, — Danes popoldne je bil v Londonu podpisan sporazum med 11 evropskimi državami, ki vzpostavlja evropsko o-»rednjo notranjo transportno organizacijo, ki bo odgovorna za razmestitev ln kontrolo vseh oblik transporta v zahodni Evropi. Sporazum ostane v veljavi 2 leti. Noel Bakei’, britanski minister, ki je predsedoval podpisu, je pojasnil, da poljski predstavniki niso podpisali, ker niso pravočasno dobili polno-moči od svqrjt vlade, da p«, upajo, da bodo lahko v kratkem podpisali. — Podp'sniki so predstavniki Združenega kraljestva, Združ. držav, ZSSR, Belgije, Češkoslovaške, Orčije, Francije, Liucemburga, Holandske, Norveške in Jugoslavije. v stanovanje tovariša Tasiča 12 lta-1 predložila izmenjavo poslanikov, lljanskih karabinerjev in dva za-1 Izjava poudarja, da je sovjetska vezniška policista. Tasiču so izja- vlada sprejela ta skl3p radi pomoči, vili, da je aretiran in ga spraševali! ki jo je nudila Madžarska za uspeh po tretjem članu baze tov. Peruči Mirku. Tov. Tasič jim je povedal, da je Peruša na potovanju, nakar so ga pričeli pretepati. Sli »o še v stančvanje tov. Matela in odeljali tudi njega. Cez dva dni sta se oba vrnila v spremstvu policije na svoja stanovanja in pobrala svojo prtljago. Pri tej priliki sta pustila pismo za tov. Perušo, naj se javi po povratku na komandi zavezniške policije. Ko se je Peruša vrnil in našel omenjeno pismo, je takoj odpotoval v Milan in javil zadevo šefu jugoslovanskega štaba za repa-trijacijo, kapetanu Pervanjš, ki o tem ni bil obveščen. Tovariš Peru-ša je odpotoval v domovini), tovariša kapetana Pervanjo pe so 18. t. m. v spremstva angleških oficerjev odpeljali v Rim. Kaj je bilo z njim se ne ve. Člane jugoslovanske baze za repatrijacijo v Padovi so Zavezniški policiji prijavili kapetan bivše jugoslovanske vojske, pripadnik vojske Draže Mihajloviča, sedaj v angleški vojaški službi, Ivovič, doma iz Kotora ter Srb - četnik in u-staš, katerih imena pa do sedaj še niso znana; v zavezniškem boju proti hitlerjevski Nemčiji in radi lojalnega izpolnjevanja pogojev glšde sporazuma o premirju, sklenjenega 20. januarja 1945. V odgovor na to sporočilo sovjetske vlade, je začasna vlada Madžarske izjavila svojo polno soglasnost s tem sklepom in Izrazila svoje zadoščenje. Grška zahteve 0 London, 27. — Posebni odposlanec *New York Timesa* poroča, da znaša vsota, ki jo mora plačati Italija Grčiji za škodo in poškodbe, okupacijske stroške, akontacijo grške valute italijanskim zasedbenim silam, znižanje proizvodnje v času zasedbe, 2.676.000.000 dolarjev. To številko je navedel zunanji minister loanne« Folitis ob priliki nekega interviewa. Dodal, da številka ne vsebuje vsote 378.000.000 dolarjev za preskrbovanje. Zahteva, da Franco odstopi London, 27. Reuter. — Uvodnik liberalnega časopisa «N;>-«vs Chro-nicle pravi, da bi bil «zelo dobrodošel* nov ukrep britanske vlade podvzet v soglasju z njenimi zavezniki, glede sedanjega španskega režima. Časopis pravi, da j« Franco še vedno na vladi, čeprav so ga izključili iz vseh odborov na svetu. «Ce se njegova vlada stalno približuje svojemu koncu, teče to vendar jako počasi*. Časopis se nato sklicuje na listine španskega republikanskega zastopstva na svetovnem kongresu sindikatov v Parizu, je izjavilo, «da j« bila zatrta ki vsaka oblika demokratičnega živ. Ijenja, da na polotoku še vedno obstaja nacistična stranka in da je pomoč španske vlade falangi večja kot kdaj prej*. Časopis poudarja, da bodo od svetovnega sindikalnega kongresa zahtevali, naj predlaga prekinitev odnošajev med demokratičnimi državami in Španijo in gospodarski bojkot, ter dodaja «na vsak način je potreben nov korak, ki bo pospešil Francov odhod*. Popis bolgarskih drZavlfanov v itu liji Rim, 27. — Bolgarsko poslaništvo v Rimu naznanja, da je odprlo svoj urad. Vsi bolgarski državljani so dolžni vpisati se in navesti vzrok svojega bivanja v Italiji. Tisti, ki se nameravajo vrniti v Bolgarijo, morajo to zaprositi. Tisti, ki prebivajo izven Rima morajo poslati svojo izjavo na poslaništvo v RF mu, via Nerva 4, po pošti. Odstranite? sovjetskih čet Iz Geškcs o?ači?e Praga, 27. — Po pisanju češkoslovaškega lista «Vatra* je bil včeraj dosežen sporazum, da se sovjetske čete umaknejo iz notranjosti Češkoslovaške na mejo, kjer bodo skupno s češkoslovaškimi četami opravljale navadno obmejno službo. Maršal Konjev je obljubil, da se bo to izvršilo prvega oktobra. Komunistična parllta za orlKtnčltev Trsta in lulilske krajine lonosiaviti RESOLUCIJA Glavni komitet Komunistične partije Julijske krajine, k! je na svoji seji dne 24. IX. 1945. raapravljal o vprašanju državne pripadnosti Julijske krajine, ki je postavljeno na dnevni red konference petih zunanjih ministrov v Londona, ugotavlja: Prebivalstvo Julijske krajine s Trstom vred je v teku narodno osvobodilne vojne neštetokrat izrazilo svojo voljo, da naj pripade to ozemlje v celoti, s Trstom vred, k federativni demokratični Jugoslaviji. To ozemlje predstavlja s Trstom nedeljivo politično in gospodarsko celoto. 2. V duhu sklepov ustanovnega kongresa Komunistične partije Julijske krajine z dne IS. 8. 1945. bo Komunistična partija Julijske krajine v prihodnjih dneh, ki bodo odločilni za bodočnost Julijske krajine, če odločnejše kot doslej, zastavila vse svoje sile, da doseže ljudstvo Julijske krajine svojo vročo željo in da se prizna to ozemlje federativni, demokratični Jugoslaviji. Edino taka rešitev odgovarja načelom demokracije in samoodločbe, ki jih poudarja Atlantska listina in edino taka rešitev more odgovarjati načelu na. cionalne pravičnosti. 8. Priključitev mesta Trsta, kot samostojne federalne e-dinice, v federativno demokratično Jugoslavijo jamči vse nacionalne pravice italijanske večine tega mesta. Demokratična načela, na katerih se gradi nova Jugoslavija, pa jamčijo vse nacionalne pravice italijanskemu prebivalstvu tudi v drugih predelih Julijske krajine. 4. Taka rešitev v celoti ščiti interese vseh narodnosti Julijske krajine in edino ona lahko uredi odnose med dvema sosednjima državama Jugoslavijo in Italijo v smislu prijateljstva in v interesu evropskega miru. Komunistična partija Julij ;ke krajine zato poziva vse predstavnike demokratičnih s.l v Julijski krajini, demokratičnih strank, političnih skupin in organizacij, da se v interesu ljudstva priključijo gibanju za priznanje pripadnosti Julijske krajine s Trstom k federativni demokratični Jugoslaviji., ■VWWWtfWWWWWWWb/WVWWWWWVWWVWWb " ' ■ kongres sindikatov Pariz, 27. Reuter. — Paul Scott lavoem ln nameščencem življenjski Rankine, Reuterjev posebni dopisnik piše: Leon Gouhaux, izkušeni francoski sindikalni voditelj, je ob današnji otvoritvi svetovnega sindikalnega kongresa pozval zastopnike 54 držav, ki mu prisostvujejo, naj Izberejo «enotno«t Ib pazljivost* za svoje geslo pri graditvi miru in gospodarski reorganizaciji sveta. Kongres, na katerem so zastopani , ^interesi 60 milijonov delavcev na svetu, zaseda v veliki «Palais de Chaillot* in bo razpravljal o ustanovitvi nove svetovne organizacije, ki naj nadomesti mednarodno sindikalno zvezo. Obsedno stanje y Arptiniji Buenos Aires, 27. — Sinodi je bilo v vsej Argentini poglašeno obsedno stanje. Preko 150 znanih političnih osebnosti so aretirali. Med njimi je tudi dr. Carlos Saavedra, bivši zunanji minister. Dr. Saavedra Je pred nedavnim prejel Nobelovo nagrado. Cemn take aretacije? Trst, 27. sept. s. d. Dne 13. t. m. je zavezniška policija v Padovi ate. tirala člane jugoslovanske zbirne baze tovariša Mate! Slavka hi Tasič Sokolo z motivacijo, da sta vršil« propagando proti njim. Mod dva najst.vo in eno uro ponoči je prišlo | matske odnošaje izjava člana ameriškega kongresa Wa»hington, 27, — Samuel A. Weias, ki se je vrnil s potovanja po Evropt skupaj z 11 dlani ameriškega kongresa, je podal tisku sledečo izjavo: «Na tem potovanju sem se predvsem prepričal, da svet ne bi preživel nove vojne. Uničenje in pomanjkanje, ki sem ga ugotovil, je strahotno in ta strahota da misliti, kaj pomeni mehanič. na vojna. Moramo vedno razumeti, da živimo na skupnem svetu, ki ne pozna razmejitev, ki Jih Je določil človek. Na svetu, ki ne upošteva plemen in n« priznava različnosti Jezikov in narečij ter se posmehuje narodnim običajem. Združiti moramo našo delavnost in paziti na odmev naših dejanj po celem svetu.* Diplomatski odnoiaji mod SZ in Madi rsko Moekva, 27. Tass. — Dne 25. septembra je predsednik Zavezniške kontrolne komisije na Madžarskem, maršal Sovjetske zveze Vorošilov, po navodilu Sovjetske vlade izjavil madžarskemu ministrskemu p-.-< dsedniku Miklošu da je sovjetska vlada sklenil« obnoviti diplo- Spopedi v Spsnljf Madrid, 25. Tanjug, — Kakor poroča AFP, je prišlo v raznih pokrajinah Španijo do oboroženih spopadov med oboroženimi rodoljubnimi skupinami in Francovimi falangisticnlmi odredi. V neki vasi, v pokrajini Malaga, je prišlo n. pr. do napada na organe civilne vlade, pri oemer so bili ubiti trije orožniki. Pri mestu Sedenu se je bil ogorčen boj, pri čemer je padlo med rodoljubi 6 borcev in med Francovimi vojaki veliko število oseb. Pri Cordovi je razbila neka oborožena skupina odred orožniš-tva in vojske, ki ga je spravila v bsg in ki je zapust’1 za seboj 5 mrtvih in znatno količino materiala. Aktivnost borbenih skupin španskih republlkaskib rodoljubov se je zlasti povečala v okolici Toleda, Malage in Cordove. Jouh»ux, ki Je predsedoval, Je izjavil, da «splošen sporazum, da nočemo vojne, še ni zadostno Jamstvo za mir. Delavoi morajo izjaviti, da varnost ne bo zadostna, do. kfSr bodo še naprej obstajali imperializem, gospodarski nacionalizem in diktatura ter dokler bodo ogrožali mir, življenje in svobodo ljudstva. Treba Je zagotoviti svobodno kroženje proizvodov in gf banje ljudi*. Nujno je predlagal, da je treba odstraniti kartale ln truste in je dejal: «V jutrišnjem svetu se ne smejo pojaviti znova star« sile, temveč skupnost sil in proizvodnje, ne organizirano tekmovanje, temveč organizacija skupnega miru*. Ob začetku zborovanja je Jou-haug pozval zastopnike k molku v spomin na »naše umrle, naše mučenike in naše junake*. Dredite? plač na pudrcčjn B ? Julijski krajini Beograd, 27. Tanjug. — Na poziv vojne uprave se je vršila dne 12. septembra v Opatiji konferenca, ki so ji prisostvovali predstavniki mestnega narodno Osvobodilnega odbora Reke, pokrajinsko narodnoosvobodilnega odbora Istre, poverjeništva narodno osvobodilnega odbora za Slov. Primorje in sindikalnih organizacij. Na konferenci je bilo sklenjeno, da se uvedejo na področju B enotne plače za delavce in nameščence. S lem odlokom je zajamčen de- V domovino NaSl baguncl v Egiptu nestrpno teKaJo na vrnitev domov z Madžarsko in I ogromno škodo. Beograd. — V Egiptu Je se vedno 10.000 nadih beguncev od onih 27.000, ki so jih prepeljali v Egipt koncem leta 1943 in v začetku 1944, ker so morali zapustiti Dalmacijo zaradi nemške in ustasko-četniške strahovlade. Od tega časa so živeli vsi v UNRRA-inih taborih v El Satu, v bližini Sueza ter v Tulumbatu, v bližini Aleksandrije. Tl begunci so po večini poljedelci in rib čl z dalmatinske obale in z otokov, Iz krajev, ki so popolnoma opustoše-ni in požgani, vendar al selo žele, da bi »e člmprej vrnili v domovino. Zavlačevanje povratka jim prinaša ga naša vojna miŠija na Srednjem vzhodu. Podpolkovnik Mato Alak-šič, ki vodi to misijo, je prispel te dni v Beograd in našim oblastem podal poročilo o stanju preostalih beguncev. Sprejet je bij tudi pri predsedniku zvezne vlade, maršalu Titu, ki mu je poleg pozdravov teh beguncev izrazil tudi šeljo in upanje beguncev, dr se člmprej vrnejo. Maršal Tito je obljubil, da bo temu vprašanju posvetil vso avojo pozornost in da bo ukrenil vse, da Jih člmprej prepeljejo n« njihove domove. minimum, ki ga bo potrdilo maksimiranje cen življensklh potrebščin, 4 čimer se bo zatrla tudi črna borza. Kot temelj pri določitvi plač se bodo upoštevale cene 16. avgusta tega leta. Na pobudo vojne uprave se je osnoval na Reki nabavljalni odbor z nalogo, da bo poskrbel za življenjske potrebščine prebivalstva na področju B po maksimiranih oenah. Na konferenci so ugotovili predstavniki oblasti in sindikalnih dr-ganizacij, da je eden izmed pogojev za izboljšanje živijenske ravni delovnih množic nagla obnova pristanišča in tovarn. tovarna stalo® Iz Petrovgrada poroča dopisnik »Borbe* Željko Vlatkovič, da je tovarna sladkorja pričela predele vati sladkor pred 6 dnevi. V letošnji kampanji mora tovarn« načrtno predelati 10 do 12.000 vagonov sladkorne pese. Delo že teče in delavci, strokovnjaki ter inženirsko osebje tovarn so prepričani, da bo kampanja popolnoma uspela. Odbor za obnovo mesta na Reti Beograd, 27. Tanjug. — Na pobudo industrijskega oddelka mestnega narodnega odbora na Reki, se je te dni vršil sestanek predstavnikov vojne uprave mestnega narod, nega odbora Mestne fronte, oblastnega narodnega odbora Italijanske zveze, reške protifašistične mladine ln lastnikov reške industrije, na katerem so obravnavali pogoje in možnosti hitre obnove mesta. Na koncu so izvolili člane odbora za obnovo Reke, ki bodo imeli dolžnost, da člmprej organizirajo vsa pripravljalna dela, da bo končno delo za obnovitev mesta moglo kmalu pričeti. Narodni magaz n v Toz*t Beograd, 27, Tanjug. — Te dni j* bil v Tuzli otvorjen narodni magazin, s čimer so napravile narodne obleistl veliki korak pri reševanju prehrambenega vprašanja v tem o-kraju, ki je mnogo trpel v vojni. Magazin Je založen z vsakdanjimi potrebščinami in je prvi’ večji na* rodni magazin v Bosni in Hercego-vini. Poljski noTinirji na Reki Beograd, 27. Tanjug, — Včeraj so prispeli iz Zagreba na Reko poljski novinarji. Zastopniki poljskega tiska so si ogledali mesto in pristanišče, nato pa so obiskali predstavnike Ljudske fronte. Z njimi so so pomudili v daljšem razgovoru, ia dobili odgovore na razna vpraša) VL Poljski novinarji so obiskali tudi 3ribir in Crikvenico. Jaksetichev priziv odbit Trat, 27. — Potrjeno J« bilo, da ae Jakseticb »matra za krivega zaradi nedovoljen« posesti oroija, ln prošnja z« njegovo izpustitev Je bila odbita. To pomeni, da se bo Jakseticb dane« vrnil v zapor. PRIMORSKI DNEVNIK _ 2 — ,.<*&£»tii 28. septembra 1945. Nočemo biti več ločeoi od Jugoslavije Slovenska Istra ni bogata dežela. Nima dovolj žita, nima sadovnjakov in prostranih gozdov. Toda ima bogastvo — veliko boga tstvo neuklonljivih ljudskih src. To bogastvo prebivalci slovenske Iatre trdno duvajo. Dolga leta je izglodalo, da so brez are, da imajo v prsih trd kamen, kakor je skalnat svet, s katerim se bore vse življenje, da puste svojim potomcem nekaj metrov daljša in iirša polja. Ko pa je bila najhujše, so srca spregovorila. Govorila šo tako glas no, da se ni nihče vsa strahotna •tiri leta strašil preganjanj, mučenj .deportacij — niti smrti. Devetnajstoenainštiridesetega leta •o šli prvi borci napadat okupatorjeve kamione. Potem so prihajali novi — vedno več jih je bilo — postali so borci Jugoslovanske armade. Nikoli niso šli ti »naši dobri fantje* — kakor so jih imenovali — lačni iz nizkih bajt. Vse, kar so prebivalci iztisnili iz zemlje, je bilo na razpolago borcem za svobodo, borcem za lepše življenje. Sedaj ti ljudje manifestirajo tisto, za kar so manifestirali s krvjo, trpljenjem in lakoto. Vas Podtoreg šteje 182 ljudi, ki so na zborovanju sestavili sledečo resolucijo: Nasa vas je dala Jugoslovanski armadi 28 partizanov, od katerih jih j« 14 padlo; požgali so nam 14 domov. Ah je potem potrebni dati še kakšna posebna dokazila, kaj hočemo? V vasi Vatovlje so napisali sledeče beseJb, katere naj — kakor so dejali — »izve ves svet*: Ruševine naših domov pričajo o tem, kam mi hočemo. Mi nočemo k tisti državi, v kateri so nam požgali vso vas, ampak v Titovo Jugoslavijo, ki gradi in obnavlja. Tam je naš dom, le tam smo mi doma. Resolucija iz Mtaleč pravi takole: »Naša vas je dala 6 najboljših sinov, zato, da bi bili vključeni v Titovo Jugoslavija*. Vaščani iz vasi Famlje so spregovorili tako: »V imenu sedmih naših sinov, ki so padli za svobodo, za katero smo se skupno borili, izjavljamo, da nočemo biti več podjarmljeni temveč prosti in svobodni v Titovi Jugoslaviji. V Roiicah so takole izrazili svojo samoodločbo: 12 padlih, pet požganih hiš, vsa živina odpeljana — to so naši dokazi, s katerimi aah tevamo spoštovanje atlantske listine m priključitev Primorske s Trstom k Jugoslaviji. 23 žena v Kastrati je napisalo: Ne damo si kratiti pridobitev, katere mio si izvojevali v štiriletni krvavi borbi. Zahtevamo, da se spoštuje atlantska listina. V Materiji, Bati, Povzame so povedali kratko in odločno: Nočemo več fašističnih tiranov, hočemo biti Titovi. V Slapeh se je sedemdesetletna ženica zjokala, ko so krajevni ak tivisti odločili da se zborovanje vrši v drugi hiši in ne v njeni. Očitala jim je: «Ko je bil tod še okupator, so se skrvni sestanki vršili vedno le pri meni. Kaj sem le zakrivila, da se bo zborovanje, na katerem bomo potrdili svojo samoodločbo v borbi, vršilo v drugi hiši*. Vse je ganilo starkino očitanje. Sestali so se na vasi in v povorki z zastavami na čelu prikorakali v njeno hišo na sestanek. S tega sestanka so poslali resolucijo, v kateri med drtigim pravijo: »Nočemo več biti ločeni od Jugoslavije in od tov. Tita!* V Rodpcou so se zbirali vaščani pred neko hišo. Ko so bili že vsi zbrani, je prišel mimo njih nek tovariš z lopato na rami, ki ni vedel, da se bo vršilo zborovanje. Ustavili so ga m pokazali: »Tovariš, danes pa daj lopato na stran! Naj bo za vse praznik, ker bomo poslali v London veliko stvar! Tudi ti moraš biti zraven. Danes bo- mo povedali vsemu svetu, da smo edino za Tita in za demokratično Jugoslavijo!* Prebivalci vasi Brezovica so povedali čisto preprosto: «Nismo več mogli čakati ker smo se bali, da bo prepozno. Sami smo se zbrali. Ne znamo sicer lepo pisati pa bodo že prebrali v Londonu, da zahtevamo, da se vsi s Trstom priključimo k Titovi Jugoslaviji. Podpečani so ponovno utemeljili svojo samoodločbo: «23 padlih, 18 požganih domov, .32 vaščanov, ki nosijo na telesu znake «20001etne kulture* zaradi mučenja v zaporih, potrjujejo našo odločno zahtevo, da moramo biti vključeni v Titovo Jugoslavijo*. Brzojavka s Cmega Kala ima sledečo vsebino: «20 padlih, 24 požganih domov, 25 tovarišev, ki so delno pohabljeni zaradi mučenja, odločno z nami vsemi zahtevajo, da moramo biti priključeni k Titovi Jugoslaviji!» Se in še govori ta del našega naroda, ki je — kakor se nam zdi — vzrasel iz žive skale. Ne govore na dolgo in široko, hinavsko zavito in svetohlinsko. Preprosto povedo in pribijajo! Ni sile na svetu, ki bi mogla njih samoodločbo zatajiti! WWWVWWtf^VWWU^W Razviti moramo naše matice Občni zbor Glasbene matice Trst, 27. V nedeljo, dne 23. t. m. dopoldne ob lOh se je vršil občni zbor Glasbene Matice v Trstu. Dne 7. 8. t, 1. so se zhrali nekateri čland razpuščene Glasbene Matice, ter na tem sestanku sklenili isto oživiti. Izvoljen je bil pripravljalni odbor, ki je izvedel vsa pripravljalna dela za občni zbor. Nedeljski občni zbor je kot predsednik pripravljalnega odbora otvoril tov. Kralj Marino, ki je pozdravil navzoče ter goste tov. Mirka Poliča, ravnatelja ljubljanske državne opere in dirigenta ljubljanske Glasbene Matioe, ter tov, prof. Vasilija Mirka, komponista. Za pozdravnim delom so sledila poročila o delu Glasbene Matice v Trstu do njenega raipusta leta 1927. Prvi je poročal tov. Kralj Marino, ki je v svojem poročilu o-menil, da je bila Glasbena Matica v Trstu ustanovljena k 1909. in je delovala nepretrgoma dp 1. 1927. V času svetovne vojne je bilo njeno delo nekoliko ovirano, vendar ne prekinjeno. Nadalje je govoril o razvoju pevskih društev po sedanji vojni in o možnostih razvoja oživ- Gradimo narodovo bodočnost! Slovenski izobraženci so bili vedno tesno povezani z narodom. Delo širjenja prosvete med ljudstvom so vršili vedno izobraženci. Izobraženci so sodelovali v vseh mogočih kulturnih, gospodarskih in političnih ustanovah. V izobraževalnih društvih ai dobil dijaka in študenta visokosolca, uradnico, šiviljo, ročno delavko itd. Pri nas na Primorskem is bilo to vedno V navadi. Z veseljem se spominjajo mlajših dni oni, ki so se po prvi svetovni vojni skupno izobraževali in skupno zabavali v mladinskih društvih, v pestro mešani, a vzlic temu enotni družbi. Vse Je družila mladost, veselje do dela, volja po izobrazbi, isti cilji in predvsem jih je družil eut demokratičnosti. Vsi smo se izobraževali. Izobraževali smo se se s tem, da smo prejemali od tovarišev pouk v strokah, ki niso bile naše in pa s tem, da »mo v tem živahnem in pestrem okolju pridobivali bogata # vi jenska izkustva, ki nam jih nobena knjiga, pa naj bi bila še tako učena, ne bi mogla dati. Ze mnogo pred svetovno vojno se je uvidela potreba, da se pomaga revnemu toda nadarjenemu in marljivemu študentu. Izobraženec naj M pomagal narodu v borbi proti nasilnemu potujčevanju. Zato »o se ustanavljale dijaške kuhinje, dijaški domovi, dijaška podporna društva. Vse te ustanove so bile v življenju naroda ravno tako važne, kot njegove politične, gospodarske In kulturne ustanove. Slovenci v Primorju smo poznali take ustanove že pred ono vojno. V podporno društvo. Po vojni, Trstu smo imeli slovensko dijaško nam je pretila še mnogo večja nevarnost, da na# nasilni režim po-gazi, smo si ustanovili «Dijaško matico*. Med nami je vedno vlada, la vzajemnost in medsebojna pomoč. Ko so dijaki končali svoje študije so ostali zvesti svojemu narodu. Poslušali so glas ljudstva, stavili so vse svoje sile v službo naroda. Pri naši obnovi moremo imeti pred očmi, da napredujemo preko tega, kar »mo dosegli svoje dni. Naša narodno-osvobodilna borba nas je prekalila. Naš razvoj gre lahko samo navzgor. Potrebujemo vse ljudi v ta namen. Potrebni so nam izobraženci. Bliža se začetek šolskega leta. Bliža se otvoritev slovenske šole, ki mora biti laka da bo odgovarjala miselnosti, čustvovanju in potrebam slovenskega naroda. Omogočiti moramo, da bo lahko študiral tudi reven, a sposoben slovenski dijak. Naš dijak ne sme prezebovati, ne »me stradati, da bo njegovo učenje lahko čim u-spešnejše, da bomo od naše mladine imeli cim več koristi. Radi tega si moramo zopet ustanoviti našo »Djaško matico*. Te dni se pripravlja v ta namen akcija za našega dijaka, S tem da pomagamo našemu mlademu rodu, polagamo temelje za poznejše življenje našega naroda. ljene in obnovljene Glasbene Matice. Obrazložil je načrt, ki ga ima Glasbena Matica za v bodoče, to je ustanovitev orkestra, pevskega zbora in Glasbene šole. Profesorski zbor je že sestavljen. Treba bo pa še preskrbeti za prostore in finančna sredstva. Zgodovina Glasbene matice Nato je tov. Sancin prečital poročilo tov. Karla Mahkote iz Ljubljane, ki je vodil pevski zbor Glasbene Matice do 1. 1914 in je za to dobo podal pismeno poročilo. Glasbena Matica v Trstu je nastala iz bivšega Slavijanskega pevskega zbora. Ustanovni občni zbor se je vršil 19. oktobre 1909. Za prvega predsednika je bil izvoljen dr. Edvard Slavik. V okviru tedanje Glasbene Matice je bila ustanovljena Glasbena šola, v katero se je vsako leto prijavljalo več učencev. Poročal je o težavah, ki jih je imela Glasbena Matica glede nastavljanja profesorjev ter o uspehih, ki jih je žela na številnih koncertih. Leta 1918 je oživljen pevski zbor Glasbene Matice izpeljal veličastno proslavo majske deklaracije v nabito polnem gledališču Politeame Ros-setti. V poročilu je tov. Mahkota tudi opisal finančno stanje v prvih desetih letih. Obnovljeni Glasbena še tov. tajnica pripravljalnega odbora podala poročilo o delu tega odbora. V pevski zbor se je doslej prijavilo 71 pevcev in pevk. Prosila je vse navzoče tovariše, da podajo svoje nasvete in predloge za izboljšanje dela Glasbene Matice. Njenemu poročilu je sledilo kratko poročilo tov. Karla Sancina, ki je med drugim omenil, da v dobi fašizma ni imela težave samo slovenska Glasbena Matica, temveč, da sta se z istimi težavami borila oba obstoječa konservatorija Verdi in Tartini. Govoril je nadalje o nujnosti da se poživi zanimanje za godalne instrumente, kajti misliti bo treba na godalni orkester. Svoje poročilo je končal z besedami: »Vemo, da je potrebno, da sodelujemo vsi brez razlike, da se naše glasbe- no življenje dvigne v pravo smer, da bomo kot vredni nosilci glasbene kulture znali pravilno izkoristi ti to, kar nam je dano že po naravi sami, da bomo nosili v srcu svojo pesem, jo spoštljivo gojili in skušali razviti svoj talent do najvišje mere, v vsaki glasbeni panogi, tako instrumentalni kot pevski*. Nato je predsednik pribravljalnega odbora prečital pravila ter je bil soglasno sprejet naslov Glasbena Matica v Trstu. Sprejet je bil tudi predlog, da se v njenem okviru u-stanovi tudi artistični odbor. Izvoljen je bil upravnik in nadzorstveni odbor, Za predsednika upravnega adbora je bil izvoljen tov. Mihelčič Josip, za predsednika nadzornega odbora pa tov. dr. Rapotec Vinko. S tem je bil občni zbor zaključen. Iz krvi rdeče_____________________________ Polastitev spomina kratkih borcev, padlih za domovino med svojci. | morsko; Sonc Fanc-Opel, Od Triglava do Jadrana Delavnost naših žena V zadnjem času se je zelo poživilo delo antifašistične organizacije v Miljah. Tovarišice, po večini Italijanke, z navdušenjem pripravljajo perilo za komenske otroke. Na sestanke prihajajo vsaka s svojim zavojem, ki so ga v ta namen pripravile. Niso se pa miljske žen« lotile samo tega dela, temveč slede zgledu jugoslovanskih anti-f asi st k, nočejo zaostajati v nobenem oziru. Sklenile so, da bodo pomagale pri obnavljanju Ljudskega doma. Res jih lahko opaziš, kako vlačijo skupaj deske, hlode in drug material, katerega potrebujejo moški pri gradnji. Tudi one hočejo u-darniško delati. Razdelile so si delovni čas, po pet jih dela naenkrat. Tako se vrste in so vedno bolj navdušene za delo. Ko bo Ljudski dom dograjen, bodo lahko s ponosom zrle nanj, kajti njihova zasluga pri njegovi dograditvi ne bo mala. LIPICA Po osvoboditvi slišimo in čitamo o prireditvah in mitingih. Iz naše vasice pa se gotovo še dolgo ne bo nič slišalo. Odkar so Nemci odgnali naše konje in nekaj konjarjev, se je tudi prebivalstvo Lipice znižalo od 100 na 40. Od teh je večina otrok, žena in tudi nekaj že precej starih upokojencev, tako, da na kako prireditev sploh ne moremo misliti. Radi pa hodimo poslušat po drugih vaseh. Nemci so meseca oktobra 1943. odpeljali v Hostanc na Češko vse naše Lipicance, 179 po številu, z njimi tudi več uslužbencev, od katerih se jih še vedno 9 ni vrnilo. Prizadete družine so v velikih skrbeh, ker od meseca marca t. 1. ni od teh ljudi nobene vesti. Edino upanje je, da se omenjeni nahajajo e vedno pri konjih? Zato bi bile te družine zelo hvaležne, ako kdo izmed bivših internirancev, kaj ve o posameznih, ali pa o celi lipski karavani. Pisati je treba na upravo Lipice, pošta Sežana. Odkar obstaja kobilarna, se je že Matici je tov. Mahkota v imenu večkrat pripetilo, da »o v vojnih glavnega odbore poslal nekaj našihj od tukaj. Ved- muzikallj kot začetek glasbene knjižnice in za društveni arhiv ter tajniško knjigo z zapiski odborovih sej od 20. oktobra 1919 do 26, julija 1923, ki je bila shranjena v Ljubljani. Poročilo o delu Glasbene Matice od L 1919 do 1927 je podal prof. Vasilij Mirk. Poročal je o težavah dela Glasbene Matice v času nastopa fašističnega režima v Italiji, o borbi za društvene prostore, o izgubi vsega premoženja Glasbene Matice s požigom Narodnega doma leta 1920 ter o nadaljnih naporih, ko je morala Glasbena Matica svoje delo porazdeliti po posameznih privatnih stanovanjih, ter končno o sklepu odbore Glasbene Matice septembra 1927, da »e društvo prostovoljno razpusti in s tem reši premoženje, ker je tedanja italijanska fašistična oblast razpuščale društvo za društvom. Ob koncu je poudaril, da je potrebno, da našo obnovljeno Glasbeno Matico vodimo tako, da bo rea naš ponos, da bo pravo vodillno društvo v naši glasbeni kulturi. Za njegovim poročilom je v imenu pevskega zbora ljubljanske Glasbene Matice pozdravil občni zbor tov. Mirko Polič, ki je izjavil, da je vsa Slovenija pripravljena priskočiti na pomoč obnovljeni Glasbeni Matici v Trstu in da je Trboveljsko glasbeno društvo sklenilo odstopiti tržaški Glasbeni Matici klavir. Želel je obnovljeni Glasbeni Matici mnogo uspeha. Nato je j no pa so se zopet vrnili. Zato imamo tudi sedaj upanje, da se vrnejo, kar bi zopet spremenilo položaj Lipice in zopet dalo rednega zaslužka tudi ljudem iz okolice. Namesto mitinga in v upanju, da se kmalu vrnejo naši ljudje, darujemo 1040 lir za sirote padlih partizanov. KANAL Dne 21. septembra je bila v Kanalu četrta konferenca okrajnega plenuma AFZ, ki so se je udeležile delegatke Iz vseh vasi, po številu okrog 50. Zene so podale poročila o delu v svojih vaseh. Iz poročil, ki sta jih podali tovarišici Veronika In Marija, je bilo razvidno, da sta vasi Močil in Zellnj med najboljšimi v našem, okraju. V Ročinju si bodo žene ustanovile »Dom žene*. Ta sklep rovinjskih žena so si vzele za zgled žene vsega okraja. Iz poročil »mo zvedeli, da so se žene lepo odzvale nabiralni akciji za internirance, ki se vračajo iz taborišč in so doma vse izgubili. Sedaj pa hočejo biti med prvimi tudi v nabiralni akciji «Za našega dijaka*. Naše matere najbolje vedo, kaj »o njihovim otrokom prinašaie bivše fašistične šole, zato so naslovile na Zavezniško vojaško upravo pismo, v katerem zahtevajo, naj bodo šole v našem okraju res prave narodne šole, ne pa fašistične. prosvetnim Glede na to, da se vrši 30. t. m. občni zbor Slovenske Pro. svetne Zveze, pozivamo vsa društva, da prijavijo nemudoma svoj vstop v tržaško oziroma goriško podzvezo in določijo svoje delegate za občni zbor. Društv a pa, ki tega niso storila, oziroma ne bi utegnila storiti, naj pošljejo po svojih de-Vgatih prijavnico za podzvezo, ki naj jo oddajo v soboto, 6. okt., v kongresni pisarni. DESKLA V nedeljo, 23. septembra, so bivši interniranci iz Deskle prikazali na domačem odru svoja doživetja v nemških taboriščih. Ze pozdravni nagovor je marsikoga genil do solz. Sledila je petodejanka, ki je prikazala kalvarijo v Gorici, Aus-schwitzu in Hirtenbergu. Igri so sledile deklamacije «Naš doživljaj* in «Spomin našim ostalim v tujini*. Sodelovala sta moški in mešani pevski zbor pod vodstvom tov. Zimic Albine. Take predstave — delo internirancev samih — naša dolina še ni doživela. Pogled na množico, ki je štela o-krog 2500 glav, je bil veličasten. Predstava nam bo ostala trajno v spominu, ker Je podala resnično sliko življenja naših dragih vaščanov v nemških taboriščih od 1944. 1. do 1945. 1. Sprašujemo se, ali si nismo s težkim bojem, s krvjo, s trpljenjem in smrtjo zaslužili priključitve naše teptane primorske zemlje k ljubljeni domovini, novi Titovi Jugoslaviji? NABREŽINA Za časa borbe je bdi Kras ena sama živa plamenica upora. Kraški človek je kakor vedno, tako tudi v zadnjih, najtežjih letih zgodovine stal trdno, nalik kraškemu kremenu, na braniku domovine. Ali v borbi so padali najboljši sinovi tega sončnega koščka slovenske zemlje. 15. febr. 1944. so odjeknili nad Sežano v zarasli jami zločinski streli, štiri srca so nehala biti. Tovariš Frančeškin Alojz je bil doma iz Kostanjevice na Krasu. Zgodaj je politično dozorel, zato se je odtegnil uniformi «premilitare». Umaknil se je preko meje. V Ljubljani se je preživljal s krojaštvom. Istočasno se je boril za pravice delovnega človeka. Na Primorsko se je vrnil po razpadu Italije in takoj začel z organizacijskim delom. Bil je član bivšega okrožnega odbora za Kras. Kot aktivist je delal neumorno. Dne 29. januarja 11944. je padel v sovražnikovo zasedo. Odpeljali so ga v sežanski zapor. V njegovi družbi so ujeli tudi tov. Grmeka Cirila iz Avbera, ki je bil tajnik okrožnega NOO za Kras. Tovariš Ciril je deloval za osvoboditev Primorske že v času bazoviških upornikov, zato je bil obsojen na pet let konfinacije. Zaradi amnestije se je po treh letih vrnil domov, kjer je pa takoj spet poprijel za delo. Deloval je v Italiji še pred padcem fašizma. Odmev svojega prepričanja v zmago Ljudstvo v Nabrežini je marljivo pristopilo k delu za obnovo. Zgradilo si je svojo apnenico, ki kljub težavam, ki jih ima pri nabavljanju goriva, vendar proizvaja dnevno od 9 do 12 ton apna. Večer partizanske kulture Znana igralska skupina pri poverjeništvu PNOO-ja za slovensko Primorje bo priredila svojo drugo predstavo pod naslovom »Večer partizanske kulture* v Gorici, dne 28. t. m. ob 19.30 v dvorani Ljudskega doma. Izplačevanje odškodnine Gorica. Na podlagi ove odredbe se nadaljuje izplačevanje družinskih nakazil in odškodnine v prid sorodnikom vojakov, ki so še v vojnem ujetništvu. Izplačila gredo od 7. julija t. k do vrnitve prizadetih ali pa do novih odredb. Vsi sorodniki omenjenih vojnih ujetnikov so naprošeni, da prinesejo ali pošljejo v urad zavoda za socialno skrbstvo v Gorici, Via Mazzini 4, potrdilo pristojnega županstva ali okraja ali kako drugo enakovredno izjavo (n. pr. Rdečega križa ali zadnje pismo z žigom in datumom), kjer bo razviden dan vrnitve ali pa položaj vojaka, vojnega ujetnika. Izključeni »o še vedno vojaki internirani v Nemčiji, ki so odškodnino prejemali, a jim je bilo izplačevanje ukinjeno dne 1. decembra 1944. Odškodnina se izplačuje samo u-pravičencem, ki bivajo na ozemlju, ki je pod zavezniško vojaško U-pravo. Dovos žvepla Kmetijska zadruga v Gorici javlja, da je prejela te dni večjo količino čistega, siclljanskega žvepla in dosegla precejšnje znižanje prevoznih stroškov. Žveplo je btlo dostavljeno zadružim skladiščem v Gorici, Krminu, Gradiški in Romansu. Prodajalo se bo po 28 lir za kg v količini do 100 kg na posameznega kupca. pravice je našel že Njegova sestra Zora, tajnica ZMSI gospodarske komisije za v Trstu, je kot talka darovala svoje življenje v Trstu, v ulici Ghega. Brat, tovariš Alfonz, je danes tajnik ONOO za tržaško okrožje. Nepričakovano so dne 30. januarja 1944. vdrli v hišo tov. Kariže Karla v Križu pri Tomaju nemški razbojniki in ga brutalno odvedli v sežanski zapor. Bil je vojaški referent pri ONOO za Kras. Tiste dni so sprejeli sežanski zapori mladega partizana Pavlič Jožefa z Vrabč pri St. Vidu. Kot rekonvalescent je hotel domov. Na poti so ga iznenadili Nemci in ga odvedli v Sežano. Tako so se v zaporih srečali štirje sinovi junaške Primorske. Za rešetkami so se srečali predstavniki mlade ljudske oblasti in predstavniki mlade ljudske vojske, nove Titove Jugoslavije. Usodnega dne, 15. februarja 1944., ko je sneg pobelil prostrane kra-ške planote, so se zgrudili pod svincem nacifašistov štirje junaki-mu-čeniki. V jami smrti stoji danes njim v spomin, velika skala s kraške gmajne, kot prispodobo njihove neomajnosti v borbi. Se drugod so posejani grobovi junakov, katerih imena bodo ostala Kraševcem nepozabna. Padli so tovariš Pirc Mirko iz Koprive, predsednik ONOO za Srednjo Pri- tržaiko Okrožje; Kariž Hilarij, član Ok®* nega odbora OF za Kras; šica Fabjan Danica, tajnica KI* za Avber-Gradnje; tov. Grča, P sednik KNOO iz Štanjela in M* gov sin; Sirca Leopold iz Gode Predolgo bi bilo naštevati , borce in terence in preproste Ij* s Krasa, ki so za časa osvobodi borbe dali svoja življenja za ^ movino. Vsepovsod po Slovenij posejani njihovi prerani g1-0 Padali so, a niso klonili pred 11 siljem tujca. 30. t m. se bodo Kraševci čano spomnili svojih padlih in se poklonili njihovemu s] V Sežani se bo vršilo odkr^ spomenika, ki bo nosil napa Narod odrešen in osvobojen, sv°J padlim junakom. Program proslave se začne o uri dopoldne z mašo za(*u®Di^, Ob 10. uri odkritje ®Poroen petjem, recitacijami in govori, to sledi romanje k jami S rih junakov. kulturni-manif**^ . borč* Popoldanski oSvetn» cijski program v okviru Pr0i ,. zveze se začne ob 14. uri s t*1* nim nastopom. Sledijo govor‘ kulturna prireditev. Tako bodo Kraševci spomin onih, ki so dali za prosi*’ svol*^ fr kar so imeli najdražjega, svoj* Ijenje. WAWČASWMVAWVWViV.>ASVAWČA,AVAVWAW.V.VVVW1iS^ Goriškim pevskim Dospel je nov notni materi*1, ga dobite v Ljudskem do®u’ ^ nadstropje (glasbeni referenti-mil Adamič, «6 narodnih za ženski zbor, 20 lir; E. . moških Iz tržaškega življenja Tržačani razpravljajo... Izjava g. polkovnika Bowmana glede bodočnosti tržaške industrije je izzvala med tržaškim prebivalstvom živo razpravljanje. V vsakem lokalu in na vsakem mestu, kjer se zbirajo ljudje, je čuti živahne pogovore o tej izjavi. Na trgu Ponte Rosso so se danes pogovarjali štirje tržaški Italijani. Eden med njimi, ki je razvoj videl že vnaprej, je ponosno dokazoval o-stalim trem: «Sedaj vidite, da se nisem motil. Ze zdavnaj sem vam povedal, da Trst pod Italijo ali kjer koli drugje — razen v Jugoslaviji — nima bodočnosti. Zato sem tudi podpisal izjavo za pripadnost k Jugoslaviji*. Ostalim trem je bilo žal, da mu niso prej verjeli. Sedaj so se o njegovih trditvah tudi sami prepričani. Sličnih pogovorov je slišati po Trstu mnogo. Stari kvesturlni zopet v službi Trst, 27. Na tržaški kvesturi Via 30. Ottobre so zopet uslužbenl malone vsi stari kvesturini. Vsi tisti, ki so tržaške in druge primorske antifašiste za časa fašistične strahovlade pretepali in mučili po ječah. Namesto da pridejo pred ljudska sodišča, so sedaj zopet v službi. 15872 brezposelnih v Trstu Po statistiki je z dnem 21. 9. t. 1. registriranih v Trstu 15.872 brezposelnih delavcev. Svečan pogreb garlbaldlnca Dne 23. t. m. ob 9.30 zjutraj je bil pogreb garibaldinca Zangran. do Marija, bivšega komandanta div. Garibaldi «Natieone», ki je dal svoje življenje v borbi proti fašizmu v Furlaniji. Pogreba se je udeležilo poleg sorodnikov in prijateljev tudi veliko število ljudstva in partizanov v uniformah. Ob spremljanju godbe iz Skoljeta »o Je žalni »prevod s častno partizansko četo na čelu začel pomikati od mrtvašnice glavne bolnice v ulici Piefa proti sv. Jakobu. Za častno četo so mladinke in partizani noeili cvetje in vence z napisi, med katerimi so bili venci, ki so jih darovale naše civilne oblasti, komunistična stranke Julijske krajine, Zveza primorskih partizanov itd. Na trgih Goldoni in Impe-ro je množica čekala sprevod in ga s pestjo pozdravljala. Pri Sv. Jakobu »e je »prevod ustavil in »e je tu nek garibaldinec poslovil od garibaldinca in orisal njegovo hrabro borbo. Z vaklikom »Slave mu* navzočega ljudstva se je začel sprevod pomike ti proti pokopalidču. WčWWAftWA5AWWWWW.WWVWV^W^^WWVWWVVWVSWVWWWVVVVVVWWVWW^AftWWWWWVWWWA%WWWWWWrtWWWftVWWWWWA 37 Nikolaj Ostrovski’] Kako se je kalilo jeklo (Homnn) — Seveda, — ga je prekinil Gornjak. — Tl fc pokažemo prošnjo, gobec židovski — obrmvsi ae h kapetanu, pristavi: — Ta tip je treba odpraviti čim dalje. Odpeljati na štab. Tam se bom osebno s njim razgovarjal, bomo videli, kdo se pripravlja, da vloži prošnjo. Selaer je skušal nekaj ugovarjati, a kapetan ga je udaril a korobačem po hrbtu. — Tiho, mrha! Selzer se je krivil od bolečine in •e zavlekel v kot. Ustnice so mu drhtele tn komaj se Je zadrževal, da ni zaječal. Pirt zadnji eceni »e dvigne Kor-čagtn. V sobici ste od kaznjencev ostala samo on in Selaer. Cern jak Je stal pred mladeničem te ga kritično motril s črnimi očmi. — Zakaj sl pa ti tukaj? Na svoje vprašanje je dobil polkovnik naglo odgovoa. — Odrezal sem » sedla košček usnja. — S kakšnega sedla? — ni razumel polkovnik. — Pri nas stanujeta dva kozaka, pa sem s starega sedla odrezal kos usnja in kozaki so me zato pripeljali semkaj. — V norem upu. da bo izpuščen na svobodo je dodal: — Ge bi vedel, da sc ne sme... Polkovnik je gledal Korčagina. — Vrag vedi, teščim se peča ta komandant? In To naj bodo neki kaznjenci! — In obrnivši se k vratom, je zavpil: — Lahko greš domov in povej očetu, da naj ta on premlati, če je treba. Daj, Izgini! — Sam sebi ni mogel verjeti in ko mu je srce tako močno bilo, ko da hoče skočiti iz prs, je zgrabil za Dolintkov plašč, ki je ležal na podu in odhitel k vratom. Preletel Je stražnico te za hrbtom Cernjaka, ki je odhajal, švignil na dvorišč«, °dtod )[ vratom in na ulloo. V sobici j« ostal nesrečni Selaer sam. Žalostno se je razgledal, napravil instinktivno nekaj korakov k izhodu, a v stražnico je stopil stražnik, zapri vrata, priprl zapah, in sedel na stol brez naslanjača, ki je stal kraj vrat. Na glavnem vhodu se je Gornjak zadovoljen obrnil h kapetanu: — Dobro je, da smo semkaj pogledali. Vidiš koliko drhali se je tu nabralo, komandanta bomo pa zaprli za kaka dva tedna. Da gremo, a? • Na dvorišču je komandir straže formiral »voj odred. Opazivii polkovnika, je pritekel in raportiral. — Vse je v redu, gospod polkovnik. Cern jak je postavil novo v »treme in se povzpel na sedlo. Kapetan »e je boril z divjim konjem. Cemjak potegne za uzd« in reče komandirju straže: * — Povej komandantu, da sem lz pustil ves gnoj, ki ga je semkaj natlačil .Sporoči mu, da ga bom zaprl za kaka dva tedna zato, ker je napravil tu semenj. Onega pa, ki tam sedi, mi privedi takoj na štab. Straža naj bo pripravljena. — Razumem, gospod polkovnik, j« odzdravil komandir straže. Polkovnik in kapetan ste v galopu odjahala na trg, kjer »e je parada že približevala koncu. • • • Preskočivši sedmi plot, se je Kor-čagin zaustavil. Ni imel več moči, da teče dalje. Dnevi stradanja v zadušljivi, neprezračeni sobi, so mu vzeli vso moč. Domov ne sme, a ako gre k Bruzžakovim, lahko kdo zve — bo plačala vsa družina. Kam potem? Ni vedel, kaj naj počne in tekel je, puščajoč za seboj vrtove in zadnja dvorišča gospodarstva. Zbial Je šele, ko je naletel na neko ograjo. Pogledal Je in obstal: ra visoko leseno ograjo se Je začenjal vrt glavnega gozdarja. Torej sem so ga končno prinesle njegove trudne no ge. Ali je mar mislil, da bo pritekel do sem? Ne. Toda zakaj se je vendar naenkrat znašel prav pri gozdarjevi vili? Nato ni znal dati odgovora. Potrebno Je bilo, da se nekje malo odpočije 'n da nato razmisli, kod bo šel naprej; v vrtu je bila lesena utica, kjer ga nihče ne bo videl. Korčagin Je poskočil, zgrabil z roko zob deske, m popel na ograjo in skočil v vrt. Pogledal je proti hiši, katera je bila skrita za drevjem, nato pa se je napotil proti utici. Ta je bila odprta skoraj z vseh strani. Poleti je bila vedno vsa ovita z trto — sedaj pa tega ni bilo. Vrnil se je nazaj proti ograji, toda takrat je bilo že prepozno; za hrbtom je začul besno pasje lajanje. Od hiš* Je po stezi posuti z listjem divje lajajoč, da se je slišalo po vsem vrtu, tekel ogromen pes. Pavle se Je pripravil na obrambo. Prvi napad je odbil z brco noge, toda pe« »e je drugič pripravil. Kdo ve kako bi se končala ta bitka, da ni Pavle zaslišal znanega, zvonkega glasu: — Trezor, nazaj! — Po stezici je pritekla Tonja. Zagrabila J« Trezora za ovratnik In ae obrnila k Pavlu, ki js stal poleg ograje. — Kako »te prišli sem? Lahko bi vas pes ugriznit. Dobro je, da sem... Utihnila je te razširila oči. Mladenič, ki je zašel sem na neznan način, je bil zelo podoben Kor-čaginu. Pomaknil »e j« proti ograji te tiho »pregovoril: — TL. ali m« m poznate? Tonja je kriknila in hitro stopila h Korčaginu. — Pavluša ti? — Trezor je smatral Tonjin krik ka kor signal za napad in »e Je v velikem »koku pognal naprej. — Marš! — Tonja ga je parkrat udarila te pes je užaljeno stisnil rep med noge ter odšel proti hiti. Tonja je stiskajoč roko Korčaginu rekla: — Tl sl svoboden? — — Kaj ne veš? — Tonja, ki »e znašla v svojem »a-čudenju. Je jecljaje odgovorila: — Vse vem, Liza ml je povedala. Toda kako sl prišel sem ? Ali so te spustili? — Korčagin je trudno odgovoril: — Spustili »o me po pomoti. Ušel sem. Gotovo me že Iščejo, sem pa sem prišel nehot«. Hotel sem se samo odpočiti v utici — in kakor da bi se hotel opravičiti, js dodal: — Zelo sera truden. — Nekaj trenutkov ga je gledala te vsa zaskrbljena, s toplo nežnostjo, s skrbijo te radostjo stiskala njegova soka. (St nodnljupj Koncert ljudske umetnosti V soboto, 29. t. m. bo imelo šentjakobsko prosvetno društvo ob 20. uri v dvorani »Casa del lavoratore portuale* pestro prireditev. Društveni odseki: pevski zbor, dramski odsek in mladinski odsek so vložili ves trud, da bodo nudili obiskovalcem koncerta dve urici prijetnega in lepega razvedrila. O pevskem zboru ne bomo govorili, ker je Že povsod v Trstu in okolici znan. Na novo nastopi dramski odsek, ki je pripravil vrsto odličnih deklamacij, prizorov In zabavno enodejanko. Ne smemo pozabiti naših najmlajših, pionirčkov, ki se bodo gotovo dobro odrezali v veliko veselje nas vseh, a še posebno svojih mamic. Slišali bomo prelepe besede Zupančiča, Kajuha, Seliškarja in Ketteja ter dramske prizore Kosmača in Vovka. Povemo tudi lahko, da bo zbor pel narodne in umetne, vesele in borbene pesmi. Vse društveno članstvo dela z največjim veseljem, saj je Čisti dobiček namenjen našim dijakom. Izjava Tajništvo Enotnih sindikatov izjavlja, da je trditev, ki so jo objavili nekateri listi in ki jo je povzel tudi radio, češ, da zavzema tov. Stoka mesto tajnika Enotnih sindikatov, popolnoma neutemeljena in tendenciozna. Tajnik Enotn h sindikatov v Trstu je tov. Giuseppe Dolesi. Zahvala Tov. Hus Milan, mehanik v II. brigadi NO, ae toplo zahvaljuje okrajnemu NOO Opčine, AFZ iz Opčin ter III. sektorju . Rojan v Trst za pomoč, ki so jo Imenovani izkazali njegovi družini In njemu, ko se je nahajal tri mesece v zaporu, iz katerega se je pred kratkim vrnil. Za »našega dijaka** Ob priliki predavanja tov. Regenta pri Prosvetnem društvu »Ro. jan* v Rojanu, dne 26.9.1945., se je nabralo 1.271.50 lir v prid akcija »Za našega dijaka*. Darovi Namesto cvetja na grob ob petlet. nici smrti svojega moža, Rudolfa Glavič, daruje njegova žena Lir 200 za obnovljeno Prosvetno šentjakobsko društvo »Ivan Cankar*, katerega član je bil pokojni. Komisija sa čiščenje sklicuje za soboto 29. t. m. ob dese ti uri sestanek vseh članov. Gre » važne zadev«. Prehrana Testenine; V soboto 29. t. m. se bodo delile testenine se za VIII. in IX. skupino. Upravičen) potrošniki bodo dobili en kilogram testenin na osebo na odrezke III. in IV. tedna v septembru. DeMtev »e bo končala v četrtek, 4. oktobra. Cena je po 21.50 lir za kg. Dvig nakazil. Tekom današnjega dne morajo vsi trgovci na drob. no VIII. te IX. skupine dvigniti v občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za testenine. Tržne cena Včeraj so na trgu za poljske pridelke veljale sledeče šene na debelo: Česen 80—90, rdeča pesa 18—20, pesa 20—25. ohrovt 36, cikorija 20— 25, čebula 36—45, dateljni 170—200, suhe fige 140—170, fižol v stročju 60—, solata 86—46, citrone 10—60, kaki 26—30, kutine 25, melancane 20—36, jabolka 16—46, krompir 18— 20, ameriški krompir 30—32, paprika 30—48, orehi 130, hruške 15—60. paradižniki 28—30. radtč, 20—60, zelena 30—40, špinača 80—48, grozdj* 40—66. «6 narodnih pesmi za 27 lir; E. Adamič, «6 nan smi za mešani zbor*, ✓ oo-n 27 Dev. «Slovenske narodne PeSI® f, moške in mešane zbore, 67 lir' Adamič, «10 moških zbor*’^, narodna besedila, 35 lir; ca Glasbene Matice*, tretjSi vejša izdaja, moški zbori, K. Pahor, «10 partizanskih za mešane zbore (najnovej lir. „ Poleg tega imamo v za‘°* nove, razmnožene pesmi, izvod stane eno liro: za jj zbore: E. Adamič, «Kukov<^jt: »Kaj pa delajo ptički*, Venturini, »Pozdravljena, na!». U. Vrabec, »Rasti, rož® ^ «Ne tožim* in »Njega ni* 1 p na). K. Pahor, «Naša nova ri va». M. Hubad, »Skrjančeh (narodna). I. Ocvirk, Jj, (po narodnem napevu). E. ^ j p »Vipavska* in »Oh, tl fantih srčni!*. M Iz stare zaloge so še: G°b* ^ turini: «Pesem o svobodi*, si jo nabavi vsak zbor za 8 f nastope. O. Dev.-Vrabec, «8° Lji Venturini, »Žrtvam*. F. 7e* ^ «Mi smo ubežniki*. U. »Naglo puške* in »Le vkuP' -ji, gmajna*. Za moški zbor: K- ^ »Na juriš!*, Ivan pl. Zajc. * delu*. .j#r da 8 Priporočamo zborom, prej nabavijo posamezne zi ibU** POZIV Skočir Mirko, is Zatolmina je hll ustreljen od Nemvec v Trnovskem goedu aprila 1646. Pred smtrtjo je laročil čuvaju J, Štruklju obleko, čuvaju Comelliju, pa uro, Ker je obo. Je očetu drag spomin se naprošata obadva, da In-oč'!, , stvari Jožetu Skočirju vDragar; IsaLdmln p ti Totate u. TRŽAŠKI RADtf Spored za petek *8. ^ 6.30 glasba za dobro jutr«. jjt»' ročila v angleščini B.B.C., 7-* nje sporeda v slovenščini, 7.1* v jt»’ čila v slovenščini, 7.30 poroči'*^ »» lijanščlni, 7.45 koledar, 8. g18 vse okuse, 8.30 zaključek. ročila v slovenščini, 13. nap®[ j5.lj 10. 2.45 v zvezi z Vidmom, ' i sa — poročila v italijan: 13 »t ov ni- dueti iz raznih oper, 14. n8^je1 časa — pregled vesti, predav italijanščini, 14.15 zaključi*. j9jl 16. 3.15 v zveri z Vidmri® (f obvestila svojcem, 19.30 lijanskih mladincev, 20. nnP° joJJ sa — poročila v slovenščin« poročila v italijanščini. 20.30 jf tržaškega kvarteta, 21. 1«*“ gle*kega jezika, 21)20 pesmi z opisom, 21.30 I*8 tncf glasba, 22.15 Cecchelin, 23. časa — zadnje veati v ital*J jj/ 23.10 zadnje ve«rti v slovehšč® j| oddaja za Italijane v A»8 zaključek. Odgovorni urednik •TER CIRIL Poizvedb« ,5 f. Kdo ve kaj za brate *VVT' J, Pj DARKO je bil v I. k or p«*®, j«j: komorske brigade — Edva jiočjjž v Kosovelovi brigadi v h' j»'\ (Lokve, Trnovo, »v. Lucija^firv Mariji Kolavčlč, Miren_M - Kdor ve kaj o SCOZZAl (Giaoomo) (jeclja in J« roke), interniran prvo v te od 9. 11. 44. v Bolsenu el' senu — fp' roči sestri Scozzai Mac0*1 Gorica, via Barzellini Ir! PANGER IVAN roj. Corte d’I»ola, Šel k perila® j r. 15 meseci, kdor kaj v*, j f . Panger Moriji, Piran 803 P MALI — v®8' GOSTILNIČARJI! -mn! Tel. 29-433. TRISOBNO, KOMFOR^jftri .i NOVANJE v Splitu ®®.I"sinojjj-iatotako v Trstu. Evcn