Poštnina plačana v gotovini
Leto VIII, St. 298
Ljubljana^ nedelja 18. decembra 1927
Cena 3 Oin
^ >gnaja od 4. «|wtra|. sss
Stane .noctnu Din >5°—; ia ioo-temitro Dir «r— neobvezna
Oglas* 00 taritu.
Uredništvo i
Ljubljana, Knatlova ulica iter. 5/L Telefon St. <071 in 2804, ponoči tudi it. 2034.
Rokopisi se no vračajo.
Upnvsttt**: Uobljsna, ttctcnon obča »t. $4. — Telefon it. >036.
III m »tnl oddsMc; Ljubljana, Frckf* nora uMca it. 4. — Telefon it. «49s
Podrntnid: Maribor, Aleksindron it. 13 — Celje, Aleksandrova cesta
Dnevnik?za gospodarstvo, prosveto in politiko
w«ip(1ponm<ek.modtiL(tib* lana H. 11.84« • Praha čialo 78.1*0. Wlen,ltr. 105J41.
Ljubljana, 17. decembra.
Bitka za davčno enakost je v polnem razvoju. Seljaško-demokratska koalicija je z mogočnim zamahom prešla v odločilno ofenzivo in je včeraj z občudovanja vrednim elanom navalila na pozicije hegemonistične politike, katere predstavitelj in — upajmo — zadnji čuvar je Vukičevičev srbijanski režim. Pred dobrim mesecem je koalicija, videč, kako se zopet pripravlja spretna odgoditev celega davčnega problema — famozen Markovičev projekt Uredbe o provizorni ureditvi davkov je gotovo še v svežem spominu — z dobro organizirano in energično akcijo prisilila vlado, da je končno predložila načrt zakona o neposrednih davkih.
Vladne stranke so spočetka razprave v skupščinskem odboru precej bagateli-zirale in v političnih krogih je bila javna tajnost, da vlada s tem načrtom spioh ne misli resno. Znano je, da so radikali v volilni borbi agitirali v Srbiji predvsem s tem, da so volilcem govorili: volite nas, ako hočete, da bodo tudi v bodoče nosili glavno davčno breme pre-čanski kraji ... Ko pa je opozicija s svojim resnim delom vendarle gnala razpravo od paragrafa do paragrafa naprej, je pričela v vrstah vladne večine dobro organizirana revolta proti uvedbi dohodarine za celo državo z očitno tendenco upropastiti ves davčni predlog na ta način, da ga vlada «v svrho ponovnega študija* — umakne. V tem kritičnem trenutku je seljaško-demokratska koalicija z najenergičnej-šo gesto opozorila vlado, da je dobro spregledala igro. V njenem imenu je Stjepan Radič v davčnem odboru podal izjavo, da bo koalicija takoj zapustila skupščino, ako se razprava o davčnem zakonu prekine in izenačenje zopet od-godi. To je pomagalo. Koalicija je z zadoščenjem beležila uspeh, da je davčno vprašanje navzlic vsem poskusom potisniti ga v ozadje, ostalo na dnevnem redu skupščinskega dela.
Medtem se je odpor proti dohodarini, ki naj bi se po vladnem projektu uvedla poleg ostalih glavnih davkov, zemljiškega. hišnega in pridobitnega, tako v radikalskem, kakor v demokratskem klubu pojačai. Oba vladna kluba sta se postavila na stališče, da tega davka Srbija ne prenese in da se naj zato ne uvede. Koalicija, ki je s skrbjo gledala, kako vladna večina pri zemljiškem in ostalih davkih povišuje stopnje, in ž njo vsi prečanski kraji, nimaio nobenega povoda se ogrevati za dohodarino. Ta davek za agrarne države, kakršna je naša, ni mnogo prikladen in zahteva predvsem dobro organiziran in brezhibno funkcijonirajoči davčni aparat. Do-hodarina bi bila v bodoče vzrok novih neenakosti: uvedena za celo državo bi vendarle v glavnem zadela le višje kul-trvirane in davčnouipravno bolje organizirane zapadne pokrajine. Koalicija je torej imela dovolj razloga, da se nikakor ne protivi stališču radikalov in demokratov. ki so sklenili, da je ta davek za nje nesprejemljiv.
Toda v tem momentu, ko je na strani vladne večine padla odločitev proti dohodarini kot novemu na vso državo razširjenemu davku, je odpadel zadnji razlog, da se le še trenutek drži ta davek v prečanskih krajih. Po nameri vlade naj stopi novi davčni zakon v veljavo šele 1. 1929. Ta zakon dohodarine ne bo več poznal. Zakaj naj pofem prečanski kraji še nadalje plačujejo dohodarino, ki se je spremenila v pravi kontri-bucijski davek ter je eden glavnih vzrokov gospodarskega propadanja? Izenačenje davkov je povsem mogoče že leta 1928. Vlada ga hoče odgoditi še za eno leto. Medtem pa naj prečani še nadalje ječijo pod bremenom davka, o katerem srbijanski poslanci zatrjujejo, da ga Srbija ne more prenesti!
V pravem trenutku in polnem soglasju z voljo in zahtevo celokupnega naroda je zato koalicija včeraj predložila svoj nujni predlog: dohodarina nai se takoj ukine. Pri em je niso vodili le oziri na neznosno gospodarsko stanje v prečanskih krajih, na težko gospodarsko krizo celokupnega ljudstva, ravnala je tudi iz globoke državnopolitične pobude. Vedno opasneje se širi med narodom naziranje. da je v Jugoslaviji neenakost povzdignjena v državni princip. da so državljani trajno razdeljeni v vladajoče in vladane, da je na gospodarskem polju via facti vzpostavljena regijonalna in deloma tudi plemenska hegemonija, ki je v direktnem nasprot-stvu z idejo naše države. Tu je treba brzega in energičnega leka. Koalicija pa je tudi dobro razumela, da je baš sedaj nastal kritični trenutek. Ako se sedaj ne organizira odpor proti nakanam današnjega eksploatatorskega režima, potem je bitka za enakopravnost zopet izgubljena in narod bi moral v nove težke borbe za končno konsolidacijo svoje države.
Po odgovorih, ki jih dajejo nasprotniki, je videti, kako sami čutijo, dia so v tej bitki moralično šibki. Težko je zagovarjati očitne krivice in treba je veliko porcijo cinizma, da se
Težka atmosfera v Beogradu
Dr. Korošec o težkočah vlade. — Zahteva po takojšnji razbremenitvi prečanskih krajev mu je demagogija. — Beograjska sodba o političnem položaju in o nesoglasjih med radikali
Zagreb, 17. decembra, n. Ko se je danes vozil dr. Korošec iz Beograda domov, so ga novinarji na zagrebškem kolodvoru vprašali, kako sodi o političnem položaju z ozirom na nesporne težkoče, ki so se zadnje dni pojavile pred Vukičevičevo vlado in z ozirom na dejstvo, da vsi prečanski kraji odobravajo veliko akcijo seljaško-demokratske koalicije za ukinjenje dohodarine. Gospod Korošec, ki je bil očividno slabo razpoložen, je odgovoril:
Res je, da ima vlada težkoče z reševanjem davčnega vprašanja. Držala pa se bo principa enakopravnosti, da preneha neenako obremenjenje. Ni pa nobeno čudo, da se pri tako velikem delu pojavljajo težkoče; vlada je odločena najti primeren izhod. Zahteva opozicije da Se naj s 1. januarjem 1928. ukine dohodarina v prečanskih krajih, je demagogija. (!!) V drugih vprašanjih pa v vladi ni nesoglasij. Da se v delovni vladi pojavljajo težkoče, je razumljivo; vlada pa zaradi tega še ne bo padla, kakor se govori. Opozicija grozi z re-volucijonarnim pokretom. (To je prozorno denuncijantsko podtikanje. Op. ur.) Take grožnje so smešne. Opozicija nima ne sredstev ne moči, da bi od re-volucijonarnih besed prešla k revoluci-jonarnim činom. Več nimam povedati..
Beograd, 17. decembra p. Ker so bile včeraj seje Narodne skupščine odgodene kn je danes večina poslancev odpotovala iz Beograda, je nastalo v političnem življenju popolno zatišje, ki bo trajalo bržkone preko vseh božičnih praznikov. V stanovanju radikalnega poslanca Ljube Stojadinoviča Se-gedinca se je vršila konferenca pašičevcev, katere se je udeležil tudi Marko Trifkovič. Pašičevci pričnejo z novim letom izdajati svoj poseben list pod imenom »Oslobo-dijenje«. ki bo propagiral idejo očiščenja in osvoboditve radikalne stranke od reakcijo-
narnih in policijskih elementov.
Beograd, 17. decembra r. Današnja »Politika« piše o političnem položaju naslednje: Po izredno burni seji je Narodna skupščina včeraj zaključila svoje predbožično delo. Kljub najenergičnejšemu protestu opozicije so bile seje odgodene zaradi božičnih praznikov. Prihodnja seja ni določena in v vladnih krogih se včeraj ni mogel dobiti precizen odgovor, kdaj se bo Narodna skupščina po praznikih sestala. Nekateri ipravijo, da bo skupščina nadaljevala svoje delo že 15. januarja, drugi del vladne večine pa pričakuje, da se seje plenuma Narodne skupščine ne bodo vršile pred 25. januarjem. Včeraj se ie moglo ugotoviti v trenotku. ko je skupščina odhajala na skoro enomesečen dopust, da so se odnošaji med vladno večino in kmečko-demokrat-sko koalicijo zelo poostrili, tako da ie g. Pribičevič v izijavi. Id jo ie na seji podal v imenu koalicije, zapretil, da se bo v slučaju, ako se sedanji sistem ne izipre-meni. sklepalo, katera odločnejša in uspešnejša sredstva naj se podvzamejo v svrho obrambe. Znano je, da se v vrstah opozicije omenja tudi zapustitev skupščine.
Večji del radikalnih poslancev ie že snoči odpotoval iz Beograda. Politični krogi so mogli ugotoviti, da so se radikalni poslanci to pot večinoma razšli popolnoma nezadovoljni z delom s. Vukičeviča in njegovih ministrov. Posebno pa zamerjajo g. Vukičeviču, ker se je izogibal klubu in ker ni prisostvoval niti prvi khibovi seji in ker tudi na včerajšnjo sejo kluba ni prišel. Radikalni poslanci so z ogorčenjem ugotovili, da vlada v tako važnem vprašanju, kakor ie vprašanje davka na dohodnino, nima odrejen oz a mišljenja, temveč okleva.
Z ozirom na vse to so politični krogi ugotavljali včeraj, da se pri radikalih formira živahen pokret brez ozira na frakcije proti g. Vukičeviču kot šefu vlade, kl je imela doslej na vseh poljih samo neuspehe. Zapazil se je tudi živahen stik med pašičevci in centrumaši. Politični krogi ne bodo iznenadeni, ako pride v kratkem do živahnejšega položaja, čeprav ie skupščina poslana na enomesečen dopust.
Kako skrbi sedanja vlada m kmete
Novi proračun za kmetijsko ministrstvo je za polovico manjši od letošnjega. — Oblastnim samoupravam obljubljeni krediti niso vneseni v proračun
Beograd, 17. decembra i. Letošnji proračun ministrstva za kmetijstvo znaša 269 milijonov dinarjev. V novem proračunu za leto 1928*29 pa so Izdatki za kmetijsko ministrsvo reducirani na 138 milijonov Din. Zmanjšani so torej izdatki za kmetijstvo za 131 milijonov, torej skoro za 50 %. Letošnji proračun tega ministrstva znaša 2.34 % celokupnega državnega proračuna, v prihodnjem proračunskem letu pa ie to razmerje še znatno poslabšano, ker bo znašal proračun ministrstva za kmetijstvo samo 1.16 % celokupnega proračuna. Res ie, da bo mnogo poslov novega proračuna s 1. aprilom prenešenih na samouprave, tako
n. pr. vzdrževanje melijoractjskih objektov, izvrševanje melijoracijskih del in cela vrsta drugih kmetijskih poslov, ki se nanašajo na razvoj in pospeševanje kmetijstva. Krediti za vse te posle pa so znašali v letošnjem proračunu ie 56 milioinov dinarjev. Toliko je vlada tudi obljubila samoupravam. Toda za pokritje teh kreditov samoupravam še ni ničesar storjenega, kajti ti krediti sploh niso vnešeni v proračun. Iz tega izhaja, da bo kmetijstvo prihodnje leto doživelo uprav katastrofalne čase, ker za njegove potrebščine ne bo kreditov niti v državnem proračunu, niti v oblastnih.
-8SV-
Proslava kraljevega rojstnega dneva v Pragi in na Dunaju
Praga, 17. dec. h. O priliki današnjega rojstnega dne kralja Aleksandra, je jugo« slovanski poslanik Branko Lazarevič s so* progo priredil v poslaništvu recepcijo, ki j= sijajno uspela. Med navzočimi so bili člani diplomatskega zbora, praški župan dr. Baxa in pisatelj Josip Holeoek.
Dunaj, 17. dec. g. Danes se je vršila v pravoslavni cerkvi slovesna služba božja v proslavo rojstnega dneva jugoslovenske« ga kralja x'Jeksandra.
Minister Kumanudi na inšpekciji
Beograd, 17. decembra p. Prosvetni minister dr. Kosta Kumanudi bo prihodnji teden odpotoval v Zagreb, da inspicira tamošnjo univerzo. (Zelo potrebno bi bilo, da si ogleda prosvetni minister tudi ljubljansko univerzo. Op. ur.)
koalicije označijo za demagogijo, kakor je to storil voditelj SLS dr. Korošec. Seveda je tudi prazen izgovor, da se dohodarina ne da ukiniti »sredi proračunskega leta«. Kdor ve, da se pri nas štejejo davčna leta od 1. januarja, se bo tej modrosti smejal. Ako je bifši minister Stojadinovič mogel s 1. jaunarjem, torej »sredi budžetnega leta« 1923 uvesti 500 in 50% doklade na direktne davke, ni nobenega razloga, zakaj bi minister Spaho s 1. januarjem 1928 ne mogel izvesti sklepa Narodne skupščine, da se ukine dohodiarina. Res je, drž. kase bi prejele za četrti kvartal tekočega proračunskega leta nekaj manj iz prečanskih krajev. A vlada naj poskrbi, da zato nekoliko bolje iz-poJfijujejo svojo .davčno dolžnost drugi
Dohodnina bo črtana iz novega davčnega zakona?
Beograd, 17. dec. i. Vlada bo na eni svo« jih prvih sej ponovno razpravljala o načrtu zakona o neposrednih davkih. Kakor zna« no, so bili v finančnem odboru stavljeni predlogi, naj se določba o davku na skup« ne dohodke črta iz zakona. Na dotični seji je bil tudi minister trgovine in zastopnik finančnega ministra dr. Spaho, ki pa ni mo« gel napram tem predlogom zavzeti nobene« ga stališča, ker se o njih še ni siklepalo v vladt Z ozirom na razpoloženje v klubih vladne večine, bo sedaj vlada najbrž od* stopila od davka na skupne dohodke, zato pa bodlo ostali davki povečani tako, da se kljub odpadku dohodnine doseže isti fi» nančni efekt.
Kulturna svoboda v Italiji
Gorica, 17. decembra o. Tukajšnji prefekt je razpustil Prosvetno delavsko društvo v Idriji in prosvetno društvo »Iskra« v Ren-čah. Razpustitev obeh kulturnih organizacij utemeljuje z navedbo, da je bilo njuno delovanje v nasprotju z nacijonahum redom države.
kraji, ki se do sedaj tako spretno izmikajo . . .
Akcija koalicije je v vsej državi napravila mogočen vtis in se je v eno-dušnem odobravanju energičnih ukrepov koalicije združilo vse, kar v naših krajih resno in trezno misli.
Kakor ena armada stojijo danes vsi prečanski kraji združeni in pripravljeni dobojevati veliko bitko za svojo enakopravnost, za svojo gospodarsko eksistenco. Janičarska politika SLS, ki iz-dajniško zaradi trenotnih partizanskih koncesij, katere prejema od radikalov, stoji v taboru nasprotnikov, ne bo pokvarila te enodušnosti in ne bo preprečila uspeha, v katerega trdlno verujemo, ker verujemo v veliko idejo Jugoslavije.
Italijanske zahteve v Parizu
Italijanski maksimalni program za razgovore s Francijo« — Adrija in Balkan sta za Italijo obmejni problem
lonije.
Adrija in Balkan sta za Italijo obmejni problem in zaradi tega življenske in obrambne važnosti. Adrija in Balkan sta za Italijo ravno tako važna, kakor porenska meja za Francijo in Belgijo in Egipt za Anglijo. Francija v teh točkah nima neposrednega naci.ionalnega interesa. Italija pričakuje, da se Francija ne bo protivila zahtevam Italije glede mandatov, temveč da jih bo samo podpirala. Italija zahteva jasno izolacijo emigrantov od francoske vladne politike ter strogo nadzorstvo njihovih ro-varenj, da se preprečijo napadi.
Končno izjavlja «Qiornale d' Italia*, da priznava, da je francoska nacionalizacijska politika notranja zahteva Francije, vendar pa mora Francija priznati pravico Italije do onih stotisočev Italijanov, ki so se izselili, da bodo delali, ne pa da se bodo odrekli svoji domovini in svojemu narodu. Ako bo raznarodoval-na politika, kakor se vrši v Južni Franciji, obsegala kompaktne cone, ki so naseljene po Italijanih, bo ta politika dobila mednarodni značaj.
Rim, 17. decembra, d. «Giornale
d' 11 a i i a» se bavi obširno z zadnjimi Mussolinijevimi izjavami v ministrskem svetu ter zahteva, da se morajo predvsem razjasniti vse točke, ki interesira-jo Italijo, preden bi moglo priti do kakih oficijelnih italijansko-francoskih razgovorov.
V vprašanju Tangerja pravi list, da se to vprašanje ne sme smatrati ne za na-cijonalno, ne za kolonijalno. temveč za mednarodno vprašanje. Zato se ne sme izkljifčiti Italija pri rešitvi tega problema. Kar se tiče Tunisa, se sklicuje Italija na svoje zgodovinske pravice. Francija se je v gotovih pogodbah obvezala, da bo respektirala te pravice. List piše, da ne obstoja nobena italijanska nevarnost za Tunis. lahko bi pa prišlo do nevarnosti italijanske reakcije proti francoskemu pritisku. Določitev južne meje Libije je posledica vojne. Francija še ni izpolnila člena 13. londonske pogodbe. Pri izpremembah italijanske meje ne gre za silno važne točke, temveč le za nekaj važnih komunikacij in za kontrolne točke v svrho obrambe ko-
Diplomatski konflikt med Moskvo in Sanghajem
Kitajska nacijonalistična vlada prekinila odnošaje s sovjeti. — Čičerinova nota. — Posledice zadnjih dogodkov. — Grozno
maščevanje v Kantonu
Šanghaj, 17. decembra, d. Odnošaji med vlado v Nankingu in sovjetsko Rusijo so prekinjeni. Tukajšnji zunanji komisar je izročil sovjetskemu generalnemu konzulu v Šanghaju noto, ki jo je podpisal zunanji minister Vu in ki napoveduje prelom odnošajev. Istočasno- je prejel generalni konzul potne liste zase in vse konzularne uradnike s prošnjo, da tekom enega tedna zapusti kitajsko ozemlje. Sovjetske trgovinske organizacije so bile pozvane, da takoj zapro svoje urade.
Nota zunanjega ministra povdarja, da so prelom odnošajev izzvali zadnji dogodki v Kantonu, kjer se je ugotovilo, da so konzulat in sovjetske agenture dovolile komunistom uporabljati njihove uradne prostore za operacijsko bazo. To pomeni flagrantno kršitev mednarodnih običajev.
Moskva, 17. decembra, s. čičerin je poslal generalnemu konzulu sovjetske unije v Šanghaju noto z naročilom, naj jo izroči komisarju za zunanje zadeve v Šanghaju. Ta nota veli med drugim, da sovjetska vlada nikoli ni priznala tako zvane nacionalistične vlade v Nankingu, v čije imenu je bila izročena sovjetskemu konzulu v Šanghaju nota od 15. decembra t. I. Nacionalistični vladi v Nankingu ne more biti neznano, da obstojajo vsi konzulati sovjetske unije na kitajskem' ozemlju na podlagi pekinške pogodbe iz leta 1934. med Kitajsko in sovjetsko unijo in da so bili vsi konzuli v Šanghaju in v drugih krajih Kitajske imenovani z vednostjo in odobrenjem pekinške vlade. Sovjetska vlada je prepričana, da stališče, ki ga zavzemajo kitajske oblasti v Šanghaju, škodi predvsem kitajskemu narodu in na-cijonalnim interesom Kitajske in da bodo oni, ki hočejo s tako lahkomišljenostjo voditi sovražno politiko napram sovjetski uniji, prvi občutili neugodne posledice.
Moskva, 17. decembra, g. Odredbe nankin-ške vlade so izzvale v Moskvi veliko ogorčenost. Meni se, da so bile te odredbe storjene pod angleškim vplivom. V Moskvi kro-
žijo govorice, da je bilo v Kantonu justifi-ciranih več ruskih državljanov, med njimi tudi več konzularnih članov. Prekinjenje odnošajev nankinške nacionalistične vlade s sovjetsko Rusijo bo povzročilo veliko ma-terijelno škodo za sovjetsko gospodarstvo, zlasti za denarne zavode, paroplovne in trgovinske družbe. V tukajšnjih krogih trdijo, da se bodo ruski konzulati mogli zapreti le s fizično silo, ker nankinška vlada v t6 ni upravičena.
Šanghaj, 17. decembra, g. Konzularni zbor jo odobril zahtevo nacionalistične vlade, po kateri naj se zastopniki sovjetske Rusije iz-ženejo, Istočasno naj se ruska trgovinska podjetja, ki leže na ozemlju mednarodnih koncesij, postavijo pod sodni sakvester.
London, 17. decembra, g. Udušenje komunističnega upornega gibanja v Kantonu po meščanski vladi spada k najbolj krvavim epizodam kitajske državljanske vojne. Nankinška vlada hoče pod vplivom Čangkajšeka dokazati svoj odpor proti Moskvi s tem, da popolnoma iztrebi komunistične elemente iz vseh velikih mest svojega ozemlja. Po zadnjih vesteh iz Ilanghaua je bilo 20 Rusov, med njimi generalni konzul, aretiranih. Nad angleško in nemško koncesijo je bilo proglašeno obsedno stanje. Aretirani pristaši pričakujejo, da bodo izgnani čez mejo. Pet Rusov je bilo javno justifieiranih, med njimi ruski vicekonzul in njegova soproga.
Hongkong, 17. decembra, s. Število po-morjenih komunistov v Kantonu znaša 2000. Trupla leže po cestah. Prizori razdejanja so strašni. Včeraj je bilo javno usmrčenih še pet ruskih agitatorjev.
Šanghaj, 17. decembra, g. General Cang-hajšek je izdal povelje za aretacijo generala Vaugšangvaia in voditeljev kantonske vlade.
London, 17. decembra, g. Iz Tokia poročajo, da so na Japonskem v velikih skrbeh zaradi umora sovjetskega konzula v Kantonu. Listi izražajo bojazen, da bo prišlo do proti-odredb sovjetske vlade.
Tajna zaloga orožja v jezuitski cerkvi
Berlin, 17. decembra, d. Veliko poMraost je vzbudila v političnih in diplomatskih krogih interpelacija, ki so jo vložili komunisti v državnem zboru. Ta interpelacija veli, da so 29. novembra v cerkvi sv. Mihaela v Mo-uakovem, ki je last jezuitov, zaplenili veliko zalogo orožja. V podstrešju nad glavnim oltarjem so našli nad 200 strojnic, mnogo nadomestnih delov, več sto razsvetilnih pištol, 300 plinskih mask, več tisoč pušk in veliko množino municije. Komunisti zahtevajo v svoji interpelaciji, naj vlada takoj razjasni skrivnost, ki je zvezana s tem razkritjem.
Sporazum med Prago in Vatikanom
Rim, 17. dec. h. Pogajanja, ki so se rad« nje mesece vršila med Vatikanom in Če« skoslovaško, so bila danes uspešno konča« na s parafiranjem «modusa vrvend». Za Vatikan je parafiral akt mgsr. Borgognfai« Duca, za Češkoslovaško pa pooblaščeni mi« nister Krof t. Ta modus vivendi bo stopil v veljavo na ta način, da se bo po sprejetju z obeh strani objavil v enakih notah, ki si jih bosta izmenjala med češkoslovaškim zu« nanjim ministrom in državnim tajnikom kardinalom Gaspanrijem. Ofrcijozna formu« lacija veli, da so s tem odpravljene težko« če med Vatikanom in Češkoslovaško, zla« sti one, ki so nastale pred dvema letom«.
«Parlamentame oočitnice» ▼ Albaniji
Tirana, 17. dec. (ri.) Obe zbornici sta končali svoja zasedanja in sta bili odgode« si do 1. matea.
Velika falzifikacija turških bankovcev
Atene, 17. dec. g. Po vesteh iz Carigrada so tamkaj aretirali več falzifikatorjev. Šte« vilo falzificiranih turških bankovcev, ki so v prometu, je zelo veliko. Bankovci po 50 in 100 turških funtov, so bili zelo dobro ponarejeni. V gotovih cairigrajskih krogih spravljajo to zadevo v zvezo z budimpe« štanskimi fafoifikatorji francoskih frankov. Nekateri sokrivci budimpeštanskih falzifi« katorjev so se mudili delj časa v Carigra« du, med njimi Meszaros, ki je še sedaj tam.
Dr. Stresemann o Društvu narodov
Berlin. 17. decembra, (be.) Včeraj se je vršil v Kraljevcu na čast zunanjega ministra dr. Stresemanna banket, na katerem se je dr. Stresemann bavil z delovanjem Društva narodov in povdarjal, da je ta institucija povodom rešitve poljsko-litavskega spora napravila velike usluge svetovnemu miru in posebno Vzhodni Prusiji, ki je bila na tem sporu zelo interesirana. Ko bi obstojalo Društvo narodov pred vojno, bi bila velika svetovna katastrofa gotovo 'ostali prihranjena človeštvu. Končno je dr. Stresemann povdarjal velike zasluge predsednika Hindenbrga, čigar moralna veličina je rešila Nemčijo iz velikih težav in pospešila njeno gospodarsko rekonstrukcijo.
Italijanski Rdeči križ v Albaniji
Rim, 17. dec. s. Za ooifljenje bede, ki je nastala vsled slabe žetve v severni Alba« niji, je odposlala italijanska vlada pomožno misiio Rdečega križa, ki j« že na potu v Skader.
Klerikalci se cinično norčuiejo iz orožniSKih upokojencev!
Ko so iztrgali najbednejšim upokojencem pravični grižljaj iz ust, se veselijo, da so postavili «dr, Kramerja v kot» ...
Včerajšnji »Slovenec« zmagovito poroča, da je Vukičevičeva večina z odločilno pomucjo sloveuak.li k.erikalcev odklonila nujnost dr. Kramerjevega Pr^dtoga, da naj Narodna skupščina prizna upokojenim orožnikom nesporno pravico, da se jim izplačujejo enake draginjske dokkde kakor vsem ostalim državnim nameščencem. Glasilo ljubljanskega škofa, predsednika SLS duhovnika Korošca ta ministra za socijalno politiko Gosarja proglaša žaloigro, ki se je. yčeraj odigrala na račun najbednejših penzijomstov v državi, za veselo komedijo, popolnoma v duhu prave klerikalne krščanske milosrčnosti »Slovenec« se popolnoma solidarizira z g. Spahom. češ. da je ta »po oravlci« zanikal, da bi bilo nujno priskočiti orožniškim upokojencem na pomoč ker se sedaj »pred Narodno skupščino nahajajo važnejši predlogi«. In s posebnim zadoščenjem »ugotavlja«, kako so klerikalni poslanci poučili posl. Kraonerja. da ne razume razlike med uredbo is zakonom. kar je na dr. Kramerja. ki na to učenost ni bil pripravljen, delovalo tako porazno, da »se je umaknil v ozadje« . .
Vse laži, ki jih je »Slovenec« v svojem beograjskem poročilu o tej zadevi nagro-madil, ves njegov cinizem, vse njegovo zavijanje resnice seveda ne mere spraviti s sveta sramotnega dejstva, da so klerikalci upropastil' predlog, katerega stvarnost in nujnost je posl Kramer včeraj utemeljil v Narodni skupščini tako prepričevalno, da mu tudi klerikalci niso upali ugovarjati.
Da na kratko ponovimo dejstva.
Upokojeni orožniki prejemajo po zakonu iz 1. 1922 pokojnino iz posebnega fonda, ki si ga morajo sami vzdrževati. Omenjeni zakon o žandarmerijskem penzijskem fondu iz 1 1922. je predvideval za orožnike normalne draginjske doklade ter le v ravnanje citiral zakon o draginjskih dokladah iz 1. 1922. Ta zakon ie bil L 1924 na podlagi posebnega pooblastila spremenjen z zmaoo uredbo 107.201. ki je zvišala draginjske odnosno rodbinske dodatke. Vsi penzijonirani državni nameščenci so dobili doklade po novi uredbi, le upokojenim orožnikom je finančno ministrstvo te doklade odrek'o. akoravno ie bilo od vsega počet-ka jasno, da tudi njim gredo nove doklade. Po stoterih brezuspešni intervencijah so se bridko prizadeti orožniški upokojenci odločili za zadnje sredstvo. 103 upokojeni ororniki iz Slovenije so vložili tožbo na
Državni svet ter so zmagali na celi črti. Državni svet jim ie s sodbo od 30. novembra 1926. prisodil draginjske doklade po novi uredbi. Toda finančno ministrstvo se za to sodbo ni brigalo Izplačevalo je upokojenim orožnikom stare penzije in doklade mirno naprej Do današnjega dneva dobiva penzijonirani orožniški narednik, ki je služil 35 let ali pa še več. 500 do največ 800 Din z rodbino vred!
Marca 1927 pa je v smislu zakona prišel rok. da bi se b'la sodba Državnega sveta mogla izvršiti prisilnim potom. A kaj se ie sedai zgodilo?
Predvsem orožniški upokojenci v Sloveniji za marec 1927 niso dobili kakor za kazen sploh nobene nenzije izplačane, češ. da ie fond izčrpan Tedanja klero-radikalna vlada na ie da izmuzne obveznosti iz ■*xMx> Državnega sveta, sprplela poseben zakon (čl 161 fin zak. za 1927.28), s katerim se proglaša, da penzijrnirani orožniki nimajo pravice do doklad po uredbi iz L 1924 in se torej na ta način dejansko razveljavlja pravomočna sodba najvišjega upravnega sodišča!!
To n' bila le socijalna. temveč tudi kulturna in povrh še pravniška sramota prve-za reda ki nam je pr?d celo Evrrupo mnrgo Škodovala Pos! dr Kramer je dobival nebroj pisem ubogih orržniSkih upokojencev ki so mu bridko tožil' svoje gorje teT ga prosili za pomoč Ali pomagati se na drug način ni dalo kakor da se razveljavi sramotni čl 261 fin. zakona Zakon se da razveljaviti le z zakonom Zato se ie dr Kramer pravilno odločil, da predVži skopščmi svoj nuini predlog Seveda pri tem ne gre za nikake ogromne vsote, a tud<" za nobeno težavno delo Ako bi bila vladna ve-čma nujnost sprejela, bi bi! zakon sam v eni uri pod strpho in nobeden skupščinski odbor b; zaradi tega ne zamudil niti ene minute Tod» vladna ve<?na ie bila gluha: ne gane ie beda teh uookojencev. ne sra-tmrie se ostati trdovratna v očitni krivici
Strumno sn klerikalci oo«iasp>fi e. Soa-hu premagati — ne oosl. KVameria. temveč uboge izmučene, za nPhove orl~o'<»ne Hm nravJce ogolinfane unokoiene orožnike! Če se te zmaee veselijo, moramo reči. da le to oravo nek1-*n*ko ve«e"e! Sigurni na smo da dr Kramer v tvojem naooru ne bo omaga! Klub SDS ie skleml. da zadevo ponovno Dnkrene povodom debate skleoania n «n rakonn za ! 1928-29
Dispozicifski tondi v oblastnem pro«
račnnn
«Slovenčeva» obrekovanja postavljena na laž od klerikalcev samih. — Nemogoče in nedovoljene postavke v proračunu oblastnega odbora
Proračun ljubljanske oblastne skupščine smo obsojali predvsem zato, ker smo dokazali. kako so klerikalci varali našo javnost,
ko so obetali, da bo SLS z vstopom v vlado dosegla, da bo država s svojimi prispevki pokrila potrebščine oblastne samouprave, tako da ne bo treba novih davkov. Celo slavnostne besede oblastnega predsednika dr. Natlačena so se v tem pogledu izkazale za nepremišljenost ali demagogijo. Klerikalna parlamentarna delegacija je v Beogradu s svojo nesposobnostjo doživela polom, gosp. Natlačen pa je prebivalstvo ljubljanske oblasti osrečil z novimi milijonski mi davščinami. Baš v tem dejstvu leži vsa tragika nele politike SLS, marveč tudi tragika slovenskega ljudstva, ki se danes po pravici čuti cnasumarjeno* in ogoljufano, ker je pri volitvah nasedlo lažnivim obljubam klerikalcev.
Druga stvar je vprašanje novih davkov. Tudi o tem smo na kratko že pisali in potek zadnjih dni dokazuje, da smo zavzeli pravilno stališče. Nove davke smo označili kot velikansko breme, ki bo zadelo koncem koncev najbolj ravno socijalno šibke konsu mente. <Sloveneo na naše stvarne ugotovitve ni vedel druzega povedati, kakor da je klevetal SDS, češ, da brani in zagovarja velekapitaL Zlasti je povdarja! da smo v službi Trboveljske premogokopne družbe, ker smo se izjavili proti uvedbi davka na produkcijo premoga. V petek so oblastneži v <Slovencn» ta davek še zagovarjali, včeraj so ga pa v finančnem odboru oblastne skupščine sami odpravili ter izpremenili v konzumni davek. <Slovenec> je v petek še pisal: <Sedaj se je SDSarski tisk pokazal v pravi luči kot zagovornik velekapitala. Da nes ve vsa javnost, kdo brani velekapital pred pravično obremenitvijo.* Včeraj, v soboto, pa je oblastni odbor sam udaril <Slo venca, po zobeh. Ako je gospoda v finanč nem odseku prišla k boljši pameti in uvidela vsaj nekaj glavnih kozlarij, ki jih je zagrešil oni mojster, ki je sestavljal oblastni proračun, je to pač v prvi v-rsti zasluga <Jutra>. Ali o tem drugič.
Danes moramo opozoriti radi izredne važnosti ie na eno stvar pri presoji oblastnega proračuna. Ze zadnjič smo v naglici ugotovili, da v oblastnem proračunu kar mrgoli pavšalnih, celo vefmilijonskih postavk, ki znašajo skupaj okoli 12 milijonov. Po po-drobnejlem študijo oblastnem proračuna lahko trdimo, da se more ta vsota ceniti tudi na 17 milijonov. V mislih imamo pri tem vse one horendne postavke, za katerih uporabo ni v proračunu nobenih obrazloženi, postavke, ki na prvi hip kažejo, da so namenjene sa disperieijske fonde oblastnega odbora.
Oblastni proračun bi ie po zakonu moral biti sestavljen tako, da bi bilo Čisto jasno razvidno, za katere konkretne in špeeijalne namene so vstavljene poedine postavke rednih potrebščin. Samo za nepredvidene potrebščine dovoljuje zakon pavšalne zneske. Proračun ljubljanskega oblastnega odbora v tem pogledu ni le protiiakonit. marveč je tudi pravi nnikum proračuna, kakoršen bi v javni upravi ne smel biti. Ce izvzamemo v glavnem ona proračunska poglavja, ki «© prevzeta iz državnega proračuna, kakor zdravstvo, kjer so vse postavke konkretizirane in Se posebej obi**lo?ena In utemeljene, ostanejo v njem sarto Se dejanski dispo-riciiski Inndi. ki iih lahko oblastni odbor porablja bre« kontrele.^ kakor hofe. Na ta način je ustvariena možnost, da se v dispo-zicijske fonde naseli strankarska prlstra-nost in zapravljivost V proračunu ni prav
nobene garancije, da se bodo ogromni milijoni, za katere bo ljudstvo plačevalo novih 26 milijonov oblastnih davkov, porabljali smotreno in pametno v splošni napredek oblasti in njenih gospodarskih panog, pač pa lahko obstoji bojazen, da bodo postali pavšalni in nekonkretiiirani milijonski disposi-cijski fondi izvor nečuvene klerikalne korupcije. Slične proračune sta sestavljala tudi bivši deželni odbor in deželni zbor kranjski in doživeli smo dovolj razočaranj, ko se je deželni in javni, od vseh davkoplačevalcev pobrani denar porabljal za strankarske namene, tako da velikokrat nisi vedel, ali je deželna blagajna identična s kaso SLS ali ne.
Ako naj bo oblastna samouprava to, kar smo vsi od nje pričakovali: izredno važen socia!no*ekonomsKi javni faktor, potem je prvi predpogoj, da se prvi normalni prora. čun oblastne skupščine, postavi na zakonu to in solidno budžetamo podlago. Ako je oblastni večini za red. poštenost in mirno gospodarstvo v samoupravi, ne bo pustila v proračunu niti enega dispozicijskeg« fon« da ta niti ene postavke, kf bi ne brla koo« kretizkana. Najmanj. kaT se sme m mora od javne uprave zahtevati, pa je, da za vsako prora omako postavko navede poka, terih objektivnih vidikih se bo porabljala pod enakimi pogoji za vsakogar v ljub« lianski oblasti.
Ratifikacija Wovfnske pogodbe z Nemčijo
Beograd, 17. decembra d. Danes sta zunanji minister dr. Voia Marinkovič in nemški poslanik Olhausen izmenjala ratifikacijo besedila trgovinske pogodbe med našo državo in Nemčijo
Delegat naših uradnikov na kongresu francoskega državnega uradništva
Beograd. 17 dec. p. Na letošnji kongres francoskih državrvih uradnikov bo odpoto« val kot 7astopnik na.Vh državnih uradni« kov dr. Milan Giorgievič. glavni tajnik Zveze državnih uradnikov
Re^ukcHe nri vojnšVh atletih
Beograd 17 dec. p. Vltda je odredili, da naš voiaSki zastopnik v Parizu vrši doli« nosti vojaškega atašeia tudi v Londonu Poliska vladi je izdala a^ement našemu voinrmu atašeju v Bukarešti ra izvrševa« nje dMžncrtti vojaškega atašeja v Varšavi
Posledice	izgredov
v Rcmmrji
Bukarešta. 17. decembra, s. Proevetni minister L*pedalu je dovolil sinagogam v Ko-Ipšu vsoto poldrugega milijona leiev m popravo Škode. povzročene po zadnjih diiaSkih izgredih. »Dimineata* poroča, da oficijelni židovski krosi v Kološu niso sestavili prave cenitve škode, ki je nastala pri zadnjih dijaških demonstracijah in ki je zelo pretirana. V Jawyjo eo bili včeraj aretirani le trije dijaki, ki so 6e udeležili Izgredov dne 12. decembra.
Ce*o mesto nre«tot>ilo v wavo«1»vfe
Vi'nO. 17. dec g. Prebivalstvo mesteca Wif**nia je kfn-ioruHvno prestopilo * ftra« vos lavno vero. Taki prestopi M V g&dnjeffi času zelo množijo.
Napredni Mariborčani1.
Vsi na volišče! Nihče ne ostani doma! Spravite na volišče vse prijatelje in znance! Vsak glas je odločilen!
"^i^ffllMMHBIBBMMMMKBBMBIMMiMI^KMlffiBMraffBMT^^^	M ■
Novi oblastni davki in takse
Pod pritiskom «Jutra» in vse javnosti so klerikalci nekatere davke omilili, a še tudi sedaj so za naše gospodarstvo škodljivi in za vse sloje ogromni
Klerikalna gospoda v ljubljanskem in mariborskem oblastnem odboru je uvidela, da >e lok prenapela. Napredno časopisje, predvsem «Jutro», ji je prekrižalo račune, da bi svoje nove ogromne davke nekako vtihotapila. Slovenska javnost je bila pravočasno opozorjena na udarce, ki so ji jih namenili klerikalni mogotci; odzvala se je s takim eno-dušnim in energičnim odporom, da so se oblastni gospodje v Ljubljani in Mariboru ustrašili in začeli retirirati. 2e v včerajšnji številki smo poročali, da si mariborski oblastni odbor kijub prvotnemu dogovoru ni upal predlagati novih davščin v isti izmeri kakor jih je ljubljanski. Včeraj pa je končal svoje delo tudi finančni odsek ljubljanske oblastne skupščine. Tudi v njem so morali klerikalci računati z odporom javnosti in so v številnih točkah po-pustili. Precejšnjo vlogo je igralo pri tem tudi dejstvo, da so bili predlogi oblastnega odbora deloma sestavljeni tako površno in celo popolnoma napačno, da so bili že samo zaradi tega neizvedljivi, kar pač ne more roditi zaupanja v sposobnost in vestnost naše oblastne uprave. Koliko so bili na delu še tudi razni drugi vplivi, o katerih bi klerikalnemu vodstvu javna razprava gotovo ne bila ljuba, o tem bo še dovolj prilike govoriti.
Finančni odsek ljubljanske oblastne skupščine je torej nekatere drakonične zahteve oblastnega odbora omilil, najhujša bremena pa so ostala in jih bo skoraj gotovo klerikalna večina oblastne skupščine prihodnji teden tudi sprejela. Tudi te oblastne davščine bodo še vedno občutno posegle v vse naše življenje in zadele vse sloje brez izjeme, najhuje malega človeka, nameščenca, delavca in kmeta, ki jih ne bodo mogli prevaliti na druge. Poslabšale bodo produkcijske pogoje Slovenije in zmanjšale njeno konkurenčno zmožnost Slovenije v primeri z ostalimi pokrajinami države. OtežkočHe bodo izvoz iz Slovenije, kar je tembolj usodno, ker je znano, da mora Slovenija velik del življenskih potrebščin uvažati in da se zato lahko preživlja le. ako more v zameno izvažati druge pridelke in izdelke.
Posebno usodne v tem pogledu so nove oblastne davščine zaradi tega. ker imajo nekatere med niimi naravnost značaj oblastne carine. Menda ni treba šele opozoriti, v kakšno neznosno situacijo bi prišlo slovensko gospodarstvo, zlasti naša carina, ako bi se začele po tem prejudicu ravnati tudi druge oblasti. Nujno bi to prived'o do gospodarskega in prometnega kaosa, od katerega bi imeli največ škode ravno Slovenija. Zato je dolžnost vseh oblastnih poslancev. ki se zavedajo svoje velike odgovornosti. da odvrneio grozečo nevarnost in obvarujejo Slovenijo ogromne škode.
Davek na motorna vozila
Prvotna zahteva oblastnega odbora se ie glasila, naj se osebni avtomobili obdavčijo po konjskih silah motorja. Ker pa ie računanje po HP zelo različno, ie bila ta določbo tako nejasna, da so si gosnodie premislili In spremenili sedal v finančnem odseku avtomobilski davek tako. da se olačuie po teži voza. Seveda le tudi ta določba nesmiselna. ker teža avtomobila ni v nikakem direktnem medsebojnem razmeriu z niegovo ce no In močjo, vendar oa znači sprememba znatno olajšavo. Po predlogu finančnega odseka nai znaša sedai oblastna taksa na osebne avtomobile za vs»k;h račetih 100 kg 50 Din. kar bo zneslo približno 500—1000 Din na avto. dočim bi znašala oblastna taksa do prvotnem predlogu 3000—6000 Din na leto. tako da bi moral Ilublianskl lastnik avtomobila plačevati skutmo 2 dr* ževno in občinsko letno 7—12 tisoč dinariev
Finančni odsek ie deloma om!lil tudi takso na tovorne avtomobile in motorna kolesa.
Davki na pijačo
Ob'astne trošarine na alkohole oi!ače finančni odsek liubPanske oblastne skupščine ni spremenil. Odveč bi bilo dokazovati, da davek na vino ne bo zadel le one. ki pijejo vino. temveč tudi gostilničarje in vinogradnike. Tega se ie dobro zavedal tudi mariborski oblastni odbor, ki ie zato predlagal !e 50 odstotno doklado k državni trošarini. dočim zahteva Iiublianski še vedno stoodstotno
Ljubljanski klerikalci dalie še vedno vztra jaio na uvedb-' več>e doklade na irvenslo-vensko vino. Kai bodo rekli naši vinogradniki. ako druge oblasti na enak način udarijo slovensko vino in kai naša Industrija, ako trve^eto hrvatske in slovenske oblasti no ISBbl'anskem vzoren oblastno carino na slovenske ImJustrPsVe oroirvode?
Ako osfne pri oMestnl taksi, bo na pr. v LJubljani vsak. ki bo knpll I 1»er vina, pri tem plačal, pa nai ho v'no ie tako slabo, 3.20 davkov. Cela LiuManska oblast bo oo rsffonit oblastega odbora samo pri vhw plačevala porie' r»a 'eb, nad 6 mlfltonov več davščin kakor dosedaj.
Podobu ie s>lka pri Divn. ki nai b! bilo in le nfMai tudi re« blo okreočilo za cme naiš:rle shve. katerim >e vino ofdrfrgrt. Že dane* »a ie nivo tako drago, da ie ubftenei-šlm s!o'em nedostopno L'nM'ana ie ored Vo'ftn norabila nVrog ivm hi piva na leto. *eda! na sairrn S* i"—12 t!s"č. AVo c» rve-liavi r*l?stn- dnVIa^a. jsp bo piv* podražilo, saj bo treba potem pri vsakem
litru piva plačati 2.30 Din. trošarine kar bo zneslo za celo oblast zopet štiri miHjone več na leto kakor do sedajo
Povišanje trošarine na žganje in alkohol z novo oblastno doklado pa bi bilo stopnjevano do absurdnosu. V Liubliani bo na pr. treba pri vsakem I stu plačati 49 Din davkov, dočim velia 1 liter nezatrošarinjenega alkohola v tovarni le 7 Din. Skupna trošarina bo znašala torei 700% vrednosti! Posledica teh nesmiselnih razmer bo. da se bo še bolj razvilo tihotapstvo z žganjem, ki je že sedai v buinem razmahu Silno udarjena pa bo naša alkoholna industrija, ki živi pred vsem od izvoza, a bo morala svoie obratovanje reducirati, s tem Da povečati brezposelnost. Tako bo do temu davku najbolj ndarieno naše delavstvo. Ako nai ta davek, ki ga oblastni odbor računa na skoro 4 milijone. res kai vrže. bo treba zelo poostriti kontrolo na kmetih kjer žganie skoro povsod doma kuhajo, in tako se kmetom zaradi novega oblastnega davka obetajo poleg drugega še tudi nove sitnosti s finančnimi uradi.
Davek na premog
Predlog oblastnega odbora ie bil, naj se obdavči produkcija premoga in sicer po 5 Din na tono. iz česar ie računal oblastni odbor 6 6 miHiona dohodkov. »Slovenec« ie pomoozno oznanieval. da ie ta davek naložen le velekapitalu. pri nas v prvi vrsti Trboveljski premoeokopni družbi. Tudi če bi pri tem ostalo, bi teh miliionov gotovo ne trpela TPD iz svoiega, ampak bi iih prevalila na one. ki premog rabio. Imela pa bi zaradi tega vendar mnogo sitnosti in mnogo škode in ie zato bržčas ravno tako odločno protestirala proti nameram oblastnega odbora kakor vsi drugi gospodarski krogi.
Gosoodie pri oblastnem odboru so se prestrašili deloma pa menda tudi uvideli, da ie niihov načrt neizved!Hv. Zato so ga spremenili. pri tem pa naše prebivalstvo še hujše odkrili. Prvotno zamišlieni davek na produkcijo oremoga so namreč spremenili v davek na porabo premoga, ob enem pa ga še občutno zviša'i. Po skleou finančnega odseka nai se pobira od 1000 kg kosovca, to Je prenosa, ki se nretežno rabi v domačem gospodinjstvu 12.50 Din oblastne fakse od Vockovca 8. cd ohrehovca 5 in od zdro ba 2.50. S to spremembo torei prebivalstvu ne bo pomagano nrav n'č. temveč bodo nasprotno vse rodbine, ki rahIV) premo« za kuho ln kurjavo, le še boli prizadete.
Očividno so si klerikalci tudi na jasnem, da 'im železniška irorava premogovnega davka ne bo plačevala, ker so prvotno 6.6 miliiona proracnriani dohodek iz te postavke, znižal! v ~}seku ve)< ,raVnr polovico.
Savici
Proti nameravanemu davkn na noeni obisk eo=tiln in kavarn se je pojavil tudi v klerikalnih vrstah samih tako hud odpor, da so ga morali umakniti. Sklenili so v finančnem odseku. n<»j se pobira šele od 1. ure zjutraj, ne pa že od polnoči, kakor so prej hoteli.	__
Davek na kino in Ijnbliansko gledališče naj ostane tudi po predlocu finančnega odseka nesnremenipn. ravno tako tudi davek na plesne prireditve in na podjetja, zavezana k javnemu polaganju računov. Oblastni odbor pa je spoznal, da se je v tej postavki, ki jo Je preliminiral s 4.5 milijona Din, v svoii površnosti pošteno vračunal in je finančni odsek zato postavko reduciral za dobro polovico.
7atrtje največjega italiianskepa dnevnika
Rim, 17. dec. o. Izpremembe pri najve6> jem italijanskem listu »Corriere dela Sera* so sedaj v polnem teku. Pobudo za te iz* p-emembe so dale zahteve nekaterih faši= stičnih krogov, ki se jim veliki milanski dnevnik ni idel že dovolj fašističen. Maffio Maffu. ki postane ravnatelj list« »Corriore del« Ser*», je že zapustil ravnateljstvo pri turinski «G«zetti del Popoio«. Dosedanji ravnatelj milanskega dnevnika Hugo Ojet« ti bo dobil, kakor zagotavlja rimski Bril« lante. nič manj kakor 2 mihjona lir od. Skodtiine. Fašistični «Im>p6ro», ki je že da« ije čas« vodil kampanjo proti »Corrieri de« la Sera», ni zadovoljen s sedanjo rešitvijo. Izražajoč zahtevo vplivnih fašističnih oseb« nosti, zahteva naj se »Corriere dela Sera* zatre aH pa združi z Mussolinijevim glasi« lom »Popolo d'Italia«. ki tudi izhaja v Mi. lanu m ki kljub velikim naporom ne more uspešno konkurirati s starim »tCorrierom deta Sera».
Vohunski proces v Košicah
Rosice, 17. dec. g. Prihodnje dni se prične pred tukajšnjim sodiščem razprava proti vohunski organizaciji, ki je pod hne« nom aMagyar & Comp.» vršila več let vo« hunsko službo za Madžarsko Vodja te or« ganizaclje je bi! nameščenec mestne poW» cije v Košicah Jtsip Magyar. Med člani je bilo tudi več vojakov. 6 so bili nastavi Ijeni na vojaškolitografskem zavodu, dalje cela vrsta -višjih uradnike* in privatna oseb.
Proslava desetletnice čsl. vojske
Praga. 17. decembra, h. Jutri s* %rši v svečani dvorani magistrata svečanost o priliki desetletnice ustanovitve češkoslovaške vojske. Svečanosti se bosta udeležila mol diugimi tudi predsednik republike in ministrski predsednik. Slavnostne govore bodo imeli zunanji minister dr. BeneŠ, minister Udržal in francoski poslanik Charles fiota
Bolezen Generala Averesca
Bukarešta. 17. dec. g. »Politika® demanri« ra vest, da je g-nera! A' ettr-cu težko cbot lel. General Avfeteecu se je samo lahko prehladi!	t
Pred italijansko-grško pogodbo
Mihalakopulos, vnanji minister grške republike, potuje v Rim. Potuje, da sklene, kakor se poroča, z Italijo arbitražno pogodbo, ki naj bo, ako so prve vesti točne, tudi prijateljski ali celo zavezniški pakt.
Arbitražne in prijateljske pogodbe so v Evropi še vedno v modi. Postale so najbolj karakteristična značilnost naše dobe; sklenile so se tudi že med državami, med katerimi sicer ni pričakovati v vseh pogledih soglasja, nikar pa resnično iskrenega prijateljstva. Lahko pa so tudi znak in osnova resnega sodelovanja in prijateljstva med državami.
Grška in Italija si nista niti prijateljici niti očitni nasprotnici. Grčija je danes postala v nekih ozirih skromna. Nekdaj je bila zelo huda na Italijo, saj ji je ta pobrala izpred nosa Rodos z Dodeka-nezom, dasi je na njem samo grško prebivalstvo. Pomagala je. da se je južna meja Albanije potegnila tako, da Grška ni dobila teritorija, do katerega je trdila, da ima upravičene aspiracije. Pri tej priliki se je pripetila aiera. ki jo je Italija porabila, da je poslala nad Grke na Krf kazensko ekspedicijo, ki se je izvedla po načelu pravice pesti.
Ali to je že precej oddaljena preteklost. Grčija kakor da se je zelo ustrašila in se od takrat čuva. da ne bi pri kaki priliki razžalila gospodov v Rimu. O Dodekanezu se v Atenah govori bolj potihem. zaradi albanskih zadev se ne razburjajo, če ni skrajne potrebe; zadnjič, o priliki drugega tiranskega pakta, je tudi grško časopisje kazalo precejšnje ogorčenje, ali ostalo je bolj akademskega značaja, ker se Grčija italijanskega imperijalizma ne boji tako močno, računajoč praktično, da je naperjen v prvi vrsti v drugo smer. In sicer na onega skupnega soseda Italije in Grčije, na katerega so postali tudi Grki v nemajhni meri ljubosumni.
Italija se je trudila, da poveča na Grškem nezaupnost napram Jugoslaviji do največje mere. Svojčas je italijansko časopisje samo namigavalo, naj obrne kraljevina SHS svoje aspiracije proti Egejskemu morju, v nadi da se bo s tem odvrnila njena pozornost od gornjeja-dranskih pristanišč. Malo pozneje, ko se ta program ni mogel predstaviti v resni luči. so se z italijanske strani opozarjali Grki na nevarnost, ki preti Solunu z jugoslovenske strani. In Grki so na tej točki res zelo občutljivi, kakor so pokazali pri neštetih prilikah, osobito pa z zavlačevanjem pogodbe z Jugoslavijo.
Najdlje je šel Pangalos, ki je v času svoje diktature stopi! v tesne odnošaje z Italijo, poslal tja svoje ministre na po-sete in sklenil v Rimu pogodbe za dobavo vojnega materijala. Ko je propadel Pangalos in z vladnega predsedstva romal v zapor, so se odnošaji med Talijo in Grčijo zopet ohladili.
Da sklene Grška z Italijo arbitražno in prijateljsko pogodbo, je v redu, ker takega pakta med obema sosedoma še ni bilo. Koliko pa bi mogla nova pogodba. ako se res sklene o priliki Mihala-kopulosovega poseta. iti preko te mednarodno običajne mere. to je drugo in seveda najinteresantnejše vprašanje.
Pozicija Grške in Italije kot izrazitih mediteranskih, tudi ekonomsko zelo sličnih držav je taka. da ne nudi ugodnih pogojev za sodelovanje, pač pa mnogo bolj za medsebojno konkurenco. Združiti in vezati bi ju moglo faktično Ie skupno nasprotje do nekega tretjega. Ta tretji bi mogla biti Turčija, za obe državi enako. Glede Jugoslavije pa ima stvar že dvojno lice. Ako želi fašistični Rim pridobiti na svojo stran Bolgarsko, bo težko mogel istočasno favoriziran tudi Grško, sicer bi se mu zgodilo tako kot z Rumunijo. ki jo je odbil tisti trenutek, ko je ookazal svoje sumljive karte v prijateljski pogodbi z Madžarsko. Na obe strani se tudi v tem primeru ne bo dalo igrati, o tem se bodo tudi v Rimu kmalu prepričali.
Grška gotovo ne bo imela interesa na tem. da se angažira preveč za italijanske načrte, ker se bo zaveda'a. da se s tem zameri tudi Franciji, s katero ima urediti zelo tehtne ne le politične, marveč tudi finančne zadeve. Zato je pričakovati. da bodo Atene ostale v zlati sredini in sklenile pogodbo z Ita'ik» 'e v onem duhu in obsegu, ki se sklada z
moderno mednarodno korektnostjo. *
Rim, 16. decembra, s. Grškega zunanjega ministra Mihalakopulosa pričakujejo v kratkem v Rimu. da uvede pogajanja za sklep razsodiščne in varnostne pogodbe med Italijo in Grčijo.
Nove trditve o smrti Rndolfa Habsburškega
Praga 17. decembra g. »Večer« se je obrnil na pisatelja Macherja s prošnjo za informacije o mayerlinški tragediji Macher ie bil namreč prijatelj dunajskega univerzitetnega profesorja Alberta, ki je baje pregledal truplo prestolonas'ednika Rudolfa. Macher ie odgcrvoril. da je po informacijah, ki jih ie dflbi! od profesorja Alberta. Bal. tarzi v prepiru ubil s šampanjsko steklert-oo presto!onas!edn:ka Rudolfa, ki ie bil na mestu mrtev. Ko ie to zvedela grofica Ve-czera. se le ob tTUp'u svojega IjtAimca sama ustre'i!a Baltazzi le nato zasledoval grofa Hoyosa. k! ie bi! tudi navzoč ori tei tra*edi!l. Doseuel ga je v Italiii. kjer je prišlo do dvoboja. V tem dvoboju ie Bal. tazzi ustrelil grofa Hoyosa Machar izjavlja izrecno, da tvkoli tii difktno govoril s profesorjem Albertom Profesor Albert le moral priseči, da ne br nikoli ničesar izdal o smrti Pud-lfa Macher ie že svoi čas v *Ča«u» rblavi' podl^tek. v katerem ie v prfrrttl obliki <wisai ves dogodek. Tega Podlistka pa cenzura ni zapazila.
Proslava kraljevega rojstnega dne
Ljubljana, 17. decembra. !
Ljubljana je danes na svečan način proslavila 39. rojstni dan svojega priljubljenega vladarja Nj. Vel. kralja Aleksandra.
Vsa državna poslopja so bila že na predvečer slavnosti okrašena z državnimi zastavami, danes pa so jim sledila tudi privatna poslopja. Državni uradi so bili zaprti in niso poslovali. V mestu je, sploh prevladovalo praznično razpoloženje. V čast slavnostnemu dnevu je bilo zjutraj na Gradu oddanih 21 topovskih strelov.
Ob 9. je v pravoslavni kapelici v vojašnici vojvode Mišica opravil prota Dimitrije Jankovič svečano zahvalno službo božjo, ki so ji prisostvovali veliki župan, divizijski general Danilo Kala-iatovič, mestni komisar g. Mencinger, zastopniki raznih institucij ter korpora-cij, oficirski zbor ter dokaj civilnega prebivalstva. Razne svečanosti so bile opravljene po vseh vojašnicah.
Ob 10. je škof dr. Jeglič daroval v i stolnici ob polnoštevilni asistenci slo- : vesno mašo. Poleg številnega občinstva so se udeležili te cerkvene slovesnosti veliki župan dr. Vodopivec. divizijonar Danilo Kalafatovič, predsednik oblastne skupščine dr. Natlačen, komisar go- ; spod Mencinger, ravnatelj magistratnih uradov dr. Zamik, zastopniki tujih dr-žav, predstavniki vseh institucij, korpo-racij ter društev, oficirski zbor in številni rezervni častniki. Mašo je zaključil slovesen «Te Deum».
Pred cerkvijo je tvoril častni špalir oddelek vojaštva v polni bojni opremi. Godba dravske divizijske oblasti je ob koncu maše zaigrala državno himno. Med službo božjo so bile v mestu zaprte vse trgovine in so počivali vsi obrati. Po 11. uri je veliki župan v vladni palači sprejemal čestitke kralju k rojstnemu dnevu. Zvečer je godba i Dravske divizije priredila po mestu obhod in bakljado.
*
V Beogradu se je proslava kraljevega rojstnega dne izvršila posebno svečano. Ob 11. je bila v Saborni cerkvi svečana služba božja, ki jo je služil ob veliki asistenci patrijarh Dimitrije. Kralj, ki ga je pričakovala pred cerkvijo častna četa garde, je dospel točno ob 11. Cerkvene svečanosti so se udeležili vsi člani vlade, narodni poslanci, člani diplomatskega zbora in mnogi zastopniki raznih korporacij in organizacij. Po službi božji je imel patrijarh Dimitrije na kralja krajši nagovoT, ki so ga sprejeli vsi prisotni s klici «Živio!»
Kralj je pristopil k patrijarhu in mu ponudil roko. Po cerkveni slovesnosti se je vršilo na dvoru vpisovanje čestitk v dvorno knjigo. Po mestu so ves dan svirale vojne godbe na raznih trgih. Zvečer je bilo mesto iluminirano, v Oficirskem domu pa se je vršila velika zabava, ki so se je udeležili kralj, člani vlade in ves častniški zbor.
Petru Osvoboditelju, lahko trdimo, da Do-iinarjev osnutek presega po svoji dostojanstveni monumecitahios-ti -vse ostale, ker Meširovicevega vzidanega relijefa v Dubrovniku ine moremo prispodEbljati s tern prosto stoječim ssomenikom. Enostavni pod stavek brez ambiemov in druge alegorične navlake le povdarja široko preroško gesto velikega kralja Osvoboditelja. Ali je pa to
velikanskih dimenzijah, drugače bi - dosege! kvečjemu vtis ogromnega obešalnika za obleko z na njem slučajno pribitim relijefnim portretom kralja.
Še četrti -načrt imam prod seboj. Na podstavku v reDjefu /prisegajo tri doprsne figure. Smo že videli večkrat in tudi mnogo boljše na stvareh, ki ne zahtevajo umetnostne ocene. Na težkem podstavku pa mnogo prelahka soha kralja v generalski uniformi brez kape, ki sila netempe-rament. no, skoraj pobožno seka nekak ščit ali grb s starim dv.oglavim avstrijskim orlom na dvoje. Dualizma kipar pač ne misli, vsaj štajerskega panterja . . . Ideja je prežvečena že ua znamkah.
Odločujoči krogi v Mariboru naj pomislijo, da postavljajo spomenik kralju, Velikemu in Osvoboditelju. Obenem pa naj ne pohabijo, da postavljajo monument sebi in svojemu okusu	A. O.
Lojze Dolinar: Soha kralja Petra na spomeniku za Maribor. Razsodišče je osnutku prisodilo I. nagrado.
šesta, ki nam je dal z njo svobodo, ali gesta, ki nam' kaže svobodo z njo, da jc spoznamo in se io naučimo ceniti. Vredna je kralja Petra I. Velikega.
Drugo nagrado je prisodilo razsodišče Ravmikarjevemu osnutku, ki ga je poslal pod šifro »Zmagovalec«. Kralj stoji na pečini, pod njim orel. Kako nemonumentatae naravnost nesrečne so kopije naravnih skal pri mestnih spomenikih, že dolgo hudo iz-kušajo v Ljubljani pri Prešernovem spomeniku. Morebiti ie razsodišče m-oral-o razdeliti vse tri nagrade, ker drugače vsaj III. nagrada ne bi bila oddana. Ce bi bil izveden projekt III. nagrade, bi moral biti v
Fran Ravnikar: Osnutek spomenika kralju Petru v Mariboru, ki mu je razsodišče prisodilo II. nagrado.
Dosledna štorklja v Šiški
Rožna dolina ima Ito Rino, ki se je ne« davno vrnila iz Berlina, Šiška pa desetega brata, ki je pred kratkim prišel na svet. Filmska zvezda je senzacija, keir je prva in edina v Rožni dolini, deseti bratec pa redkost v vsej državi, ker ni nobene punce vmes. Samo število ni še ravno taka poseb« nos t saj smo Slovenci vajeni precej obil«
Na naši slikii vidimo v srviini očeta Mar« tina in mater Marij a-no z desetim sinčkom v naročju. Imena njuno najmlajše dete še nima, ker starša upravičeno pričaku-jeta, da se jima izpolni želja in prošnja po naj* višji milosti in časti za svojega desetega sina.
Mariborski spomenik kralju Petru
Poročali smo že, da je razsodišče pod predsedstvom ljubljanskega arhitekta ing. Rado Kregarja prisodilo I. nagrado 3000 Din osnutku akad. slikarja Lojzeta Dolinarja, II. nagrado 2000 Din sikici prof. Ravnikarja Lz -Maribora in 111. nagrado 1000 Din projektu kiparja Niko Pinr.ata.
Dolinarjev osnutek daleč prekaša vse - stale po umetnostni vrednostni in je bila zato razsodišču izbira prav lahka. Zato se nam zdi, da so govoricc o ožji konkurenci neutemeljene, ker bi -tudi ne dovedla do boljšega rezultata.
Spomenik bi bil po Dolinarjevem modelu visok nekaj nad 6 m. Na mirnem podstavku iz -pohorskega granita bi stala 2.50 m visoka kraljeva figura v bronu. Postavljen -?omemik bi veljal 2-40.000 Din tOTej vsoto, ki jo bo Maribor lahko zmagal. Obenem pa ta vsota tudi kaže, da spomeniki niso več | nedosegljiv luksus, kakor so bili še pred nekaj -leti, ko so vse številke šle v milijo- i r.e. Ce pogledamo vse monumemte, ki sm-o iih postavili po prevratu, posebno pa kralju
Danes ob pol 11. dop., 3., pol 5. 6., pol 8., 9.
Harry Piei
t
teled velikanskega navala predprodaja vstopnic od pol 10. do 12. ure in cd 2. dalje. Cene navadne.
Telefon 2730.	Kino »DVOR«.
nega blagoslova; ali tako trdoglava štor« klj-a je res izjema na svetu, da bi se prav nikoli ne zmotila in ne dala preprositi za sestrico. Ima pač načela in principe — ne« omajane tako rekoč — in trden kaTakter. da se ne da pregovoriti na noben način. Zato naj bi jo naslikal naroden umetnik in naj bi jo podjetna založba razmnožila v treh barvah, minister za prosveto pa naj bi jo priporočil šolam obesiti na hodnik, da bi se nadebudna mladina vežbala in urila v utrjevanju karakterja v teh žalostnih ča« sih splošne korupcije. In vedno hitreje pro« padajoče doslednosti!
Ta nenadkriiljiva. štorklja je koncem mi* nulega meseca desetič obiskala Martina Tavčarja, vratarja na Gorenjskem kolo« dvoru v Ljubljani. Ni se razburjal, ker je tega že vajen, mati Marijana je pa dejala, da bodo že še tega zredili, če so ostalih devet spravili po koncu. Kjer jih že toliko sedi za mizo, ni treba kuhati več, če pri« sede še eden. Samo zadnja žlica od tucata sc bo začela rabiti, ki je bila doslej sprav« Ijena v skrinji Prvi z njo zajame krstni bo« ter, s čisto novo žlico, namenjeno desete« mu bratu. To pomeni zelo dobro za botra in krščenca. Le na vsake svete čase usoda izbere kako revno družino in ji položi kot znamenje posebne milosti v zibko desete« ga sina, k zibki pa pripelje botra, ki s se« boj nosi srečo in čast.
Naj se izpolni vera naroda tudi na de« setem bratu v Šiški!
Na lev: stuje poleg očeta 8. in 7., za nji« ma pa 2. sin: 9. letni Janezek in lOletni Vilček, učenca osnovne šole in sobni sli« kar, 261etni Jože. Poleg njih je 4. sim Loj« ze, ki ima 19 let in je že izučen mehanik ter se uči še za šoferja. V sredini je naj« starejši Tine, mehanik v kurilnici v Ljub« Ijani, ki je star že 28 let, oženjen in je že tudi oče — seveda — sina. Za mater se je postavil 3. sin, 201etni I A/k in, sedaj fmanč« ni stražnik, ki pa gre kot mehanik k voja« kom v letalsko četo. Mame se tišči 9. sin 51etni Stanko, za njim stoji 5. sin, 171etni France, ki v kratkem postane tapetniški pomočnik, ob desnem robu slike pa vidimo 6. sina Toneta, ki se s svojimi 13. leti uči za mizarja.
Slika sama nam najbolj zgovorno pripo« veduje, da oče Martin kljub svojim skrom« nim službenim dohodkom in brez vseh dru« gih podpor prav lepo skrbi za svojo dTU« žino. Zato jim pa tudi vsak. ki Tavčarjeve spozna vsaj po sliki, želi mnogo zdravja in sreče.
Bombe-Bombe!
Reklamne bombe namreč, je danes geslo vsega trgovskega sveta. Amerika plačuje milijarde za interesantne reklamne domisleke, ki jih potem priobčuje v svojih najbolj razširjenih novinah. Pa ne samo v Ameriku tudi že vsa trgovska Evropa se zaveda modernega časa, ki se kaze bas v tem da je danes reklama vzmet produkciji in prometu. V izrednih slavnostnih ali prazničnih številkah priobčuje moderni trgovsKi svet pompozno svojo reklamo, ki edina zasigura obstoj, nagel razvoj in pro-cvit slehernega podjetja, ki noče, da ga konzument pozabi.
Sloveniji bomo nudili tako izredno priliko z božično številko «Jutra»,. ki izide bogato ilustrirana s prav zanimivo vsebino na pomnoženih straneh, in ki bo nudila
stdtls©©tin eitafeijev „Jutpa"
zabave in razvedrila za vse štiri dni. Naslednja številka «Jutra» bo namreč izšla zaradi praznikov šele v sredo zjutraj. Ni dvoma, da bodo oglasi v tej številki imeli zopet svojo izredno pridobitno moč, zato vabimo vse pridobitnike, da se poslužijo te izredne prilike.
Oglase za praznično številko «Jutra» bo Sprejemal Oglasni oddelek «Jutra» v Prešernovi ulici št. 4 (telefon 2492) do petka dne 23. t. m. do 12. ure.
RH
Organ zaciia velik ega narodnega po-
la borbo proti raku
več tudi otroci. Velika opasnost leži ravno v tem, da rak v svojem početku v pretežni večini slučajev ne povzroča nikakih bolečin. Ko pa se le-te pojavijo, je večinoma pomoč že prepozna. Zato je- potrebno, da se ljudstvo čim bolj pouči o tej strašni bolezni. Treba je ljudi do podrobnosti seznaniti s prvimi znaki in jim dopovedati, da se takoj podajo k zdravniku, ki bo podal točno diagnozo. Novo društvo, ki bo te dni pričelo organizirati pododbore sirom države, bo izvajalo veliko in obsežno propagando.
Bridka izkušnja.
Dr. Šahovič je priznana avtoriteta, ki se že dolgo bavi s proučevanjem raka. Bolj kakor vse drugo, je nanj vplivala strašna smrt njegove matere, ki je istotako podlegla raku. Skromna ženska iz Ohrida je najprej na levi grudi opazila trd izrastek, kateremu pa ni posvečala nikake pozornosti. Ko se je rana začela večati, se je mati sramovala, da bi svoje trpljenje zaupala sinu. Kmalu nato je bila vsaka pomoč izključena.
Tako je mati enega izmed naših najboljših strokovnjakov za proučevanje raka podlegla strašne bolezni. A koliko je drugih slučajev, kjer tragika bolnika ni nič manjša! Ne dvomimo, da bo novi pokret našel primerni odziv tudi med slovenskim ljudstvom.
K
Rak je ena najopasnejših bolezni sodobne človeške družbe. Tisoči in tisoči bolnikov končujejo življenje v strašnih mukah, ki jih povzroča ta nedognani parazit. Rak je silno razširjen tudi med našim narodom. Zato so se vsi jugoslovenski strokovnjaki in učenjaki odločili, da čimprej pričnejo s proučevanjem raka in z obrambo najširših slojev pred širjenjem te opasne bolezni. Nedavno se je ustanovilo posebno društvo, ki je za svojega predsednika izvolilo g. dr. Jovanoviča, odličnega znanstvenika in profesorja medicinske fakultete v Beogradu.
Novo društvo pod kraljevim pokroviteljstvom.
Početkom tekočega meseca se je imenovano novo društvo obrnilo do kralja s prošnjo, da prevzame pokroviteljstvo. Ze naslednji dan, 9. decembra, je mar-šalat dvora obvestil Društvo za proučevanje in borbo proti raku, da kralj popolnoma odobrava pokret in da ra-devolje prevzame pokroviteljstvo. To dejstvo jasno dokazuje veliki pomen in neobhodno potrebo delovanja na tem oodročju.
Glasom pravil lahko postane član novega društva vsak državljan ne glede na spol in starost. Članarina iznaša mesečno 12 Din. Namen društva je, da z malenkostno članarino pridobi za pokret sodelovanje vsega prebivalstva. Organizacija se bo provedla v najširšem obsegu, tako da bo prebivalstvo samo vršilo poglavitno vlogo. Poleg navadnih članov obstoja še drugo članstvo: Utemeljitelji plačajo 120 Din, do-brotvori 1000 Din in veliki dobrotvori 5000 Din enkrat za vselej. V vsakem selu, tudi v najbolj oddaljenem kotu, bo društvo pridobilo člane.
Treba je ves narod pokreniti v borbo , proti raku.	i
Zato poziva novo društvo vse premožnejše, ki jim je pri srcu blagostanje našega naroda, da ga po svojih možnostih čim obilneje podpro. Z delom je treba ifričeti takoj, vršiti je treba ne samo propagando in širjenje pokreta, temveč tudi ustanavljanje in grajenje posebnih ustanov za proučevanje in lečenje raka.
Prvi pokretnik vprašanja o neobhod-nosti borbe proti raku je dr. Šahovič, vseučiliški profesor v Beogradu in stro- j kovnjak v proučevanju raka. Rodom je iz Ohrida in je doslej imel dovolj prilike, da se prepriča kako strašno je rak razširjen tudi med našim narodom.
Zadnje dni so iz inozemstva prihajale, vesti, da se je našel lek proti raku. V zvezi s pokretom in s temi vestmi, se .ie podal urednik «Politike» k dr. Šahoviču in ga prosil za mišljenje o vsem tem.
Dr. Šahovič je izjavil:
— Z rakom se danes bavi ves svet. V vseh državah se proučuje način le-čenja in pobiiania te strašne bolezni. Rak zanima vse človečanstvo. Za dokaz nam lahko služi živahen interes svetovnega tiska. O nobeni bolezni se i
ne piše toliko, kakor o raku. Kar po-	j sebno podviza znanstvenika k napor- |
nemu delu, ni samo strast po novih	i razkritjih, marveč jih k temu sili straš- i
no bolehanje onih, ki umirajo na raku.	j
Zadnje statistike dokazujejo, da je rak	j neverjetno razširjen. Ta bolezen ne- j
usmiljeno kosi človeška bitja, vseh po-	:
koleni in plemen. Znanost je ugotovila,	i
da na raku ne bolehajo samo starejši	j
ljudje kakor se to napačno veruje, mar-	:
V-£SEUT-£-S£
KOSTUMA
SA j • 5T-£ • KU PIL PlCT£NlNO KAT£ RO V RNI-KVALITETI 7
aparate in potrebščine kupite najugodneje v drogeriji A. KANC SINOVA, Ljubljana, Židovska ul. 1.
J T RP£ZN ELM• PL ^s-NADKRiu mm l SUGEN-IZDELEK
Cerknica - kraj častitljivih starih slovenskih korenin
Cerknica, 17. decembra.
Naš prijazni trg ne slovi samo po svetovnoznanem presihajočem jezeru, marveč tudi po zdravem narodu, po njegovi žilavosti in njegovem humorju. Letos beležimo pravcati rekord starih ljudi v našem kraju. Našteli smo zdajle v decembru, ko gre leto li kraju, nič manj kakor 33 starčkov in ženic, ki štejejo nad 80 let; več kakor 100 pa jih je. ki nosijo po sedem križev. Ako pomisliš, da šteje Cerknica jedva nekaj nad tisoč prebivalcev, stanujočili v približno 280 hišah, boš pritrdil, da so te številke izreden pojav in obenem čvrst dokaz, da je Cerknica z okolico zdrav kraj.
Naj navedemo imena teh nad 80 let starih častitljivih starčkov in ženic, da nam bodo v spodbudo in zanamcem spomin. Ti so naslednji: Tomaž Jurca, Anton Prudič, Andrej Modic, Anton Turšič. Ivan Korče, Tone Lovko, Biaž Turš-ič Tomaž Baraga, Zaje - Mivc, Drnulca-Kocjančič, Tomaž Mele, Anton Urbas. Farbar-Kus. Jurij Alartinjak. Janez Mramor, Kosmač. Jernej Gradišar, Jernej Mekinda, Andrej Kos in njegova žena. Elizabeta Kebe, Draškovka-Tur-šič, Lipkovka-Vidrih. Klopčarieva-Dev-jak. Neža Slabe, Damjanovka-Donat, Zidarička. Tončkovka-Petrovčič. Mež-narca. Caserir.anka, Barbara Mastek, Kunstlnova in Kunderca.
Vsi so še pri dobrem zdravju, živahni v pogovoru, pa tudi še pri delu. V pc-menkili z njimi občuduješ njihovo prirojeno in ohranjeno bistroumnost, zdravi humor in dobre šale. ki jim nikoli ne zmanjkajo.
—	Ne. kako pa z vami gospod? me nagovori mamica, stara 85 let. Kaj je novega v Ljubljani? Ali kaj govorijo, kdaj bodo tega presnetega Italijana nazaj pognali?
—	Nič ne govorijo, pravim, kadar se vrnem iz Ljubljane in pristavim: Kaj bi govorili, kar storili bomo. ko pride pravi čas! . . .
Zadovoljno mi prikima, razumela me je resno in prepričano. Druga zopet me vprašuje:
—	Mar bo vojska? Kaj ne, da je ne bo! Meni je vseeno, pa žal bi mi bilo za druge . . .
In če sc dalje pogovarjam z njimi, me prav radi ljubeznivo drezajo: «Iiudir.ia, kdaj se boš pa oženil?«
Na to vprašanje ne vem odgovora. Še v zadrego me spravijo . . . Zadnjič sva sedela s teto, ki je v 87. letu, zopet skupaj v gostilni in mi je tako-le dejala: «Veš. France, pijem ga ne. ampak če ti daš zanj, ga bom na tvoje zdravje! ...» In sva trčila meni na zdravje, toda na čast njej in vsem vrlim ccrkniškim koreninam.
Strašna smrt rudniškega električarja
V kočevskem premogovniku je padel električar France Leu-
stek 60 m globoko
Kočevje, 16. decembra.
V četrtek zvečer se ie zgodila v kočevskem premogovniku strašna nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev ter ie globoko pretresla prebivalstvo Kočevja in okolice. Električar France Leustek ie hotel okrog 8. še enkrat v jamo, da bi nenkaj popravil in ustavil par amperskih ur. Šel je v električno centralo in naročil strojniku Petschauerju, da naj pripravi in zažene stroj, da se bo popeljal z dvigalom v rov pri glavnem šah tu. Nato je odšel v glavni šaht in nekaj časa čakal. V neprevidnosti pa ni prižgal elektrike, kar je postalo zanj usodno.
Okrog vhoda v jamo, kjer se spuščajo delavci in se dviguje material in premog, je stala takrat nadomestilna ograja z vrati. Vse povsod ie bila tema. Siguren, da je tam dvignjeno dvigalo, je odprl Leustek vrata pri desni polovici šahta. Stopil ie s sigurnostjo naprej — takrat mu je zmanjkalo tal... S strahovitim padcem je z grmel v 65 metrov globoki prepad in obležal na mestu mrtev na dvigalu, ki se je nahajalo v jami.	»
Kmalu za tem je prišel iz elektrarne strojnik Petschauer, da bi sam spravil Leusteka v rov. Klical je na vse strani — toda zaman. Prižgal je elektriko in zagle-
dal vratca ograje odprta. Orožna slutnja ga je prešinila. Stekel je k jamski cevi, po kateri javljajo rudarjem v jame, iti zakli-cal rudarjem, če so kaj videli električarja. Ti so mu pa v isti sapi hiteli pripovedovati, da so culi padec in da leži nekdo na dvigalu v jami. Nesreča je bila pojasnjena.
Takoj se je odpravila komisija pod vodstvom inženjerja v jamo po stopnicah. Dospeli so do dvigala. Tu se jim je nudila grozna slika: na dvigalu ie ležal električar Franc Leustek ves seseden in razmesarjen. Lobanja mu je bila na več krajih prebita, da še možgani so silili na vseh krajih, dvigalo samo je bilo poškropljeno s krvjo. Truplo so nato sestavili, kakor so mogli, in ga dvignili iz jame. Odnesli so ga v rešilni«) ln ga položili v krsto. Pogled na to sesedeno in polomljeno truplo ie bil strašen.
Pokojni France Leustek je bil že dalj časa uslužben v kočevskem premogovniku in je veljal za enega izmed najboljših delavcev. Bil je po poklicu izučen ključavničar in se je izvrstno razumel na stroje v novi in stari električni centrali, tako, da jih je on sam tudi večinoma montiral. Bi! je še mlad, zapušča ženo in četvero nedorasle dece.
-SS-
Na begu pred zasledovalcem z lovsko puško
Buren dogodek pri Št. Lambertu
Sava, 17. decembra
V	Št. Lambertu se je zbrala te dni večja družba fantov. Pred Vrtačnifkovo gostilno so positavili desko, vzeli jo za tarčo ter začeli vanjo streljati z lovsko puško. Ko so se zabavali na ta način, se je pojavil med njimi Ivan Zore. Eden izmed družbe je stavil z njim liter vina, da ne bo pogodil deske z desetimi šibratni na 15 korakov. Zore je privolil v stavo, zagrabil pu ško tn pričel meriti v tarčo v dogovora eni raadalji.
V	tem trenotku je prišel mimo Štefan Košir iz Zagorja, ki je hotel kupiti v šeat-laimibersk! okolici teličko. Vinska podlaga in prevelika navdušenost je prav tedaj nekako zmešala Zoretu noge, da je padel po tleh. Preklinjajoč Koširja se je Zore pobral in začel trditi, da mu je on podstavil nogo. Košir se je opravičeval, da Se nedolžen, a Zore je že potisnil v puško pa-trono ter nameril na Koširja z vzklikom:
»Beži, sicer te ustrelim!«
Okoli stoječi fantje so uvideli resnost položaja, zato so priskočili k Zoretu ter ga zadržali v njegovi nameri. Medtem se je posrečilo Koširju uiti v Vrtačnikorvo gostilno. Zore ie nato zopet poskusil svojo strelsko srečo na tarči — a je stavo izgubil. V lezi je poklical liter vina ln ga izpraznil. Zatem se je zopet spomnil Koširja in ie s puško v rokah odhitel v gostilno, odkoder pa mu ie Košir, ki je bil že opoaonjen nanj, ušel pri stranskih vratih.
Toda Zore še ni odnehal. Ko je videl, da beiži Košir proti župnišču, kier se je mi-
slil skriti pred liiim, je stekel za njim v župnišče. Lahko si mislimo,
kako se le prestrašil gospod župnik,
ki je v sobi ravno prebiral brevir, ko le prisopihal v sobo do smrti preplašeni Košir in ga prosil zavetja, ter se je kmalu nato pojavil za njim Zore s puško v rokah, hoteč Koširju upihniti luč življemja. V naglih trenotkih se ie tudi v župnišču posrečilo Koširju ubežati Zoretu, ki še vedno ni odnehal od svoie namere in ga je zopet začel zasledovati.
Na begu pred nevarnim zasledovalcem ie Košir končno zapazil odprt hlev. Smuk, ta že je bil v njem! V tem hipu pa Je bi! za nlitn že Zore, ki je dvignil nabasano puško, nameril v hlev in zakričal:
»Ustrelil te bom!«
Zoretu pa se tudi topot nI posrečila nie-gova namera. Ko Je bil Košir skoraj že izgubljen, so k sreči prihiteli domači fantje, ki so po kratkem ruvanju Zoreta razorožili.
Vsa rokovnjaška dirka
je trajala približno tričetrt ure.
Takoj po teh razburljivih prizorih so prihiteli' na Hce mesta orožniki, ki so zaplenili corpus delicti, — puško obenem z orožnim listom. Ivan Zore je star 29 let, doma iz va®i Senožeti, občina Št Lambert. Do sedaj je bil med domačini na dobrem glasu. Videti je, da le postal žrtev preveč zaužitega alkohola. Dogodek je vzbudil v vsej okolici mnogo govoric in deloma smešnih opazk, deloma pa tudi upravičeno pikrih komentarjev.
-8S3-
Junaski gasilci
Razburljivi prizori pri velikem požaru v Sodražici.
Sodražica, 16. decembra
Po brezvetrovnem ozračju je v tihotni večer zadonel pretresajoči vzklik: »Gori!« Gasilska tromba drami in vabi z zateguj e-nim turobnim glasom tržame na obrambno delo. Nikdo ne vpraša: Kje? Trg ie čarobno ažarjen. Ognjeni jeziki z Oberstar-ijeve stružnice razsipajo žareče utrinke in ogorke visoko v zrak, nakar padajo v ve likih, daleč naokoli segajočih lokih v baš sveže nastlano snežno odejo. Na slamnatih strehah skednjev, ki obkrožujejo goreči objekt, ugašajo v snežni plasti.
Domači gasilci so na mestu s 3 brigalna-mi. Z dobro zavzetih pozicij hočejo strašnemu elementu zajeziti moč. Le, žal, dve brizgata! novejšega ti<pa odpovesta pomoč. Samo stara, v tolikih prilikah preizkušena, ta ustvarja pod vodstvom ta v Tokah g. Antona Lovrenčiča čudeže. Gasilci na strehi — kdo vidi >n spozna njihove obraze v dušljivem dimu. Z brezpritnernim junaštvom in vztrajnostjo vlivajo s škafi, ki jih je dal na razpolago trgovec s suho robo g. Evgen Ivane, vodo v gorečo maso, ki se polaščuje ta hoče uničiti tudi žago.
Možje, stoječi ob jezu ta potoku, zajemajo s škafi vodo, dekleta v dveh strnjenih vrstah oddajajo posodo iz rok v roke. Niti za trenotek ne preneha gonilna sila te ipomožaie armade. Ko stopita v akcijo še gasilm društvi Zamostec in Žimarice, začne pošastni ogenj pojemati.
Pod žago neustrašenci rešujejo orodje in naprave, snemajo jermene; žal, le, da je eden reševalcev v preveliki gorečnosti presekal drugemu roko nad prsti.
Gosipodar g. Josip Oberstar je hodil okoli delujočih, proseč: »Rešite, če morete hišo in strojnico!« . . . Ln glel, med hišo ta gorečo stružnico, komaj dober meter razdalje, stoji na lestvi drzni Franc Perušek, brizgajoč sedaj sebe, sedaj hišo, sedaj goreči vogal stružnice. Na drogi strani stoli na goreči strehi zopet neugnanl Fr. Faddi-ga ml. Tvegajoč svoje mlado žrvflenje, ne sliši klicev: »Beži, podsulo te bo!« Kar naprej bruha vodo naravnost v ognjeno žrelo.
Goreče tramovje, ognjene lesene stene polagoma počme, — rešeno le veliko skladišče, polno siubo obdelanega javorjevega lesa!
Heroična požrtvovalnost nekaterih, naporno delo gasilcev, brezprimerna vztrajnost žen In deklet so omejili ogenj. Dasi-
ravno strnjene strehe, brez vsakih zidanih opaž, je bil vendar po treh urah okrog 22. ogenj omejen, hiša, strojnica, skladišče in vsa gospodarska poslopja z velikanskimi skladovnicami rezanega in kupi oblega lesa rešena. Izpraznjena hiša se le začela zot pet polniti z opravo, v hleve se je vračala živina. Strah gospodarja je bil pri kraju, nevarnost za trg odstranjena. Kdor danes gleda na pogorišče, ne more verjeti očem, kaj zmorejo človeški napori, disciplina in požrtvovalnost.
Gospodar ni samo pogorelec, prizadet je huje kot industrijalec. Uničena je največja stružnica, žag ni več, ki bi drobile ogromne kupe krtov. Brez dohodkov bo gospodar sedaj na zimo . . .
K vsej pohvali, ki lo zaslužijo vri i gasilci, pa moramo pridružiti naslednjo ugotovitev:
Sigurno bi bila rešena objema ognjenih zubljev tudi žaga,' ako bi bili obe novejši brizgatai točno začeli funkcionirati. Brez zamere: v odbor može vnete gasilce, zanesljive in prvovrstne orodjarje, manj sej — več dela, manj parad — več praktičnih nastopov. Tako naj bo povsod! Na pomoč!
Še nekaj pojasnila o Miklavža, ki je zaklal parklja
Pismo fantov iz Stare Loke.
Stara Loka, 15. decembra
Ljubo »Jutro«! V nedeljski števfBd smo a tali članek iz Škofje Loke, da je tam pu-štalski Miklavž zaklal parklja iz Stare Loke. Opis je vzibudil v vsej okolici obilo smeha ta zabave. Ker se pa g. dopisnik, kakor sam pravi, ni do kraja informiral, ker se ni hotel vtikati v svete stvari, naj dovoli, da mi to stvar popolnoma pojasnimo.
P>uštalci, s katerimi so se fantje iz Stare Loke ali FaTe zadnje čase dobro razumeli, letos sploh niso imeli svojega Miklavža in njegovih rogatlh spremljevalcev. Zato so ga pa šli gledat v Šfcofjo Loko. Tam sta se srečala Miklavž ta njegovo spremstvo iz Stare Loke ta pa domači Nikolaj, ki je ravno prihajal s svojo kosmato gardo z neke družabne prireditve. Ti slednji pa parkeljne iz Stare Loke, ki jim peklenski poglavar vedno razdeli boljšo garderobo, kakor njim, vedno tnalo zavidajo, kar je popolnoma naravno, saj so bili hudobci angeli ravno zaradi nevoščljivosti vrženi v peklensko brezdno . . .
Posebno pa jezi domaČe stara navada
Prifaircev ali Staroločanov, da pridejo s svojim Miklavžem na obisk tudi v mesto. Zato so se letos zmenili, da jih malo operirajo in jim iztrebijo to navado. Ker pa se za take komplicirane operacije sami niso čutili dovolj sigurne, so najeli dva špecija. lista, poštena in podjetna rokodelca iz Pu-štala, kakor jih g. dopisnik imenuje. Loški Miklavž ju je brž spremenil v pristna ro-gatca in ju sprejel v svojo častitljivo družbo. Ker za svoie podjetje niso dobili primernega lokala, so nič hudega sluteče Pri-farce počakali v temni ulici in tam pričeli s svojo prakso. Za nadomestilo narkoze, ki ie slučajno ni bilo pri rokah, so po zamorskem zgledu porabili kar klešče in verige. Miklavž pa ie s svojo železno .palico delil >:Jžegne« po kosmatih buticah s tako vnemo, da ni imel časa pogledati, ali je arednrk iz njegovega ali nasprotnega tabora . . .
Novo sprejeta vragca sta se takoj zavedla svoje važne službe in sta posebno pozornost posvetila angelu iz Stare Loke, če ne nosi v košari ta nabiralniku kake grešne duše, da bi Jo vtihotapil v nebeško kraljestvo, kajti danes, ko je povsod sam »švindel«, se niti na angele ni zanesti. Imela sta pač smolo; pozabila sta, da ima angel peruti in ker sta bila premalo urna, jima Je odfrčal v nedosežno daljavo. To Je njun sum potrdilo, ta v jezi, da Jima je ušel lep plen, sta opozorila svojega soime-njaka iz Stare Loke, da morajo peklenščki, kadar gre za pridobitev v prid pekla, skup držati, pa naj opravlja svojo službo na tem aH ornem koncu te grešne zemlje. Da drugič, kadar pride zopet taka priložnost, ne bo pozabil svoje dolžnosti, ga je eden precej temeljito »zacahnal« z nožem med rebra. Za vse te čudne operacije pa je izvedela sodnija in bo sedaj te rogate pa-darje, ki izvršujejo svojo prakso brez oblastnega dovoljenja, poslala študirat v »špehkamro«.
Končno še to: čez noč obogateli staro-loškj fantie prepuščamo vse svoje grunte, ki nam jih Je najbrže prinesel Miklavž, g. dopisniku; naj jih razdeli med Puštalce ali kamor mu drago. V ostalem pa: Bog mu daj zdravje ta še kaj humorja. — Staro-loški fantje.
Silvester na Taboru
Bogat, zabaven spored
Šport
Šport po svetu
Za Olimpljado se zbirajo denarji. Pri nas je še vse tiho; razumevanja manjka in ■novca. Sicer pa tudi drugod ne gre brez boja! V francoskem senatu je pri votira. nju kredita za Amsterdam padel celo očitek, da se vlada premalo briga za zboljšanje govejih pasem. Sedaj je gotovo, da bo Francija imela močno besedo; največ izgledov za prvenstvo imata umetna drsalca Jolyjeva ta Brunet. O organizaciji te svetovne prireditve si gospoda v Amsterdamu mi posebno na jasnem. Pri razmih prilikah se ie že pokazalo, da o obsegu teh tekem nimajo pravega pojma. Zelo močna pride Amerika; Italija bo napravila po duceju. Čehi ta Nemci bodo v Zandvoortu; prvi si bodo za orne dni izposodili kuharico češkega generalnega konzula. Zadnji gotovo ne bodo. . Tetviškega turnirja menda res ne bo; pravijo, da brez Francozov, ki se pripravljajo raiše za Dawisov pokal, ni vredno. Nogometni turnir bo, dasi pomanjkljiv, zelo zanimiv. Abonma za ložo na tribuni stane 75, abonma za stojišče pa 10 goldi. tiariev (250 Din). Angleži ne sodelujejo; zadnjič so bili 1. 1920. pa so bili radi «ama-terstva» svolih tekmecev razočarani. Sicer pa imajo doma vedno polne hiše.
Nogomet prav za prav še vedno vleče, da si mu prerokujejo kratko bodočnost. V Angliji je stanje po tabeli še vedno nespremenjeno (I. Everton, II. Chelsea, škotska liga Glasgow Rangers). dasi je Chelsea podlegla s 5 goli. Dean, najboljši strelec, je ustrelil 30 gol. V Španiji le po 10. kolu Espanol prvi, nato sledita Barcelona ta Europa. Na Madžarskem so zaključili je. sensko prvenstvo; FTC je prvi. za njim pa Uipest. Sabaria, Hungaria itd. V Sofiji se je dvignil Levski nad Slavilo in Sportklub; sedaj so mu dogradili nov stadion s 14.000 sedeži. Belgijski prvak Beerschot se drži že dva meseca brez poraza. Čehi ta Avstrijci še niso prijatelji: sedaj so Slovanu prepovedali, da bi šel v Prago. Izgube Ima 3000 šilingov. Po Novem letu bo prva konferenca. Madžari in Avstrijci hočejo angleška moštva na Dunaj ta v Budimpešto.
Vsa znamenja kažejo, da bo lahka atletika v Amsterdamu prinesla presenetljive uspehe. Na enaki prireditvi 1. 1906 v Atenah Je zmagovalec Pilgrim tekel n. pr. na 800 m pod 2 minuti: letos ie teklo to progo 150 tekačev (34 Američanov. 22 Nemcev. 21 Fincev, 19 Švedov. 15 Angležev, 13 Francozov itd.) pod 2 minuti. Radovedni smo na skoke! Od 1. 1892 do 1. 1924 se Je zbollšal rezultat pri skoku v višino od 1.968 na 2.05.5 m (Osfoorne. Amerika) pri skoku ob palici od 3 99 na 4.367 m (Carr. Amerika) ta ori skoku v daljavo od 7.52 na 7.98 m (Hubbard. Amerika). — Kdo bi mislil, da ie Rltola star že 37 let: Kohlemainen. maratonski zmagovalec, pa še leto starejši.
O japonskih plavačih se redko sliši; vse-lej pa so rekordi. Takaishi Je do 400 m le malo zaostal za časi Weissmullerja in Ar. ne Borga (100 m 59.4. 300 m prosto 2:17, 400 m prosto 5:05). Tsurnta Je postavil nova japonska rekorda v prsnem plavanju na 100 ta 2000 m (1:19.4 ozir. 2:57.8). — V Avstraliji so odkrili nov fenomen: Sara-nalis plava 50 y 22. 100 y pa 56 sekund. Zdaj pride šele v šolo! — Angležinji Gleitze ta Hudison se spuščata v Gibraltar;
DIŠAVE SLON
so fino in lepo mlete tako, da pride pri uporabi njih kakovost do polne veljave in todatnosti.
ZOBOZDRAVNIK
Med univ dr Ciril Cirmait
se je preselil na
Miklošičevo cesto št 181., desno
iD ordinira od 10. do 12. dopoldne m od 2. do 6. popoldne.
dvakrat sta morali že odnehati.
Danski boksači so bili ie dni na Dunaju in niso pokazali posebnega. — Gene Tun-ney gre za zimo v mornariško službo. — Loughran je v boju za svetovno prvenstvo v srednji težki teži v 15. kolih po točkah porazil Slatte.ry]a. — Nemec Diener je v 5. kolu položil Breitenstraterja knockout. — Šved Johitny Widd. ki Je k. o. porazil Italijana Spallo, je sedai v 3. kolu premagal Nizozemca Van der Veera. — Francoz Routis Je zmagal do točkah nad zamorcem Brownom. — Prvak srednje teže Mdkey Walker je porazi! v Chicagu bivšega prvaka srednje težke teže Berlenbacha v 10. kolih. — Madžarski boksaški savez je za vedno diskvalificiral madžarskega prvaka Franca Csizarja, ker Je pri neki odločitvi juryje s stolom napadel sodnike.
Vrstni red teniških igralcev v Avstriji je za gospode: 1. Matejka. 2. Artens. 3. Ing. Brick. za dame pa: 1. Etna Redlich, 2. Ellissen, 3. M. Redlich — Termini za Davisov pokal so izžrebani: do 8. maja prvo. do 20. maja drugo, do 17. junija tretje, do 24. junija pa predzadnje kolo. Finale v evropskem pasu se vrši med 13. in 15. julijem, v ameriškem pa med 20. ta 22. julijem. Izzivalno kolo s Francozi, ki branijo pokal, se vrši med 27. ta 29. Julijem v Parizu
Dvole šestdnevnih dirk, v Newyorku in Milanu, Je končanih. V Newyorku sta zmagala domačina Fred Spemcer—VVtater; prevozila sta 4057.9 km. 13. t. m. so zaključili milanske: zmagala sta izborna italijanska vozača Binda - Girardengo. Prevozila sta 3754.300 km; za kolo ie zaostala nizozem-sko.italijanska dvojica van Kempen - Pie-montesi. — Na zadnji seji Union Cycliste Internacionale v C-urihu so bili določeni termini za razne mednarodne dirke. Važnejše so: 25 marca Milan—San Remo: 8. aprila Pariz—Roubaix; 22. aprila Pariz— Totirs: 5. ta 6. maja: Bordeaux—Pariz; 9. —14. maja okoli Beleije: 12. maja do 3. junija okoli Italije: 17. junija do 13. julija Tout de France; 8 julija: okoli Curiha: 21. in 22. julija Dunaj—Pra«a—Berlin: 3. in 5. avgusta olimpijske dirke v Amsterdamu; 16. avgusta: cestno svetovno prvenstvo v Budimpešti itd. Menda kolesarji povsod malo govore pa več delajo-1
Izredna glavna skupščina JHS.
V	petek zvečer se je vršila v damski sobi kavarne Emona izredna glavna skupšči« na JHS, ki je bila sklicana v smislu t oz a. devnega sklepa zadnje redne glavne skup* ščine v Zagrebu. Skupščino je otvoril pred* sednik g. Janežič. V svojem otvoritvenem nagovoru je povdarjal važnost skupščine, ki ima udariti formalne temelje našemu lepo se razvijajočemu bazenskemu športu s tem, da izdela pravila in pravilnike. Po« zval je vse prisotne delegate na složno de= lo, da se ustvari nekaj koristnega in t raj« nega. Pred prehodom na dnevni red, ki je obsegal samo dve točki: odobritev novih pravil in slučajnosti, se je oglasil k bese« di delegat Jediinstva iz Beograda g. Milivo* je Arsenovič ta stavil predlog, naj skupšči« na izbere predsednika, ki bo vodil skup* ščtao, ta verifikacijski odbor, ki naj ugo* tovi pravilnost poverilnic. Iz tega predlo« ga se je izcimila burna ta dolgotrajna de« bata, tekom katere so delegati nekaterih klubov iz beograjskega podsaveza očitali savezu med drugim v prvi vrsti po njiho« vem mnenju neupravičen razpust BHP=a. Savezna uprava se je na razne očitke bra« nila s težavnim položajem, v katerem se je ves čas svojega poslovanja nahajala, ker je podedovala po bivši upravi v Zagrebu skrajno neurejen aparat. Obravnavale so se tudi razne razmeri ce med obema grupa« ma v BHP«u; na eni strani so protestirali proti sedanjemu delu saveza zastopniki BSK, Jedinstva, Skopskega Sportkiuba in Skopske Trgovačke Akademije, drugo gru« po je zastopal ta branil g. Nikolič.
V	nadaljni debati je g. Arsenovič ugo«
tovii, da savez sploh hi obstojal na legalni bazi, ker ni imel pravil, ki bi bila potnjena od pristojnih športnih m policijskih foru> mov. Zato je opozicija stavila predlog, naj se sedanja g!, skupščina smatra za konsti« tuirajočo, vsled česar naj se izvoli preži« dij in verifikacijski odbor, nato pa se naj preide na dnevni red. Ta predlog so pod« pirali tudi delegati Primoria in Mure. Sa« vezna uprava pa se je postavila na stališče, da je treba postopati v smislu pravil, po katerih je savez tudi do sedaj pod silo razmer moral delati in tako se j« ustvaril nevzdržen položaj, ki zlasti radi tempe« ramentnih nastopov opozicije ni mogel privesti do zadovoljivega zaključka. Zara« di mestoma zelo burnih nastopov opozicije je moral predsednik dvakrat prekiniti zbo« rovanje in šele, ko je opozicija na poziv predsednika, naj se, kdor ne pristane na stališče savezne uprave, odstrani, zapustila zborovanje, se je v poznih urah prešlo na dnevni red. Prečitala so se in sprejela rio« va pravila in pravilniki. Nadaljevanje skup ščine se je radi poznega časa preneslo na včeraj popoldne, ko sc je skupščina brez kakega nadaljnega incidenta zaključila. Pri slučajnostih je včeraj g. Nikolič protesti« ral proti načinu izvedbe državnega prven« stva in izrazil željo Jugoslavije iz Beogra« da, da bi se za to prvenstvo ponovno tek« movalo in da bi se ga udeležil tudi prvak BHP«a. Glavna skupščina pa je ta protest zavrnila in s tem odobrila letošnje držav« no prvenstvo. Skupščina je nadalje skleni« la, da se ozemlje vojvodinskega podsave« za priključi BHP«u.
Od šestih klubov smo dobili z ozirom na potek glavne skupščine izjavo, ki jo bomo na njihovo prošnjo objavili prihod« njič.
7. januarja v Uniona
Jrtla v wBf
Atene in S. K. Ilirije. Elitna plesna prireditev T. K. D.
Včerajšnje nogometne tekme. V Za« grebu in Beogradu še igrajo. V Zagrebu so se včeraj pričele tekme za božični pokal. Nastopila sta dva para. Hašk je porazil Viktorijo s 3 : 2, Conoordija pa Gradjan«
skega s 6 : 3. V Beogradu
Bačk.
Bačko s 3 : 1 (3 : 1).
|a pa O je BSK
porazil
ASK Primorje (nog. sekcija). Danes ob 15. uri trening za sledeče igralce: Anžlovar, Svetic, Pečnik, Zemljak, Jančigaj, Pišek, Jug I., Erman II., Čebohin, Terček, Kariž, Čamerniik. Udeležba na treningu radi go« stovanja v Splitu nujno potrebna. Zbirali« šče pri Kačiču. — Trener.
Sporno drsališče SK Ilirije. Športno dr« šali šče Ilirije bo v slučaju ugodnega vre« mena danes otvorjeno. Cenj. občinstvo bo obveščeno o tem z oglasnimi tablami v ka« varnah Evropa ta Zvezda. Sezonske karte se bodo izdajale v slučaju, da bo drsališče otvorjeno v drsališčni garderobi ves dan, v nasiprotnem slučaju pa istotam popoldne od 14.30 do 16.30.
SK Ilirija. Seja predsedstva v ponde« Ijek ob 20. uri v «Evropi».
Smučarske čevlje
ročno izdelane točno po norveških pravilih nudi po
Din 390
VOIKA
LJUBLIANA
Po povzetju Din 20 več.
Neuga;ajoče se zamenja ali vrne denar.
Dopisi
VRHNIKA. Danes, v nedeljo odpade običajno predavanje zaradi občnega zbora Sokola, ki se bo vršil ob 14.50 v »Manto-vi«. Ker gre za važno odločitev zaradi dvorane, se pričakuje polnoštevilna udeležba vseh napreduj ako v.
Vremensko poročilo
Meteorološki zarod f Ljubljani. 17. decembra 1927._Višina barometra 308.8 m
Kraj
opazovan
Ljubljana Manbor . Zagreb . . Beograd .
Sarajevo . Skoplje . . Dubrovnik Split . . . Praha . . .
Čas
i— a 03
062-4 62 9 6-24 *58-5 (•607 653 7 b57 4 652 9 697 6
a B
63 U'7 08 06 0-8 01 3-0 1.0 lf 0
•S*
74 80 81 98 83 98 39 45
Smer vetra ta brzina v metrih
W 2 NW 8 NW 1 \VNW \V 4 W 4 SSW 3 NE 14 NW 6
o
>52
I«1
8 7 7 10 10 10 3 1 10
Padavine
Vrsta
sneg
sneg
sneg
dež
dež
sneg
t mm do 7. ure
22 11.0 5.0 5.0 30 1.0
Solnce vzhaja ob 7.31, zahaja ob 16.19, luna vzhaja ob 23-59, zahaja ob 12.51. Najvišja temperatura danes v Ljubljani
Velika depresija, ki se je pričetkom tedna z Atlantskega oceana pomikala zapadno od britanskega otočja v smeri proti Sredozemskemu morju, je zares dospela mimo nas sredi tedna. Ali v širokem depresijskem območju sta se razvili dve središči; eno je potovalo severno od Alp proti severovzhodu, drugo pa se je združilo z že obstoječim mi-nimom nizkega zračnega tlaka, ki se je že dalje časa držal nad Sredozemskim morjem. Sedaj šele smo dobili večjo množino snega; po ostalih, toplejših predelih v bližini Jadranskega morja pa so dobili obilo dežja in ponekod celo nevihte. Snežilo je tudi po deželah severno od Alp, kjer je na vzhod potujoča depresija povzročila najprej padavine, potem pa občuten mraz. V četrtek zjutraj je bilo središče severne depresije že nad moskovskim predelom v srednji Rusiji; ta dan so imeli vsi osrednji in deloma tudi severozapadni predeli Rusije obilen snežni mptež, samo da združen z izdatno hujšim mrazom, nego pri nas. Snežilo je tam pri temperaturi 7 do 18» C pod ničlo. Ali po dragih delih Rusije je mraz mnogo hnjSi. Pred tednom je bilo ponekod na dolnji Volgi do 30* C pod ničlo; med tednom je mraz tod nekoliko ponehal, ali proti koncu tedna se je v najsevernejši Evropi temperatura znižala na 20 do 25« C pod ničlo; ogromni
4.1 C, najnižja 12.3 C.
zračni vrtinec ruske depresije je potegnil na kontinent, mrzli zrak 8 Severnega Ledenega morja, ki je pričel prodirati v široki fronti proti jugu. Proti koncu tedna mraz zavladal nad veliko večino Evrope, le v manjšem južnozapadnem delu so ostali predeli očuvani pred mrzlo poplavo.
Triaška vremenska napoved ia nedeljo:
Mirni vetrovi z vzhoda - severovzhoda, nebo izpremenljivo, večinoma jasno; temperatura od — 2 do + 1 stopnje; morje razburkano.
Dunajska vremenska napoved ca nedelj«: Manj oblačno, zelo mrzlo vreme.
fi € C
t * f llMM
C
Kil lit
so najboljše, najtrajnejše in nt« najcenejše.
Domače vesti
♦	Napredovanje v vojski. Včeraj je kralj povodom svojega 40. rojstnega dne podpisal obširen ukaz o napredovanjih v vojski in mornarici. Med drugim so imenovani za polkovnika major Friderik Kren. za majorja kapetana I. ki. Ivan Brkljan in Jurij Mušič v sanitetni stroki za majorja dr. Andrej Arn šek. V mornarici pa kapetana fregate dosedanji kapetan korvete Vladimir Pfeifer, v pehoti za kapetane II. ki poročniki Vilko Hren, Vladimir Vodopivec, Anton Vrstovšek Alojzij Rot Fran Hribar, Stanislav Kajfež, v artiljeriji za kapetana I. ki. Stanislav Ferk, za kapetana II. ki. Janko Potočnik v zrako-plovstvu za kapetana I. ki. Ivan Konjar, za kapetana II. ki. Anton Kervin in Franc Pire, v artiljerijsko tehniški službi za poročnike: Anton Ajniher, Ivan Mišič, Metod Mohor, Mi jo Fuchs, Rihard Antel, Anton Mazalik, Franc Sedej, Franc Maher, v sodni stroki za kapetana II. ki. Štefan Kodrišek in Ljubo Drešič, v mornarici: za poročnika bojnega broda Franc Vrabec, Ludvik Vrišer, Anton Ribič, za mornariška poročnika Ivan Va-rijen, Adolf Čizmak, za administrativna poročnika ekonomske stroke Matko Mahar in Anton Šparoc. Za tehniškega poslovodja III. ki je imenovan Vekoslav Jereb za rezervnega kapetana I. ki Branko Traven.
*	Ustanovitev društva jugoslov. dermatologov. Včeraj ie bil v Beogradu otvorjen kongres venerologov in dermatologov iz vse države. Ob tej priliki se je osnovala Jugoslovensko dermatološko društvo. Za predsednika je bil izvoljen dr. Gjorgjevič, za tajnika dr. Kisovac. Izmed slovenskih zdravnikov se udeležujeta kongresa dr. Demšar iz Ljubljane in dr. Robič iz Maribora.
♦	Osebne vesti s pošte. Premeščeni so pb. uradniki (ice): St. Antončič iz Skoplja v Maribor, M Pakiž iz Kočevia v Mursko Soboto. A. Crnjač iz Vidma pri Krškem v Podčetrtek. M. Meden iz Loža v Cerknico, Anica Kurent iz Slatine Radenci v Celje, A. Klemenčič iz Viča na Ljubljano 3, L Tomazin iz Mcnzirja na Ljubljano 1, E. Sotl iz Laškega v Hrastnik, A. Negovetič iz Brežic v Zg. Sv. Kungoto, V. Kušar z Jesenic Fužine na Ljubljano 1, J. Bižal iz Starega trga pri Rakeku v Gornji Logatec in K. Flisch iz Trbovelj v Zagorje ob Savi.
♦	Promocija. Dne 14. t. m. je diplomiral ra zagrebški veterinarski fakulteti g. Ma-kso Kozinc iz Sevnice, bivši predsednik JAD «Triglav». Iskreno čestitamo!
*	Prosvetni minister razpušča dijaške šahovske klube. V Sarajevo je včeraj dospela uredba ministrstva prosvete, da se morajo razpustiti vsi dijaški šahovski klubi, ki so bili osnovani na inicijativo direktorjev šol. Ministrstvo prosvete pravi, da taki klubi niso v skladu z vzgojo. Gospod prosvetni minister očividno ni in ni nikoli bil šahist, očividno misli, da je šah še vse kaj hujšega kakor boks ali vsaj žogobrc. sicer ne bi bil v takih skrbeh za dijaške glavice. Pri nas je vse mogoče, še to, da pridejo šahisti pod Obznano.
*	Smrtna kosa. V zdravilišču na Golniku je včeraj umrl šolski upravitelj v Dupljah g. Lucijan Orel. Pokojnik je bi! mirnega, tihega značaja in priljubljen pri svojih tovariših. Pogreb se bo vršil jutri ob 9. uri na farno pokopališče v Križah. — V Stobu je umrla soproga posestnika in vinskega trgovca ga. Frančiška Mullerjeva. Pogreb bo iutri 19. t. m. ob 15. uri na župno pokopališče v Domžalah. Bodi pokojnikom ohranjen blag spomin, preostalim naše iskreno sožalie!
Pod tovarn m cenami
prodajam za Božič priznano izvrstne Ideal - čevlje in sicer fine moške box po Din 285; moške lakaste po Din 295; ženske ševro Din 165, lakaste Din 225, luksuzne od Din 295—325; obrobljene s kožuhovino Din 295.
Prodajalna The Ideal - čevlji.
Kolodvorska ulica štev. 28.
*	Slavnostna otvoritev Božičnega zbora v Zagrebu. Včeraj je bil svečano otvorjen zagrebški Božični zbor. Ulice, v katerih se vrši zbor, so bile zvečer svečano ilamini-rane in so se po njih že ob 5. popoldne valile ogromne množice občinstva. Po zagrebških ulicah so svirale tudi mnogoštevilne godbe.
*	Iz pisarne velikega župana mariborske oblasti poročajo, da se prično božične počitnice 24. t. m. in bodo trajale do vštetega 2. januarja 1. 1928.
*	Elegantno in praktično darilo za Božič in Novo leto ie ameriško Vaterman's nalivno pero, ki ga dobite pri tvrdki IV. BO-NAČ, Ljubljana.	256
*	Razgledova božična številka izide tekom prihodnjega tedna. Razposlana bo tako. da jo dobe vsi naročniki že pred božičem
*	Za Božič ln Novo leto ima Oblačilnica za Slovenijo, Ljubljana. Miklošičeva cesta št 7, v svoji veliki zalogi različnega manu-
fakturnega blaga naiprimernejša darila. Državni nameščenci dobijo blagp na obroke Po najnižjih cenah in brez vsakih stroškov le proti predložitvi legitimacije 1740
Pred poletna sezona!
Izvanreden slučaj! Prodamo v Bački v dveh velikih srezkih vaseh dve izvanredno debro vpeljani lesni trgovini z inventarjem. Pod trgovino so veliki prostori in zmelji-šča v centru vasi z več potrebnimi zgradbami. Vprašanja je poslati na poštni predal 135, Novi sad. pod šifro »V. K.«
Učitelji in duhovniki. Vaši sadovnjaki morajo biti vzor ostalim. Uporabljajte Arbo-rln, ki ga proizvaja tvrdka Chemotechna, Ljubljana, Mestni trg 10.	255
*	Pariški pisemski papir v mapah in kasetah, podložne mape, garniture za pisalne mize. spominske knjige, dnevniki, bronzovi predmeti itd., so najlepša darila za božič. Zmerne cene! IV BONAC. Liubliana 256
*	Oglejte si ravnokar došlo božično zbirko najnovejših knjig v knjigarni Ig. Kleinmayr & Fed. Bamberg, Ljubljana, Miklošičeva cesta. 1922
+ Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, Ljubljana, Stari trg 12, in Zidov ska ulica št. 4.	623
iiiiSiiiiiiii
Senzacijonelno!
Skrajno napeto!
I
Danes največji in najlepši film nemške produkcije
R E G I N A
ob: 3, ^5, 6, in 9. ELITNI KINO MATICA.
*	Ljubitelje fotograiičnlh zbirk razveselite za Božič in Novo leto z albumi za slike. Od najpriprostejše do najfinejše kakovosti lastnega izdelka dobite pri IV. BONAČ Ljubljana.	256
*	Tkanina «Etermim» glavna zaloga za Jugoslavijo, pri J. Medved, manufaktura Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 7.	632
*	Božična razstava nudi veliko izbiro krasnih daril pri tvrdki P. MAGDlC I. nadstropje. Oglejte si tudi cene v izložbenih oknih.___1£76
PRVORAZREDNE ŠVICARSKE URE
za gotovino in na majhna odplačila prodaja jako ugodno
OTPLATA K. D. BEOGRAD Kneginje Ljubice 15. Zahtevajte ilustrovane cenovnike.
* Zbornik za umetnostno zgodovino. Doslej je izšel prvi zvezek letošnjega letnika naše umetnostne revije. Zaradi nepremagljivih ovir izidejo ostali trije zvezki sedmega letnika skupaj ob Novem letu. Obveščamo o tem naročnike in iih prosimo potrpljenja. Umetnostno-zgodovinsko društvo.
»mn i inrr od Din 8' P,etet"ne>
NOGAVICE biuzTitd Jm
M. ROZMAN. Židovska ul 7. . po reklam, nih cenah
*	Čajanka. Čajne mešanice so najizdatnej še Zahtevajte jih povsod.	259
+ Nov način pranja. Namoči perilo, pa ga 20 minut kuhaj v raztopini »Radiona« potem izperi in osuši. Pranie ni več težko delo, temveč zabava.	s
*	Ali se morejo nositi tanke nogavice? To vprašanje je rešeno, odkar se tanke nogavice iz flora in umetne svile brez vsake škode perejo v raztopini milnih lusk »Labod«. Najbolje je oprati fine nogavice takoj ko jih slečete, pa bodo kot nove.
*	Mesto venca na grob ravnatelja Mikuža je daroval admiral Koch 200 Din Jugoslovenski Matici.
*	Pri revmatizmu v glavi, ledjih ln ramenih, živčnih bolečinah, bolečinah v kolkih vdoru se grenčica »Franz-Josef« rabi z velikim uspehom za vsakdanje izplako-vanje prebavilnega kanala. Vseučiliške klinike potrjujejo da ie voda »Franz-Josef« zlasti v srednji in poznejši starosti izborno čistilo za želodec in črevo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	68
Danes KRALJICA SUŽNJEV
ob 3., 5., 7, in pol 9. uri. ORIENT KINO - VlC.
♦ Proces proti roparju Prplču Malemu.
O Božiču bo končana ogromna preiskava proti Prpiču Malemu in njegovim tovarišem Sodniki pridno zaslišujejo številne priče in potujejo v to svrho od sela do sela po Hrvatski in Slavoniji, kjer je Prpič «deloval». Prpič in tovariši so se popolnoma udali v usodo. Prpič je v začetku simuliral blaznost. Ko pa je videl, da je vse zastonj, ie opustil svoje nesmiselno početje.
Oblačila tvrdke J MAČEK,
Ljubljana, Aleksandrova c. 12. so najboljša tn najcenejša.
*	Samomor komandirja zaradi nesrečne ljubezni. V Varešu je izvršil samomor komandir tamošnje straže Vlado Valečič Pognal si je kroglo v glavo iz njegovega službenega samokresa. Kot vzrok njegove smrti navajajo nesrečno ljubezen.
*	Umrl od gladu in mraza. Blizu Travnika ie našel logar Kosta Antunovič v nekem gozdu zmrznjeno truplo, oblečeno v blatne cunje in brez čevljev. Komisija je dognala, da je nesrečnik umrl od gladu in mraza. Niegove identitete niso mogli dognati.
■oaoac3ic3ioic3ic3ac3io>
Vsakovrstna božična darila
po nizkih cenah nudi trgovina 1. Podboj nasproti cerkve sv. Petra.
■ OROIOBOIOBOIOIOIO
Plesne in večerne toalete
obleke iri damske plašče v krasni izberi (izključno modeli)) nudi najceneje tvrdka FRAN LUKIC — Stritarjeva ulica 9,
Iz Ljubljane
u— Proslava kralj, rojstnega dne na ljubljanski ženski realni gimnazij. Izmed ljubljanskih šolskih zavodov so tudi letos na poseben način gojenke Mestne ženske gimnazije proslavile ta pomembni praznik. Na inicijativo agilnega direkt. g. Juga in s požrtvovalnim sodelovanjem prof. dr. Laha in prof. Wirglerjeve so na šolskem odru v telovadnici priredile gojenke slavnostno akademijo. Proslavo je otvorila petošolka Brusova z lepo setavljenim navdušujočim govorom o našem vladarju, nato je občuteno zapela tretješolka Gnusova dve francoski narodni pesmi. Višek slavnosti je tvorila alegorična igra dr. Laha: Ujedinjenje, v kateri vile jugoslovenskih pogorij bude naci-jonalno zavest novemu narodu, ki se k sklepu pokloni kralju. Proslava ie na polnošte-vilne gojenke napravila najlepši utis.
u_ V kraljestvu »Inkov«. Opozarjamo
ponovno cenj. občinstvo na današnji spored ZKD, ki predvaja danes ob 11. uri v prostorih kina Matice premijero velikega kulturnega Ufa filma »V kraljestvu Inkov«. Film nam odkriva tajnosti iz življenja Indijancev, živečih ob veletoku Amazonas, ter nam popisuje opasno ekspedicijo Mačk Govern-sa po tej reki in preko visokih Kordiljerov v nekdanjo državo na izredno visoki kulturni stopnji stoječih Inkov. Za ta film vlada izredno veliko zanimanje med publiko, zato naj si vsakdo pravočasno preskrbi vstopnico. Blagajna se odpre ob 10. dopoldne. Film se ponavlja še jutri ob 14.30.
u— Seja upravnega odbora JZSS se bo vršila v pondeljek 19. t. m. ob 20.30 uri v damskem salonu kavarne »Emona«.
5. januarja 1928
Ciril-Metodova veselica
v Narodnem domu
u— Bratje! Zopet je neizprosna smrt posegla v naše vrste ter nam ugrabila našega dolgoletnega člana in vzor-Sokola, brata Ivana Mikuža. Naša dolžnost je, da ga spre mimo na poslednji poti v čim večjem številu -Zbirališče članstva danes ob 15. uri pred hišo žalosti, Kongresni trg št. 4. Civilni kroj z znakom! — Zdravo! —OdboT »Ljubljanskega Sokola«.
■ Predprodaja vstopnic za velefilm |	REGINA
| danes od 11—Ml ure. n Predstave ob: 3, H5, 6, K 8, 9. | ELITNI KINO MATICA.
HIIUIHIIIIll
u— Mestni stavbni urad se nujno naproša, da odredi, da bodo vsi vozniki odlagali sneg na Vrazovem trgu in ne na Ambroževem trgu, to jp ti w;snem bregu Ljubljanice pod mostom, kjer z vozovi zapirajo pešcem edino pešpot š Poljanskega nasipa v mesto.
praktična božična 3 rila
kupite najceneje ter v veliki izberi le pri tvrdki
BELIHAR & VELEPIC, Mestni trg št. 13
in sicer bluze, obleke, perilo, predpasnike
i. t d. za odrasle io deco. Oglejte si razstavljene predmete v trgovini.
Testenine in dvojnosladna kava mamin »APETIT«
so najboljše! Zahtevajte jih v vsaki trgovini
u— Šmarna gora v snegu. Zimska sezona se je . pričela tudi na Šmarni gori, tem najbolj priljubljenem nedeljskem izietišču starega in mladega sveta. Vsa pota na njo so že dobro izhojena, tudi t. zv. Wester-jeva pot. na.istrmejši in najznamenitejši vzpon na grmado, je že pregazil pravoveren šmarnogorski turist, tako da sc bodo podjetni nedeljski izletniki tudi po novi poti lahko vzpenjali na Grmado. Seveda je potreba podkovanih čevljev, močne palice in zdravih pljuč. Za zapečkarje in copatni-ke kakor tudi za otročaje ta pot pozimi ni priporočljiva. Še eno prometno novost bodo pozdravili tudi šmarnogorski izletniki: novo avto-zvezo Ljubliano-Tržič. Vsak dan vozi udoben avto — prav nič sličen sedanji šentviški »drvarnici«, o 12.30 uri izpred Figov-ca ter se po potrebi ustavi v Št. Vidu ali Mednem. Ta nova zveza je še večjega pomena za smučarje in izletnike, ki so namenjeni v Tržič in na Kovce.
Gostilna Mrak na Rimski cesti
Vam nudi za božične praznike iz borna mrnizna in buteljčna vina, istotako tudi šampanjec.
u_Plesna šola na Taboru. Vsi ki si žele
par uric prijetno zabavati, naj posetijo plesno šolo na Taboru, ki se vrši vsako nedeljo ob 20. v dvorani Sokolskega doma. Ob prijetnem razpoloženju in na temeljiti metodi se nudi vsem res ugodna prilika, da se lahko vsakdo najhitreje priuči vseh modernih plesov Začetniki vabljeni že ob 19.30 uri. Svira jazz-band.	1977
ii— Božična razstava cvetja, cvetočih azalej in ciklatn v največji izberi danes popoldne v cvetličarni Korsika. Aleksandrova cesta .	1975
F. Slamič
LJUBLJANA Gosposvetska cesta 6
nudi za praznike svežo štajersko perutnino, divjačino, meso pitanih volov, teleti-no, prašičevino. Fino praško šunko in priznano najboljše — dnevno sveže — mesne izdelke po najnižjih cenah. Za trgovce in odjemalce na gros posebne cene.
V sredo 21. t. m. v novootvorienem lokalu brezplačna poskušnja hrenovk. P. n. odjemalci so vljudno vabljeni! Teleion št. 2973.	Dobra postrežba.
u— »Rendez-voos« vseh plesalcev ta plesalk v Ljubljani je edino pri »Nedeljskih popoldanskih družabnih plesnih vajah«, ki se vrše jutri in vsako nedeljo od 4. do 7.
ure pop. v veliki dvorani »Kazine« pod vodstvom priznano najboljšega plesnega mojstra g. Jenka. Posebni pouk za začetnike ce) v valčku, foxtrottu itd. od 15. do 16. ure boston — vvaltz in black — bottom se bo poučeval od 5 do pol 6. ure, ostali čas služi splošnemu vežbanju in prosti zabavi z različnimi družabnimi in plesnimi igrami. Privatni plesni pouk vsak dan od 10. do 32. ure v posebni dvorani kavarne »Emona«, L nadstropje	1974
Pri nakupu klobukov
si oglejte bogato zalogo specijalne trgovine
DOS. POK nasL M. BOGATAJ
Ljubljana, Stari trg 14._
u— Najmoderneje opremljeni damski salon za friziranje. onduliranje in drugo priporoča Engelbert Franchetti, Dunajska cesta 20	250 u— Imitacija biserov in koral v veliki Izberi pri F. Čudnu. Prešernova ulica L
» o. E v
S S
O."S
Izvanredni nakup za božič
- o
■53 s.
(t
JOS. SNOJ	!•
znizane cene in še 20 popusta
manufaktura
Ljubljana, Prešernova 3
u— Zaradi predavanja plesna vaja ASK Primorje danes odpade. Prihodnja vaja se bo vršila v ponedeljek 26. t. m. ob 15. uri v spodnji dvorani.	1978
5. januarja 1928
Velika veselica Ciril Metodove družbe v Narodnem domu.
u— Drobna policijska kronika. "Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji naslednji primeri: 1 tatvina, 1 samomor, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 1 poškodba tuje lastnine, 1 telesna poškodba, 1 nezgoda, 2 prestopka obrtnega reda in 5 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretaciji sta bili izvršeni in sicer: 1 radi poškodbe tuje lastnine in 1 radi tavvine.
SRAJCE ZA GOSPODE
cefir z 2 ovratnikoma mako cefir. krasni vzorci svileni popeiin bele, prlraa šifon
od	58	do 85	Din
„	95	„ 110	„
„	115	„ 145	„
„	78	., 92	„
spalne srajce, prvovrstno blago	90 „
spodnje hlače gradi, s pasom 83 naprej
F. in I. GORIČAR, Sv. Petra cesta 29.
Lastni izdelek! Fina izdelava!
Vino
imam na zalogi, crveno in belo, lastni pridelek. Prodam na malo in veliko.
VARGA DRAGUTIN, Zlatar, Hrvatska.
u— Pobeg iz bolnice. 281etna Marija N. iz Cvena je nerodno dekle. Prodajala se je že po vseh mestih Jugoslavije, nakar je spolno bolna zašla v Ljubljano. Tu se je potepala že več tednov, dokler ie ni končno na temelju prijave neke njene žrtve priiel mož postave ter jo oddal v policijske zapore. Marička je morala takoj naslednjega dne v bolnico, odkoder pa je včeraj pobegnila. Šla pa ni prazna od hiše, marveč je ukradla pred odhodom tudi nekaj perila.
Izvirne francoske pastilje »VALDA« proti prehladu, glavobolu, grlobolu prodajajo vse lekarne in drogerije.
h Maribora
a— Agltaciiski lokali SDS za občinske volitve. Glavni agitacijski lokal: Tajništvo SDS, Cankarjeva ulica 1. I. okraj: Ljudska klet (Grajska ulica), II. okraj: Tajništvo SDS, Cankarjeva ulica 1, III. okrai: Restavracija »Union«, Cafova ulica, IV. okraj: Gostilna Dergas, Koroška cesta 48. V. okrai »Maribotski Dvor«, Dr. Verstovškova ulica (Klubova soba).
Danes razstava v delikatesni trgovini FR. KHAN, Miklošičeva cesta 8.
a— Predavanje o Akademiji znanosti in umetnosti In o Narodni galeriji priredi Narodna galerija dne 21. decembra ob 18. uri v mariborskem Narodnem gledališču. Kot govornika nastopita gospoda dr. Dragotin Lončar, predsednik Slovenske Matice, ter msgr. Viktor Steska, predsednik Umetnost-no-zgodovinskega društva. Pri predavanju, ki bo prirejeno s skioptičnimi slikami, se bodo pobirali prostovoljni prispevki.
a— Ljudska univerza. Jutri 19. t. m. ob 20 uri se bo vršilo zadnje predavanje pred Ncvim letom. Zdravstveni rei. dr. Jurečko bo zaključil svoja veleinteresantna izvajanja o duševno bolnih glede na niih odgovornost in kriminalnost. V Studencih (deška šola) pa bo predaval v torek 20. t. m. ob 19.30 uri dr. Marin o črvih-škodljivcih človeškega zdravja pri otrocih in odraslih.
Illllllllllllllll
Lepe roke vkljub
domačini delom.
Gospodinja, ki ima vsak dan opravka z vročo aH mrzlo vo» do, ima čestokrat razpokano in hrapavo kožo. Nivea»crema izleči te poškodbe v kratkem času. Poskusite
Nivea-cremo.
Illllllllllllllll
a— Nova redukcija v kurilnici. Ko je pritisnila najhujša zima so v kurilnici držav« nih železnic napovedali novo redukcijo. Prometno ministrstvo je namreč odredilo, da morajo v kurilnici do 31. marca prište* etiti pol milijona dinarjev, ker je kredit za» njo čisto izčrpan. Prištediti pa hočejo poi milijona dinarjev na ta način, da dio 31. marca ne bodo več plačevali nadur. Tako skrbe poslanci SLS za železničarje, kadar so na vladi.
a— Samopomoč jugosL drž. uslužbencev In upokojencev v Mariboru. Jutri 19. t. m. se bo vršil v mali dvorani Narodnega doma ob 19.30 uri izreden občni zbor »Samopomoči jugoslov. drž. uslužbencev in upokojencev v Mariboru.« Na dnevnem redu ie sprememba pravil. Po občnem zboru bo poročal tajnik »Okrožne skupine državnih nameščencev in upokojencev v Mariboru« o poteku seje »Strokovnega sveta zveze v Ljubljani« 18. t. m.
Bolesti mišičevja
Tu se gre največ radi upalenja mišičja in eksudatov med mišicami. Z energičnim le-čenjem s Pistyanskim vulkanskim muljem se bolečine ublažijo in naskoro bolnik povsem ozdravi. Ta mulj dobite v vsaki lekarni kot »Pi. Qa« kocka (za priugotavljanje oblog) ali kot »Gamakompresa« (gotovi muljni oblog). Informacije: L. Schreiber, Zagreb, Akademički trg br. 1, II. kat.
a— Težave z Dravsko vojašnico. Kot posebno zaslugo je zadnji čas navajal klerikalni župan tudi to, da ie baje občina, ne seveda SLS, pripravila nova stanovanja v Dravski vojašnici. Zamolčali so pa gospodje javnosti veliko nesigurnost s katero so se ljudje naselili v to zasteničeno gnezdo. Občina je namreč morala vojaški oblasti podpisati reverz, da kasarno vojaštvu takoi izroči na vsako zahtevo, brez odpovedi. Pa to še ni vse. Ko so te dni preurejali kasarno za stanovanja, se je naenkrat pojavil vojaški zastopnik in protestiral proti prezidavi. Morali so takoj prekiniti z nadaljnim adapti-ran.iem. O vsem tem Jerovškov »Mariborčan« ni nič poročal.
P'esne vaje
se vrše »še« vsako nedeljo od 3.—7.
ure v Hotelu »Bellevue*.
a— Starešinska zveza »Triglava« naznanja p. n. občinstvu, da priredi »Triglav« elitni ples v unionski dvorani dne 10. marca 1. 1928. Komur je še v spominu 50 letnica ».Triglava« in drugi triglavanski elitni plesi, bo gotovo uravnal obisk letošnjih plesnih prireditev tako, da bo lahko obiskal triglavanski ples. Poskrbljeno bo za osebna vabila. Odbor.	1962
a— Brošura o duhovniškem procesu. Včeraj je izšla v založništvu «Volksstimme» brošura o znanem mariborskem duhovni« škem procesu. Prinaša na približno 100 stra ceh po stenografskem zapisniku natančne podatke o eli razpravi, izpovedbe nad 50 prič, govore odvetnikov in obtoženca ter tožbo z razsodbo.
Iz Celja
e— Neenotnost vsepovsod. Včeraj dopoldne smo opazovali, da je vladala med trgovci popolna neenotnost glede prazno« vanja Eni so imeli trgovine zaprte, drugi pa zopet odprte. Dočim so imeli vsi mali trgovci in obrtniki zaprte lokale, so imeli odprte lokale oni, ki predstavljajo celjsko trgovino. Cule so se tudi pritožbe, da so odredbe in navodila državnih oblasti zelo različna. Veliki župan ljubljanske oblasti j r odredil, da morajo biti trgovine zaprte od 10. do 12. ure, a veliki župan maribor« ske oblasti, da morajo biti zaprte ve« do« poldan.
e— Rojstni dan kralja Aleksandra se je
proslavil tudi letos v Celju na veličasten način. Po vseh cerkvah so se darovale za« hvalne službe božje, ki so se jih udeležili častniški zbor, vojaštvo ter zastopniki ci« vilnih uradov in oblasti. Šolska mladina je imela interne prireditve s primernim pro« gramom in nagovori. Mesto je bilo v za« stavah, dopoldne je tudi počivalo delo po vseh uradih, obratih in trgovinah.
e— Izprememba posesti. Na javni dražbi je 16. t. m. kupila Savinjska hmeljarna v Žalcu hmeljarsko podjetje g. Vinka Vabi« ča za 1,299.000 Din.
Izjava
Naznanjamo, da se g. Dragomir Majce« nič ne nahaja pri nas v službi in da ne od« govarjamo za njegove dolgove.
Singer Šivalni strofi Bourne & Co.,
1979	f&jak Ljubljana.
FORMAN
PROTI NAHODU Ut>yx*h k ČuxCoxrit
JI DNA IKAUJIZA «5 DINARJEV

Gospodarstvo
Prihodnje prireditve Ljubljanskega velesejma
Upravni svet Ljubljanskega velesejma je na svoji zadnji seji določil program prireditve v 1 1928. Iz tegn načrta je razvidno, da se Ljubljanski velesejem vedno bolj revija m di so zasnutki od leta do leta s.rokopotez-
neVlIl. mednarodni vzorčni velesejem bo
„d Ln mm im i« -
eden najlepših mesecev v letu \ petm ra* slav paviljonih se bo namestil mednarodni varčni velesejem, to je industrija, obr n Sna Posebni oddelek bo tvonla razsUva lXmobilov En paviljon se bo uporabilI za Gostilničarsko, hotelirsko in tovarniško raz stavo, zvezano eventuelno s_ tu,*o-premetno azstavo in poskušnio odprtih vin v sod^ V ostalem paviljonu bo nameščena higijenska
"ve^velesejmom, to je v dnevih 6., 7 . in 8 junija je predviden srednjeevropski gostilniški kongres v Ljubljani katerega pripravlja Zveza gostilmčarskih zadrug v
LipoSbne oddelke velesejma bodo tvorile reprezentativna razstava francoske mdjstn-je češki oddelek in špeci elna mizam a razstava. Upamo, da bomo prihodnje leto pritegnili k sodelovanju tudi celokupno tekstilno industrijo, ki se zadnja leta nenavadno hitro in uspešno razvija.
Pokrajinska razstava se bo vršila od 10 septembra 1928. Razstava bo imela pred; vsem agrarni značaj, zastopana pa bode tudi kultura, telesna higijena ter avstrijska industrija in obrt.
Predvideno je, da bo pnradtla v dveh ali treh paviljonih Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani spričo 1601etnice svojega obstoja veliko Juhilejno kmetijsko razstave, ki bo obsegala sadjarstvo, zelenjadarstvo, čebelarstvo mlekarstvo in sirarstvo, vinarstvo, kmetijske stroje, razstavo konj in govedi, razstavo perutnine in malih živali ter kme-tiiske-strokovni-poučni oddelek. V enem paviljonu bodo razstavljeni izdelki avstrijske industrije m obrti, ki pri nas še ni zastopana ali je nedovoljno razvita. To bo prva tovrstna avstrijska reprezentativna razstava na Balkanu. V enem paviljonu bo nameščena higijenska razstava, ki bo, popolnoma presni; irana, gotovo vzbujala staro zanimanje vsega ljudstva.	,	„
= Glavni zadražni savez k projektu davčnega zakona. Tajnik Glavnega zadružnega s,-veza dr. Lj. Prohaska je včeraj v {Politik i> objavil zanimivo kritiko k projektu novega davčnega zakona glede zemljarine. On stoji na stališču, da bi bilo treba razlikovati davek na posestvo zemljišča od davka na obdelovanje zemljišča, tako da bi davč ni zakon favoriziral obdelovanje zemlje nasproti sami posesti zemlje, kot kapitala, brez obdelovanja s strani lastnika ali njegove obitelji. Zemljarina bi sp morala spraviti v stalno zvezo z agrarno reformo. Zemljiška renta zemljišča, ki ga more obdelovati posamezna rodbina, naj bi se pod gotovimi pogoji pustila brez davčnih hremen. Večje površine bi bilo treba obremeniti s primernimi supertaksami. Na ta način bi bila večja posestva prisiljena k intenzivnejšemu obdelovanju zemlje. Ta davčna pro-gresija bi morala biti taka, da na eni strani sili k intenzivnejšemu obdelovanju zemlje, na drugi strani pa onemogoča zemljiško rento brez dela (od zakupa) in monopoliziranje zemlje. Na ta način bi bilo mogoče večje obdavčenje velike posesti in bogatašev, odnosno redukcije ali pa oprostitve pri siromašnih, zadolženih posestnikih. Tudi je mnenja, da se ne more uvesti nikako stalno merilo za zemljarina, dokler se ne uvede zlata valuta in dokler se ne ustvari državni gospodarski program v smislu orijentacije napram svetovnemu tržišču. Kongres Glavnega zadružnega saveza je ob priliki svojega zadnjega kongresa konštatiral, da je po današnjem obdavčenju kmetijstvo navzlic zmanjšani davčni moči znatno težje obremenjeno kakor pred vojno. Kongres je zahteval, da se onemogoči na ta način, če se za prehodno dobo da zemliarini potrebno gibčnost, tako da Narodna skupšina od časa do časa ugotovi količnik. s katerim bi se imel pomnožiti dosedanji iznos zemljarine, določene po katastru.
= Tudi beograjska občina dobi svojo Mestno hranilnico. Po nalogu beograjske mestne občine je posebna komisija te dni izdelala pravila za Beograjsko občinsko hranilnico, ki naj služi organizaciji štednje in javnega kredita ter vrši blagajniško službo za občinska podjetja in občinsko sodišče. Po pravilih bo beograjska občina jamčila za sigurnost vlog in obveznosti hranilnice z vsem svojim premoženjem in vsemi dobodki. Občina bo stavila hranilnici na razpolago glavnico v višini 5 milijonov Din in bo vložila v ta zavod vse svoje fonde. Hranilnica bo dajala dolgoročna posojila edino iz sredstev, ki jih bo v obliki posojil (založnic) najela v tuzemstvu ali pa v inozemstvu. V upravni odbor bodo med drugim deligirani po en zastopnik Državne hipotekarne banke, Narodne banke rn ministrstva financ.
= Odpiranje in zapiranje trgovin v Beogradu. Vse tri beograjske gospodarske zbornice (trgovska, obrtniška in industrijska) so te dni predložile beograjski občini skupen predlog glede odpiranja in zapiranja trgovin in obratovališč v Beogradu. Po tem predlogu bi smele hiti odprte trgovine, >ro-dajalne obrtnih proizvodov in obratovališča z 'javnim lokalom pozimi od 7.—12. in od 14,—19. ure. peleti od 7.—12. in od 14., odnosno 15 —19. ure. Izvzete so kavarne, gostilne, javne kuhinje, trgovine, ki se bavijo izključno s prodajo sadja, zelenjave, mleka in mlečnih proizvodov, slaščičarne ter trgovine s kurivom. Obrtne delavnice brez lokala za prodajo bi smele biti odprte od 6. do 12. in od 13. in pol do 19. ure, brivnice pa od 7__12. in od 13. in pol do 20. ure (v sobotah do 21. ure).
- Povišanje glavnice Prve hrvatske obrtne banke. Na podlagi svoječasnega sklepa občnega zbora, pe katerem se ima delniška glavnica Prve hrvatske obrtne banke povišati od 10 na 20 milijonov Din, je ravnateljstvo tega zavoda odredilo ros in pogoje emisije za prvih 5 milijonov Din Pri emi siji bo sodeloval ludi češkoslovaški kapital Debate Direkcij? državnih rudarskih poijetij v Sarajevu sprejema do 21. t m. j>en«tdb<» glede dobave 1 jamske krožne ža-gp a pripadajočim orodjem. Direkeija držav iieca rudnika v Zabukov« pri Celju sprejema do 27 t. m. ponudbe glede dobave *<*> m jamskih tračnic, spetnic z vijaki sa gornje tračnice in 25 plošč črne železne plo-
čevine ter glede dobave cilindrov za jamske svetilke. Dne 16. t. m. se bo vršila pri dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave telečjega mesa, vina in mleka Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Položaj na naših borzah
Izredno velik devizni promet na ljubljanski borzi. Vojna škoda se je znatnejše okrepila.
Ljubljana. 17 decembra. Pretekli teden je bil na ljubljanski borzi devizni promet izredno velik. Zlasti v pondeljek in sredo je bilo povpraševanje po devizah zelo veliko. Skupni tedenski promet je dosegel rekordno višino 21.9 milijona Din napram 19..0. 12.3, 17.7 in 16.0 milijona Din v zadnjih 4 tednih. Privatna ponudba je bila proti koncu tedna zelo slaba, zato je morala Narodna banka intervenirati skoro v vseh devizah, dočim je v početku tedna intervenirala predvsem v devizah na Curih, London in Dunaj. Tečaji posameznih deviz, ki so koncem zadnjega tedna popustili, so se tekom tedna zopet nekoliso okrepili Deviza na Curih. ki je več mesecev notirala nespremenjno 1095.5, se je dvignila na 1096. Dftviza na Trst je bila prilično stabilna. Med efekti notira Ljubljanska kreditna za malenkost čvrsteje in sicer 133 denar. Tudi feešir notira višje (120 denar), dočim so bile Strojne zaključene po 70-Na zagrebškem efektnem tržišču se je Voj-
na škoda v preteklem tednu znatnejše okrepila. Čeprav je v petek zopet sa malenkost popustila, vendar se je napram koncu zadnje ga tedna dvignila od 405.5—406.5 na 414.5— 415. Promet v tem papirju je bil srednji. Večje zanimanje je bilo tudi za investicijsko posojilo, ki se je trgovalo po 85.75—86.25 in za agrarne obveznice, ki so se trgovale po 53. Posebne vrednote so ostale večinoma zanemarjene. Med bančnimi papirji je Es-komptna popustila od 91 na 90, Kreditna in Praštediona pa sta se trgovali po nespremenjenih tečajih. Med industrijskimi papirji je bilo malo prometa. Slavonija, ki je tekom tedna nekoliko popustila, je bila v petek zaključena po 13.5, dočim je bil Gutmann za malenkost krepkejši. Union Osijek, ki je zadnji teden močno nazadoval, je notira] 235 denar in 290 hlago.
da dobite najprimernejša božična darila za dame, gospode ki otroke po znatno znižani ceni v modni trgovini P. Šterk naši.
Miloš Karničnik, stari trg is
Dunaj. Beograd 12.45 — 12.49, Berlin 168.89 — 169.39, London 34.50 - 34.60, Milan 38.33 - 38.43. Newyork 706.65—709.15. Pariz 27.81 - 27.91, Praga 20.9350—21.0150, Curih 136.43 — 136.93, dinarji 12.35—12.41.
Curih. Beograd 9.1225, Berlin 123.725, London 25.26. Ne\vyork 517.825. Pariz 20.3825.
Milan 28.106, Praga 15.34, Budimpešta 3.20, Sofija 3.735, Varšava 58.10, Dunaj 73.05.
Trst Beograd 82.82 _ 32.62, Dunaj 257.25 do 263.25, Praga 54.44 — 54.74, Pariz 72.42 do 72.72, London 89.88 — 90.08, Newyork 18.38 — 18.44, Curih 355 — 357; dinarji 32.28 — 32.78.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.215, v Berlinu 7.368.
Blagovna tržišča
Z lesnega trga. Situacija na domačem tržišču je zelo mirna. Gradbena sezija je končana, zato se more gradbeni les prodati edino v inozemstvo. Od prometnega ministra napovedano povišanje tarifov je povzročilo precejšnjo neorijentiranost. Znatno ugodnejša je situacija glede izvoza, ki je še vedno živahen. Večja podjetja lesne industrije so prejela naročila iz Madžarske, Grčije, Italije, Španije in Francije. Dosežene cene so manj zadovoljive. Na italijanskem tržišču se občuti predvsem vpliv avstrijske konkurence. Kakor se zatrjuje, so avstrijski in jugoslovenski veliki producenti sklenili, da bodo zasledovali enotno politiko glede cen, vendar je opažati, da se mnoge tvrdke tega ne držijo in nudijo v Italiji svoje blago po znatno pižjih cenah. To je povzročilo, da so v zadnjem času cene v Italiji zelo različne in da vlada precejšnja rezerviranost kupcev. Italija uvaža trenotno predvsem rezan mehki les. V Rumuniji se je situacija v zadnjem času vidno izboljšala. Promet je sicer zaradi mrtve sezije slab, vendar so žage z naročili prilično dobro preskrbljene. Pričakovanja glede bodoče izvozne sezije so zelo optimistična. Producenti nočejo sklepati večjih kupčij, ker pričakujejo ugodnejše čase.
Položaj na vojvodinskem hmeljskem tržišču. V Vojvodini je tendenca dalje zelo mirna. Hmelj se plačuje po 9—35 Din za kg. Nekaj partij vojvodinskega hmelja je bilo prodanih v Žatcu po 700—1600 Kč tranzit za 50 kg (26.90 — 53.80 Din za kg), nekaj pa v Niirnbergu po 70—200 mark tranzit za 50 kg (19—54 Din za kg).
Mariborski trg. (17. t. m.). Navzlic dejstvu, da je zaradi zapadlega snega dovoz otežko-čen, je bil mariborski trg prilično dobro založen. Slaninarji so pripeljali na 74 vozeh 214 zaklanih svinj, ki so jih prodajali po 15—17.50 Din za kg na debelo in 15—27.50 Din za kg na drobno. Krompirja je bilo 10 vozov po 1—1.25 Din za kg, sena pa 6 voz po 70—80 Din za 100 kg. Ostale cene; Perutnina: kokoši 35—40, piščanci 20—32.50, purani 80—100 Din komad. Zelenjava in so-čivje: karfjola 8—20, ohrovt 0.50—1.75, sveže zelje 0.75—1, endivija 0.25—2 Din kom. čebula 3, kislo zelje 4, kisla repa 2 Din kg. Sadje: jabolka 6—10, hruške 7010, slive suhe 9—12 Din kg. Mlečni proizvodi: mleko 3, smetana 12—14 Din liter, sirovo maslo 40, čajno 50—60, kuhano 48 Din kg. Jajca: 1.50—2 Din komad.
Dunajska borza ca kmetijske proisvode (16. t. m.) Pod vtisom popuščajoče tendence na ameriških tržiščih je razpoloženje na dunajski borzi že ves teden zelo mirno. Pšenica se nudi za malenkost cenejše. Tudi turščica se nudi za 1 češkoslovaški vinar cenej?. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 39.75 do 40.75; rž: marchfeldska 41 — 41.25, madžarska 39.5 — 39.75; turščica: 30.25 do 30.75; oves: domači 32 — 82.5, madžarski 33 — 33.5.
Znižane cene on ..Tribuna* za Božič.
Mamice, ne zamudite aeodne prilike, da s) ogledate veliko 'zb<ro vsakovrstnih otroških vozičkov. IgraCnlb vozičkov. stolec. holeodarjev malih dvo-koles In tricikljev. šivalnih strojev Ia dvokotes. Posebni oddelek za popravo dvokotes. mntorlev. Šivalnih strojev, otroških vozičkov itd CmaiHranle z ognletn. Kolesa se skraoiuieln tudi preko zime. — TRIBUNA f B. I_ lavama dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. — Cenik franke.
Tvrdka

L. ROT, Mestni trg 9
Vam nudi kožuhovinaste izdelke posebno damske plašče m jope radi končane sezije
po globoko znižanih cenah
Prvovrstna
dalmatinska vina
čež ulico 1 Din ceneje. Toči od 20. t. m naprej
gostima „Pri Štefanu'
Odda se v najem za daljšo dobo z vsem inventarjem in blagom, oziroma se proda dobro idoča
mešana trgovina
na zelo prometni točki za ceno Din 200.000. Potreben kapital Din 100.000.
Samo resni kupci in plačila zmožni naj blagovolijo poslati cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takojšnji prevzem 100.000«._
IVAN ZAK0TNIK .V™ I
MESTNI TESARSKI MOJSTER lt>an * 379 j
Vssksvrsisa tesarska dela, moderne lesene stavke,	|
ostrešja u palače, tuše. vile, tovarne, cerkve ii	}
zvonike, stropi, razna tla. stopnice, ledenice, pavi-	J
Uoni, verande, leseae ogaje L L d.	j
Giadba lesenih mostov, jezov ia mlinov.	*
Parna Saga.
42-*
Tovarna furnir*«.
Revmatizem
izjava zahvalnosti.
Laboratoriju RADIO BALSAMIKA. BEOGRAD, Kosovska 43.
Mnogo cenjeni gospod doktor 1 Pred tremi meseci, po priliki, naročila sem od Vas dve steklenici leka proti reumatizmu RADIO BALSAMIKA. Bila sem ozebla v cerkvi, klečeča na cementnih ploščah. Radi te ozebline mi je bilo oteklo levo koleno. Občutila sem tako hude bolečine, kakor da me bode z nožem v koleno. Po masiranju z Vašim RADIO BALSAMIKA so otekline splahnile in bolesti ponehale. Zato se Vam najsrčnejše zahvaljujem na Vaši pomoči.
, V Metliki (Slovenija), 23. novembra 1926.
Zdravile Badio - balsamika izdeluje, prodaja in razpošilja t doplačilom (povzetjem) Laboratorij BADIO BALSAMIKA dr. 0. RAHLEJEVA, Beograd. Kosovska 43 Zdravilo 9e dobi v vseh
boljših lekarnah in drogerijah. .----
„51 DO L"
najboljše sredstvo za čiščenje vseh vrst kovin,
čisti tudi okna in zrcala. Da ne boste oškodovani, pazite pri nakupu v last nem interesu na ime
= .SIDGL" —
ter najodločneje odklanjajte raznovrstne mane vredne ponare ene znamke
..SIDOL"
se dobi v vsaki trgovini.
Hektograficni aparati,
zvitki masa, hektograficni trakovi vedno in najceneje
v zalogi pri
iUD. BARAGA. Uubliana,
Sel nburaova ulica št 6'l	Telefon št. 29*«
•AOpBJSOUIA IJlUJSBj ZI BUIA B5|Sin}BUI|Bp BUJSJAOAJd 100} ^OIONIA IAON ■CZ BJS03 BJ)3(J -AS 'nagUOAp BO JBHJSOg A
30J0UIA jA0|)
Kostan ev taninski les
kupire stalno ERNEST MARINO, CELJE
Zriniskega ulica štev. 4.
ELEKTRO-LUX
VODEČA MARKA čistilnih aparatov za prah na svetovnem
trgu. Zahtevajte na dopisnici prosto razkazovanje aparata na Vašem domu.
Zastopstvo: LJUBLJANA, ŠELENBURG0VA 7, II. nadstr. -(Jadransko-Podunavska banka.) — Uradne ure od 17. — 18.
Kupim takoj
dobro ohranjeni PARNI KOTEL za opekarno. 50 — 100 m! kurilne plošče, 9—10 atm. pretiska (Uberdruck). Ponudbe na Celjsko opekarno, Celje.
Zahvalim
se Herceg—Bosni, splošni zav. družbi, podružnici v Ljubljani, ki mi je hitro in zelo kulantao izplačala odškodnino za v novembru zgoreli skedenj in gospodarsko poslopje. Strožja vas v decembru 1927.
Puconja Matija.
Najpopolnejfii
Stoewer
šivalni stroji
za šivilje, Krojače in čevljarje tei za vsak dom Preden s> nabavite
stroj oglejte si te ziednost pr tvrdki
Lud. Baraga, uuDuane
Selenburgova ulica 8 I.
trazoiatei. juu> '»etru »arfrcii;
Teletor. št 9S0 *
5
■■■■■■■■■■■■■■■i
Večja tovarna v bližini Ljubljane išče	J
hontoristinio	j
ki je perfektna v slovenščini, srbohrvaščini ip nemščini, izur-	g
iena na pisalnem stroju in v računstvu. Nastop z novim letom	J
Plača dobra. V poštev pridejo le. ki imajo primerno prakso v	J
srbohrvaščini Ponudbe je napraviti na upravo usta pod značko	■
»Vestna koetoristinja«	*
Bencinsko crpalba
Opozarjam p. L publiko, da sem uredil na Grajskem trgu najmodernejšo BENCINSKO ČRPALKO, opremljeno i najnatančnejšim merilom in kontrolo skozi steklo kakor tudi s filtrirskimi aparati
Jamčim za najboljšo postrežbo ter se priporočam z vele
spoštovanjem
AUG ŽlAHTIČ
razpečavanje ameriških mineral-oljnih produktov in kemikalij Maribor. Sodna uliea štev. 2.
□DajpaLiuLiLaDnaaacE^
o
Dobro idoča
trgovina
na prometnem mestu v industrijskem kram se s posestvom proda. Naslov pod „Ziata jama" na oglasni oddelek Jutra.
□
PDcroalnainTictniloaDac
|	NAJBOLJŠA
! SVINJSKA MAST
m
znamke — I. P. — znamke
lastni Izdelek tvrdke
E. POPOV1C, L|UBL|ANA
se razpošilja v ročkah do 20 ln 50 ks tei sodih oo 5a 100 in 200 kg
Prekajeno svinjsko meso vedno na zalogi do izredno nizki cent.
ročna postrežba I
Cene najnižj?!
S ■
I
i
i
3 i
Elektrotehnično podjetje
Karol Florjančič
v Celju Cankarjeva c. 2
(poleg davčnega urada).
Inštalacije električnih naprav za luč in pogon, telefonov, zvoncev, radio » aparatov. Poprava elektro* motorjev in vsakovrstnih električnih naprav. — V zalogi: lestenci, svetilj* ke, likalniki, motorji, števci, žarnice itd in ves elektromaterijal. — Točna postrežba. — Nizke cene! Proračuni Ioujeidz3jq
Ponjave plahte |ur na posodo
za tiansporie sena in drugega blaga
Ponjave nove
vseh velikosti in kvalitet najceneje' pri
Schotten i drug
Zagreb in Novi S« d
Brzojavn naslov: JUTE. 12034-a
Sol sv. Roka za noge
ozdravljuje noge, rane, vnetja na nogah!
Strjen je kože Znojenje rok Zmrzavanje	r. in no8
Zatekline	Lganutost
Raztopimo manjo količino soli sv Roka za aoge, dobili bomo vodo, casičeno z uxige« nom, ki izvanredno ublažujoče deluje na bolno no&o ter obustavlja boli, povzročene od pritiska ževljev. Ozdravi tudi zastarele ozebline ter tTganje. poveročeno od ozeblin in vsako rano na pogi Po dolgotrajnem umekšavanju postanejo kurje oei ia trda koža tako mehki, da jih lahko odstranimo brez noža in britve. Popolnoma je sigurno, da »o! tv. Roka naizapuščnejše noge popol« noma spravi v red Tesni novi *evlji Vam bodn udobni, kakor da ste lih nosili ie več tet Morete hoditi, kolikor Vas je volja, morete stati ure in ure na enem mestu, brez da občutite najmanjšo bol ah utrujenost. Veliki enot soli sv Roka za nožne kopeli stane Dm 16.— Dobite jo v vsaki lekarni ki droferiji
Rad. Peterlin - Petruška:
Angel
(Iz uradnikovega dnevnika).
20. marca. Včeraj smo imeli prosto. Dan je bil lep in topel in popoldne sem bil z gospodarjevimi pri Božjemu grobu v Štepanji vasi. Domov grede smo zavili na Fužine in se ustavili v gostilni nad slapom. Veranda je bila polna gostov in celo na vrtu jih je sedelo nekaj. Razpoloženje seveda pomladansko, praznično. Pri mizi v kotu je sedela meščanka družina: oče, mati, dva starejša sina in hčerka, lepo zraslo približno osemnajstletno dekle, kostanjevih las, z dolgo kito, s črnimi obrvi, a z modrimi očmi. Dobro sem jih pogledal, kt> ie šla mimo naše mize in me ošinila ž njimi, da mi je kar zagoma-zelo po telesu. Ponoči sem o nji sanjal, v uradu sem mislil nehote nanjo in tudi zdaj, ko stojim pri oknu in gledam zlatordečo večerno zarjo, tudi zdaj se mi zdi, da je poleg mene in da občuduje z menoj blesteče kupole in križe cerkva in se z menoj raduje pomladi.
1. aprila. Ah. kje si, kje si, moj angel zlati, da te videti nič ni?! — Danes sem imel smolo in zagrešil v uradu prccej občutno napako. Predstojnik me je očetovsko posvaril, naj bom bolj pazljiv.
V šolo hodi, v licej, menda v zadnji razred! To mi je 7. aprila povedal prijatelj, ko sva io zjutraj srečala, kako je hitela s knjigami po Šelenburgovi ulici. In ime ji je — Anica. Sladko ime, sladko dekle! Ne dekle, ampak angel, pravi angeljček na zemlji.
Ah, da bi mogel govoriti ž njo!
22. aprila. Vsako jutro čakam pred pošto, da jo vsaj trenutek vidim, ko hiti mimo. Res, nekaj krasnega, nekaj božanstvenega tiči v tem dekletcu. — Danes me je prijel gospod predstojnik, zakaj da prihajam prepozno v urad. »Bodite bolj vestni!« je rekel.
1. maja. Hura! Videl sem jo, govoril sem ž njo! Na vse zgodaj sem šel na Rožnik. Okrog cerkve se je kar trlo ljudi. Pred cerkvijo je stal govornik in proslavljal prvi majnik. Spodaj pred gostilno je pa bila taka gneča, da se nisi mogel prestopiti in takšen šum, da sam sebe nisi slišal.
In v tej gneči sem jo opazil, kako se je trudila, da bi se prerila do mize, kjer so sedeli stariši in brata. Skočil sem ji na pomoč. Ko sem bil pri nii, jo je nekdo tako nerodno sunil, da ji je izbil torbico iz rok. Pobral sem jo in ji s poklononi izročil. »Hvala lepa!« je dejala in me ošinila s sladkim pogledom. Kakor slučajno sem se nagnil k nji in ji rekel: »Krasna ste, gospodična
Anica!« »Ali res?« je vprašala in me šegavo pogledala. »Res, Res! Lepa ste ko angel,« sem ji odvrnil in se ji še enkrat poklonil. Ona je pa medtem bila že pri mizi in sela k svojim. — In zopet sem bil sam. Sam, toda srečen. Godba je igrala, ljudje so kričali vsevprek. jaz pa nisem slišal ničesar. V meni je igrala nebeška godba in zveneli so njeni angelski glasovi. Anica, angel moj dragi!
9. septembra. Predstojnik me je poklical k sebi: Kaj se godi z vami? Čisto spremenili ste se. Prej ste bili najboljši uradnik, zdaj ste pa vedno tako raztreseni in nepazljivi. Kaj pomeni to?«
»Gospod Strgulca se ženi!« se vmeša prisotna tipkarica in se poredno zasmeji. »Pazite, pravi gospod pfedstoj-nik, da vam to vaše obnašanje ne bi škodovalo, ker pametni ste menda do-velj. Idite!«
7. decembra. Aničinega očeta so upokojili. Družina je velika in od penzije nikakor ni mogoče živeti vsem. Zato si mora Anica poiskati službo. Pravijo, da naj se jaz pobrigam zanjo. Dobro bi bilo, da jo seznanim najprej s svojim predstojnikom On ima zveze in jo z lahkoto spravi v naš urad. Poskusil bom, mogoče bo res kaj iz tega._ Anica me je spremila do vrat: »Glej, Štefan-čck dragi, da sc ti posreči, saj veš.
kako neznosno je to življenje.« Objela me je z roko okrog vratu in — poljubila. Anica, angelček moj zlati!
2. januarja. Kdo bi si mislil. Kakor po maslu gre vse. O praznikih sem jo seznanil z gospodom predstojnikom. In zdaj je on pri njih že stalen gost. Ah, ta Anica. Anica! Kdo bi mislil ,da ima toliko igralskega talenta v sebi. Tako se zna vesti, da ga je kar očarala. Gospod predstojnik, gospod predstojnik tja. Resnično povem, kar ljubosumen bi postal nanj, če bi ne bil tako prepričan o Aničini zvestobi.
20. januarja. Gospod predstojnik je z menoj zelo prijazen. Pravi, da bo vse dobro šlo in da bo Anica že pri prihodnji seji sprejeta. Bomo videli. Kakor hitro dobi službo, pa se poročiva.
28. januarja. Anica nastopi službo prvega februarja. Živijo! —
6. marca. Anica je cel škratelj. Tako se zna prilizovati gospodu predstojniku, kakor kakšna niačica. Meni se pa v njegovi prisotnosti nič več ne do-brika. Pravi, da to ni prilično; sai sva pa že tako zaročena.
15. aprila. Take punce pa še nisem videl. Z gospodom predstojnikom pre-šeta cele večere, mene pa še blizu ne pusti. Pravi, da se ne spodobi ženinu ako jc preveč vsiljiv. Ah. ti škrat!
2. maja. Anica je za tipkarico v sobi
gospoda predstojnika. Jezen sem nanjo, že ves teden ne govoriva. 4. junija. Med nama je vse končano. 23. junija. Danes se je Ana poročila s predstojnikom. — Uh, hudič! Hudič!!!
Ibis:
Glas iz noči
V uredništvu jutranjega dnevnika >Bodočnos:< „'e bi'o okrog po.noči vnc živahno. Nadeja'i si> se presenetljivih poročil. Mednaroden položaj ie bil izredno napet, a tudi notranja politika je obetala dahitosežno v<adno Kruo. Glavni urednik je nemirno begal iz sobe v sobo, v celicah so zvonili telefoni, peresa so škripala ne še za črno kavo ni bilo časa. Vse je bilo nervozno; dejal bi, da so celo pisal ii sirotf k'epali nocoj r.c-kam drugače ko druge noči, tudi stavcc je prijelo in svinec v linotypih je tekel hitreje in lažje. Slo ia za vcikt novic«. Mesto je med pokojno spa:o: Ijud.o so bili še v suajan prepričani, da jim bo »Bodočnost« povedala k jutran.M kavi vse. kar je novega.
Gan nočne redakcije Laznik je imel službo v glavni telefonski celici. Bil je docela neznaten človek; čitateiji ne bi zjutraj verjeli, kako važne in razburljive vesti so šle skozi njegovo uho in prste mirno in brezčutno kakor visoki
Kino v Orijentu
Kinematograf v Boenvangu (Java). Javancem se je kino zelo priljubil in so vse filmske predstave v gornjem mestu zelo obiskane.
Od napadalnega stolpa do tanka
1. Antični stolp na valjarjih, ki so služili napadalnim četam; vojaki so bili na galerijah dobro zavarovani pred sovražnikom. — 2. Škotski bojni voz iz leta 1456. Vlekli so ga konji, ki so bili. kakor kaže slika, vpreženi znotraj voznega okvira. — 3. Oklo-pen municijski voz kakršne je imela britska armada v bojih z Buri (1900). — 4. Najnovejši model angleškega tanka (1937) ki ie znatno večji in hitrejši od pni h voz, kakršne so uporabljali proti koncu svetovne vojne.
Dečko, ki zbira vretenca za sukanec
«Gosipod, ali mi boste dali vaše vreteno, kadar boste vrv odvili?» («Aus U).
OPOZARJAMO
na božično prod jo i
modnih potrebščin pri tvrdkki Drago Schwab, Ljubljana. Pestra izbira kravat, rokavic usnjenih in trikot, perila, ovratnikov i. t. d.
vetnika in greš svojo pot — po navadi v nov raj. Gospa Larmanova si je to pot še bolj olajšala. Za svojega odvetnika si je izbrala — lastnega moža. Listi poročajo, da je mister Larman nje predlog sprejel z velikim veseljem in da upa zmagati v procesu proti samemu sebi. kajti tudi on je uvidel, da ni zakonski raj noben raj in da bi bilo dobro, če bi šel — svojo pot — do novega raia . . .
Princ in poljedelec
Pravkar je izšla nova izdaja Gotha-škega almanaha. Med stvarmi, ki jih navaja. so razne zanimive novosti. Tako imenuje najstarejšega sina bivše cesarice Zite, Otona, še vedno «prestolona-slednika» in pravi, da je njegovo stalno bivališče Luksemburg. Bivši nadvojvoda Evgen stanuje v «Hotelu pri treh kraljih« v Bazlu. Viljem, bivši nadvojvoda. se izdaja še vedno za polkovnika ukrajinskih strelcev. Princ Eitel Fried-rich, drugi sin bivšega cesarja Viljema, navaja, da je postal poljedelec. Eden izmed nečakov istega odstavljenega vladarja pa je posestnik plantaže v Co-starici.
Tiinney gre k mornarici
Svetovni boksar Gene Tunney, ki je dvakrat premagal Dempseya ter mu bržčas za vedno odvzel svetovno prvenstvo v njegovi stroki, je bil pred kratkim sprejet od prezidenta Zedinje-nih držav Coolidgea v posebni avdijenci.
Coolidge je boksarju dobrodušno pripomnil. da izgleda prej kot filmski igralec kot kak boksar. Pripomnil je tudi, da je poslednjič prisostvoval boksarskemu matehu pred 15 leti.
Od Coolidgea se je padal Tunney k Wilburju. državnemu tajniku za mornarico. kateremu je izrazil željo, da bi rad vstopil v službo ameriške mornarice. Tunney je namreč rezervni poročnik v mornarici in je s tem obiskom iz-posloval. da bo letos križani v vodah Floride.
Poplačana dobrota
Tudi v večnem mestu Rimu je po vzgledu milijonskih velemest zavladal avtomobil in malone izpodrinil konzervativni konjski vehikel. Vzlic temu bo tujec, ki hodi po rimskih ulicah, z začudenjem videl, da kočije nikakor še niso docela izginile in da jih je zlasti v predmestnih uličicah nenavadno mnogo. In zanimivo je, da se v njih največ vozi ravno srednji in mali človek, ki bi mu vendar v finančnem pogledu avtotaksi mnogo bolj prijal.
Bilo je neke decemberske nedelje zvečer. Na trgu Trastevere v predmestju je stal fijakerski voz in čakal na goste. Kočijaž na kozlu je snival in sanjal kdo ve kaj — bila je pač nedelja in na Gospodov dan se spodobi, da dobi tu-
di Bakh svoj delež v obilnejši meri. Nenadoma se je konj splašil — nemara je bil tudi zadremal in so ga vzdramile neprijetne sanje — in še preden se je kočijaž utegnil zavesti, je bil že na tlaku, kljuse pa jo je z vozom ubralo med ljudi tja proti Garibaldijevemu mostu. Pretrašena množica se je jadrno razmaknila na vse strani, le neki mladenič je imel toliko poguma, da se je vrgel proti konju, ga zgrabil za uzdo in ustavil tik pred bregom Tibere.
Nezavestnega kočijaža so seveda dobri ljudje žurno prepeljali na «Consola-zione», v veliko bolnico za Kapitolom, pogumnega rešitelja pa je stražnik pozval na «commissariato», t. j. na policijsko stražnico, k zaslišanju. Tam so mu takoj izplačali nagrado za njegov junaški čin: izjavili so mu, da je aretiran. Izkazalo se je namreč, da je pogumni rešitelj kot nezaneslijv, državi in obstoječemu redu nevaren element že dlje časa pod policijskim nadzorstvom, v aktih pa je bilo tudi natančno zabeleženo, da bi bil moral biti tisto uro, ko je na ulici ustavljal splašenega konja, že doma . . .
Če kupujete
Pyra mi d o n tablete
pazite na to, da se Vam izroči pristna
originalna znamka
K dogodkom na Kitajskem
General Čangkajšek se je pred kratkim oženil z miss Mejlingsungovo, svakinjo Sun-jatsena, kitajskega nacionalističnega voditelja. Čangkajšek je v tem zopet prevzel vrhovno poveljstvo nacijonalističnih čet, ki ga je bil pred meseci odložil.
Porotniki, ki beže iz sodne dvorane
Alojzij Richl, gostilničarjev sin iz Kromeriža, je bil obtožen, da je svojo nosno ljubico zadavil in jo potem obesil na neki grm, da bi ljudje mislili, da si je sama končala življenje. Te dni je morilec prišel pred kromerižko poroto. In zgodilo se je nekaj nečuvenega: porotniki so se zbali težke odgovornosti in v strahu, da jih doleti osveta, če bi obtoženca spoznali za krivega, so se skušali svoje naloge iznebiti na originalen način, ki utegne biti edinstven v zgodovini jurisdiktije. Jeli so namreč natihoma in skrivaj zapuščati razprav-no dvorano!
Ko je predsednik sodnega dvora opazil, da porotniki drug za drugim izginjajo iz dvorane, je takoj podvzei mere, da ostale porotnike zadrži v dvorani. Preštel je prisotne porotnike in je diognal, da so jo že trije ljudski sodniki strahopetno odkurili. Zato je neutegoma pozval orožništvo, ki je moralo preiskati ves Kromeriž, preden je našlo pobeglo trojico in jo z nasajenimi bajoneti prignalo nazaj v sodno poslopje.
Razprava se je potem nadaljevala. Ko so porotniki dobili vprašanja, so glavno vprašanje glede nizkotnega umora soglasno zanikali, dodatno vprašanje glede uboja pa so z devetimi glasovi proti trem potrdili. Istočasno pa so prosili, naj se pri pravdioreku upoštevajo Olajševalne okoliščine.
Na podlagi tega verdikta je predsednik obsodil obtoženca na dve leti težke ječe. Razumljivo je, da je državni pravdnik na mestu prijavil ničnostno pritožbo.
Paraliza in malarija
Dunajski profesor Wagner-Jauregg je med letošnjimi Noblovimi nagrajenci. Sprejel je nagrado za uspešno metodo, s katero zdravi paralitične bolnike. Ko so mu te dni v Stockholmu na svečan način izročili najvišje priznanje človeškemu delu, je imel predavanje, v katerem je svojo metodo podrobneje objasnil.
Že 1. 1887.. pravi prof. Wagner-Jau-regg, sem predlagal, naj bi zdravili progresivno paralizo z umetno povzročitvijo kakšne druge kužne bolezni v bolniku. Že davno prej so bili namreč opazili, da je drugače neozdravljivo luetično zlo popolnoma minilo, če se mu ie pridružila infekcijska bolezen z močnimi pojavi mrzlice ali pa če je bolnik dolgo bolehal na kakšni gnijoči rani. Leta 1917. je začel predavatelj cepiti paralitične z bacili malarije. Ta procedura se mu je zdela zategadelj najbolj pripravna, ker se uporaba kinina lahko vsak hip prekine.
Teodor Wolif,
glavni urednik «Berliner Tageblatta» in vodja slovite VVolffove koresjNflidence v Berlinu. Wolff je te dni dal intervju poročevalcu ženevske «Tribune», v katerem je povdarM, da se je Nemčija iskreno odpovedala Alzaciji in Loreni.
Prve čase se je dogajalo, da so mnogi bolniki med napadi močvirne mrzlice umrli. Organizem in zlasti srce teh pa-ralitikov je bilo namreč tako oslabljeno. da ni preneslo visokih mrzličnih temperatur. Sčasoma se je pa nova metoda tako izpopolnila, da skoraj ni več slučaja, ko bi ji bolnik podlegel. Pač pa se dogaja to. da ozdravijo dostikrat in po daljšem času celo takšni nesrečneži, ki jim malarični napadi za časa zdravljenja na videz niso pomagali in ki so jih bili spraviti kot neozdravljive v norišnico.
Na koncu je prof. Wagner-Jauregg navedel nekatere vzroke, ki vplivajo pri umetnem vcepljenju malarije na ozdravljenje paralitičnih bolnikov. G'av-ni vzrok bi bila visoka telesna temperatura. ki jo izzove malarična mrzlica. Poleg tega se zdi, da vpliva malarija še posebej proti razvojnemu procesu progresivne paralize v možganih.
Pristna ameriška zgodba
V državi Oklahomi (ki je pravkar prišla v modo s tisto zadevo o začaranem guvernerju in njegovi čarajoči osebni tajnici), živi gospa Mary Larmanova. žena uglednega advokata. In ta gospa je spoznala, da ni zakonski raj noben raj, pa se je odločila, da se loči. V Ameriki je stvar lahka. Na.iameš od-
Pozor!
Pozor!
Preroki na plan!
Leto 1927. bo kmalu kos minulosti. Poslavlja se, zapušča nas in mi se nič kaj ne pripravljamo, da bi veliko jokali za njim. Bolj srednje se je obneslo, malo nam je prineslo in vsa znamenja kažejo, da bi najrajše odneslo še tisto, kar je našlo.
Toda ne oštevajmo ga za slovo. Naj je bilo še tako žaltavo, leto našega življenja je bilo vendarle in nihče izmed nas ga ne bi bil prodal za vs§ denarje tega sveta. Bog z njim, želimo mu srečno pot in večni mir in pokoj v registraturi!
Zakaj naše nisli se ne utegnejo obešati na prošlost — naše misli so uprte v bodočnost. Novo leto trka na vrata. Še malo ^ in v bledi zarji zjm^ skega jutra, ob milozvočni dobrodošlici silvestrovih mačkov bo stalo pred
nami:
1 9 2 8!
Priznajmo, da se na tihem že zdaj ukvarjamo z nji®. Da vse te dni — časih tudi noči! — marljivo ugibljamo, kaj nam obeta. Ne manjka se niti takih, ki so že vse uganili. Tašča in teta, bratranec in stric, znanec v gostilni, »plačilni« v kavarni, brivec in — in — z eno besedo, vsak, kogar marate poslušati, vam — oh, tako rad! — do pičice naprerokuje, kaj boste doživeli v prihodnjem letu dni. Število šembilj je legijon. Nekatera izmed njih bodo pogodile pravo in njihove napovedi se bodo uresničile, Druge bodo osmešene, pa nič za to: do novega leta 1929 bo že pozabljeno, kaj so prerokovale, in vse šembilje bodo kratkomalo trdile, da so napovedale natanko to, kar se je zgodilo. »Ali vam nisejn pravil — a? , . ,«
Mi smo pa za to, da se ta stvar nekolikanj prekontrolira. Mi hočemo, tja se prerokbe naših videžev in vedežev rešijo pozabljenja in se ohranijo črno na belem: tako in tako . . . Hočemo, da se ob novem letu 1929 očitno izkaže, •ioliko smo uganili in za koliko smo se urezali!
Ne čisto zaradi šale. Če mnogo ljudi mnogo ve, zakaj ne bi bilo mogoče, da mnogo ljudi tudi mnogo sluti? Vsekako bi bilo ob povem letu J9|9 zanimivo videti, v koliki meri smo bili pripravljeni na dogodke, ki jih prinaša leto 1928 v svojem skrivnostnem naročju . . .
Zato smo se odločili, da zadamo vsem čitateljem »Jutra« vprašanje;
»Katere najznamenitejše dogodke nam obeta 1.1928?"
S tem vprašanjem dajemo vsem našim preroškim talentom priliko, da s§ pokažejo v kar najsijajnejši luči. Šembilje na plan! Zganite se, pokažite svetu, kaj znate!
A da se prav razumemo: ne vprašujemo vas, katere najznamenitejše dogodke prerokujete sebi, o ne. Tega, ali umre val bogati stric, aH bo vaša bilanca aktivna in ali vam prinese štorklja »njega« alj »njo«, nam nikar ne pripovedujte, zakaj bojimo se, da bi vam bila široka javnost premalo hvaležna. Napnite svoj bistri um, zadenite, če Bog <Ia in sreča junaška, nekaj važnih, občepomembnih dogodkov, ki se tičejo vsega naroda, vse drŽave ali pa celo vsega človeštva. Od teh dogodkov odberite največ deset najvažnejših; vzemite pero v svojo desno roko in spravite jih jedrnato in čitljivo na list papirja — tako, da ves odgovor ne bp obsegal več nego kvečjemu 25 normalnih vrstic »Jutra«. Pripišite svoje ime in bivališče, denite list v frankiran ovoj in pošljite ga
uredništvu «Jutra» v Ljubljani, Knalljeva ulica št. 5-II.
najkasneje do dne 25. decembra 1.1.!
V levem zgornjem kotu vsakega ovoja naj bo razločno zapisana letnica
1 9 2 8!
Vsi odgovori ostanejo spravljeni v našem arhivu in bodo čez leto dni pregledani, da ugotovimo,
kdo je največ uganil?
Tistega, ki bo največ uganil, čaka presenečenje.


Razpaljeni instinkti
Angleška poročila opisujejo zelo podrobno položaj ob zadnjih nemirih v Kantonu, kjer so se pokazale strahotne posledice divjanja razbesnele množice, katere ne more nihče ukrotiti. Tolpe so najprej jele napadati policijo, katero so razorožile in jo zaprle. Potem so ban-diti začeli oblegati glavni stan policije, od koder pa se je šefu javne varnosti in njegovim pomočnikom vendarle posrečilo pobegniti. Videvša, da ne more uspeti, je jezna masa zanetila ogenj na 50 krajih. Hudo so bile poškodovane naslednje zgradbe: japonska bolnišni-
ca, palača Centralne banke, cerkev Sv. Petra in mnogo velikih trgovin. Napadalci so oplenili srebrne zaloge Centralne banke, pri čemer so se odigravali neverjetni prizori. Še danes so ulice pokrite z mrliči, ki gnijo in razpadajo na cestah, ker jih nihče noče pokopati.
X Czerninovi afriški spomini. Zadnji av-stro-ogrski zunanji minister Czernin je popisal svoje doživljaje na poti skozi Afriko in je spomine objavil pod naslovom <Moj afriški dnevnika. Knjigo je naložila družba Amathea. Czernin je spomine napisal zato, da ljudi opozori na krasen lovski paradiž med levi ia drugimi zvermi tropske Afrike.
Podoba, ki se joče
Budimpeštapska policija je vdrla nenadoma v stanovanje nekega Ignatha, penzijonirnega poštnega nadzornika. Dobila je bila ovadbo, da se bavi njegova žena s spiritjzmom in da pobira od vsakega obiskovalca svojih sej (večinoma dijakov vjsokošolcev in uradnikov) po 1 do 2 penga vstopnine. Ko je prišla policija zadevo preiskovat, se je vršila baš pova spiritistična seja. Navzoči so padli pred možmi postave na kolena in so jih prosili, naj se odstranijo iz — svetega prostora, kajti v njem da visi Marijina podoba, ki pretaka med molitvami gospe Jgnathove grenke solze. Godijo pa se še druge nenavadne reči, n. pr. ta, da dežujejo med sejami prave rože — «z nebes*, kakor zatrjuje gospa Ignathova. Policija je napravila seveda gluha ušesa in je izročila zadevo sodišču. Ni ji šlo namreč v glavo, da bi se Marija jokala samo zato, da bi mogia gospa Ignathova od vsakega obiskovalca pobirati po 1 do 2 penga vstopnine.
Sovjetska državna trgovina
Naslednji prizor iz neke moskovske kooperative posnemamo iz «Rabočaje
Gazete»:
«Hotel bi kupiti na obroke plašč za svojo ženo.»
«Na obroke prodajamo samo pohištvo in marmorne umivalnike, obleke pa dajemo samo proti takojšnjemu pla-* čilu.»
»Pokažite mi kravate!*
«Luksuzriih predmetov ne prodajamo.®
«Imate robce?»
«Sai vam pravim, da nimamo luk-sijsnih predmetov.*
»Kaj bi torej lahko pri vas dobil na obroke?«
«To-le kolinsko vodo in parfumirano toaletno milo.»
Delavec je razkačen zaloputnil vrata in je odšel k zasebnemu trgovcu, kjer je dobil obleko na obroke.
Rahitis in ultravioletni žarki
V Ameriki, na Angleškem, v Nemčiji in na Švicarskem so iskali znanstveni raziskovalci že dolgo časa sredstva proti angleški bolezni in ž njo izhajajoči bledičm>sti. Takšna sredstva so našli, obenem so odkrili tudi prave vzroke rahitičnosti. Njeni simptomi se pojavljajo vedno tedaj, kadar nedostaja hrani nekih vitaminov. S pravilno hrano nadomestiš, kolikor se dozdeva, neza-dostujoči fosfor in apno, ki tvorita glavni sestavini našega okostja. V jajcih, mleku in predvsem v ribjem olju nahajamo vse te snovi v veliki meri.
Novejša raziskavanja pa so ugotovila tudi to, da imajo ultravioletni žarki v sebi veliko zdravilno moč proti tej bolezni. Težava je bila le v tem, da ne morejo prodreti skozi kožo v notranjost telesa. Znanost pa ni ostala dolgo v zadregi. Ker ne gredo skozi telo, so jih začeli uvajati posredno v telo. Opazili so. da dobi cela vrsta hranilnih snovi iste zdravilne lastnosti kakor n. pr. ribje olje, če jih obžarijo z ultravioletnimi žarki V Ameriki uporabljajo na ta način preparirano moko in mleko v prašku z uspehom kot antirahitično sredstvo in za prehrano dojenčkov. Tam je v rabi celo navadno kravje mleko, ki ga prežarijo z ultravioletnimi žarki. V Nemčiji pa so iz tako pripravljenih hranil izločili neko snov, ergosterin, ki ozdravi tudi težke slučaje angleške bolezni v nekaj dneh s tem, da dobijo kosti svojo normalno množino apna in fosforja. V Švici si pomagajo tudi tako, da zauživaio ergosterinski preparat dojilje same, s čimer preidejo njegove dobre lastnosti v njih mleko.
Prvič v Ljubljani! Popolnoma novo!
Življenje, žalost in veselje raJadeg* dekle« ta, ki nam ga pokaže z nepopisno plastiko, umetniško izdelan film s »Krajo© napeto vsebino
Regine
Povratek iz Amerike. - - rvo razočaranje v domovini. — Tajni nočni obiski na nje. nem domu, — Poiakt. — Čudovita vožnja v spalnem vozu. — Kdo je umoril? — Nje« na tajnost. — Svidenje... — V davni vlogi ljubka
VIVJAN GIBSON
in ostali elitni filmski ansamfol:
Wilhelm Diegelmann, Oskar Homolka, HARRY LIEDTKE, Lee Parry itd. itd.
V filmu vidimo prekrasne zasnežene po« krajine, zimski šport, življenje v salonu, borbe človeka z naravnimi silami itd.
Predstave ob 3, pol 5., 6., pol 8.. in 9.
Jutri v nedeljo predstave ob 3., pol 5., 6., pol 8. uri.
ELITNI KINO MATICA.
Diagnoza na podlagi hipnoze
V neki vasici nemškega Schwarzwal-da v Ottenheimu živita dva brata, sinova bogatega kmeta. Nihče od njiju ni študiral medicine, vendar oba zdravita ljudi in še celo z velikanskim uspehom. Diagnozo bolnikov ugotavljata s hipnozo. Starejši brat hipnotizira mlajšega brata in ko se ta zamakne, pove bolezni pacijenta, ki se je prišel diagnostici-rat. Istočasno navede tudi zdravila, s katerimi se bolnik lahko izleči.
Ljudje, ki Hm zdravniški pregled ni prijeten, zlasti preprosto ljudstvo, je vrelo k bratoma Rudolfu in Juliju Zei-lerju v velikih množicah. In kar je najbolj čudno: Zeilerja so obiskovali taki pacijenti, katerih ni moge! izlečiti noben izšolan medicinec. Aiopati so jih proglasili za neozdravljive.
Zanimivo je vedeti, da je mladi Zeiler v hipnotičnem stanju večkrat navedel bolezen, katere zdravnik ni mogel dognati. Diagnoze so se vselej izkazale za točne. Seveda se je glas o izrednih
sposobnostih Zeilerja kmalu raznese! po svetu. V Ottenheim so se začele valiti Iavine nesrečnih bolnilcov. Vsi sa iskali pomoč pri »čudežnem* zdravniku, Naposled pa je stvar vzela žalosten konec. V Badnu so našli star zakonik, na podlagi katerega ima država pravico tožiti nešolane zdravnike zaradi ma-zaštva.	_____
Besedo je dobil berlinski parapsiho-log dr. Crlogav, ki je izjavil, da so vse diagnoze, katere sta postavila brata Zeilerja, medicinsko točne in pravilne. Nato ju je sodišče obsodilo iz formalnih razlogov na 100 mark kazni, dopustilo pa jima je, da se pritožita na vzklicno sodišče.
X Marek redivivus. Dunajski listi poročajo, da je prizivno sodišče na Dunaju zavrnilo oni del razsodbe v Marekovem procesu, ki oprošča izumitelja Mareka sleherne krivde. Marek je, kakor znano, tehnik, ki si je pri nekem poskusu odsekal nogo. Trdijo, da je to storil samo zategadelj, da bi dosegel visoko zavarovalnino, glede katere pa se je med tem že pobotal z zavarovalno družbo.
Madžarski apetit
Karta Madžarske po fantaziji lorda Rothermera. Na karti znači I mejo današnje Madžarske, II narodnostne meje grofa Telekyja in III meje, ki jih predlaga Seetery v smislu
akcije lorda Rothermera.
frekvenčni toki skozi telo.
Kadar je stopil iz telefonske celice v sobo k pisalnemu stroju, mu nisi nikdar čital na obrazu, da se je kakršenkoli položaj za las premaknil. Četudi bi v eni sami noči propadle cele države ali bi potresi porušili polovico zemeljske krogle, bi bil Laznik prav tako mirno sedel za pisalni stroj, kakor če mu je odtipkati vest, da je ministrski predsednik nalezel nahod. Tovariši so mislili, da je njegova redkobesednost in neverjetna ravnodušnost znak inferiortiosti. Avtomat — so ga zvali na tihem.
V resnici pa je bil Laznik, kakor vsi tihi ljudje, globoko pogreznjen vase. V njem samem se je odigravalo zapleteno duševno življenje. Tu so se celo dogodki, na katerih ni bil osebno zainteresiran, merili in pretehtavali po svodi občečloveški vredftosti in ceni. Tudi poslednje dni, ko je sprejemal na telefonu toli važne vesti, je bil v notranjosti na moč vznemirjen in razdvojen; celo tovariši so opazili, da avtomat postaja nervozen. Hudomušneži so sklepali, da utegne biti položaj vendar zelo resen.
Laznik se je zaprl v celico in je nervozno strmel v zvonec. Položaj je bil — ne za uredništvo, za »Bodočnost«, marveč zani za njegovo bodočnost —
dokaj zamotan. Njegov osemletni edi-nec je bil nevarno bolan. Že nekaj dni je ležal v visoki vročini in zdravnik je govoril le po ovinkih o zdravljenju, prepričan, da je Laznik dobro umel njegove pitijske hesede. Na videz ravnodušni oče je bil z vsem srcem, - vsemi živci, z vso pametjo udeležen na groznem procesu, ki se je odigraval za štirimi štrenami njegove stanovanja, dobre to! ure od uredništva. Že tri dni je trajala ta kriza in dobre tri dni so tudi prihajale skozi njega razburljive vesti o dalekosežnih dogodkih. Ni sipa! ponoči in komaj malo po dnevu. Žena je venomer jokala in obupavala, v redakciji pa so neprestano zvonili telefoni in v slu-šalu so se oglašale važne vesti. Vsaka beseda je utegnila biti pomembna; glavni urednik je zahteval natančen, zelo natančen stenogram.
Zaprt v belo, zatohlo celico, utrujen in naveličan, je čutil, da mu sega k srcu grozna roka, ki je močnejša od njega in ki ji je vse igračka. Čutil je njeno tipanje, njen čedalje močnejši pritisk; že je bila pri srcu, že v možganih; oči so se izbuljile, ušesa napela; na mah ga je postalo strah v ozki celici, lovil je sapo in se fekašljeval. Zazeblo ga je, ko je pogledal zvonec in vendar se mu je zdelo, da je prisiljen gledati vanj, ker
se ga utegne dotakniti neumljiva usoda in mu zazvoniti iz noči.
V uredništvu ni nihče vedel o bolezni v Laznikovi rodbini. Komu je mar, če nekje izven mesta, v na pol razsvetljeni sobi umira neki deček! Po telefonu prihajajo važnejše vesti; gre morda za novo vojno, za usodo milijonov ljudi. V teh napetih trenutkih je Laznik hlastno, so-peč in dušeč se od nestrpnosti, čakal slučajnosti, — telefonske vesti iz hiše, v kateri je bival. Zdelo se rmi je, da ne more biti noben prevrat v vnanjem svetu, nobena vladna kriza tolikanj pomenljiva zanj ko tista slučajnost, tisti ženin glas, ki bo zaklical v telefon kakor iz neskončnega onostranstva. Ni vedel, kedaj bo zazvonil zvonec njemu, njemu samemu, nikomur drugemu izmed desettisočev, ki sprejemajo skozi njega vesti o širokem svetu, o usodi milijonov ljudi, o oceanskem valovanju neznane človeške množice.
Cin... cin... Skočil je pokoncu, kakor da bi bil neposredno zvezan z električnim tokom, ki je udaril v zvonec.
»Halo... halo...« je zavpil v telefon in ni vedel, kaj je bilo tisti trenutek močnejše: utrip njegovega srca, ali zamolkel, daljen glas. ki ga je čul v slu-šalu.
»Hier Wien... Die heutige Lage...«
Počasi se je umiril in je pisal naglo, spretno, skoraj mehanično. Izpisal je celo stran in ni vedel niti besedice o položaju. Obesil je slušalo in zastrme! v popisan papir, kakor da bi bil zrl z visokega vrha v megleno morje pod sabo... Kaj je človeštvo, kaj svet: ti si, ki vse to odražaš. Tvoje življenje je čoln, ki te nosi med valovi tujih, sovražnih elementov k obalam, kjer slutiš mir in srečo. Tudi njegov sin plove, neprestano plove. Kam, kam s tolikšno brzino?
čutil je, da se izgublja v svinčeno meglo, ki je jela pršiti v podobi svetlih iskric.
Cin... cin... cin ..,
Na pragu popolne živčne onemoglosti se je hipoma zavedel in je mehanično zgrabil slušalo. Občutek trdote mu je vsilil zavest o prostoru, ki ga obdaja. Zdelo se mu je, da je bil trenutek prej na meji onostranstva. Električna iskra ga je znova zvezala z življenjem.
»Halo... kdo tam?«
»Ti—i—i?«
»Kako? Ne slišim...«
»Hudo?... Najhujše?...«
»Moj Bog! Pridem takoj domov.«
Planil ie iz celice, ne da bi bil obesil slušalo. Čul je glas, prvi in edini glas, ki je v dolgih letih utrudljive nočne službe pri telefonu veljal njemu, samo njemu
in ne deset tisočem, sto tisočem, ki či-tajo list k jutranji kavi.
Stopil je v redakcijsko sobo bled in strahoten. Sunkoma so planili tovariši k njemu; glavni urednik je skočil izza mize in šop časnikov se je razletel po tleh.
Culo se je klepetanje stroja v sosedni sobi in oddaljeno zvonenje telefona.
Vsi so instinktivno razumeli, da stoji pred njimi človek. Kaj redakcija, kaj svet, kaj denar — srečala sta se človek in večnost.
Vse je bilo v obsegu dveh bornih sekund.
»Kaj se je zgodilo?« je vprašal glavni urednik. Upognjen, drgetajoč in velik v bledem plamenu obupa, ki ga je bil do prozornosti razsvetljeval iz temačne notranjosti, je stopil h glavnemu uredniku in rekel:
»Po petil letih službe prosiim prvikrat izjemnega dopusta. Do večera. Stenogram je v celici«
Oblekel je suknjo in je krenil v deževno noč.
Tovariši so stoprav naslednjega dne izvedeli, zakaj je uredniSci avtomat dobil — srce.
Klobucma, čipke ia agraia
so sestavni (igli letošnjega damskega kio* buka za večerno uporabe, ki ne učinkuje samo elegantno, ampak je tudi izredne Pfftfc* tičen. Agrafa je posebno prikladna zg pp. poldansko uporabo, ?e dodamo še kratek pajčolan, pa dosežemo višek elegance sea dopolnilo k večerni obleki.
Kožuhi.
kakršnega vzorec nam prikazuje ta slika, so letos zelo modemi. Nosilo se na preme-
»Raduje se življenje nam, saj Radion pere sami"
Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Jal
Perite tako:
»Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplafenitel«
Perilo je Čisto in snežno belol Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo Škodi in - m postane mogoče lepši od tega?
Varuje perilo!
nadi, zlasti dopoldanski, na potovanju, najbolj koristni pa so na avtomobilskih vožnjah. Prevladujoči baTvi sta dve; siva in rujava. Ovratnik in rokavi so ali iz istovrstnega materijala ali pa iz kožuhovine daljše dlake. Povedati je treba, da se taka kombinacija prijetno raziikuie od lisičje mode, ki ie letos tako rekoč preplavila trg in se udomačila skoro v vsaki hiši. Ena skica našega modela prikazuje kombinirano kožuhovroo z usnjem.
Spodnje obleke za zimsko uporabo
Moderna dama ne pozablja na eleganco tudi pri spodnji obleki, ki ie po možnosti enaka v poletnih in pozimskih mesecih.
Modni saloni za perilo izdelpjejo sedaj posebno vrsto spodnje obleke, praktične in elegantne obenem. Perilo je lahko in toplo, v primerih, ki to zahtevajo, je pleteno. Pokriva gornji del života in spodnjo partijo, segajočo do kolen. Tri barvHe nianse pre-vladujejo: mlečno bela, nadahnjeno rožnata in sinjkasta.
Barva perila je posebno važna vsled tega, ker so obleke za popoldan in zvečer precej izrezane, tako da se spodnja obleka vidi.
Cftleka ie letos zelo enostavna,. Resig-nirala ie popolnoma na čipke m pa vezeni-naste okraske- Po t«m se razlikuje od dosedanje made, ki je perilo malone preobre-nienjevala z vsakovrstno navlako, bodisi z vezemnastnn okrasjem, bodisi s čipkami in trakovi.
Oglejmo si najprej pižamo, katero predstavlja prva skica naše slike. Pižama je enostavna in brez okrasja. Narejena je iz flanelastega blaga ali iz svile. Kvaliteta, se ravna po uporabi. Pižama sestoji iz ruske bluze z ovratnikom in iz Jrlač. Gumbi, pas in našivi so kontrastnega značaja v primeri v blagom. To velja zlasti za našiva pri ovratniki!, na rokavih in na robu ter pb strani hlač. Žepi so navadno vrezani, ne ■prišiti.
Druga figura prikazuje tip gladke nočne srajce. Edini dekor na nji so ažuri, ki obrobljajo izrez v obliki puloverja. Izrez ima obliko trikota. Rokavi so široki in dolgi. Figura drfi v rokah kombinč, ki kaže vso preprostost letošnje tovrstne mode. Naramnice tvorita dva ozka, enostavna traka, je ažuftrM v zgorojam io sead-
Sedeča figura predočuje letos moderne toiedo - okraske, sestoječe iz dekorativno učinkujočih motivov stiliziranih cvetic in raznovrstnih sadežev. Osnovni ton te obleke za domačo uporabo iij za intimno družbo je črn. Materiiai je praviloma iz svile.
V ozadju stoječa četrta figura prikazuje pleteno spalno jopico, katero oblačijo dame vrhu izredno lahkega perila. Jopica je volnena in ščiti damo zlasti pred premraže-njem.
Zdravstvo
Rak ozdravljiv?
lz svetovnoznanega, po Thomas Manno-vem grandioznem romanu »Der Zauber-berg« sedai tudi ovekovečeneea zdravilišča Davosa v Švici, prihaja vest. da se je znanemu ondotnemu zdravniku dr. Karlu Spengleriu posrečilo naiti sredstvo proti raku, s katerim se <Ja baie zanesljivo ozdraviti .pretežna večina primerov te strašne bolezni.
Spengier, znan po svojih znanstvenih delih na polju zdravljenja tuberkuloze, je svoj čas opozoril nase predvsem in na svojo terapijo s tako zvanim imrnunnim telescem (Jmun-Korper J, K.), ki ie nekake posebne vrste tuberkulin. Izkazalo se pa ie, da ta I. K- Prav dobro vpliva na tuberkulozne iritide (vnetja šarenice). da pa v ostalem ne prekaša po svoji vrednosti sličnih preparatov.
Mož se pa ni pečal sanjo s tuberkulozo, marveč se je bavil tudi s študfiaan luesa in zlokobnih novotvorb, predvsem sarkomov in karcinomov (rakov). Posrečilo se mu ie baje odkriti specifični bacil, ki ©ovrroča raka, Že pred 15 leti vzrediti ga v čistih kuituraii in iz niih sedai napraviti invmun-Jfroue preparate, predvsem neko ma-»e d» rti	feiaJb
ali mesecih popolnoma ozdraviti.
Tako trdi namreč zdravnik sam. in ž njim vred vsi njegovi obilni, navdušeni privrženci, ki so pa iz večine laiiki, stoječi pod vplivom brez dvoma mogočne osebnosti Karla Spenglerja, kateremu gotovo ne velja odrekati velikih sposobnosti, sijainih misli in nekakšnega ženiialnega zanosa. Iz teh njegovih lastnosti izhaia ootem tudi dejstvo, da je mož na eni strani prav tako osovražen, kot na drugi oboževan, in da je imel vedno navdušene propagatorie svojih tendenc.
Tudi to pot so pričeli Spenglerievi prijatelji mogočno akcijo v svrho irveljavljenja znanstvenih in terapevtičnih stremljenj svojega oboževanca. Posrečilo se iim je pridobiti za svojo propagando znanega filantro-pa d. Kaiserja, ki se ie v daljši spomenici obrnil v teh zadevah na Rockefellerjev institut v Newyorku. Spenglerievo delo nedvomno zasluži podporo: vse nekaj drugega pa ie, da bi na bazi v soomenici navedenih primerov mogli govoriti o kakem zanesljivem zdravljenju raka. Tako n. pr. spomenica navaja izjavo nekega g. M. Mente-na, ki je po Spenglerjevem zdravljenju ozdravel od raka. mesto da bi oroducirala zdravniški senat tako glede diagnoze, kot glede terapevtičnesa efekta primera. Razna druga potrdila govore samo o izboljšanju bolezni, ali celo o novotvorbah v trebuhu itd. Sicer je pa po današnjem stanju o bistvu raka vse preje verjetno, kot podmena. da ie rak bacilarna bolezen. Da Spen^ gler podrobnejše izsledke svoiih študij in eksperimentov še skriva, je umevno; prav tako je pa tudi umevno, da znanstveniki ne niorejo kar na dobro vero sprejeti Spen-glerjevih zagotovil ob onemogočeni kontroli njegovih trditev, in ob ponovni preizkušnji njegovih postopkov. Vsekakor Pa naj bi se dala Spenglerju prilika, da na bogatem ma-terijalu poskuša izvaiati svoie študije še nadalje, kar utegne, dasi morda učenjak ne doseže tistih ciljev, katere si ie postavi!, vendar osvetliti še vedno dokai temno bistvo maliznih novotvorb, predvsem karo:-nomov.
Zdravniška posvetovalnica
G. M. K. v P. Danes uporabljamo za iz-žiganje bradavic navadno sicer druga sredstva, vendar se daio, kakor vidite na sebi, izžgati tudi na ta način. Naj se pa sežgo ka-karkoli, brazgotine nastanejo vednq, vsaj pa ostanejo lise, ki so več ali manj vidne še mnogo let. Še najprej izginejo pri otrocih. — Daite si narediti v lekarni sledeči recept: jotion 4.0, unguent, ennolliens 20.0, utrite si vsak dan droben košček mazila v lise in masiraite iih pridno več mese;ev,
—	G. I. O, v Kr. Sr. Ce bi bil v?rok, ki ga navajate vi, provzročil vašo bolezen, potem bi morala biti tako razširjena, da bi se trlo takih bolnikov v zdravniških ordinacijah. Bolezen ie ozdravljiva, toda z medikamenti ne. Svetujemo, da vstopite za kake 4 tedne na živčnj oddelek splošne bolnice v Ljubljani, kjer zanesljivo okrevate. — G dr. A. Č. v Šk. V velikih žilah odvodnicah znaša kivni tlak nekako 150 milimetrov živega srebra. Zato ie umevno, da brizga kri iz kake načete odvodnice 1.5 metrov visoko (150 krat 13.59). Ta tlak mora producirati srce, ki se je pri 70 let starem človeku moralo skrčiti claleE nad dvatisoč milijonkrat. Ta sila je torej tako velika, da bi lahko dvignila vsake 4 sek. 1 kilogram od tal na mizo. človeško srce, ki tehta nekako 300 gr, bi moglo samega' sebe v 1 uri prinesti na 4000 m visoko goro. Srce bije z nekako 1/4C0 konjske sile in zmore približno 1/7 vsega našega dela. Če bi se vse delo srca sedemdesetletnika moglo zgostiti v en sam enkratni napor, da bi se n. pr. ž njim moglo vzdigniti utež, bi bila ta sila tako velika, kot bi je ne zmogla vsa naša — petkratna vojska.
—	G. F. M. v L. Nobena vseli teh operacij nima in tudi ne more imeti trajnih uspehov/ G. K. T. v P. Naše malarije je, izvzemši redkih primerov, pač smatrati za nenevarne in brzo in zanesljivo ozdravljive. Tropične malarije, bolezni, ki se pojavljajo tudi že v t. južnih krajih naše domovipe, pa je vedno| smatrati za jako resna, čestokrat neorlrav-. ljiva in smrtna obolenja. — G, L. S. v R. Si-|
Proti opasnosti infekcije potom ustne du-*® pline uporabljajte okusne
a^oTjagptf
ki ne potrebujejo posebnega priporočila, ker so po vsem svetu znane rgdi syff ' kuienedB in nigitrnm ' fi
vost las temelji na dejstvu, da izgine iz njih pigment (barvilo) in da se vanje vseli zrak-t- G. K. B, v P- Panflavin pastile dobite lahko v vsaki večji lekarni. V predpisani doei se povsem neškodljive. — G. P, S. v P. Gad, modras, kot vse strupene kače so strupene je, ko pridejo na svet. Tudi v zimskem mrazu popolnoma otrpnele, ne izgube svoje strupenosti. Saj je znano, da so popolnoma okoreli in negibni modrasi na gorko prinešeni in otajeni, oklali ljudi, — G. M. A. v č. Očetovstvo dognati po krvi ni tako lahka stvar, kot se to čita. Ugotovitev zahteva ek-saktnega dela in ni izvedljiva v poljubni gorski vasi. Tudi ne more vedno voditi do zahtevanih izsledkov. Ker je materina kri iz iste kategorije kot domnevanega očeta, metoda odreče. — G. K. P. v V. Navadno ni težko ločiti epileptičnega od histeričnega napada; so pa primeri, kjer točne diferenci-jelne diagnoze ni mogoče narediti. Seveda je to velika redkost. — G. Č. D. v L. Naj-prvo, kar treba, je, da spravite svoje zobovje v red. Potem stoprav lehko govorimo
o nevralgiji. Bolezen je navadne ozdravljiva, vendar pogosto jako trdovratna, slasti je vpoštevati tudi to, da se rada ponavlja. — G. T, B. v Š. Da se bolnik ne preleži, pi moči vedno preprečiti, ker je preležanje muo-goizraz tako imenovanih trofičnih okvar. Vedno je skrbeti za to, da so rjuhe pod bolnikom zglajene in napete, 'er da ne delajo gub. Eksponirana mesta treba umivati t vinskim cvetom, v katerem je raztopljenega nekoliko galuna. Paziti je, da bolnik ni moker, kakor je skrbeti vobče za največjo snago. — G. Z. R. v S. Če računamo, da traja normalno spanje 608 ur, tedaj je njegova globo čin« dosežena koncem druge ure. Pozneje se spanje polagoma poplitvuje, zopet nekoliko naraste in končno polagoma preide v vzbuje-nost t. j. v stanje, v katerem prično naši čuti na najmanjše dražljaje reagirati. Končno prično stopati občutki v zavest. -^G. M. E. v K. o. S. Proti splošnemu znojenju vam pri-oročamo Saloijsat Biirger, katerega vam [ahko naroči vsaka lekarna.
Fa
Toalete za večerno uporabo
Zveza Slovenije z morjem
Pred gradnjo železnice Kočevj e-Vrbovsko
Po 7. letih hude borbe za zvezo Slovenije z morjem, je padla končna odločitev. Ministrstvo za promet je 8. novembra definitivno pristalo na Kledič-Kavčič - Hrovatovo progo z delno spremembo zadnjega diela trase, kjer se proga priključi na sušaško progo. Vsakega Slovenca mora veseliti, da se je po tolikih borbah končno vendar rešilo to težko in delikatno vprašanje in da bomo kmalu dobili dobro zvezo z morjem, ki je za slovensko gospodarstvo življenskega pomena.
Vsako nadaljnje prerekanje v tej stvari bi pomenilo samo zavlačevanje. Ker je rešitev dobra in ker so varovani tako državni kakor tudi slovenski interesi je potrebno, da se sedaj vsi ze-dinimo in delamo na to, da se dejansko proga čim prej zgradi.
Vsaka nova proga ima svojo vodilno misel, ki mora biti pri presoji posameznih možnih varijant edino mero-dajna. Zato mora v železniški politiki veljati princip, da se najprej vprašamo po svrhi nove proge in da šele potem pričnemo delati načrte na terenu in ne narobe. Pri zvezi kočevske proge s sušaško moramo v prvi vrsti upoštevati da je namen te proge vezati tako ljubljansko kakor tudi mariborsko oblast s Sušakom, kii je za Slovenijo najvažnejša luka. Šele na drugem mestu pridejo v poštev lokalni interesi in na tretjem možnost krajše zveze Ljubljane z Dalmacijo.
Kadar pa se preide k trasiranju proge so važni naslednji momenti: 1.) tehnični, 2.) gospodarski, 3.) geološki, 4.) transportni, 5.) možnost priključka in 6.) bližina državne meje.
Pri vpoštevanju. glavne vodilne misli in vseh danih momentov pridemo do zaključka, da mora biti izhodišče proge samo v Kočevju in Črnomlju. S tem se tehnični izvedbi prcge zaradi terenske konfiguracije otvarjajo velike težkoče. Progo je treba izvesti preko globoko zarezane doline Kolpe (od Čabra do Severina) s strmimi pobočji, izogniti se je treba slabemu in plazovitemu terenu, ki ne podražuje samo gradbo temveč tudi vzdrževanje proge. Tak slab teren (karbonski škriljevec), kd se razprostira od Čabra do Vrbovskega, more povzročiti nepredvidene težkoče pri gradbi proge, predvsem pa tunelov. kar potrjujejo izkušnje pri zgradbi karavanškega predora, kjer se je gradba onega dela. ki gre skozi karbonske sloje podražila za 100%. Te težkoče je ugotovila tudi uradna komisija univerzitetnih profesorjev inž. Ko-cha in inž. Suhoviča.
Proga, ki se bo gradila je glavna
spremembe prvotne Klodičeve trase bo proga za 13 km daljša.
Važno je, da ta proga omogoča gradbo kratke in tehnično lahko izvedljive proge iz Črnomlja na Mali Jadrč, ki bo dolga samo 26 km in bo preko Št. Janža - Sevnice vezala tudi mariborsko oblast z morjem. Zveza Črnomlja z Malim Jadrčem se zaen krat še ne bo gradila. Ker pa predstavlja Črnomelj - Jadrč sestavni del de-finitivne železniške zveze Slovenije z morjem in bo stala le kakih 80 milijonov Din, bo v kratkem tudi gradba te proge prišla na vrsto. Saj je Klodičev načrt baš zaradi tega prodrl, ker omogoča tudi zvezo mariborske oblasti ter naših sosednih držav na severu z Sušakom in na ta način zasigura rentabilnost sistema obeh oroe
inž. Mak so Klodič
Zgodovina železniške zveze Slovenije z morjem je v splošnem znana. Vprašanje je bilo temeljito preštudirano. Proučeno je bilo 19 različnih tras, od katerih so bile najvažnejše Klodiče-va, Musilova in Župnekova. Ministrstvo za promet je te proge ponovno proučilo ter je letos v juliju poslalo na lice mesta posebno komisijo, sestoječo iz univ. prof. Kocha in Lukoviča, upokojenega generalnega direktorja Babo-viča, prof Alačeviča ter načelnikov Vaskoviča in Dimitrijeviča. Ta komisija se ni izrekla za nobeno teh prog. Direktor za gradbo novih železnic in
Deiinitivna trasa železniške zveze Kočevje-snšaška proga
Debela krivulja je od zahoda proti vzhodu tekoča Kolpa. Močna črta od Kočevja proti jugovzhodu preko Kolpe do Vrbovskega ie definitivna trasa železnice. Najvažnejše varjante te železniške zveze so črtkano izvlečene pumktirane ploskve pa pomenijo plazovit teren.
sedanji pomočnik prometnega ministra inž. Kuzmanovič, ki je vsestransko in objektivno proučil celo vprašanje in je bil tudi sam na terenu, je končno prišel do zaključka, da se zaradi globoke doline in slabega terena med Čabrom in Vrbovskem ne sme graditi nikaka proga. On sam je izdelal zanimiv projekt trase od Ribnice preko Parga na Delnice. ki se izogiba globoke doline in vodi po dobrem terenu. Ta projekt pa edino zaradi bližine meje ni mogel Priti v poštev. Na podlagi njegovega temeljitega, vestnega in nepristranskega poročila in na njegov predlog je končno prometni minister gen. Milo-savljevič odobril progo Kočevje - Vrbovsko in določil, dia se ima takoj pristopiti k licitaciji za izdelavo detajlnih projektov, ki se bo vršila v najkrajšem času.
Gradba proge se bo pričela koncem 1. 1928.. deloma morda že prej. Z izgraditvijo te proge se bo vozni čas na Sušak občutno zmanjšal. Danes se vozimo iz Ljubljane na Sušak 11 in četrt ure. po izgraditvi te proge pa se bomo vozili z brzovlakom le 6 ur. Razdalja proge med Ljubljano in Sušakom se bo skrčila od 330 km na 224 km, iz Maribora na Sušak (po izgraditvi proge Št. Janž. Sevnica in Črnomelj - Mali Jadrč) pa na 319 km.
>roga II. reda. Od Kočevja bo tekla po sočevski dolini preko postaj Mozelj, Rajndol in Knežje lipe na sedlo, ki loči Kočevsko dolino od poljanske. V tem delu bo največji vzpon 13°/oo, najmanjši radij pri krivinah pa 300 m. Od sedla se spušča v Poljansko dolino (največji padec 23%o) preko postaj Čeplje, Stari trg in Radenci na most črez Kolpo pri vjtsi Špeharija. Do Radencev teče proga po Klodičevi trasa, ki na tem mestu predvideva most in pred priključno postajo Vrbovsko daljši tunel. Da se doseže nižji most in krajši tunel, se Je proga v toliko spremenila, da se most postavi pri vasi Špeharija, kjer bo le 20 m visok. Od mostu se proga vzpenja ob pobočju doline do postaje Se-verin (vzpon 18.75%o), in postaje Mali Jadrč, kjer zavije proti zapadtu preko postaie Nadvučnik ob Sujizinski cesti nad Kamensko ter skozi 2500 m dolg tunel, s padcem 14%», na priključno postajo Vrbovsko Sever. Prava priključ. postaja te proge pa bo velika dispozicij ska postaja Srpske Moravice, ki ima 17 tirov in vse moderne naprave. Od Knežje lipe do priključka znaša najmanjši radij pri krivinah 250 m. Dolžina skupne proge znaša 57.3 km, stroški gradbe s tirnicami pa so predvideni na 250 milijonov Din. teko da so doseženi najnižji gradbeni stroški od vseh obstoječih tras. Zaradi omenjene
Inž. Makso Klodič, duša dolgoletne borbe za železniško zvezo Slovenije z morjem se je že v službi avstrijskih državnih železnic izkazal kot prvovrsten strokovnjak. Sodeloval je med drugim pri gradbi bohinjske železnice in bohinjskega predora, belokranjske železnice ter pri gradbi težke gorske proge čez Ture. Na teh progah je projektiral številne mostove. Znamenit je njegov detajlni geološki profil bohinjskega predora, ki je izšel v publikacijah Akademije znanosti na Dunaju. L. 1918. je bil postavljen za tehniškega podiravnatelja ljubljanske direkcije drž. železnic, 1. 1920. pa za podravna-telja naše najvažnejše železniške direkcije v Zagrebu, dokler ni bil v letu 1923 povsem neupravičeno upokojen. L. 1924. je zopet nastopil svoje prejšnje mesto pri zagrebški direkciji. Tudi v naši državi je sodeloval pri izdelavi težkih železniških projektov in v zadnjem času pri Upravi za železniške novogradnje kot ek^ert, dokler ni bil imenovan za poddirektorja železniške direkcije v Ljuhljani, kjer službuje še danes.
Inž. Al. Hrovat, ki je skupno z gg. inž. Klodičem in Kavčičem izvršil generalni projekt in troškovnik za zvezo Slovenije z moriem: Kočevje in Črnomelj preko Severina na Srpske Moravice. je že pred vojno v službi podjet a Jos. Lončarič sodeloval pri gradbi belokranjske železnice, med vojno pa pri številnih železniških in cestnih grad-bah. Po prevratu se je stavil na razpolago Narodni vladi ter vstopil v službo pri ljubljanski železniški direkciji, dokler ni bil zaradi svojih sposobnosti imenovan za izrednega profesorja tehniške fakultete v Ljubljani.
Inž. R. Kavčič je tretji strokovnjak, ki si je pridobil posebne zasluge pri izdelavi projekta za železniško zvezo Slovenije z morjem iz Kočevja in Črnomlja na Srpske Moravice. Pred vojno je sodeloval pri trasiranju in gradbi proge Novo mesto — Metlika in pozneje kot šef pri gradbi železnice Knin-Pribudič. Od tu je bil pozvan k direkciji za pregraditev železnice Dunaj-Krakovo v 4 tirno železnico in med vojno kot šef za gradbo proge Logatec-Ajdovščina. Po vojni je bil pozvan v novoustanovljeno ljubljansko direkcijo in pozneje imenova za šefa pri trasira-ju prog Št. Janž—Sevnica. Ormož— Ljutomer—Murska Sobota in 1. 1923 za šefa pri trasiranju prog Kočevje— Suhovdol—Vrbovsko in Črnomelj— Suhovdol.
Radio
Izvleček iz večernih programov
P.ERLIN (484 m 4 k\v). FRANKFURT (428 ra
4	kw), LANGENBERG (469 metrov 20 kw), STI ITI G ARI (379 m 4 kw). PRAGA (349 m
5	kw), LONDON (Daventry 1604 m 25 kw), ZAGREB (310 m 0.7 kw). BRNO (441 ra 3 kw) RIM (450 m 12 kw). DUNAJ (517 m 7 kw), DAVENTRV (492 m 12 VARŠAVA (1111 m 10 kw), STOCKHOLM
(Motala 1320 m 30 kw). Nedelja, 18. XII. BERLIN 20: Godba Kitajcev !n Japoncev. 21: »Kristusovo rojstvo«. Oratorij za soliste, mešani zbor, otroški zbor in orkester.
LANGENBERG 20.15: 1. Bach; Simfonija v B-duru. 2. Haydn: Simfonija v C-duru.
3.	Mozart: Koncert za flavto in harfo.
4.	Haydn: Božična simfonija. STUTTGART 20: Koncert božične glasbe.
(Mladinski pevski zbor in orgle). 22.15; Mešan večer. (Orkester in solisti). PRAGA 19.15: Puccini. »Plašč«. (Prenos iz
nar. gledališča v Bratislavi). -LONDON 20.55: Prenos zvonenja in večernic.
22.05: oljuden baladni koncert. ZAGREB 20.35: Koncert komorne glasbe. BRNO 19.15: J Strauss: »Cigan baron«; opereta. (Prenos iz nar. gledališča v Brnu). RIM 20.45: Pietro: »Magiat; opereta v 1 dejanju. Cuscinova opereta »Pahljača« v 3 dejanjih. DUNAJ 15.30 Auber: »Zidar »n ključavničar«; komična opera v 3 dejanjih. 19 Koncert Brahmsovih pesmi. 20: »Hans Huckebein«; burka v 3 dejanjih.
DAVENTRY 22: Komorna glasba. 1. Schubert: Trio v B-duru. 2.Pesmi. 3. Beethoven: Iz tria v Es-duru. 4. Dve božični pesmi. 5. Haydn: Trio v C-duru. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert. STOCKHOLM 20: Wagnerjev večer. 1. Odlomki iz opere »Lohengrin«. 2. Iz opere »Siesrfried«. 3. »Mojstri pevci narim-berški«. 4. Dve skladbi za violino in orkester, 5. »Tannhauser«: uvertura. Pondeljek. 19. XII. BERLIN 19.20: Smetana: »Poljub«; opera v 2 dejanjih.
22.30: Večerni koncert lahke glasbe. FRANKFURT 20.15: Jack Londonov večer; čitanje iz njegovih spisov. 21.15: Komorna glasba. 1. Locatelli: Božični koncert. 2. Grabner: Pet spevov za komorni zbor 3. Mozart: Klavirski koncert v B-duru. 4. Bach: Branden-burški koncert št. 5, v G-duru. LANGENBERG 19.30: Verdi. »Moč usode«;
opera s predigro v 3 dejanjih. STUTTGART 20: »Lov za srečo«; potovanje
okrog sveta. PRAGA 19.15: Večerni koncert lahke glasbe.
Zabaven večer. LONDON 20.15: Mendelssohnove variacije v B-duru.
20.45: Koncert šolske dece. Sledi prenos iz varieteja. ZAGREB 20.35: Koncert klavirskih skladb. BRNO 20.20 Zabaven večer. RIM 20.40: Vokalen in instrumentalen koncert.
DUNAJ 19.30: Puccini: »La Boheme«; opera v 4 dejanjih. (Prenos iz dunajske
Prvotni tipi „Dečve"
L. 1921. izhajajoča »Vesna« je prinesla v svoji drugi številki »Dečve«, risbo prof. Vavpotiča Namen akciie »Dečve« je izpodriniti z naše zemlje tujerodni »dirndl«. Pred leti se »Dečva« ni obnesla Poglaviten vzrok neuspeha je bil ta, da ni bilo na razpolago potrebnega blaga s samolastnim narodnim vzorcem Sedaj po dobi šestih let se bo to zgodilo
Zavoljo žive, narodne in praktične potrebe enotnega cenenega oblačila se je zapo-
čela široka akcija, s pomočjo katere bo »Dečva« spomladi 1928 in v poletju zavzemala svoje mesto v prvi vrsti po vsej Sloveniji. Posluževala se je bo meščanka naše slovenske metropole prav tako kakor dekle iz najmanjše gorske vasice.
Prihod »Dečve« naznanjamo že sedaj iz gorkih decemberskih pripečkov da bo pozneje čim veselejši in številnejši njen pohod v cvetočo pomladno naravo. Dotlej pa imamo o »Dečvi« še marsikaj povedati.
Drž. opere).
DAVENTRY 21: Koncert orkestra in solistov.
VARŠAVA 20.30: Večerni koncert. 1. Vieni-javski: Violinski koncert v D-molu. 2. Pesmi. 3. Violinske skladbe. 4. Dve ariji. 5. Violinske skladbe. 6. Ariji iz oper »Jefte« in »Prozerpina«.
STOCKHOLM 20.15: Koncert komorne glasbe. (Pesmi iz dobe rokoko).
Torek. 20. XII.
BERLIN 20.30: Simfoničen koncert. 1. Beetho-ven: Simfonija št. 1, v C-duru. 2. Bruck-ner: Simfonija št. 6, v A duru.
FRANKFURT 20.15: Simfoničen koncert. 1. Wagner: Faustova uvertura. 2. Berlioz; »Rimski karneval«; uvertura. 3. Rezni-cek: »Donna Diana«; uvertura. 4. Čaj-kovskij: Suita za orkester v G-duru.
LANGENBERG 18: Komorna glasba. 1. Le-macher: Godalni trio v D-molu. 2. Scher-rer: Starofrancoski plesi 3. Beethoven: Godalni trio št. 3, v C-molu. 20.15 Jack Londonov večer. (Citanje iz njegovih spisov).
STUTTGART 20: Massenet: »Dekle iz Na-varre«; lirična epizoda v 2 dejanjih.
PRAGA 19.15: Koncert lahke godbe. Sledi »Norveški večer«.
LONDON 20.15: Koncert Mendelssohnovih skladb.
22.40: Komorna glasba. 1. Sonata v A-duru, op. 12. 2. Dranz: Pesmi za bariton. 3. Debussy: Sonata za violino in klavir.
ZAGREB 18: Koncert lahke godbe kvarteta Korkus.
BRNO 19: Večerni koncert. 1. Supp<5: »Pesnik in kmet«. 2. Kčlišr—Bela; Lov na metuljčke 3. de Mich^lli: »Valencia«. 4. Siede: Kitajska serenada. 20: Pevski koncert društva Opus.
DUNAJ 20.05: Dunajski večer. (Orkester in solisti).
DAVENTRY 23.15: Koncert vojaške godbe. 1. Wallace: »Maritana«; uvertura. 2. De-bussy: »L* enfant prodigue«. 3. Verdi: »Othello« 4. Pesmi.
20.45: Prenos Verdijeve opere »Rigo-letto«, iz Manchestra.
VARŠAVA 19.20: Ponchielli »Gioconda«; opera. (Prenos iz gledališča v Poznanju).
STOCKHOLM 19.45: Koncert. 1. Elgar: Pomp in Circumstance. 2. Scott: Klavirski koncert. 3. Debussy: Suita. 4. Moszkowskij: Ljubavni valček. 5. Kreisler: Tri skladbe. 6. Grainger; Cauntry gardens.
Sreda. 21. XII.
BERLIN 20.30: Božič v domačem krogu. (Solisti, ženski kvartet, harmonij itd.).
FRANKFURT 20.15: Anzengruber: »Povratek«; ljudska igra.
LANGENBERG 18: Pevski koncert mešanega zbora. (Narodne in umetne pesmi). 20.20: Kmečki ponos in veselje. (Pojejo solisti).
STUTTGART 20: Simfoničen koncert filhar-moničnega orkestra. 1. Bach: Pastorala za »Božični oratorij«. 2. Bach: Iz božičnega oratorija. 3. Bach: Iz klavirskega koncerta v D-molu. 4. Brahms: Pesem za alt, brač in klavir. — 5. Waltershausen: Božična godba.
PRAGA 19.15: Koncert lahke godbe. Sledi zabaven večer.
LONDON 20.15: Mendelssohnove variacije v Es-duru.
21: Verdi: »Rigoletto«. (Nadaljevanje ob 21).
ZAGREB 19.30: Prenos dunajskega programa.
BRNO 20: Koncert. 1. Smetana; »Prodana nevesta«; uvertura. 2. Dvofak: Poetični nastroji. 3. Brendl: »Češka svatba«. 4. Suda: »Lesetinsky kovfir«. 5. Smetana: Češki plesi.
DUNAJ 19.30: Bach: »Božični >ratorij«.
VARŠAVA 19.15: Orkestralen koncert. L Thomas: »Raymond«; uvertura. 2. Sin-ding: Gavota, Valček. 3. Debussy: Suita.
GRAMOFON	575.—	365
HARMONIKA 740.—,	360.—	200
VIJOLINA v etuiju	545.—	315
MANDOLINA	220,—	160
KITARA	320.—	270
Gramofonske plošče, strune, ustne harmonike in okarine. — Vodi se samo blago najboljše kakovosti. VELETRGOVINA R. STERMECK1, CELJE.
Velika božična prodaja.
Nova zabavna knjižnica za mladino
Kakor lani, je izdal znani mladinski in ljudski pisatelj g Anton Kosi v Središču ob Dravi tudi letos zvezek »Nove zabavne knjižnice za mladino«. Njegova predvojna Zabavna knjižnica je bila med šoLsko mla» dino priljubljena, obnovljena zbirka ne za« ostaja za njo. Na približno 50 straneh se vrste ljubke pesmi in povesti, ki potekajo iz peresa nekaterih znanih mladinskih pisa« tel;ev; omenjamo predvsem Ksavera Meška in Fr. Ločniškarja Vmes ie tudi več prav« Ijic, narodnega blaga, pregovorov in izre» kov, raprava o kavi itd. Knjižica je natis« njena na dobrem papirju in se naroča pri izdajatelju. (A. Kosi, šolski ravnatelj, Sre» dišče ob Dravi.^ Priporoča se šolam in sta« rišem.
DrOETKER-
IEVIM
backinom
Nazbolj preizkušene recepte razpošilja na željo brezplačno in prosto od poštnih pristojbin. Dr. Oetker, d. z o. z., Maribor.
Oblačila Me J MAČEK,
Ljubljana, Aleksandrova c. 12. so najboljša in najcenejša.
Kulturni pregled
Ljubljanska drama/
Nedelja, 18.: ob 15,: »Snegulčica«. Izv, Ob 20.: «Hamlet», Ljudska predstava po znis žanih cenah. Izv. Pondeljek, 19.: Zaprto. Torek, 20.; «Dva bregova«. D.
Ljubljanska opera Nedelja. 18.: ob 15.: »Bajadera«. Opereta.
V prid Udruženja gledaliških igralcev.
Izv-	. „
Pondeljek, 19.: ^Zaljubljen v tri oranže«. C Torek, 30.; «Ttubadur». B.
Mariborsko gledališče
Nedelja, 18.: ob 15.: «Modna revija®. Ob
20.: «Takrat v starih časih®. Pondeljek, 19.: Zaprto.
Šentjakobski gledališki oder
Nedelja, 18.: »Snegulčica in škratje®. Po* poldanska predstava ob 16.
Današnji repertoar ljubljanskega gledališča: Ob 15. popoldne mladinska predstava »Snegulčica in škratje«. Ob 20. »Hamlet« i g. Rogozom v naslovni vlogi; ljudska predstava. V operi ob 15. »Bajadera«, ljudska predstava v korist bolniškega fonda Udruženja gledaliških igralcev.
Opera »Zaljubljen r tri oranže« za abonente reda C se poje v ljubljanski operi v pondeljek 19. t. m.
Književno pismo iz Poljske
Tudi Poljaki se čedalje bolj ogrevajo za kulturno zhUžanje z ostalimi slovanskimi narodi. O tem pričuje dejstvo, da se vedno več slovanskih spisov prevaja v poljščino. Predvsem seveda ruski pisatelji, vendar pa je brez dvoma, da se bodo začeli zanimati tudi za ostale, zlasti jugoslovenske literature. Težava je v tem, da je kaj malo ljudi, ki bi praktično poznali srbohrvatski in slovenski jezik. V mesecu oktobru je izšlo kar osem prevodov iz ruske književnosti in sicer: povesti Maksima Gorkega »Chan in njegov sin«, dve knjigi Ilije Erenburga, M. Zoščenka »Njegova kraljevska milost mož«, A. Averčenka povesti »Priročna knjiga za aplojenje otrok«, roman N. Krasnova »Azijska Amazonka«, Borisa Pilnjaka povest »Ivan Moskva« in roman Breškovskega »Ka-rijera mlade žene« To za en sam mesec dovolj visoko število prevodov pričuje, kako živahno se Poljaki zanimajo za rusko literaturo.
V Varšavi se je začel velik ciklus predavanj o slovanski kulturi, ki jih prireja agilna Liga Sknrianska. Pred božičem bo osem
predavanj, po božiču pa nadaljnih osem. O jugoslovenski kulturi, umetnosti in književnosti bo predaval prof. J. Golobek, ki je pred nekaj leti prebil cele počitnice v Jugoslaviji in se od tega časa sistematično ba-vi z jugoslovenskimi problemi Ostala predavanja so posvečena Rusom, Čehoslovakom,
Ukrajincem in Belorusom.
★
Poljska literarna akademija ni ustanovljena, ker so se vneli zaradi nje polemični boji med desničarskimi in levičarskimi književniki. Značilno je, da to pot ne gre za boj med mladimi in starimi, ki se običajno odigrava v sličnib vprašanjih. V poljskem primeru je nastal spor iz povsem političnih razlogov. Ena skupina je za Pilsudskega, druga pa je v opoziciji proti vladi. Polemike še niso končane, tako da se danes še ne more reči, katerih dvajset pisateljev bo šlo med »akademike«. Sigurno je, da bodo med njimi St. Przybyszewski, W. Sieroszewski, Ka-den Bandrowski, Strug, Tetmajer, Weyssen-hoff.
★
Dve premijeri Adolla Nowac&eynskoga, najboljšega sodobnega poljskega satirika, ki se je iz publicistike zopet vrnil v literaturo, bosta umetniški dogodek letošnje sezone. Prvo bo vprizoril varšavski .Teater Polski«, drugo pa krakovsko »Gledališče Slowacke-ga«. Prva je parafraza aristofanske komedije »Vojna vojni« (boj žensk zoper politiko moža), druga se tiče dogodkov v burnem revo-lucijskem letu 1848. Obe noviteti vzbujata že
zdaj izredno pozornost kritikov in občinstva.
★
Književnik brez obeh rok, poljski grof Zyberk - Plater, avtor senzacionalnega romana »Državna skrivnost«, nastopa kot glavni junak v novem poljskem filmu Crin-»kega »Mrtev vozelj«. Plater pravi na ne-
kem mestu, da svoje romane piše i »glavo, srcem in nogo«. Glede njegove igre v filmu je poljska javnost vrlo radovedna. Nadarjeni leposlovec se šteje k triindvajsetim osebam na vsem svetu, ki so se rodile brez obeh rok. Od minulega leta spada na Poljskem in na vsem slovanskem vzhodu med najzanimivejše literarne, pa tudi družabne pojave. O njem še govori kot o »junaku dneva«. Njegovi spisi so bili doslej prevedeni na ruski, nemški, angleški in češki jezik.
Meško, Lah in Grum v slovaškem tisku
Dr. Mierka, profesor v Košicah na Slovaškem, znan kot prevajalec slovenskih pripovednih spisov na češki in slovaški jezik, je objavil v košiškem dnevniku - »Slovensky vychod« z dne 13. t. m. podlistek: «Meško, Lah in Grum«. V njem karakterizira tri slovenske pripovednike, s katerimi je bil letos v »Slov. Vychodu« seznanil slovaško občinstvo.
O Mešku sodi, da je danes reprezentant slovenske proze. Podaja obrise njegovega literarnega razvoja in citira iz Meškovih pisem več zanimivih izjav. Tako n. pr. roman »Kam plovemo« spominja na Flaubertovo »Gospo Bovarijevo« in Tolstega »Ano Kare-nino«. Meško pa izjavlja, da je »Gospo Bovarijevo« čital šele pred nekaj leti v slovenskem prevodu, takisto ni poznal Ane Kare-nine. Njegovo mladostno delo tedaj ni nastalo pod tistimi vplivi, ki jih odkriva literarni historik. Dalje pravi v pismu dr. Mier-ki, da mnoge njegove osebe niso samo iz-konstruirane, marveč jih je posnel iz življenja, »opazujoč življenje v Ormožu, Ptuju in Celju«. Nato pisec karakterizira lirično, čustveno, z gorko ljubeznijo in z usmiljenjem prožeto Meškovo pripovedniško silo.
Pri dr. Lahu omenja Mierka predvsem njegov značilen članek v »Vesni« o predvojnem časnikarskem kongresu. Tu pripoveduje, kakor so se takrat našim ljudem odpirale oči gle. de razmer na Ogrskem. Ta članek naj bi bil v sleherni slovaški čitanki. Izmed Lahovih pripovednih spisov podčrtuje dr. M. predvsem »Brambovce«, ki jih namerava avtor predelati. Najznačilnejše in najbolj zrelo delo pa je koroški roman »Angelin Hidar«. O njem pravi; »Mislim, da bi ta roman zelo učinkoval, če bi bil filmovan. Zanimal bi tudi nas, zakaj njegov junak pride tudi na češki kraljevski dvor. Tu bi se lahko pokazala krasota takratnega češkega vladarskega dvora.« Nato omenja Lahove globoke stike s Prago tn s češkoslovaškim kulturnim življenjem sploh.
Naposled posveča dr. M. nekaj simpatičnih vrstic mlademu pripovedniku dr. Slavku Grumu, ki je podal svojemu prevajalcu to-le značilno izjavo: »Pišem, ker moram pisati. Nekateri pišejo, ko jim prihajajo efekti, histerični napadi, drugi pišejo. Kadar kaj napišem, postanem zelo žalosten in bi rad umrl. Ko ustvarjam, me delo tako prevzame, da nekaj dni ne umem skoraj niti živeti. Ne strinjam se z mnenjem, da bi bila sodobna literatura dekadentna in da bi v katerem pogledu zaostala za umetniško produkcijo minulih dob. Knut Hamsura je n. pr. velik pisatelj. 0 Grumu sodi dr. M., da se njegove povesti odlikujejo »po silni individua-liteti in po originalni obdelavi snovi«.
Vladimir Levstik:
Nailepša knjiga Zofke Kvedrove
(Vladka in Mitka. 1927. Izdala in založila Vodnikova družba v Ljubljani. 112 strani).
Zofka Kvedrova ... Stasita, matronsko bujna gospa v črni obleki; temni, pristriženi lasje; sredi zdravega obraza dvojica velikih oči, v katerih si videl vse, kar si hotel: živahnost, resnobo, uverjenost, melanholijo. In polne ustniee, ki jih je bilo težko zasačiti v miru. Vse bogato, z boji, ljubeznijo, delom in trpljenjem blagoslovljeno življenje gospe Zofke je moralo miniti, da smo verjeli : njena usta molče... Taka mi je ostala v spominu.
Spoznal sem jo pred devetnajstimi leti. Ivan Cankar je bil v Ljubljani, ko sem mu povedal, da se obeta prihod Zofke Kvedrove (poseti dobrih ljudi so bili tiste čase veliki dogodki za naše kroge) in da se je veselim in da bi rad govoril z njo, je vzkliknil z vso svojo prešerno obirljivostjo;
»Eh, prijatelj! Spoznal jo boš že, spoznal — da bi pa govoril z njo, si nikar ne do-
Svile in čipke
ostanejo kot nove
Svileno in čipkasto perilo ni več luksus, če se brez skrbi pere z »Labod« lus« kastim milom. Najfinejše tkanine in, naj nežnejše čipke preneso brez dalnjega ta način pranja.
Navodilo x a uporab ot
Raztopite »Labod« v vroči vodi ter dodajte mrzle vode. - Namočite iipkovine, da jih milo skoi in skoz prepeni. - Izpl*hnit« trikrat ▼ topli vodL — Ne štedite z vodo. — Ožmite previdno, nato zavijte v platno. - Izgladlte z gorkim toda ne preveč vročim likalnikom, prej ko eo čipke popolnoma suhe.
Labod
___ilo v luskah
ža vjre,lcar ne zaupate nikomur, ampakperete sami.
mišljaj. Govorila bo ona, na vekomaj samo ona, pa da ti je ostati z njo"tri sto let!«
In tako se je zgodilo. Ob osmih zvečer sva stopila v »Union« na črno kavo — ob dveh še nisem bil prišel do besede. Stavim kaj, da je bila gospa Zofka komaj pri polovici, ko sva si voščila lahko noč. In kar je najbolj čudno: z veseljem bi jo bil še poslušal. O literaturi, o politiki, o ženskem vprašanju, o anarhizmu, o knjigah, o ljudeh in še o čem, kdo bi si zapomnil! Bilo mi je, kakor da vobče ni glavno o čem. Glavna je bila fascinujoča melodija življenske sile, ki je odmevala iz neugnanega kramljanja te žene, tako različne od vsega ženstva, kar sem ga bil doslej spoznal. Nisi se mogel čutiti zapostavljenega, ker ti ni dala, da bi izprego-voril. Močno, bogato bitje se je izražalo pred teboj, opajaje se s slapom svojih besed in z burjo svojih misli, kakor se voda opaja s tem, da dere in plamen s tem, da gori. Ta prvobitna zgovornost je bila tako v skladu z vso naturo Zofke Kvedrove, da si jo moral sprejeti kot nekaj absolutnega.
»Vidi se ji, da živi iz vsega srca,« sem rekel pozneje Cankarju. »Zato tudi govori iz vsega srca.«
Zdi se mi, da je prav ta globoka iskrenost življenja in izjavljanja značilna nota Zofke Kvedrove. Čutimo jo v ditirambih »Miste-rija žene«, v vseh njenih pripovednih delih in vsem drobižu, ki ga je pisala v treh ali štirih jezikih, razpisavaje se, ne da bi se
mogla izpisati. Kaj je bil Vydrov »Domači prijatelj«, ki ga je urejala, ako ne pred vsem zrcalo tega prekipevajočega bitja? Vsa Zofka Kvedrova nam govori iz njega: Zofka pisateljica, Zofka mati, Zofka bodrilka in svetovalka.
»Domači prijatelj« je bil nekazen rodbinski listič na slabem rožnatem papirju; razvajen po vnanji otmenosti velikih revij, si ga jemal s premajhnim spoštovanjem v roke; preveč površno si listal po njem in prekmalu si pozabil, kar si v njem čital. Zato je treba šteti Vodnikovi družbi v veliko, dragoceno zaslugo, da nam je v eni svojih letošnjih knjig pokazala, kakšne bisere je trosila Zofka Kvedrova v »Domačem prijatelju«. »Vladka in Mitka« je naslov te knjige. »Vladka in Mitka«: listki iz Vydro-vega reklamnega mesečnika za žitno kavo. Poglavja, v katerih nam Zofka izpoveduje večno isto in večno novo zamaknjenost matere v detinski raj svojih otrok.
Take knjige so nepokvarjenemu čitatelju kakor molitveniki, h katerim se vedno izno-va vrača iz trde resničnosti zrelih let. Zrcala so, ki nam kažejo naše lastno majceno bitje v prvem brstju, naš lastni otroški obrazek s prvimi kodrci na sencih. Naše prve — oh, tako grenke solzice žehte iz njih, naš čisti detinski smeh nas pozdravlja od strani do strani, detinsko strmenje in radost nad razodetji prve okolice in otroška uprtost uma v uganko sveta nas prevzemajo iznova.
Take knjige nam prinašajo milost, da spet občutimo prvo ljubezen svojih mater in prvo, zdavnaj pozabljeno milovanje njenih rok. Vodijo nas po svetišču, ki nam je kdaj ie utegnilo za pustim obzorjem, odpirajo nam pota, ki kažejo daleč nazaj v Skrivnost...
Svetovna književnost ima nekaj del, ki bi jim smeli prisporediti »Vladko in Mltkoc Habbertonova »Helen's babies«, Llchtenber-gerjevega »Le petit Trott« in druge. Toda John Habberton in Andre Lichtenberger sta moža, sta kvečjemu očetaj izpripovedo-vati dete, naSi slutnji približati vso sladkost in tajinstvenost njegovih odnošajev do matere — to ume samo mati. Habbertonove in Lichtenbergerjeve knjige so morda bolj humorne, so spretneje narejene — veliko bolj in bolje »narejene« od knjige Zofke Kvedrove — zato nam pa tudi ne sežejo do tistih globin in nas ne presunejo tako raz-odetno kakor delo naše pokojnice. Ob vsej preprostosti, neprisiljenosti, kod pa kod kar neskrbnosti pisatiljičinega sloga je v tej, tenki rdeči knjižici nekaj krvaveče milega — je v njej odkrito tisto poslednje dno njene duše, ki ga drugod ob vsej svoji zgovornosti ni mogla dotipati z besedo.
»Vladka in Mitka« sta — kakor vsaka najgloblja izpoved — vrhunec dela Zofke Kvedrove. V teh sličicah iz nežne mladosti svojih hčera nam je dala visoko pesem materinstva — je odkrila pred nami najsvetejši misterij Žene ... Zdaj jo vidimo vso.
OSETITE PRVI ZAGREBŠKI BOŽIČNI ZBOR
kjer boste kupovali dobro in ceno po posebno ugodnih cenah na malo in veliko. — 50% popusta na vseh železnicah SHS. počenši od 12. decembra do vštevši 24. decembra 1927 opolnoči
I amftmonia se dobijo na glavnem kolo-
Legmmaciie dvoru v Zagteb0i ter v
poslovalnici Putnika, Jelačičev trg štev. 6
za ceno Din 10'—
Križanka
Pomen besed;
Vodoravno:' 1.) Zelo natančen človek. 6.) Kako nadaljuješ pisaio po podpisu? a) Obala (italij.). 9.) Grška črka. 10.) Novica. 11.) Reka v Italiji. 13.) «Gospodič-na» (angl.) 16.) Kemijska pomagala. 17.) Datumska kratica. 19.) Strah vojnih ladij. 24.) Narodna igra v Črni gori. 27.) Rimski imperator. 28.) Angleški admiral. 32.) Priprava za merjenje. 36.) Rudnik v Bosni. 37.) Pomorska znanost. 38.) Del pokrajine. 99.) Očesna bolezen. 42.) Ljubljanski sladoledar. 45.) Mrtva straža v Dalmaciji. 48.) Ženskp ime. 49.) Angležki državljan. 62.) Jahta. 56.) Afriška žuželka. 58.) Bog ljubezni. 62.) Orožje. 63.) Reka v Afriki. 64.) Fina družba. 65.) Tropične rastline. 66.) Bojni ferod. 67.) Nikalnica. 68.) Akademija v SHS.
Križarka"
Pomen besed:
N a V p i č n p: 20.) Človeški organ. 45.) Kratica za popoldne (lat.). 46.) Konj iz potopisov Karla Mava. 21.) Nemlka križarka. 22.) Vrsta športa. 23.) Pri nas še ne obdavčen del hiše. 33.) Moško ime. 34.) Vrsta vrvi v mornarici (fouet.). 35-) Angleški no-sač avijonov. 24.) Atha. 25.) Moško ime. 26.) Najpotrebnejša priprava na ladji. 14.) Istrski «Kaj?». 50.) Evropska prestolnica. 40.) Doba. 51.) Istarski pisatelj. 2.) Žensko ime.
3.)	Medij, ki ne provaja električnega toka.
4.)	Del sveta. 5.) Kemijska spojina. 52.) cKakor* (hrvatsko). 41.) Vojna luka v Italiji. 12.) Ozvezdje. 53.) Muzikalni glas. 29.) Francoski spolflil;. 54.) Interjekcija. 18.) Kje pristajajo ladje? (5. sklon), in.) Rimsko ženske ime. 6.) Predlog. 96.) Japonski admiral. 7.) Mednarodni signal. 66.) PriUdil-nica. 15.) Izraz bolečine. 56.) Lastnost jekla. 18.) Žensko ime. 57.) Videti (angle.). 12.) Moštva- 43.) Čebelji dom. 44.) Sedi»j (pngl. fpnet). 59.) Kemijski z#ak kovino. 60.) Vzdih. 61.) Del celine. 31 Ci.
Na prostovoljni javni dražbi
dne 26. decembra 1927 popoldne ob 1. uri se bode prodala hiša z večim sobami, v dobrem stanju, velika moderna delavnica, gospodarsko poslopje, lep zasajen sadni vrt v obsegu 2000 m® in toliko obsežno njivo, vse v eni parceli poleg državne ceste v Malih Vižmarjih št. 1.
Konfekcijsko usnje NAPPA priznano prvovrstno izdeluje
Franc Podgoršek
usnjarna
Vir — Domžale
Prevzame v stroj vseh vrst kože na chrom. Ima stalno v zalogi volno. Usnje v vseh barvah.
Koledarji
NAJUGODNEJŠI NAKUP KOLEDARJEV ZA L 1928. vam nudi
tiskarna «SLOVENUA», Ljubljana, lVolfova ulica 1.
Ker je zaloga omejena, poslužite se te prilike še pred Novu:i letom. Izdelki so prvovrstni in prednjačijo uvoženem toza« devnem blagu. Cene:
Pisarniški (beležni) koledar .......Din 9—10.—
Blok utrgalni koledar brez stene...... » 4.50
Blok utrgalni koledar z lepo slovensko sliko okr.
steno (pripravno za trgovce)....... » 7.—
Stenski koledar............. \> 5.—
Žepni notes koledar.....s .... . » 5—6.—
MaK koledarček............. » 4—5.—
V reklamne s vrhe tiskani koledarji na kartonu 11X7H cm 1000 kom 500 Din, 500 kom. 300 Din.


m
m
Društvo za prodajo Slnger Šivalnih strojev
— BOURNE & CO. —
INGER ŠIVALNI STROJI
so znani po vsem svetu kot najboljši. Brezplačni pouk vezenja in prikrojevanja.
Jamstvo 15 let
Prodajalne: Ljubljana, Šelenburgova ul. 3, Kranj, Novo mesto, Kočevje, Brežice, Celje, Žalec, SlovenjgraJec, Maribor, Ptuj in Murska Sobota.
SIN GER ŠIVALNI STROJI
BOURNE & CO.
Podružnica: Ljubljana, Sv. Petra c. 24.
GSKSSSSS
yuuLHJt ii ii rrn3CDacD[XEDcr]DDrTr^
=	D
VOX-ELEKTPO
Znano izvrstna-plošča z nizko ceno in velikanskem repertoarjem Din 36'—.
COLUMB A
Najboljša angleška plošča Din 50-—•.
BRUNSWiCK
Nedosegljiva plesna plošča ameriKanskega izvora Din 50. g
GRAMOFON!
svetovnih znamk v veliki >zb:ri
H. Kenda
« Ljubliana
LniocjGnnnconrn. n i»iimm:
ji. ii .jlujl lul/uuuuuulpd
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I
Otvoril sem
na
Dunajski cesti št. 7
13627 a
Točna postrežba, sveže blago,
Solidne cene. Specijatiteta: Pšenična moka.
Priporočam se
Simon Jurčič
Državni uradniki (ce), penzijouisti!
Samo mi Vam nudimo nujno potrebno službo
s stalnim velikim zaslužkom
Obrnite se v Vašem interesu na firmo: Zorič i Pivčevič, Split, Marmontova 3
Trgovina
z antikvitetanu
LJUBLJANA Sv Petra cesta š!. 24. (nasproti hotela Tratnik.) PRODAJA IN NAKUP. f
Jedavci!
Vsi ljudje z govorilnimi hibami se z mojo že dolgo preizkušeno metodo — govorilno gimnastiko — lahko rešijo govorilnih hib brez motenja poklica ali šolskega pouka. Govorilna gimnastika je uspešen izsledek dolgoletnega raziskovanja in najboljša vseh računov za zopetno dosego prirodne govorice.
Prvovrstne priznalnice in najboljše reference na ogled. — Med drugim:
»Z živahno radostjo in zadoščenjem Vam izrekam najlepšo zahvalo, ker ste pri mojem 13-letnem sinu v kratkem času treh tednov popolnoma odpravili težko jecljanje, ki za je nadlegovalo že od 7. leta. To hibo mn je zapustila vratna bolezen in vsi so imeli to napako za neozdravljivo. VI ste se lotili pomagati mu "m ste mn odstranili govorilno hibo na nai in. da smo bili zavzeti ne samo mi. nego tadi vsi znanci, ko so ga slBali govoriti m črtati brez vseh težav in brez vsakega zadevanje z jezikom. — Sprejmite mojo in vseh mojih ljudi srčno zahvalo.«
JOSIP MACORATTI.
Prijave za tečaj, ki se takoj prične, se sprejemajo od po nedeljka do četrtka, 22. decembra, vsak dan od IO7. — 12. iu od L — a
PAVLA KOVAČ, speeijaKstiaja ia govorilno gimnastiko v Tjjobijani, Beethovnova ali« 4, pritličje, desno.
i Za božično darilo g
14. kar. zlata zapestna u>a
Din 380'—.
Ivan Pakiž
, 8
L ull ana, Stari trg 20 „
i ______ D
•rimaaaaaaaDDDnnrii u-juuuampo <
□carinjenje
vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk jskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski P"s-ednik, Ljubljana, Masarykova cesta 9 (nasproti cari-.arnice). Revizija pravilno"? "nnavanja arine po meni deklariranega blaga in vse informacij tro-mlačno
obvezo n odpr te vendai enktat oč tet iie kupujte v trgovinah kjer Vam nudijo s^abc obo za diag denar ampak kupite št danes dopisnico za 50 para in pišite ia koj po ilustrovam cenik z več tisoč slikami na veletrgovino R. STERMECKt, CELJE št. 20., v -oterem najdete po ču dovito nizkih cenah obleko, čevlje, kio Duke, srajce, ure, harmonike, gramotone. britve, toaletne, modne jeklene in galan erijske predmete. Naroči a rez 500 Dii >oštnlne prosta. Kai ne jgaia se zame ja nh vrrit denai	*
KUPIM
Valovite lase 1
sramne iu ua ravne kodre dosežete tekom ene noči z neškodljivim biološkim sredstvom <ORISOLDE» od dr. Dorraine & Cie., Pari? Lotion nadomešča najpopolnejše ondnliranje — kodri ostajajo dolgotrajni tn odporni proti vlagi Nenadomestljivo ta plese in potovanje. L»m 40.—. Centifolia kosmet zavod. Zagreb — flica br. 37. — Zahtevajte brezplačne ilustrovane prospekte	II
Delež pri industrijskem podjetju
lesne stroke v" Ljubljani se vsled zaposlitve na drugem mestu proda. Potreben kapital 300 do 400 tisoč. Pojasnila pod »Eksistenca« na upravo »Jutra«.
Jaz Ana ČHos
s svojimi 185 cm dolgimi chvnu mi lasmi, sem iste dobila p< uporabi pomade, ki sem JO sama iznašla. Ista je priznana koi edino sredstvo proti izpadanju las, za pomaganje razvitka gostih las in za jačenje las.
Pomaga razvitku gostih la.-pn moških, ženskah in deci ter povzroči že po kratki uporabi naravni sijaj in čuva lase od prezgodnje osivelosti do visoke starosti. Čilag*pon>ada odstranjuje prhljaj v 48 urah Nobe> no sredstvo ne sebuje tolike hranilne materije za lase kako' Cilag.pomada, ki je po vsej pravici zadobila svetovni sloves, kajti go» spodje in cespe že po uporabi prve steklenice dosežejo najboljši uspeh ker izpadanje las prestane že po ne. kaj dneh popolnoma in nova rast se že prikazuje Ta uspeh dokazuje moi 50letni jubilej in milijoni zahvalnih pisem, ki sem iib dobil« iz vsega sveta.
Cene velikemu lončku Cilag.pomade Din 60.—. dvojnemu Din 90.—.
K vsakemu lonScu je potrebno: I steklenica SpeciahShampoo (za 20. kratno umivanje glave) Din 25.—. Poštnina posebna Pošilja se po po. •zetju ali če se denar naprej pošlje iz tovarne z« SHS: 45« 11
Laboratorij „AUR0RA"
Sremska Katnenlca br. 16
Preprodajalce in zastopnike za vsa mesta iščemo.
Mirne noči
Nahod je velik nepriiateli zdravja in telesne moči. Razlog je v tem: dek> živcev, kadar bi živci morali počivati.
Da si osigurate zdrav in mirni san, uporabljajte redno, prej nego ležete, skodelico okusne
0V0MM.T]
Za osiguranje zdravega naravnega sna uporabljajte to lahko prebavljivo, hranljivo pijačo Ovomaltine. Umiruje izrabljene in napete živce, obnavlja okrepčuje stanično tkivo mozga in telesa ter ustvarja novo energijo za naslednji dan.
Dobiva se v vseh lekarnah, dro-gerijah in boljših delikatesah: 100 gr 18.50 Din. 250 gr 36.25 Din in 500 gr 63.25 Din.
Zahtevajte zastonj vzorec, poziva-joč se na ta list od
Dr. A. WANDER, d. d. Zagreb.
stalno vsako množino kostanjevega taninskega lesa, smrekov*-skorje cele in zdrobljene, smrekovega hmelove droge, rabljene sode od stroj in iedilnega olja v dobrem stanju po najvišjih cenah. — Akreditivno plačilo.
FRANC OSET, Sv. Peter v Sav. doIinL
Restavracijo
dam v najem
v svoji hiši na glavnem trgu, sestoječo iz 3 sob za goste in kuhinje z najlepšim vrtom, , posebno 4 sobe za tujce.
Osobito v poletju radi velikega prometa s tujci, ker je najlepše za izletnike Zagrebčane.
Kupec bi mogel prevzeti 100 hektoL najboljšega vina, a lahko tudi manjši kvantum.
Želim sposobnega gostilničarja, ker mu je nudena lepa in sigurna eksistenca.
Vpraša se pri lastniku restavracije Gaj ▼ Samoboru. M. Bagadur.
Krajevni šolski odbor v Dupljah naznanja
tužno vest, da je Vsemogočni danes poklical gospoda
Lucijana Orla
šolskega upravitelja
po dolgoletnem bolehanju v boljše življenje. Pogreb blagega pokojnika bo dne 19. decembra 1927 v pondeljek ob pol 10. uri v Krizah na Gorenjskem.
Duplje, dne 17. decembra 1927.	?
JAKOB JEGLIČ«
predsednik.
Ela Orel roj. Rechberger naznanja v svojem imenu in v imenu sinčkov Lučka in Vladkota pretužno vest, da je njen ljubljeni soprog in skrbni oče, zlati tatek
Lucijan Orel
šolski upravitelj v Dupljah, rezerv, poročnik
v soboto dne 17. decembra ob 1. uri ponoči v zdravilišču na Golniku preminul.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil dne 19. decembra ob 9. uri dop. iz mrtvašnice na farno pokopališče v Krizah. Sv. maše za pokoj njegovi duši se bodo darovale v župni cerkvi v Krizah in Dupljah.
V Dupljah, dne 17. decembra 1927.
Zahvala.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani bolezni in smrti naše zlate mamice ia soproge, gospe
Tinke Bebr
soproge načelnika knrilnice	'• T
izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo.
Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Matkn, žel. zdravnika za njegovo požrtvovalnost ob času bolezni, čč. duhovščini za zadnje spremstvo, železničarski godbi iz Zidanega mosta in uradniškemu pevskemu društvu za njih tuborne žalostinke. Nadalje velja naša iskrena hvaležnost vsem darovalcem cvetja in sploh vsem, ki so prihiteli, da spremijo drago ranjko na njeni zadnji poti. Vsem skupaj: Bog plačaj 1
Zidani most, 17. decembra 1927.
ŽALUJOČI OSTALL
Bog vsemogočni je poklical moio nenadometsljivo, nepozabno soprogo, oziroma zlato našo mamico, sestro in svakinjo gospo
Frančiško Mflller
soprogo posestnika in vinskega trgovca
danes ob 13. uri v boljše življenje.
Pogreb blagopokojnice se vrši v ponedeljek 19. t. m. ob 15. uri na župno pokopališče v Domžalah.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi v Domžalah. Nepozabno priporočamo vsem prijateljem m znancem v blag spomin in molitev.
V Stolu, dne 17. decembra 1927.
Anton Muller mlajši, soprog. Zvonko, Vladko, Janko, Drago, sinovi. Anica, Mlnka, Majdka, hčere
in ostali sorodniki
Z»ne Grey:	7
Železna cesta
Roman.
Zenjerii so jeli sestopati po dolgem bregu in so se vrnili v tabor. Ognji so plapolali, stebri dima so se kodrali v nebo, veselo petje ln brezskrbni smeh vojnikov sta se zvonko in jasno razlegala po tihem ozračju; konji so rezgetali in teptali.
Polkovnik Dillon je javil generalu Lodgeju, da je eden njegovih izvidnikov zasledil veliko tolpo Sjuzov, ki so se u taborili v ne Bog zna kako oddaljeni dolini. To pleme je bilo na vojni stezi in je prav tedaj začenjalo nadlegovati inženjerje. Ob skrbi za bodočnost so pozabili tragično Nealovo usodo. Kakšne posledice bi utegnile nastati, ako bi Sjuzi odkrili pravi pomen te zemljemerske odprave!
Vojnlki, ki so jih bili poslali za Larryjem Kingom, so se vrniii v tabor in so povedali, da so ga izgubili Izpred oči in da niso našli nobenega mesta, kjer bi bilo moči splezati v globel.
Larryja Kinga tudi drugo jutro še ni bilo na izpregled. Razposlali so majhne oddelke vojnikov, da bi v raznih smereh še enkrat poizkusili srečo, in inženjerji so se iznova lotili svoje težavne naloge. Prizadevanja nobene izmed obeh strank niso obrodila uspeha in ob zatonu solnca, ko so se vsi upehani vrnili v tabor, ni bilo o Kingu še vedno ne duha ne sluha. Ze so mislili, da je izgubljen.
Toda še preden se je stemnilo, je stasiti oowboy prašen in razcapan prišepal v tabor, obtovorjen z Nealovim stojalom in njegovo zemljemersko pripravo. Orodje ni bilo videti hudo poškodovano, čeprav je nekoliko trpelu pri padcu. King ni ustregel radovednosti vojnikov. Sepal je dalje k inženjerskim šotorom, postavil pripravo na
tla in zaklical. Boone je bil prvi, ki je prišel na izpregled; njegov glas je privabil Henneya, Baxterja in mlajše člane štaba. General Lodge, ki je sedel, sklonjen nad risbami, malo dalje v stran pri svojem tabornem ognju, ni bil opazil Kltjgovega prihoda.
»Nu, odmerila sva progo — štiri milje više v globeli, kjer je prehod laliak. Samo devetdeset črevljev vzpona bo na miljo.«
Inženjerji so ga gledali, kakor da se mu meša,
»A Neale! Pal je — mrtev je!« je vzkliknil Henney.
»Mrtev? Kaj še, Neale ni mrtev,« je zategnil Larry. »Mislim, da bo kmalu tu.«
»Ali je poškodovan?«
»Nu menda. In tudi prekleto lačen, prav tako kakor jaz,« je odvrnil Larry in je odšepal.
Nekateri izmed inženjerjev so planili venkaj v naraščajočo temo, da bi se odpravili Nealu naproti, med tem ko so šli drugi s to čudno novico h generalu Lodgeju. Šef je sprejel dobre vesti zelo mirno, toda z beščečimi se očmi. »Devetdeset črevljev vzpona; kolika sreča!... Pošljite dečka k meni.«
Vojniki so bili našli Neala na cesti in so ga priveli v tabor. Zdelan je bil grdo in' skoro povsem iznemogel. Čeprav se ni dosti menil za svoje stanje, je vendar nehote zastokal, ko se je zgrudil pred ognjem na tla.
Eden izmed vojnikov se je približal Larryju Kingu in mu je povedal, da bi general rad govoril z njim.
»Oho, zdaj sem lačen — in general ni moj boss,« se je odrezal Larry in je jedel dalje. Znano je bilo, da si mož iz Texasa ne da raz-vezati jezika.
Zato pa je govoril Neale: z navdušenimi besedami je hvalil svojega zastavičarja. Preden je minila ura, je vedel ves tabor, da je Larry rešil Nealu življenje.
Pozneje Je prišel k Nealu general Lodge in je dobil načrte in šte-
vilke — preprosto rešitev naloge, ki se Je zdela od kraja toll stralna.
»Častihlepni »te, Neale, in tisti pravi duh je v vas, ki se nikoli ne da poraziti Velik položaj si boste napravili s to železnico, če le pre-živiva njeno gradnjo.«
»O, ne skrbite, da je ne bi preživel,« je smeje se odvrnil Neale. Kakor mačka sem — vselej padem na noge. Mene ni moči pokončati.«
»Menda bo res tako! Kako globoko ste pali?«
»Ne zelo globoko. Priletel sem na drevo; moja priprava s« je ujela, jaz pa sem treščil skozi veje in sem udaril t glavo ob kamen. Ko me je Larry našel, sem bil v nezavesti in sem počasi drčal proti novemu prepadu.«
»Naš Texanec je videti zelo navezan na vas.«
»Nu, general, povem vam, Larry ima rdeče lase in smešen jO, zanikam južnjak, in ljudje se norčujejo iz njega. Toda ne razumejo ga. Zdi se mi, da ne pojmijo, kako nevaren utegne postati. A to Bi tisto; hotel sem reči, da je zvest kakor jeklo.«
»Da. to se je pokazalo. Ko se je vrv utrgala, sem že mislil, da nam pomoli samokres pod nos...«
Poslovil se je od svojega mladega asistenta; mrka resnoba se je vrnila v njegove oči in težko breme mu je iznova leglo na ramena; bil je poslednji, ki bi bil podcenjeval svojo odgovornost ali pomen svoje naloge — in slutil Je bližino neznanih, nezasliSanlb dogodkov, kakršnih si niti domišljija ne more naslikati.
Henney je bil Nealov drugi gost. Stari inženjer se je rdel ve« navdušen, a v tem trenutku je skrb za počutje mladega moža izpodrivala vse druge misli.
Nato, ko se je pomiril, je spet zaigral na njegovem obrazu nasmeh.
»Šef vas je povišal,« je dejal.
»Kaj pravite?« Neale se je zdrznil.
Prehlada Vas
ocuvajo
snežni čevlji znane svetovne znamke »RIGA OUADRAT", katere prodajamo
izključno mi, za ceno Din 199*
-•t . v „
moSke galoše „
t
ženske galoše »
129* 99*
✓ *

%

Ljubljana, Dunajska 131
Potovalna pisarna •
Železniške karte za vse inozemstvo po originalnih cenah in uradnih kurzih.
Propagandni materija! za tu- in inozemstvo
—	Železniške ln paroplovne rezervacije in karte vseh linij. — Rezerviranje hotelskih sob. — Karte za spalnike in zračni promet. — Družabna, društvena In Inklnzlvna potovanja. — Avto.tare. — Prtljažna to osebna zavarovanja. — Denarna nakazila
—	Vse Informacije brezplačno. — Pismena naročila po povzetju. — Karte za vse države. — Legitimacije za velesejme.
Staro železo Cunje (krpe)
Kosti Papirne odpadke Suknene odrezke Kovinaste odpadke
in razne druge predmete kupuje stalno vsako množino po dnevnih cenah
tvrdka
V. PANHOLZER
Ljubljana, Pražakovau). 4
V zalogi so vedno vse vrste cunje (krpe) za čiščenje strojev.
Za božična darila opozarja cenjeno občinstvo tvrdka
F. IH. S C H IDI I D T
na veliko zalogo galanterijskega blaga, Igrač, vozičkov, ročnih torbic, listnic, aktovk, šatulj, okvirjev, ogledal, termo* steklenic, nastavkov, pisalnih in kadilnib garnitur, jedilnega orodja, telovadnih, snežnih in domačih čevljev, galoi, pletenin, robcev, kravat, perila, rokavic, nogavic, vezenin, vložkov, toaletnih potrebščin, mnogovrstnih parfnmov mila, ko-
linske in nstne vode Itd.
SOUDNO BLAGO!
NIZKE CENE!
TOČNA POSTREŽBA!
Koristnih daril
naj prinese Vam božični mož. Vse vrste le najboljšega manufakturnega blaga, perila, nogavic, robcev bo nakupil v družinski obiačilnici
M. BAN
Resljeva cesta ii 7
MarvOLa, in, vs« doptsi Ugoca* «4. oioUl oglasov, /«. poAatu rta, OgLcutu. odddtk JIFTRA. Ljubljano,, Pr-ihrricn*CL uL 4 Čdunmo rCL&usv portAA. Lrtvul/uc*. Lfubtfcuicu^l 11 £40.	Jkiii 1		Sprtjcmanja. maldi.■ oglasov za pru-kocLnjo fbcoilko- JUTRA m, zaki^čt, dan, prrtuL ucuLom, Usia, ob 17 ust, Psrz/ujc sprtjek, oblast, boda prv-obetsu, v naslednjo shuilki, lucba,
TdUfOTL stivjika, 2492	JIclLl oglaM., kt tluJajo v posredovalni* vutocifaltu ncuriM* občLnstua.. titaJui btstda. 50 pcu-. Najmanjši ZMCtk. Vin, y~. Pristojbina. TašifrtrVin,^-. Zenitov, dopisovanja, tn, oglasa	trgoosktaa, aLi nJdaauu^a. značaja, vsaka, btstda Uuir-Najma/M rsustk Vin. ier-.Vristcjbina za iifro Vm-F- M* pristojbiniji vpoflati obtnem> z naročilom., sias-se. oglasi, tu.pnobcifor	TaLaforv stuidksCL 249 2
Ekspozitura Oglasnega oddelka Jutra'
LJUBLJANA VII, Celovška cesta št. 53
sprejema naročila na male oglase inserate, smrtna oznanili, notice ter ponudbe na šifrirane oglase. - Naslove od malih oglasov dobe interesenti ittotako v tej ekspozituri.
Vinotoč
A. Zalokar za Bežigradom toči zopet različna pristna Tina, izredno dober cviček in belo dolenjsko, kakor tudi ostala vina. Za praznike čez ulico po znižani ceni. — Pri večjem odjemu popust.	40416
Fr. Smajdek
ključavničarstvo — Jesenic«
se priporoča za naročila vseb ključavničarskih del Izdelujem po najnižji ceni razne železne ograje železna okna, vrata. Stedil nike za vzidavo in pločevinaste, končno tudi peči in Štedilnike na žaganje
Pozor!
Ure in zlatnino popravlja poceni ter precizno z jam-stvom D. Marinko, urar t Ljubljani. — Velika zaloga lepih b o ž i č n i b darii po zmerni ceni	40039
Dijaki (nje)
Striženje samo 5 Din, prvovrstna postrežba, odprto ves dan od 7. zjutraj do 8. zvečer. Frizerski salon Nežič, Vošnjakova 4 (cesta na gorenjsko železnico). 40563
i A i fi


\ Absolventa
srednje tehnične šole, za tovarno v bližini Ljubljane sprejmemo. Pogoji: Po-Dekle	' P°'n0 znanje v strojni pa-
ki bi opravljalo vsa dela ?°Si. vfelie do dela. dota zna tudi kuhati ter ber _ nastop v stiku z de-" .	lavci ter zanesljivost Ab-
SObariCa	solventi z nekaj prakse
dobite službo pri Milici imajo prednost Samo spo-Puljo, Zemun. Tig Nikole sobni reflektanti naj po-Pašiča 2. Prednost z do- šljejo svoje lastnoročno pi-brimi spričevali. 40423 sane ponudbe z izpričevali
__ i in točnimi navedbami o
dosedanji praksi na oglas. Brivskega	•	(Jutra > pod Šifro
. ' ^Industrija 6».	40506
pomočnika_________
sprejmem od 1.—15 jan.
— Znati mora dobro bubi PrOVIZlj. potnika
striči ter primerno ondoli-	.jobro vpeljanega išče za
rati Služba stalna, plača	takoj veletrgovina špecerij-
po dogovoru - Istotam	skega in kolonialnega bla-
sprejmem vajenca	ga ter deželnih pridelkov
Dopise na oglasni oddelek	Ponudbe na oglas oddelek
(Jutra* pod (Slovenija*.	(Jutra* pod (Kolonijale*
40389	40529
Šoier
25 let star, trezen in zanesljiv, želi stalne službe. Plača eksistenčni minimum. Ponudbe na oglas oddelek cjutra> pod (Soier Rus»
40325
Akviziterja
strokovnjaka z-\ oglase, z dokazljiva sposobnostjo — proti stalni plači sprejmemo. Ponudbe sprejema ogL oddelek (Jutra* uod šilro dnserati*.	40232
Pozor!
Snežne čevlje in galoše
najceneje popravlja čevljarska delavnica Martin Gor-janc. Mestni trg 19, kjer se sprejemajo tudi vsa v to stroko spadajoča dela. — Zmerne cene.	40473
Vulkaniziram
nt rrfte ilttgllll ter
galoše in snežne gumijeve čevlje
Popravljam kolesa In mo torje P Skalar, Ljubljana. Rimska »sta IL	12
Kuharico
samostojno in perfektno sprejmem na deželo. Nastop 15. jan ali 15 februarja. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra> pod (Kuharica 22*.
40214
Predpečnika
pekovskega pomočnika, ki je že delj časa delal pri parni pekovski peči, sprejmem. Nastop po Božiču — plača dobra, služba stalna. Prednost imajo tisti, ki so delali na Dunaju ali v Gradcu. Ponudbe na Publi-citas, Zagreb, Gunduličeva 11, pod «Za 14562.. 40191
Trgovski pomočnik
izučen v mešani trgovini, prost vojaščine. sprejme vsako mesto takoj ali pozneje Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra> pod esten 41>.	40341
Knjigovodja
samostojen bilancist. z 8-letno prakso, želi premeniti službo Nastopi lahko takoj Ponudbe na oglasni oddelek (Jutra» Dod šilro Bodočnost 400» 40019


Kolporterje
(prodajalce časopisov) sprejme N u vin ki biro v Ljubljani. Seienburgova ul. št. 7/II.	40216
Mizar, pomočnika
takoj spejme<m. — Istotako
vajenca
z vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
40560
Brivskega
pomočnika
dobrega delavca sprejme takoj Juratič, brivec, Maribor, Glavni trg 1. 40574
Kontoristinjo
zmožno tudi samostojne korespondence v slovenskem in nemškem jeziku, sprejmem z novim .otom. Ponudbe s sliko vposlati na oglasni oddelek (Jutra* pod značko «Perfektna 10».
40310
Dobro žensko
ki je zmožna poučevati vezenje na šivalnem stroju, sprejme Tribuna, Ljubljana, Karlovska ceuta 4. 40553
Zastopnike
brez kavcije, proti fiksni plač! in proviziji, takoj sprejmem za prodajo državnih vrednostnih jiapirjev — Švicarskih ur itd. Samo z nekaj pridnosti lahko igraje zaslužite 4—5000 Din. — Zumbulovič, Ljubljana — Aleksandrova cesta št. 12.
40555
Knjigovodja
bilancist. zmožen eno- dvo-stavnega in amerikanskega knjigovodstva, vseh pisarniških poslov ter strojepis-, a, vešč olov., nemškega in talijanskega jezika ter nekoliko srbohrvaščine, želi službu - Gre tudi izven Ljubljane Pogoji po dogovoru. Ponudbe na oglabnl Jdelek (Jutra* pod . šifro <Točen in trezen» 40147
Potnike
zanesljive in poštene zastopnike in agente sprejme proti dobri proviziji' tvornica pijač. — Ponudbe pod značko (Zanesljiv 28» na oglasni oddelek (Jutra*.
40572
Spretna šivilja
sprejme v izdelavo plašče, obleke in perilo. Gre šivat na dom — samo k boljši družini. Naslov v oglas, oddelku (Jutra». 37521
Trgovskega učenca
poStenih staršev, z 2 meščanskimi šolami, kateri se je eveut. že učil, sprejmem s 1. januarjem 1928. Ponudbe na oglasni oddelek (Jutra* pod šifro (Priden učenec 1928*.	40309
Popravila:
Špecijalni mehan pisarni-škib »trojev
Ivan Legat, Maribor Vetrinjska ulica 30.
lelef tnt 434	233a
Pozor ženini in neveste!
Žimnice
(matrace). posteljne mreže, lelezne postelje (zloiljve), otomane. divane in tapetniške izdelke »udi najceneje
Rudolt Radovan
ta potnik
Krekov trg štev. 7
poleg Mestnega doma. SO
Jfovi sodi:
4 kom. po 150 1 12 „ „ 350 , 4 , , 600 . se po nainiž i ceni prodajo
os. Gumzei
Celfe-Breg 14
Viničarja
manjšo obiteljo sprejmem za vinograd, obsegajoč 4.5 johov zemlje — za februar. A. Sabljak. Celje, Forsthof.	40378
Okrajne zastopnike
v vseh večjih krajih SHS iščemo za nov. prvovrsten, že vpeljan, cenen ročni ognjegasni aparat. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod značko «Inozemstvo
40577
Les. manipulanta
popolnoma verziranega, z daljšo prakso, takoj siprej-mem Ponudbe z referencami in spričevali v prepisu pod (Manipulant* na osrlas. oddelek (Jutra*. 40407
Dekle ali ženo
ki zna kuhati in vsa hišna dela, sprejmem za boljšo, majhno obitelj z majhnim otrokom. Služba stalna. — Ponudbe z navedbo plače in fotografijo na naslov. Beograd, Poštanski predal« 40385
Potnike - zastopnike
za božične in novoletne predmete, ki se z lahkoto prodajajo, sprejmemo. — Ponudbe na: Zorko, Maribor, poštni predal 80.
Učenca
za mesarsko in prekajeval sko obrt sprejme Adrej Humer, Zidani most. 40476
Služkinjo
ki opravlja vsa hišna dela, samostojno kuha ter je vajena otrok, išče obitelj s 3 majhnimi otroci s 1. jan. — Ponudbe na P. Cilenšek, bančni prokurist — Ptuj.
40481
Uradnika
trgovsko naobraienega, sigurnim nastopom, ki je bil ie zaposlen z obiskovanjem trgovcev ali industr. podjetij, (prejme večje podjetje v Sloveniji za obiskovanje strank. — Stalna plača in provizija. Ponudbe na oglasni oddelek (Jutra* pod (Vstrajen do uspeha«.
40536
40578
Pouk v klavirju
vestno in natančno — po zmerni ceni tudi za začetnike. Pojasnila daje Schle-han, Florijanska ul. 27/n.
10449
Šestošolec
bi poučeval dijaka nižjega razreda v francoščini in matematiki proti nizkemu honorarju. Naslov v oglas, oddelku (Jutra». 40431
Matematiko
in francoščino
poceni poučujem srednješolce. Naslov pove oglasni oddelek (Jutra>. 40511
Gospodična
s triletno pisarniško prakso, ki položi kavcijo, išče službo v pisarni ali trgovini. Ponudbe na oglasni od delek (Jutra» pod značko (Zmožna 15».	40515
Knjigoveška stroja
Hebelschneidemaschine m Heftmaschine ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelkd (jutia» 40373
Fine jedilnice
po znižani ceni nudi Amann v Ljubljani, Dvorni trg 1.
40445
Površnike
po 250 Din in salonske obleke do 1000 Din proda Poštna kiojačnica. Pred Prulami 1.	40306
Perzijsko preprogo
in kitajska svilena pr /\ njala prodam Naslov |>uve oglasni oddelek (Jutra»
4(1348
Prodajalka
agilna in samostojna, z dobrimi spričevali ter daljšo prakso v mešani trgovini in špeceriji, zmožna samoi-toj-nega vodstva, želi službe. Ponudbe na oglas, oddelek (Jutra* pod (Gospodar in stranka zadovoljna*. 40292
Zanesljiv šofer
želi premeniti službo. Vešč je tudi pisarniških del. — NTaslov v oglasnem oddelku (Jutra*	40566
Gospodična
iridna in poštena, želi kakršnekoli službe, najraje v trgovini ali gospodinjstvu. Naslove prosi pod značko (Pridna 202» na oglasni oddelek (Jutra». 40120
14letni fant
se želi učiti elektromeha-nične stroke v Mariboru ali Ljubljani. Ponudbe na podružnico (Jutra* v Mariboru pod (Mehanik*.
40372
Boljša kuharica
josposka. zdrava, želi slui->e pri boljši družini Ponudbe na realitetno pisarno Šlivar v Ljutomeru pod Poštenost*.	40346
Trgovski pomočnik
dobro izvežban, samski — 30 let star. želi službo s 15 februarjem 1928 v trgovini kot pomočnik ali poslovodja. Položi 10.000 Din kavcije. Ponudbe na oglas, oddelek (Jutra* pod šifro (Zanesljivost 10.000». 40251
Avtomobile
tovorne in poltovorne, davka proste, vseh velikosti, nove in stare ima vedno v zalogi A Lampret, Ljubljana. Dunajska cesta 22.
40410
Steyer avto
tipa Vil, športni blok 12.'(XI. najnovejša zadnja os, po polnoma nov. s 7 sedeži, luksu-na izjieljava. slučaj na ugodna prilika io
Mercedes avto
10/25, jestseiteiui. Princ Hennk-karoserija in krasna izmenjevalna zaprta Pull-inann-Limusine za zimski čas. zelo ugodno naprodaj Cenjena vprašanja na na slov Dr Scherbaum. Maribor.	39792
Za rezanje mesa
stroj, skoraj nov, pripraven za pogon ali na roko — znamke Fridrich Haaga in
dvokolico
ter dva čoka za sekanje
mesa, proda Frane Zalar. mesar v Ljubljani. Bežigrad 40342
Avto
4- ali petsedežen, kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek (,utra» pod (Auto».	40402
Poltovorni avto
ki naj bi nosil 500—800 kg, z brezhibnim strojem, z. garancijo, da prevozi tudi večje bregove, kupim. Ponudbe z navedbo najnižje cene na oglasni oddelek (Jutra» pod (Kupim avto*.
40383
Najboljši premog
Cebin. Wolfova ulica 1/TI.
I
Peri
gosje, račje kokošje in rarje proda vsako množino s po najnitji ceni tvrdka E Vajda, Cakovec. Medji mur;e Telefon št 59 8» 8 83?
Drva
nrastova park-tD* .>,1pa,lani žag*- tei mehka lrvt po nizki cen- iosuvlj« ob Ion .»m« tag> V Scagnetti Ljubljana u Tor-ni-kiii. kolodvorom	'-Vr-
Premog, drva. koks
oglje uudl Iruttm Ilirija* Dunajska ce*U 4H poleg lv Zakotnika) le iefon 882(1	SOS
Trgovski pomočnik
agilen, trezen in marljiv — špecerist, star 29 let. išče z jan. 1928 ali pozneje službo kot skladiščnik ali pomočnik. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek (Jutra» pod (Skromen*.	40453
Mizarski pomočnik
z večletno prakso, verziran predvsem v masivnem pohištvu, išče zaposlitve v Ljubljani ali okolici. Ponudbe na oglasni oddelek (Jutra* pod (Vesten 69».
Gostilničarja hči
iSče službo natakarice, ev.
fre tudi za orožniško ku> arico Ponudbe na oglasni oddelek (Jntra> pod šifro (Vestna in poštena*. 40478
Fotografske obrti
e želi učiti deček. Ponudbe na oglasni oddelek (Jntra> pod Šifro (PoSten 494».
40494

Prodajalka
mešane stroke, s koncesijo, ieli službe. Naslov v oglas, oddelku (Jutra>. 40549
Učenca
pridnega in zdravega, poštenih staršev, sprejme takoj za kleparsko obrt Sad-nik v Žalcu.	40480
Trgovski pomočnik
19 let star. zmoien slovenščine in nemščine, Ieli s 1. jan. sluibo v trgovini mešanega aH špecerijskega blaga F. Millonig, Guitanj. 40484
Sobo
z električno razsvetljavo oddam solidnemu goepodu s 1. januarjem. Naslov v oglasnem oddelku (Jutra*.
40603
Kovaški pomočnik
priden, trezen in zaneeljiv, ieli sluibo. — Ponudbe na oglasni oddelek (Jutra* pod

Vreče za oglje
dobite pil tvrdki Mirko Mlakar , Ljubljani Slomškova ulica 11.	40322
Vreče za premog
dobite pri tvrdki Mirko Mlakar. Ljubljana. Slomškova ulica 11.	40321
Čajno maslo
modelirano, vsak teden trikrat sveže, oddaja po Din 36 kg Mlekarska zadruga v Novi vasi pri Rakeku Pri večjem odjemu ceno tudi znižamo. Na zalogi ima tuli vedno la polnomatsni trapistovski sir. Nemodeli-rano maslo po 30 Din
40247
Din 450.— BRILJANTNI-
prstan
F. ČUDEN
Ljubljana, Prešernova .ilica 1
Za gumbnice
Z stroja Knopflochmascni ne) za rnošk.- obleke in 1 ■aroj za gumbuice ia perilo. vsi 7	uanju. malo rat.ljenl ceno oroda Fr Vokač Ljubljana Kre kov trg 10 37780
Zobotehnik
perfektea v tehniki, kakor tudi v operativnem delu, želi službe Cenjene dopise prosim na oglasni oddelk (Jutra* pod (Zobotehnik* 40504
Postelja z žimnico
na vzmetih in nožna omarica, vse dobro ohranjeno, poceni naprodaj v Krojaški
ulici 5/III
40541
Kolo
znamke (Rekord* naprodaj Naslov f oddelku (Jutra*.
poceni oglas. 40505
2 spalnici
svitlo politirani (trd les), solidno izdelani, poceni proda Andlovic, Domobranska cesta 23.	40550
Drsalke
manjše in večje — skoraj nove, prodam. Naslov pove oglasni oddelek (Jutra*.
40508
Najfinejšo vato
in volno, na roko šivane odeje dobite ge vedno Rožni ulici 19 (Sv. Jakoba trg).	40512
Pietilni stroj
št. 7, naprodaj za 2000 Din Naslov v oglasnem odde'ku (Jutra*.	40527
2 zimski suknji
za srednjeveliko	moško postavo — dobro	ohranjeni, prodam. Naslov	v oglas, oddelku (Jutra*.	40522
Otroški voziček
s punčko (igrača) proda M. Berlot, Nunska ulica 17 — klet, levo.	40519
Manufakturno blago
moSko in iensko perilo, otroške oblekce itd prodajamo po globoko zniiani ceni radi opustitve trgovine — (Mako*. družba X o >., Ljubljana, Dunajska cesta št. 36 (zraven Jugo auto).
40460
Blagajno
Wertheim, ognj* varno, št. 3, skoro novo. kopirno stiskalnico in salonski gramofon na stojalu, z Igralnimi ploččami ceno prodam Naslov v oglasnem oddelku Jutra«.	40459
Bukovih drv
suhih, imam 24 vagonov poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku (Jutra*.
40456
Stružnico
(Drebbank) in veliko orodja prodam po nizki ceni Naslov pove oglasni oddelek (Jutra*	40369
Žaket
skoro nov, poceni naprodaj Naslov pove oglas, oddelek (Jutra»	40537
Sod tera
(Holzteer) gost, 400 kg poceni prodam. Naslov pove oglasni odelek (Jutra».
40533
Zimski plašč
lep tn zelo gorak ter zraven spadajoče -nežne čev-Ije it 10 poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	40230
Dvovprežno kočijo
(Landauer) lepo zelo dohro ohranjeno, odda po nizki ceni Jakob Hatzun Ptuj
40189
Izložbeno okno
in vrata za trgovino, oboje z ruloji. v dobrem stanju ter lepa hišna vrata iz trdega lesa, ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku Jutra*.	40543
Akumulator
4 volt, 40 amperskih ur, po zmerni ceni piodam. Naslov pove oglasni oddelek (Jutra».	40544
Božič za dečka
Voz (Hollinder* skoraj nov prodam. Naslov v oglasnem oddelku (Jutra». 40569
2 bosanski preprogi
novi, lepa vzorca, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku (Jutra«. 40461
Gostilno z vrtom
dobro idočo, v sredini mesta ugodno prodam. Na-slov pove oglasni oddelek (Jutra..	40345
Mecesnovih drogov
prodam večjo količino Ponudbe z navedbo cene in mere na podružnico (Jutra* v Mariboru pod (Uecesen* 40302
2 para smuči
prodam. Naslov v oglas, oddelku (Julra». 40121
2 železni peči
naprodaj na Ižanski cesti 9 40472
Damski plašč
iz kožuhovine (seal) poceni naprodaj. Na ogled v restavraciji pri Roži v Ljubljani, Židovska ulica St. 6.
40482
Drv
popolnoma suhih in trdih odpadkov od žag* prodajam dokler traja zaloga, od kg 500 naprej n postavim na dom Naročila na naslov: V Kunstl, Ljubljana, Turjaški trg 2.	40451
Dvosedežne sanke
močne, prodam. Naslov v oglasnem oddelku « Jutra*.
40554
Najlepše božično in novoletno darilo
na močnem blagu predti-skana garnitura ročnega dela za kuhinjo ali spalnico. Cene najnižje! Razpoši Ija po povzetju M Zore-Stekar, Jesenice, Gorenjsko 40049
Več postelj
ugodno proda Sinčič, Maribor, Vojaška ulica štev. 5.
40576
Cigaretno dozo
srebrno, lepo in veliko, po ugodni ceni prodam Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
40573
Moško kolo
prvovrstno, z dvojno prestavo, predvojni materi jal, prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 40570
Črna suknja
skoraj nova (ker je pretesna) naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
40567
Zimsko suknjo
dobro ohranjeno, prodam — Ulica na grad 6 40568
Mizar, stiskalnico
dobro ohranjeno, 220 dolgo (Furnierpres«e) prodam in sprejmem v trajno delo dobro izvežbanega pleskarja za pohištv itd. Strojno mizarstvo Andrej Kregar. Št Vid nad Ljubljano — Slovenija.	40382
Brzojavnih drogov
kostanjevih, prodam večjo količino. Ponudbe z navedbo ".ene in mere na upravo cJutra* v Mariboru pod cDrogi*.
Ozeblina
Kdor trpi na ozeblini na no^ab ali kjerkoli, naj takoj piše na spodaj označeni naslov in priloži za odgovor in navodilo 6 Din v znamkah. — Začudeni se boste sigurno rešili teh bolečin v 4—8 dneh Najnovejša lastna iznajdba. — Lešnik Janko, Guštanj — Slovenija.	40312
Gumi stezniki
najnovejši francoski in nemški, trebušni pasovi za dame in gospode dospeli pri tvrdki Besednik in drug, Prešernova ulica 5. 40401
Železno posteljo
proda takoj Nesman Fani, Gosposvetska cesta 13 — 116/n.	40485
Telefonske aparate
namizne in ročke (kangie) za mast prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*.
40497
Underwood
pisalni stroj 6koro nov, poceni proda Jos. Weber, Prečna ulica 8.	40492
Sani
več različnih, osebnih, naprodaj v Slomškovi ulici 6.
40488
Filatelistom
priporočam, da si nabavijo pri meni zbirko 500 raznih znamk, od katerih je vsaka znamka drugačna, za 30 Din Zbirka 1000 raznih znamk vsebujoča države Evrope, Azije, Afrike, Amerike in Avstralije, kjer je vsaka znamka drugačna — za 65 Din Denar pošljite naprej, a jaz pošljem naročeno priporočeno in pri ložim vsaki taki naročbi svoj cenik znamk, ki vsebuje cene, skoro od 600 raznih držav celega sveta. Najstarejša trgovina znamk v SHS Izidor Steiner, Brod na Savi.
Čevljarski stroj
Singer, cilinder ter gladki čevljarski stroj (Flach) — skoraj nov, prodam. Cena 2000 Din. — Naslov pri podružnici <Jutra> v Celju.
40477
Dole ko/uh
dobro ohranjen, za srednjo
postavo in površnik prouain Naslov v oglasnem oddelku Jutra*.	40499
Kompletno spalnico
fino izdelano, novo, z ja-vorjevim furnirjem, takoj zelo poceni prodam. Ponudbe na okr. sodišče v Tržiču do 20. t. m. pod <Opre. št. E 304/27».	40483
Najboljše
šivalne stroje, gramofone kolesa in posamezne dele kupite najceneje pri tvrdki
Plevel v Preski
pri Medvodah. Šivalni stroji do 2000 Din ceneje kakor drugje, desetletno jamstvo in popravilo na dom. Pouk v vezeenju brezp'ačen. Prodaja tudi na obroke. Zahtevajte ponudbe.	40452
Filatelisti!
Prodam krasno zbirko Evrope — 4000 komadov z velikim Schwambergerjevim albumom za 3800 Din. Prikladno božično darilo. Naslov pove oglasni oddelek (Jutra*.	40450
Gnoj
naprodaj na Ižanski cesti 9 40471
Dolenjske ajde
irodam večjo množino. — iaslov v oglasnem oddelku (Jutra*.	40114
Namiznih jabolk
orehov in orehovih jederc ima na razpolago Kariovich Smarjeta, Dolenjsko.
40534
Hlode
bukove la in nrastove od 20 cm naprej k o p a j e t vsaki mnoiini parna žaga V ScagnettL Ljubljana
252
Srebrne krone
Kupi F Čuden. Ljubljana,
PreSernova L
20»
oolhove hD7B
io vse drage Od dlvlatine
&upuje m zanesljivo dobro plača D Idravič, Ljubljana Florijanska ulica U d
a
Vsakovrstno zlato
KUpUJ* IA; oajvišjir- -f-nab
Čeme — juvelii
uuhljan* VVoUova al O.
sa
2 pisarniški omari
(Rollschrank) kupimo takoj Ponudbe na oglas oddelek (Jutra» pod šilro (765».
40328
Vina
80 hI iz Zavričkega vrha, silvanec. moslavec in ris-ling, 11—13 %, v kleti 6 km od Ormoža proda Rudolf N6thig, Varaždin. 40284
Fino čajno maslo
Din 40 kg oddaja po pov zetju franko od 4 kg dalje Franc Kolleritsch. Apače pri Gornji Radgoni.
Jabolčnik
prvovrsten proda graščina Boštanj ob Savi. 40117
Čisti med
garantirata, pošilja po povzetju od 4 kg naprej Ignac Lovn-nčič. trgovec v Kri-ževcih rri Ljutomeru.
40308
Blagajno
Wertheim kupimo. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek (Jutra» pod značko (Blagajna«.	40257
Srebrne krone
kupim in plačam po Din 3.40, goldinarje pa po Din 8.80. Ponudbe pod (Krone« na oglasni oddelek (Jutra« 40239
Smuči
eventuelno tudi z vso opremo kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek (Jutra» pod .Smuči 28».	,A_J)Q
40509
Železne stopnice
okrogle, 3—4 m dolge, kupim. Karlovska cesta št. 4.
40552
Kleparski vtiskalni stroj
(Sieckenmaschine) kupim takoj Naslov pove oglasni oddelek (Jutra». 40559
Vsakovrstne vreče
kupuje stalno (Juta*, Maribor, Aleksandrova c. 35.
j(wtk
40575
Sanke
kupim. Ponudbe na oglasni oddelek (Jutra« pod šifro (Kupim sanke«.	40571
Umetne zobe
(čeljusti) kupim. Pišite takoj na ogl. oddelek Jutra pod (Umetnost*. 40514
•Kmalu«.
Jedilnico
krasno izdelano in dobro ohranjeno poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku (Jutra«.	40446
Trgovino meš. blaga
v nori hHi, v največjem industrijskem trgu Slovenije, tik ceste, na glavni točki, vse skupaj ugodno prodam. Ponudbe na ogla«, oddelek (Jutra« pod šifro (Industrija*	40397
Posteljo
s iimnico, nočno omarico, pisalno mizo. S stenski nri (Pendeluhr) in različne stvari prodam v Knafljevi ulici .. .. __■.„„. 40351
«>526 It. 15, pritličje.
20% rabata
na vse manufakturno blago za božične praznike. JOSIP ŠLIBAR, Stari trg št 21, poleg Zaiazmka.
Radio-aparat
osemcevni Oltradjne prodam za 4500 Din. Kapsch Lautsprecher) za 500 Din n okvirno anteno za 600 Din. — Ogled vsak dan od 10.—12. ure dop. Naslov v oelasnem oddelku (Jutra* 6	40197
Športne sanke
prav lične in trpežne dobite najceneje pri Fajfar, kolar, Trnovska ulica 25. 40542
ssssss^
MobOije,
preproge,
linolej, zavese, po. steijne odeje, namiz. ne prte, posteljne vložke, žimnice, po* steljno perje in puh. blago za mobilije. ži* mo, afrik, sploh vse potrebščine za poste Ije dobite priznano cenei o pri tvrdki KAROL PREIS in zalogi pohištva zdru. ženih mizarjev, Ma. ribor. Gosposka uli. ca 20 Ilustrirani ce» niki brezplačno.
R. Z. Z . Z.
BREDITNil ZADRUGA DETAJLNIH TRGOVCEV 5
Ljubljana, Šelenburgova ulica 7, 1. nadstr
NilEBUE BREZ GOTOVINE
V današnjih težkih časih ima marsikateri resne skrbi kako bi spravil v ravnotežje svoje mesečne prejemke z izdatki. Najtežje je nabavljati predmete, katerih vrednost presega višino mesečnih dohodkov, in je v tem slučaju navadno potrebno prositi trgovca, da dovoli odplačilo na obroke. Da se kupcu olajša ta gotovo neprijetna pot i da mu se da možnost nabaviti si potrebne stvari če nima trenotno gotovine so ljubljanski detaljni trgovci ustanovili LASTNO KREDITNO ZADRUGO, ki dovoljuje POTREBNE KREDITE hitro in
diskretno.
Zadruga sama nima nobenih zalog blaga, ona daje interesentom le za nakup potrebni kredit. Ako je ta kredit od strani načelstva dovoljen, zadruga izroči prosilcu
BLAGOVNE NAKAZNICE s katerimi isti poljudno kupuje in plača
SKORAJ V VSEH LJUBLJANSKIH TRGOVINAH,
ki so včlanjene pri zadrugi.
Ako si hočete torej kaj nabaviti, ako hočete komu kaj podariti, pridite k nam, da se dogovorimo glede odplačevanja in da Vam izročimo nakaznice s katerimi bodete lahko plačali, kot z gotovim denarjem. Na ta način si lahko nabavite
OBLEKE. ČEVLJE. KLOBUKE. KRZNA, KUHINJSKO OPREMO, ŽELEZNINO, POHIŠTVO. MANUFAKTURNO IN MODNO BLAGO. PERILO, GALANTERIJO, STEKLO IN PORCELAN, F0T0GR. APARATE, GRAMOFONE, KNJIGE IN MUZIKALIJE, KOLESA, OTROŠKE VOZIČKE, PISAR. POTREBŠČINE, PISALNE IN ŠIVALNE STROJE. RADIO ITD.
Naša zadruga je v prvi namenjena zasebnikom, priporoča se pa tudi manjšim trgovcem in obrtnikom. Vprašanja iz province, rešujemo z obratno pošto.
Prospekti, seznami včlanjenih trgovin, pogoji in vsa pojasnila radevolje na razpolago.
NACELSTVO.
Registr. blagajno j Strojno pletarno
.Natiunal* v dobirm sta-	kompletno, v Maribora ti
oju kupim Ponu')tie s ceao	kuj prodam. Cenjene dopise
iu opisom aa ogla,ni od-	na podružnico .Jutra, v
deiek .Jutra* pod značko	Mariboru pod »Strojna ple-
..Vational*	-JJM3	tarna>.	40176
2>čnate mreže
za ograjo vrta, rabljene ali pa tudi nove kupim 40 m po ugodni ceni. — Ferd. kmti. Trebnje, Dolenjsko.
40384
Reg. blagajno
dobro ohranjeno, za takojšnjo uporabo, kupim takoj. Ponudbe na ogla=. oddelek »jutra* pod znaeSo »Reg. blagajna«.	40479
Železno blagajno
srednje velikosti. kupim — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod .Blagajna 20».
40520
Lep lokal
na dvorišču oddam za delavnico na Sv. Petra c. 61.
40540
Zvezke Vidovičeve šole *
za samouke, za 4 razrede nižje gimnazije, koncertne citre in Ensteinzitterschule poreui prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
40543
Hišo z vrtom
t krasni solacni legi prodam. — Pojasnila daje I. Majerič. Celje, Ljubljanska cesta 25.	40317
Lepo posestvo
blizu Maribora, zelo rodovitno. z gozdom, hmeljski-mi na-adi in vinogradom (400 hektarov) ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 40301
Tovarn, poslopje
manjše, kupim v Sloveniji. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod »Tovarna*.
40280
Hišo ali vilo
kupim v Ljubljani. Ponudbe
na oglasni oddelek .Jutra«
pod šifro »Center*. 40448
..Posest"
Realitetna pisarna
družba z o. z.
Ljubljana Miklošičeva cesta 4
proda:
HISO, dvonadstr., 8 stanovanj, pritličje, velika delavnica, center Ljubljane — 200.000 Din. Potrebno samo polovieo kupnine.
HISO, vili slično, visoko-pritličuo, 4 stanovanja po S sobi. pritikline, 800 m5 vrt«, pričetfk Rožne doline. 125.000 Din;
HIŠO. enonadstr., 4 stanovanja, center Ljubljane, 92.000 Din;
HISO. vili slično, noTozi-dano. 4 »be, pritikline, velk vrt. Rožna dolina, 135 000 Din;
HISO. enonadstr., izvrstno vpeljana pekarija. prometna cesta v Ljubljani, 360.000 Din;
HISO, enonadstr.. dvosta-novanjsko. e korporacij-sko pravico, v Kamniku, 70.000 Din. Potrebno le 30.000 Din;
HISO. enonadstr., trgovina mešanega blaera in vino-tof. 8 sob. vrt, prometno letovišče. Gorenjsko, Din 125.000;
YK LE POSESTVO. 160 oralov, 4 stanovanjske hiše. gospodarska poslopja, od zemljišč polovica gozda, ostalo njve in travniki, krasna lee>. 1M nre od pn«taje. 500.000 Din;
MLIN na 4 tečaje. 5 ora'ov prvovrstnega zemljišča, U, ure od večjega trsra na Štajerskem, 130.000 Din;
Pole« t ega več le število
hiš, vil. gostilniških In trgovskih objektov — v Ljubi lani, ra deželi — kmečka posestva. Indn-strlle. stavbne parcele, v mestu in predmestjih Itd.
40501
Več prostorov
na dvorišču ležečih, primer, nib za skladišča, oziroma pisarne, oddam v najem s 1. februarjem 1928. Pojasnila v Frančiškanski ulici št. 8/1.	39931
Gostilno ali klet
želi na račun 24 let stara, pridna poltena g o s p a z
osebno pravico in nekaj kavcije. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod Šifro •Svoboda*.	40517
Skladišče
primerno tudi za delavnico, v izmeri 40 m5, oddam na Dunajski cesti štev. 25. Naslov v oglasnem oddeikn •Jutra*.	40334
Lokal za trgovino
želi gdč. za dobro manjšo trgovino z mešanim blagom "na deželi ali v bližini mesta. Ako je zraven gostilna, vzamem tudi isto. — — Dopise na Expozituro •Jutra*, Ljubljana VII št. 34 pod šifro »Lokal za trgovino*.	-1"""1
Brivnico
z vsem inventarjem oddam mlajšemu pomočniku pod zelo ugodnimi pogoji v najem Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*.	40430
Gostilno
dobro idočo, prevzamem v najem ali na račun v mestu »li na deželi. Posedujem osebno pravico, na zahtevo položim kavcijo. Naslov v oglasnem oddelku •Jntra*.
40521
Trgovski lokal
vogalen, moderno urejen, prostoren, ob zelo prometni cesti v Ljubljani oddan za
daljšo dobo pod ugodnimi pogoji. Poleg lokala stanovanje in klet. — Več pove Hinko Privšek, Gosposvet-ska cesta štev. 8, gostilna •Kmet*.	40216
Gostilno in mesarijo
v večjem kraju na Spodnjem Štajerskem oddani X najem. Pojasnila v pivovarni Union v Ljubljani.
40400
Dvorano
gledališko in za kino, edino na Sušaku, projektirano sa 700 sedežev, v veliki restavraciji z vrtom in stranskimi prostori damo v zakup najboljšemu ponudniku — oboje skupaj ali vsako zase. Ponudbe najkasneje do 31. decembra 1927 na •Sokolsko društvo Sušak-Rijeka* na Sušaktt.
Mesarijo
event. z gostilno, dobro idočo, vzamem v najem. — Zmožen sem prevzeti tudi največje podjetje. — Resne ponudbe na oglas, oddelek •Jutra* pod »Ljubljana*.
40324
Branjarijo s točilnico
dobro Idočo, ugodno oddam Ponudbe gotovih plačnikov na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Delikatesa Maribor*.	40305
Dvoriščne prostore
lepe, pripravne za kako majhno podjetje, ker so v ta namen zidani, pisarne, skladišča ali kaj sličnega, odda s 1 jan. 1928 Krajnc, Celje, Cankarjeva štev. 7.
40229
Gostilno in kavarno
na zelo prometnem kraju v Ljubljani oddam za daljšo dobo v najem. Naslov in pogoji v Gostilničarski zadrugi v Ljubljani, Gospo-svetska cesta 16. 40561
fUmevtutju
Stanovanje
z elektriko, v novi hiši oddam takoj. Obstoji iz 3 sob (parketi), kuhinje, kopalnice, shrambe, predsobe, kleti, pralnice, podstrešja in event. delom vrta. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 40438
Stanovanje
obstoječe iz sobe, kuhinje in pritiklin, s elektriko, (kletno) v novi hiši, oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 40437
Mirna stranka
brei otrok, išče stanovanje 4—5 sob, le v pritličju ali prvem nadstropju, v sredini mesta, za maj ali avgust termin Elektrika in kopalnica pogoj Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »St. 8993». ---
Stanovanje
velike sobe in kuhinje oddam v Koritnikovi ulici 23.
40489
Stanovanje
1—2 sob s kuhinjo, iščeta 2 mirni gospodični, najraje
sredi Ljubljane ali v bližini za takoj. Plačati dobro. Naslov v oglasnem oddelku <Jutra» pod značko »Sta-novanje 377».	40436
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin oddam mirni stranki s 1. januarjem 1928. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
40333
Dve dijakinji
v Mariboru
sprejmem v popolno oskrbo Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*.	40464
Sfanovanln
ENOSOBNO v Zeleni jami, 450 Din;
DVOSOBNO pri stari šišenski cerkvi 700 Din;
ENOSOBNO, Podrožnik — 400 Din;
DVOSOBNO pri Tržaški c., lepo, balkon, 700 Din;
ENOSOBNO na GEncah — 300 Din.
•POSREDOVALEC* — Sv. Petra cesta 18. 40558
Stanovanje
s 4 sobami, v prvem nadstr., v centru mesta oddam takoj stranki brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Iifro »Mirna stranka*.
40496
Kabinet
s električno razsvetljavo
oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	40440
2 opremljeni sobi
lepi ln svetli, oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	40437-a
Majhno sobico
s štedilnikom, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Prodajalka* 40162
2 opremljeni sobi
oddam v sredini mesta. — Klavir in kopalnica nft razpolago. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 40548
2 sostanovalki
sprejmem v bližini Ljudskega doma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
40551
Dijaka
sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 40556
Sobo
s posebnim vhodom, želi gospodična. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Sredina mesta*. 40565
Dijaka ali dijakinjo
sprejme boljša rodbina na hrano in stanovanje. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra*	40564
Antik sobo
fHerrenzimmer) prodam. — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*.	40463
Gospoda
sprejmem na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*.	40490
Dva dijaka
sprejmem v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	40498
Prazno sobo
ne predaleč od glavne pošte, išče za takoj starejša uradnica Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Mirna 32». 40432
Sobo
opremljeno ali prazno, e
posebnim vhodom oddam za 200 Din. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 40523
2 veliki sobi
prazni ali opremljeni, oddam. — Istotam sprejme®
dijaka
na stanovanje in hrano. — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*.	40493
Kot sostanovalca
sprejmem gospoda. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
40528
Opremljeno sobo
čedno, oddam za nizko ceao v bKžini glavne pošte. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra*.	4048?
Veliko prazno sobo in hlev
oddam. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 40495
Opremljeno sobo
lepo in zračno, oddam so-
liunemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
40500
• Čisto sobico
v centru mesta rabim dnevno od 12.—15. ure, čez noč le par krat v mesecu. — Negode, glavna pošta Ljubljana.	40491
Otroško kolo
na treh kolesih in druge igrače, vse prav dobro ohranjeno, poceni proda Batista, Skotja Loka št. 37 40427
Uradnica
želi sobo, event. gre tudi kot sostanovalka. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod «200».	40510
Sobo z 2 posteljama
oddam na Kodeljevem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	40520
Kabinet
oddam solidnemu mladeniču s 1. jan. v Vošnjakovi
ulici 7, pritličje — Guček.
40513
Sostanovalca
najraje visokošolca sprejmem s hrano, kurjavo in električno razsvetljavo za 750 Din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
40524
Sobo
parkelirano, v sredini mesta od'Hm gospodični. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	40531
Hrana
Več gospodičen želi pri boljši družini v sredini mesta dobro kosilo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Čistost*.	40539
Fanta
14 let starega, oddam v vso oskrbo boljši 6trogi družini v Mariboru. Cenj. ponndbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod značko »Oskrba 14*.	40370

Družabnika
tihega ali sodelujočega, s 300—500.000 Din sprejmem k usnjaiski industriji. — Veščalu imajo prednost. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Družabništvo* 40161
Družabqika
s kapitalom — s sodelovanjem ali ne — sprejmem k prvovrstnem trg. podjetju v Ljubljani. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Življenska eksistenca*.
40538
Zastonj
dam {in gramofon in še 20 % obresti, kdor takoj posodi 8500 Din. Ponudbe pod šifro »Izvanredni slu-čaj* na podružnico »Jutra* v Mariboru.	40466
Krojač
v prometnem kraju, išče dobro izvežbanega pomočnika kot družabnika, neoženjenega, v starosti od 24—30 let. V damski stroki izvežbani imajo prednost. Potreben kapital 8—10 000 Din. Nastop takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra*
ogl«
pod S'fro »Služba družabnika*.	40403
100.000 Din aH več
vložim v vpeljano ali no-vosnujoče podjetje pletenin, tekstilno ali katerokoli retabilno podjetje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Pletenine*.
40516
l«»»MM«»»»MMMM»
Iim
nove in r»b'jene vseh vrst ter JUTO za embalažo ima vedno v
zalogi
Mirko Mlakar, Ljubljana
Slomškova ulica 11

Gramofone in gramofonske oloite
največje in svetovno sloveče tovarne z znamko dobite samo v specijalni trgovini
A. Rasberser. Ljubljana. Tavčsreva ul 5
Caruso, Šaljapin, Kuri, Jeritza, RnHo, Battistini, Tauber in drugi sloveči pevci pojo samo na naših ploščah in aparatih. Samo kvalitetno blago! — Vsak aparat umotvor! — Oddajamo tudi cenejše izdelke znamk ODEON, POLYPHON, ČOLUMBIA, H0M0K0RD itd. Zaupljivim osebam olajšamo plačilo z daljšimi obroki. Za v=ak aparat jamčimo 2 leti. — Vsa popravila izvršimo v lastni delavnici strokovno ceno iu pod jamstvom.
Družabnika
sprejmem v plodonosno podjetje (izdelovanje ko-
les) s kapitalom 60.000 Din Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Sigurnost*.
40502

2 orož. podčastnika
službujoča v Južni Srbiji želita dopisovati s primerno naobraženima gospodičnama v starosti do 28 let, radi zabave in event. ženitve. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Metohija za Slavka in Na-cota*.	40327
Če dopisujete
ne pozabite naročiti seznam komičnih prizorov s petjem — potrebnih za društvene iu domače zabave. Pavel Rasberger, Maribor, Aškerčeva ulica 3.	40465
Pomladanski cvetki
na snežnem hribčku želita korespondirati s gospodoma Prednost imajo trgovci. — Cenjene dopise na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Tulpa in Trobentica*.
40304
Bodočnost
Katera dama preskrbi mlademu gospodu primerno službo? Revanch v zahtevani obliki, poroka na željo si izključena. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »1234».	40547
Gospodična
vsestransko izobražena, pri-kupljive in simpatične zunanjosti, v neizmerni boli osamljena, želi razvedrila in družbe z boljšim, starejšim, čutečim gospodom, da bi doživela srečne in vesele božične praznike. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Zelja in nada*
Izjava
Podpisana se zahvaljujeva gdč. Ivanki Okorn, trgovki s meč. blagom, Ostrožno št. 56, da je odstopila od tožbe radi žalitve, katero sva ji prizadejala nepremišljeno. Emil Fidler, Josip Valenšek, Ostrožno pri Celju.	40368
Bogati gospodje
Upam, da se bo našel kdo med Vami, ki bi Jiil pripravljen pomagati dami s posojilom 2—3000 Din za 1 leto, v svrho izboljšanja eksistence. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Hvaležna do smrti*.
40350
12. december
Gospdično prosim za cenj. naslov na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Knaf-ljeva ulica*.	40442
Bodoči pomorski oficir
ieli radi pomanjkanja znanja s Slovenkami dopisovati z mlado in srčksno punčko. Cenjene dopise s sliko, ki se vrne, na oglas, oddelek »Jutra* pod »Col*.
40421
Razočarana
nad življenjem in ironijo usode, iščem spasa Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Razočarana*.
40474
2 mornarska
podčastnika
tehničarja, želita dopisovati z istotakima gospodičnama. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Val* in »Ciklon*.	40486
Josip
Dvignite pismo pod značko »Dve duši*.	40421
Trgovec
32 let star, z 800.000, ki bo sodnijsko ločen, želi znanja s samostojno trgovko — z enakim kapitalom, v mestu ali na deželi, v svrho ženitve. Ponudbe s sliko na podružnico «Jutra» v Mariboru pod šifro »Tajnost«.
40181
Gospodična
s premoženjem, simpatična in izobražena, želi poročiti pri železnici uslulbeaega gospoda alt posestnika. —
Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod značko •Odkritosrčnost 28». 40393
23!etni obrtnik
želi uradi takojšnje ženitve znanja t gospodično, ki ima nekaj gotovine. — Dopise s sliko na oglasni oddelek »Jutro* pod šifro •Zoro*.	40386
Državna uradnica
dobro situirana. t srednješolsko izobrazbo, želi poročiti gospoda od 27—40 let, z enako ali višjo izobrazbo. — Vdovci brez otrok ni«o izključeni. Ne-anonimne ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro •Novo leto 1928». 40233
Trgovec
z dobro idočo trgovino v najprometnejšem kraju Slovenije, se ieli v svrho ženitve seznaniti z zdravo in simpatično gospodičoo — v starosti 25—30 let, neoporečne preteklosti, ki ima veselje do trgovine. Trgovsko naobražene, z večjim, ozir. primernim premoženjem imajo prednost. Cenj. dopise, če mogoče s sliko, katero takoj vrnem, na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro •Prestopno leto*. 40455
Gospodična
srednjih let, marljiva in prvovrstna gospodinja, želi poročiti gospoda od 80 let naprej, ki ne gleda na veliko premoženje, temveč le na blago nepokvarjeno srce in pridne roke. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra* pod »Simpatija*.	40Š18
Gospod
srednjih let, mirnega značaja, z nad 100.000 Din gotovine, želi znanja v svrho ženitve z gospodično od S2 do 33 let. Vdove s enim otrokom niso izvzete. Prednost imajo samostojne in zmožne nemškega jezika. — Cenjene dopise, če mogoče s sliko blagovolite poslati na podružnico »Jutra* v Oelju pod šifro »Zadovolj-nost*.	40879
n*
Glasovirje
in harmonije
oglašujem popravljam stro kovno in cenol Tudi potujem! Naročajte po dopisnici
G. Jurasek, Ljubljana
VVolfovs uliea 12.	40
j. faffliao, Sisafc 54. Hrv.
..ripor6&»'*M stara isdelo valnica- svoje najboljše tam burice vseh vrat. Ceniki o« razpolago	184-»
Gramofon
brez zvočnika, v izredno elegantni kaseti, najpopolnejši, šele kupljen, s 40 glasbenimi komadi, z modernimi plesi, radi nabav« radia, poceni naprodaj. — Pripraven za božično darilo. Pojasnila daje Hirjan, Celje, Medlog 14 ((Forst-hof).	40377
Primerno za Božič
Zelo dober gramofon, fine znamke, a ploščami zelo ugodno prodam Naslov t oglasnem oddeikn »Jutra*.
40437-a
Črn, kratek klavir
poceni proda Dobrajc, Maribor, Frančiškanska 21
40315
Kratek klavir
dobro ohranjen, TVt oktav, skoraj nov, ugodno naprodaj. — Naslov v oglasnem oddeikn »Jutra*. 40296
i Stiepušin. Zagreb
Jorlevsta al 17
priporoča najbolje tamtiurle. -trune aartitura toti n »tal« ootreh tiiiM u ni rlasbfla Odfc tovas a* pa Izložbi
Gramofon
popolnoma nov, prvovrstne znamke, po znižani o ' prodam. Naslov v oglasn oddelku »Jutra*. 40546
Klavirji!
Tovarna in »aloga klavir, jev, prvovrstnih inštrumentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek za popravila. Oglaševanje in popravila za konservatorij in druge institute izgotavlja moja tvrdka. Točna postreiba in zarer-ne cene — tndi na obroke Izdelovalec klavirjev
R. VVarbinek, Ljubljana
Gregorčičeva ulica K. 5/1.
«0896
Harmonike
L jugoslovanska izdeloval-ntca harmonik F. Kucler,
Drenov grič pri Vrhniki zalogi vedno najpopolnejše harmonike. Har-
monike najnovejšega sistema Dinloo — dražje od običajnih.	....."
skoraj nov, poceni proda »Posredovalec*, Ljubljana, Sv. Petra cesta 18. 40557
Božična darila
harmonike, gramofone, kitare, mandoline, citre, lovske rogove, note, etare slike, steklenice, Wedg-wood posodo, starinske ure, srebrni namizni pribor, kitajske omarice if^ nabavite najceneje pri Mariji Schell. Maribor, Koroška cesta 24.
40579
Klavir
(Stutzfltigel) boljše znamke, zelo dobro ohranjen, kupim. Ponndbe s točnim opisom Ur navedbo cene na naelof: Ivan Kolenc, Brežice na Savi. 40380
Harmoniko
trivrstno, dobro ohranjeno, prodam za 500 Din. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra* 40441
Klavir "in harmonij
instruiram začetnike nai domu od 17. ure naprej. Ura 15—20 Din. A. R. Schubert, Vič-Glince, cesta XVII/8.
40439
Klavir
počen kupim. Naslov pove oglaeni oddelek »Jutra*.
40475
Pianino
dobro ohranjen, naprodaj v Gledališki ulici 7, vrata 4 (med 14. in 16. uro). 40535
Jahalna konja
lepa, amerik. in angleške (polkr.) pasme, 4 in 5 let stara, tudi za vprego, odda Oskrbništvo Fužine pri Ljubljani, D. M. v Polju.
40188
Angora mačka
temnorjavo-progasta, z belimi nogami in gobcem, je bila 16. decembra odneSena iz gostilne Koutny, Dunajska cesta 71. Lepo nagrado dobi izsleditelj. Na nepojasnjen način je tudi pred letom izginil istotam enak maček.	40507
Psa dobermana
40267
Košute, srne, zajce
ln drago divjUfero kupi t vsaki množini po najvišjih cenah Prano Slamič, Ljubljana, Gossocvetek* ceeta 6 40562
flamv
Knjigovodstvo,Organizator* Ako letite delati po mo-dernlh, vsem trgovskim načelom odgovarjajočih metodah, blagovolite se obrniti na nas! Brez vsake obvea-nosti smo Vam na razpolago. »Organizator*, Ljubljana VH, Kamniika SO.
' Si
Potujem v Prago
ter prevzamem eventuolna trgovska naročila. Cenjen« ponudbe na oglas, oddelek »Jntra* de 20. t. m. pod »Praga 20».	40314
Nov paviljon
je otvorila Karollaa Maje« na Vodovodni cesti itev. 1 (nasproti arteler. vojašnice) — Razprodajam raznovrstna živila in se obenem priporočam za stalne odjemaloe
mleka.
40582
3000
metrov razne
svile
razprodajemo na
obroke. Cene:
Din 90'-Din 100-Din 120-
Oblačilnica
LJubljana
Mestni trg
17/1
Božična prodaja
slovitih DOKO-čevljev od danes dalje po zalžanih cenah. V zalogi vse vrste čevljev trpežnega in elegantnega modernega izdelka.
»DOKOc — Iv. Čarman, Prešer-
_nova ul 9, dvorišče.
Preselitev!
SI. obč. uljudoo naznanjam, da sem svojo tapetniško delavnico preselil iz Poljanske ceste IS
na Stari trg št. 6
kjer bom nadalje izvrševal svojo tapetniško obrt ter se cenjenemu občinstvu nadalje najnljudneje priporočani za blagohoten naročila
Frac Sajnvic tapetnlk in dekorater. Stari trs 6.
II
SPECTRUM" d. d.
iol Kopista, Dobsky In Krstlč, tvornica
ogledal ia braienesa stekla, Ljubljana Vil, Medvedova oL 38, teL 343 Zagreb, Beograd, Oslek, SredišnJIca: Zagreb
Zrcalno steklo, portalno steklo, nižinsko steklo 5—6 mm, ogledala, brsiena vseh velikostih in oblikah, kakor tndi brušene prozorne šipe, Izbočene plošče* vsteklevanje v med. Fina, navadna ogledala.	S?.
ELEKTRO-LUX
čistilni aparat za prah je vodeča znamka na svetovnem trgu.
Zastopstvo Ljubljana, Še-lenburgova 7/II (Jadransko Podunavska banka). Uradne ure od 17—18.
Dobro vpeljano kleparsko in instalacijsko podjetje na Šaajerskem išče
POSOJILO 20 do 25.000 Din. event. bi vzel za uslugo vajenca z brezplačno oskrbo (stanovanje in hrano). Po končani učni dobi lahko pristopi kot družabnik, ozir. ima prednost za prevzem delavnice. Obresti po dogovoru. Sprejmem tudi družabnika s tem kapitalom. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Kleparstvo in instalacija«._
Svetovno znane original EMAJLIRANE
prave
Lutzove peci
prvovrsten fabrikat tvornice Wwe LUTZ & SOHNE BLUDENZ
IN EMAJL TABLICE Z NAPISOM
ima v Jugoslaviji v zalogi samo inž. MATE GUZELL Ljubljana, Sižka, Jernejeva cesta štev 5 (biizu cerkve Sv. Jerneja), na dvori, šču pod hišo Celovška cesta 58.
s Prava ute&a za živčno botne
J je moje ravnokar izdano delo! V njem se na Š podlagi dolgoletnih izkušenj, razlaga vzrok, V postanek in zdravljenje živčnih bolezni. Ta evangelij zdravi* pošljemo vsakemu, kdor se obrne na spodaj označeni naslov popolnoma brezplačno
Tisoče zahval dokazuje stvarni uspeh izključno znanstvenega in poučnega dela za dobrobit človeštva, katero toliko trpi. — Kdor spada k
ogromni množici živčno bolnih, kdor trpi radi raztresenosti, straha, slabega spomina, nervoznega glavobola, pomanjkanja spanja, pokvarjenega želodca, prevelike občutljivosti, bolečin v členkih, splošni ali delni slabosti ter ostalih brezštev. pojavov, si mora naročiti mo|o tolažečo knjižico!
Kdor jo pazljivo bere, dobi pomirljivo prepričanje, da obstoja zelo enostavna pot k življenju in zdravju! Ne čakajte ampak pišite še danes na naslov
3
s ■
S ■
E. PASTERNACK, BERLIN S. O., J Mlchaelklrchplatz 13, Abt. 773.	«
■■■■■■■S
Božična darila
KAKOR
ŽfcPftE ROBCE JEDILNE GARNITURE PREPROGE itd.
PRIPOROČA TVRDKA
& E. SKABERNE, Ljubljana
Mestni trg 10

Pod božično drevo
praktične darove!
Crčpe de Chine
brokatl	angleško blagO vseh vrst in kvalitet
kitajska svita	preproge in zastori
žameti, gladki, desinirani in pralni namizne garniture svilene rute >" šerpe	Odeje, šivane in volnene.
Ne odlašajte z nakupom na zadnji dan I
= Zadnje dni je velik naval. —
SEDA3 lahko mirno izbirate.
SEDA3 Vam prodajalec lahko z običajirm mirom postreže.
SEDA3 imate večjo izbiro!
GROBELNIK, UUBUANA
Citraši!
Telefon: Halo! — Kdo tu?
Dvanajsti zvezek »Slov. narodnih pesmi za citre in petje«. — Kakšne pesmi so? »Pogled v nedolžno oko«. »Volga«, »Doberdob« itd. — Dobro! Pošljite zvezek s povzetjem. — Ne tako! Povzetje je drago! Pošljite torej prej denar in potem ni nikakih sitnosti! — Sitnež! Koliko stane zadnji zvezek? — 20 Din, pa dobite še »Seznam« vseh zvezkov in pesmi za citre. — Pošljem takoj. Naslov? — Iv. Kiferle, Ljubljana. Gosposka ulica 9.
K božični odprodaji

/4/i

oF O -Jo
>>
© ^
> „ &
<\j
/V 4




, * ^ -
/// o

■sV
V

Tkanine za pohištvo:
brokat, damask, pliš, gradi za žimnice in rolete, afrika strune, vzmeti, žeblji in vse tapetniške potrebščine dobi'e najceneje pn
I. Omerzo in drug
Zagreb, Petrinjska ul. 3. na dvorišču.
Na debelo.	Na drobno.
ELEKTRO-LUX
čistilni aparat za prah, najlepše bo. žično darilo.
Zastopstvo Ljubljana, Selenburgova 7/II (Jadransko Podunavska banka). Uradne ure od 17—18.
Izpadanje las!
Izpadanje las m pleša so največja nesreča za mlado in staro. V 24 urah vam za vedno to preprečimo Izginejo prhlji, garjice, srbet, luskine, maičoba in nesnaga. Neobhodno potrebno za vsakogar je za nego la« lotion ESPARCETTE.
od dr. Durraaine & Cie., Pariš, ker takoj ozdravi epidennia la« in lasje ponovno poženejo, mehki, gosti in lepi. Jamčino vsakemu za uspeh Mnogo zahvalnie Garnitura 60 Din. Centilolia kosmet zavod, Zagreb — lliea br. 37. — Zahtevajte brezplačne ilnstrovane prospekte!	S
igrač, šolskih torbic, nahrbtnikov, žepnih svetilk, žepnih nožev, ščetk vseh vrst, glavnikov, listnic, parfumerije v kasetah, kolonske vode itd. vljudno vabi cenjene odjemalce tvrdka
innnnanDnnnonDaoannaoDannonnnoncocoonnonconnnn
L UD. DOLENC, Sv. Petra cesta št 8 (nasproti hotela Lloyd)
j-bina svetloba in
CAf A APARAT IN rU I U MATERIJAL
*uplte .laiccueje pri >vidki GRISBACH ' KNAUS
Zagreb Jurttit*«« -.I — Zahtevaite cenik
Urejuj« Davorin RavJjen.
Drž. hipotekama banka
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Glavna filijala v Ljubljani.
Sprejema privatne hranilne vloge in obrestuje po čistih
60/ na leto. Obresti se računajo od prvega delav-/ nika, ki sledi dnevu vloge, do dneva dviga. / Obresti se kapitalizirajo polletno. — Dvigi do /O Din 0°° — s0 brez odpovedi.
Daje amortizacijska posojila na stavbe v mestih in trgih ter na kmetijska imetja proti
91
obrestim na leto in 1 % za amortizacijo, tako da se plačuje polletno 5% anuiteto, s čemer se posojilo amortizira v 25 letih.
Daje kratkoročna posojila proti zastavi državnih in po državi zajamčenih papirjev (delnic
Narodne banke) (9 •/, obresti) in državnih bonov
(8% obresti).
..„„„,,mm,...................................................................................................................................
Vsa pojasnila daje Glavna filijala Drž. hipotekarne banke v Ljubljani, v katere področje spada ljubljanska in mariborska oblast.
Za vse obveze Drž. hipotekarne banke jamči država.
RADIO
FRANC BAR
P.SAINI STROJI
SE
JE
PRISELIL NA
MESTNI TRG
Posebnosti za dame
Barvanje las s preparati: L' Oreal, ali L Orientol v vseh barvah. Cena od Din 50.— dalje. — Op. Na zahtevo se barva z vsakim zaželjenim preparatom, kakor tudi z barvo, katero prinese stranke s seboj. — Masaža lica z električnimi aparat) Iroir: kisikove obloge (Sauerstoff*Pakungen) Orado krema itd.
Cena od Din 10.— dalje. Striženje dečje frizure ....
frizura z ondulacijo.....
vodna ondulacija .... i manikura	s •
Din
8—. 10.—. 25.—, 12—.
Strokovna prvovrstna postrežba. — Komfortno popolnoma ločene kabine. — Za obilen obisk se priporoča salon
E. NAVINŠEK, Ljubljana, Selenburgova ulica.
tniBKSfl
i l^GSO obiska bode izgledala zopet kakor § nova, ako jo pustite kemično čistiti v
tovarni £)os. Reich
Tovarna: Poljanski nasip 4-0 Ljubljana. Podružnica: Selenburgova ul i
i Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom I	24 ur.
| Barvanje oblek v različnih barvah.
«5!aB3a.e»iaa»«aasBBBBBBBBBBBBBa<

Prodaja lesa.
Uprava veleposestev grota Josipa Herbersteina v Ptuju proda iz letošnjega etata
1)	v revirju Vurberg pri Ptnju ca. 350 m» bukovih hlodov ca. 300 m» brestovih hlodov ca 60 m» hrastovih hlodov.
2)	v revirju Hrastovec pri Sv. Lenartu ca. 80 m» bukovih hlodov
in sicer Ia, Ila od 2 m dolžine in 25 cm srednega premera navzgor.
Ogled lesa na licu mesta je interesentom dovoljen.
Ponudbe je vposlati najkasneje do 30. decembra t. 1. na gornjo upravo z navedbo najvišjih cen loko gozd ali pa franko nakladalna postaja, katero je za bukovino pod 1) 'tuj, za brestov in hrastov les pod 1) Maribor ali Račje _Fram in za bukovino pod 2) Maribor ali pa Pesnica pri Mariboru.
Za iascratai det je odgovora Alojzij Novak, Val v Ljubljani.