Avtor zanimivosti: dr. Anton Polšak
Kaj je super Luna?
astrolog Richard Nolle l. 1979 in ga definiral 
kot polno Luno, ki se nahaja na razdalji, ki se 
od perigejske razdalje za dano Lunino orbito 
razlikuje za manj kot 10 % (Splet 1 in 2). Zaradi 
take definicije oz. različne oddaljenosti sta 
različni tudi navidezna velikost oz. svetlost t. i. 
super Lune.
Tako je bilo tudi ob polni Luni 14. novembra l. 
2016, ko je bila Luna videti glede na premer za 
14 % večja in za 30 % svetlejša kot je Luna, ko je 
najbolj oddaljena od Zemlje. Mediji so se o tem 
precej razpisali, a nikjer ni bilo zaslediti, da je 
bila od svoje povprečne velikosti večja le za 6 %, 
zato ni čudno, da takšnih pojavov navadno niti 
ne opazimo. To velja še toliko bolj zato, ker je 
zaradi učinka reference (naši možgani napačno 
dojemajo velikost Lune tik nad obzorjem ali 
visoko na obzorju) videti Luna zelo velika tudi ob 
vzhajanju ali zahajanju.  
Še več, treba je vedeti, da ni redko, da je Luna 
v perigeju; to se ponavlja vsakih 14 lunarnih 
Slika 1: Luna v različnih fazah osvetljenosti
Foto: A. Polšak.
Ob poplavi »super« dogodkov ali pojmov, kot 
npr. superman, super (volilni) torek, super bowl, 
super (nevihtna) celica, supernova …, smo pred 
kratkim slišali še za super Luno. Le kaj je spet to? 
Nekaj posebnega ali nenavadnega ali samo redek 
in zanimiv pojav? In res se je 14. novembra 2016 
pojavila ta magična super Luna. V bistvu povsem 
navadna polna Luna, ki je bila za navadno oko 
komaj kaj večja in svetlejša kot običajno. Vse to 
nam je dalo izhodišče za pričujoči zapis.
Super Luna je poljudno poimenovanje velike 
polne Lune. Luna okrog Zemlje ne kroži po 
krožnici, ampak elipsi, podobni orbiti, zato je 
od Zemlje oddaljena od približno 406.720 do 
356.370 km (po več preverjenih virih smo dobili 
te, še vedno približne skrajnosti). Če sovpadata 
polna Luna in perigej (najmanjša oddaljenost 
Lune od Zemlje), je videti Luna največja. Ime 
super Luna so začeli uporabljati leta 2011, ko 
je bila polna Luna prav tako v bližini perigeja. 
To poimenovanje je že prej in kot prvi uporabil 
64
GeoGrafija v šoli  |  1/2017
zanimivosti

mesecev (po 29,5 dni – čas med enakimi fazami 
Lune), kar znese 1 leto, 1 mesec in 18 dni. To 
pomeni, da bo super Luna ponovno 2. januarja 
l. 2018. Seveda tudi vse super Lune niso enako 
velike oz. svetle. Zares velika in svetla Luna je 
bila nazadnje 26. januarja l. 1948, še večja pa bo 
25. novembra l. 2034, ko bo od Zemlje oddaljena 
356.448 km (še 58 km bližje kot novembra 
2016). Zelo redko pa se zgodi, da je polna Luna v 
perigeju, ki znaša manj kot 356.400 km, kar se je 
zgodilo 14. januarja 1930 (356.397 km) in se bo 
ponovno šele l. 2257 (356.371 km) (Splet 1). 
Viri 
1. splet 1: http:/ /earthsky.org/tonight/most-super-
supermoon#how-often.
2. splet 2: http:/ /www.portalvvesolje.si/index.
php?option=com_content&view=article&
id=1536:14112016-qsuperlunaq-polna-luna-v-perige
ju&catid=5:dogodki&Itemid=7.
Slika 2: T. i. super Luna  
s 14. na 15. november  
l. 2016. 
Polna Luna je sicer 
nastopila že 14. 
novembra ob 14.52 po 
srednjeevropskem času, 
v perigeju (najbližje 
Zemlji) pa je bila približno 
dve uri in pol prej. 
že na teh posnetkih, 
posnetih s povsem 
običajnim digitalnim 
dsLr fotoaparatom in 
objektivom z 200 mm 
goriščno razdaljo, se 
na Luninem površju 
jasno vidita Tychov in 
kopernikov krater ter 
velike kotanje, ki jih 
imenujejo oceani in morja.
Foto: A. Polšak.
Še nekaj zanimivosti:
• Luna je proti Zemlji obrnjena vedno z isto 
stranjo (en obhod Lune okrog Zemlje traja 
ravno toliko kot en obrat Lune okrog svoje 
osi).
• Lunina os je glede na njeno orbito okrog 
Zemlje nagnjena za 6,68 stopinj, njena orbita 
pa glede na ekliptično ravnino za  
5,14 stopinj. 
• Točke, kjer Lunina orbita prečka ekliptiko, 
imenujemo vozlišča. Luna prečka isto 
vozlišče vsakih 27,2111 dni, kar imenujemo 
drakonski mesec (je le malo krajši kot 
siderski ali zvezdni mesec, ki pomeni čas, 
ko Luna enkrat obkroži Zemljo in znaša 
27,3217 dni).
• Če Lunina orbita okrog Zemlje ne bi bila 
nagnjena in bi bila v isti ravnini kot je 
ekliptična ravnina, bi imeli vsak mesec Lunin 
in (tudi) Sončev mrk.
• Srednji premer Lune je 1737 kilometrov  
ali 0,272 Zemljinega, njena masa pa »le« 
0,0123 Zemljine (povprečna gostota je  
0,6 Zemljine). 
• Gravitacijski pospešek je 0,1654 Zemljinega 
(to pomeni, da bi bili na Luni približno 
6-krat lažji). 
• Ni povsem brez atmosfere, a je ta 
zanemarljiva v primerjavi z Zemljino. 
• V učbenikih lahko še nekako prikažemo 
medsebojna velikostna razmerja nebesnih 
teles, nikakor pa ne moremo razdalj. Npr.: 
če bi bila Zemlja velika kot žogica za tenis 
(premer okrog 7 centimetrov), bi bila  
1,8 centimetra velika Luna oddaljena  
2,1 metra, 7,64 metrov veliko Sonce pa kar 
818 metrov. Če pa bi narisali Sonce tako 
veliko, kot je teniška žogica, potem bi bila 
0,6 milimetra velika Zemlja 7,5 metrov 
vstran, 0,2 milimetra velika Luna pa  
2,5 centimetra od Zemlje.
65
GeoGrafija v šoli  |  1/2017
zanimivosti