Leto VII - Štev. 15-16 (159-160) ČEDAD, 1.-31. avgusta 1980 UREDNIŠTVO in UPRAVA Autnrizz. Tribun, di Trieste n. 450 Čedad - Via B. De Rubeis 20 i j Tel. (0432) 731190 Izdaja ZTT Poštni predal Čedad štev. 92 r i Casella postale Cividale n. 92 Tiskarna R. Liberale - Čedad Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 300 lir NAROČNINA: Letna 5.000 lir Za inozemstvo: 6.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 15% trgovski 200, legalni 300 finančno - upravni 250, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 100 beseda. Odgovorni urednik: Izidor Predan Redakcijski koordinator: Loretta Feletig Quindicinale Za SFRJ 120 ND - Ziro račun 50101-603-45361 » ADIT. DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 Na prvi sliki: manifestacija ANPI v Corno di Rosazzo - na drugi: vojaki na častni straži Udarna divizija «Garibaldi - Natisone slovesno proslavila 35-letnico osvoboditve - Govorniki poudarili pomembnost italijansko-jugoslovanske borbe proti skupnemu sovražniku - Prisotno veliko število beneških Slovencev Corno di Rosazzo (Koren) je kraj, ki bi ga lahko imenovali «tromejno mestece». Je furlanska vas, ki leži nan desnem bregu Idrijce, na začetku videmske pokrajine, nekaj kilometrov od Beneške Slovenije in SR Slovenije. Ta lepa in delavna vas Furlanije, ki je mnogo prispevala v borbi za osvoboditev v vojni proti nacifašizmu, je postala po marljivosti domačinov po vojnih letih pravi industrijski kraj, kraj male industrije, kjer se je predvsem razvilo izdelovanje stolic in pohištva. Mnogi beneški Slovenci iz gorskih vasi, pa tudi tisti, ki so se vrnili Iz emigracije, so dobili sta-novišče in delo v tem kraju. Nekateri so postali celo dobri podjetniki. Morda prav zaradi značilnosti, ki jih ima ta vas, jo je izbral deželni odbor VZPI-ANPI za veliko slavje udarne brigade «Garibaldi Natisone», ki je bilo v nedeljo, 27. julija, ob 35. letnici zmage nad fašizmom. Na slavje so prišli številni borci te divizije, mnongi so se morda srečali prvič po tolikih letih, prišli so tudi številni slovenski partizanski borci z obeh strani državne meje, ki so se velikokrat borili ramo ob rami z italijanskimi garibaldinci v naših krajih ali v osrednji Sloveniji. Na manifestaciji je bilo prisotnih precej beneških Sovencev, bivših partizanov ter družin, ki živijo v tem malem industrijskem centru. Na svečanost so prišli zastopniki številnih občin naše dežele. Videli smo na desetine županov s troboj-nim trakom. Prišli so predstavniki vseh pokrajin dežele, zastopniki številnih partizanskih edinic in organizacij bivših borcev s svojimi prapori. Deželno vlado in deželni svet sta zastopala odbornik Renzulli in predsednik Colli. Prisotni so bili zastopniki italijanske vojske, zastopniki Zveze borcev Jugoslavije in tudi iz drugih dežel. Manifestacija se je pričela s prihodom zastopnikov organizacij in občin pred spomenik padlim, kjer so položili vence. Vojaške časti je izkazal oddelek 76. bataljona mehanizirane fanterije «Napoli». Pozdravne brzojavke so med drugimi poslali zborovalcem predsednik republike Sandro Pertini, nekdanji komandant garibaldinskih enot Italije Luigi Longo, zlata medalja za odporništvo in nacionalni predsednik ANPI Arrigo Boldrini in drugi. Na velikem odru so se zbrali zastopniki oblasti, okrog odra so bili praporščaki, za njii pa velika množica ljudi. Prišli so tudi zastopniki deportirancev v nacističnih taboriščih, videli smo zastave številnih sekcij ZZB iz novogoriškega področja. Prisoten je bil tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj s konzulom Plečašom, na svečanost pa je prišla tudi delegacija SKGZ s predsednikom Borisom Racetom na čelu. Najprej so spregovorili predsednik deželnega odbora ANPI Federico Vincenti in župan Corno di Rosazzo dr. Iginio Vlsintini. Vincenti je prebral pozdravne telegrame predsednika republike Sandra Perti-nija, nekdanjega komandanta garibaldinskih brigad Luigija Longa, predsednika deželne vlade Antonia Comellija In obrambnega ministra Leila Lagoria. Župan Visintini pa je poudaril važnost, ki jo je imelo v krajih Vzhodne Furlanije partizansko gibanje. Za njima Je spregovoril še deželni odbornik Gabriele Renzulli, ki je govoril tako v imenu deželne vlade kot sveta. Tudi on je poudaril velik delež, ki so ga dali garibaldinci v boju proti fašizmu in v ustvarjanju dobrih odnosov ob naši meji. Mario Fantini-Sasso, komandant d.vizije Garibaldi Natisone, je prinesel pozdrav vseh bivših borcev te divizije: bilo jih je preko pet tisoč. Garibaldinska divizija je bila najmočnejša italijanska partizanska e-nota. Prisotne je v imenu jugoslovanskih partizanskih borcev In vseh narodov Jugoslavije pozdravil podpredsednik Zveze borcev Jugoslavije Jože Smole. V svojem govoru je poudaril velik delež, ki so ga dali borci italijanske narodnosti v borbi za osvoboditev Jugoslavije, tako tisti, ki so se vključili v partizanske brigade v naši deželi, kot tisti, ki so kot vojaki bivše kraljeve vojske Črni gori in drugod v osrednji Jugoslaviji, nadaljevali po zlomu fašizma boj proti nacistom v sodelovanju z jugoslovansko partizansko vojsko. Nad 50.000 je bilo teh borcev, nad 20.000 jih je padlo. Smole je tudi poudaril, da se moramo tudi tem borcem zahvaliti, da je prišlo do prijateljskega sožitja med Jugoslavijo in Italijo, da je bil podpisan o-simskl sporazum, ki je v duhu helsinške deklaracije In izrazil željo, da bi se prijateljski odnosi še bolj razvijali in da bi v njihovem okviru bile spoštovane pravice in zahteve narodnostnih manjšin. Arturo Calabria je v svojem o-srednjem govoru (napovedani Arrigo Boldrini ni prišel zaradi istočasnega glasovanja v parlamentu o Cossigovl zadevi) je dejal, da je bila divizija Garibaldi-Natisone, v katero so bili v zadnjih mesecih bor be vključeni tudi tržaški garibaldinci, najštevilnejša in najbolje organizirana italijanska garibaldinska enota in da je bilo pozitivno tudi njeno delovanje v sklopu jugoslovanske partizanske vojske. Delo te divizije daje čast italijanskemu narodu in je z njega opralo madež, ki ga je napravila fašistična vladavina. Odprta meja je tudi sad takratnih borb in prizadevanj ter številnih žrtev. Tudi v tej diviziji so bili poleg domačih delavcev in kmetov številni italijanski vojaki, ki so zapustili vojsko in ostali v teh krajih po zlomu fašizma, da bi se še vnaprej borili proti nacistični oblasti. V popoldanskih urah je bil na vrsti kulturni program, ki so ga izvajali Tržaški partizanski pevski zbor in domača godba na pihala. V Fojdi pa so v soboto, 26. julija, predstavili 130 strani obsegajoči operativni dnevnik udarne brigade Garibaldi-Natisone z naslovom «Guerra di liberazione Friuli-Slove-nia 1943-1945». O tem zanimivim dnevniku bomo pisali v prihodnjih številkah. Del udeležencev letošnje Kamenice KAMENICA DOKAZ NASE OSVEŠČENOSTI Sv. Maša v štirih jezikih Prav gotovo ne bo pretirano, če zapišemo, da je bilo srečanje na Kamenici tudi letos najpomembnejši kulturni dogodek v Beneški Sloveniji. Ob najrazličnejših prireditvah, ki jih pripravljajo naša društva in ustanove, kar navsezadnje dokazuje tudi določeno potrebo po srečevanju, po zdravi rekreaciji za ljudi ki so tako ali drugače obremenjeni z vsakdanjim delom, pomeni srečanje na Kamenici nekaj več, nekaj drugačnega. Že v zadnji številki smo zapisali, da gre za manifestacijo, kjer Beneški Slovenci vsako leto znova izpričajo svojo narodno pripadnost, svoje hotenje po ohranitvi jezikovnega in kulturnega izročila. Dosedanja srečanja so torej pripomogla k poživitvi na rodne zavesti, k osveščanju naših ljudi, ki danes že postavljajo jasne zahteve po družbenem preporodu, gospodarski obnovi ter se zavzemajo z.a. ovrednotenje lastne narodne istovetnosti. Tako je na srečanju povedala jasno in s ponosom Bruna Dorbolo. Take misli je mo- goče povzeti iz govora Augusta Crisetiga, župana iz Srednjega, ki se priznava za Benečana. To pa je že veliko. Predvsem dokazuje, da so Beneški Slovenci storili korak naprej na poti osveščanja in postavljanja svojih zahtev. Pomeni tudi, da je med mlajšo generacijo vrsta mladih ljudi, ki se zavzemajo da bi od želja prešli k stvarnemu uresničevanju načrtov za družbeni gospodarski in narodnostni preporod. Mladi, ki so bili izvoljeni v krajevne uprave se točno zavedajo, kakšno vlogo imajo pri tem lahko te ustanove. Provokacije in tepistična dejanja, nestrpnost in drugi tovrstni pojavi vsekakor ne morejo bistveno vplivati na proces, ki je v teku v Benečiji. Po drugi strani pa ne moremo drugače, kot da izrazimo našo zaskrbljenost nad določenimi pojavi, kakor so recimo različne skupine, ki jih skušajo ob določenih priložnostih vtihotapiti v naše doline, ali pa pojav tistih treh ali štirih krajevnih skupinic, ki svojo mržnjo kažejo z nočnimi mazaškimi Nadaljevanje na 2. strark V CORNO Dl ROSAZZO VELIK SHOD REZISTENCE FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE IN SLOVENIJE Kamenica: Parliamone ..j -, .... T, Beneške žene z veseljem poslušajo svojo predsednico ČEDAD EMIGRACIJA IN ZDRUŽEVANJE V EVROPI Emigranti: srečanje z upravitelji v Špetru Emigranti: en aspekt v dvorani hotela Roma med delom Praznik rezijanske in mednarodne folklore E’ forse ripetitivo dire che anche quest’anno l’incontro di Kamenica è stata la più importante e significativa manifestazione culturale della Slavia friulana? In una estate disseminata di feste, incontri, manifestazioni di ogni genere, promosse dalle più svariate associazioni — il che denota un grande desiderio di ritrovarsi, sia pure per il meritato svago della gente che lavora — Kamenica è certamente qualcosa di più e di diverso. Lo abbiamo detto anche nel nostro precedente articolo; è l’incontro che allo svago, più di ogni altra manifestazione, vuole unire l’impegno fermo e cosciente degli Sloveni a tener viva la propria autentica cultura in questo territorio di confine. E a questo impegno culturale, come ha detto con grande fermezza ed orgoglio l’oratrice «ufficiale» della manifestazione, Bruna Dor-bolò, oggi si accompagna un progetto generale di riscatto sociale, di sviluppo economico e di recupero dell’identità etnica. Tutto ciò è stalo sottolineato dalla presenza e dal discorso del sindaco di Stregna, Augusto Crisetig, che non ha manca to di definirsi «beneciano». E’ molto? Certo, lo è. Tuttavia, a ben guardare, il processo di avanzamento degli Sloveni della Slavia friulana è ben evidente: oltre alle idee generali, la cui matrice si rifà a tempi ormai lontani per gli anziani e soprattutto per le giovani generazioni, ci sono oggi forze umane in crescita, capaci di trasformare ideali in progetti di rinascita, ci sono amministratori sempre più coscienti del ruolo degli enti locali, strati politici e sociali apertamente vicini al nuovo. Perciò le provocazioni, il teppismo, l’intolleranza paiono oggi più un attacco velleitario alle manifestazioni pubbliche e se vogliamo «esteriori» delle organizzazioni slovene, che una reale strategia che possa incidere sui processi che sono andati avanti. Non possiamo certo ralle- K AMEN ICA .... (Nadaljevanje s 1. strani) akcijami ali s provokacijami v gostilnah. To so pojavi sicer, ki so prisotni tudi v italijanski družbi, odraz določene stopnje nezadovoljstva, za kar je kriva država, ki ni uspela ali hotela uresničiti najosnovnejših načel. Za nas recimo da bi z zakonom zaščitila našo pravico da se svobodno o-dločamo o lastni narodnostni in kulturni pripadnosti. Kaj pa oblasti? So seznanjene s temi pojavi? Moralo bi biti tako. In zato pričakujemo, da bodo izpolnile naša pričakovanja, sicer bi bila brez pomena vsa praznovanja ob o-hletnicah odporništva, ob obletnicah ustave. Potrebna je torej politična volja po zaščiti vrednot in pravic tukajšnjega prebivalstva. Ali politična volja obstaja? Velika večina prebivalstva z zanimanjem in skrbno sledi našim prizadevanjem, a tudi z določeno zaskrbljenostjo. Slovenske organizacije si prizadevajo v tej smeri. Novi Matajur grarci che gruppi teppistici vengano periodicamente infiltrati nelle Valli del Nati-sono per attuare con una certa sistematicità azioni di bassa qualità sotto il profilo morale e politico che sia. Non possiamo rallegrarci che ire o quattro gruppetti locali manifestino il proprio sciovinismo di notte o nelle provocazioni da osteria. Sono, infatti, il sintomo di un malessere di cui soffre tutta la società italiana, proprio perchè lo Stato troppo spesso ha mancato di assolvere ad impegni di primaria importanza: nel caso nostro, quello di assicurare a noi, per legge, la libertà di manifestare e coltivare le proprie aspirazioni culturali. Le autorità lo sanno? Se è così, le attendiamo fermamente proprio su questo punto qualificante, perchè non vengano celebrati inutilmente anniversari e decenna-lì della Resistenza e della Costituzione. Non bastano quattro carabinieri a vigilare sulle nostre manifestazioni, ma è necessaria una volontà politica, seria e consapevole dei valori di cui la gente di confine è qui portatrice. E questa volontà, esiste? Come organizzazioni slovene, e qui sì che possiamo apparire ripetitivi, noi dobbia- ' mo molto alle nostre popo lezioni: la maggior parte ci segue con attenzione ed interesse, ma anche con preoccupazione, fin tanto che non saremo in grado di assicurare la piena libertà di movimento delle idee e degli uomini sul nostro territorio. E la gente, perciò deve rimanere il nostro più importante punto di riferimento. Novi Matajur BRUNA DORBOLO' STRAZZOLINI : Napri sigurni brez se bat Vas pozdravjam vse, lepuo je videt an lietos tarkaj judi tle na Kamenici, ne samuo, zak je na liepa zornada an je lepuo pit an plesat, ma zak je lepuo videt tarkaj ljudi, ki ljubejo mier. Lepuo je bluo tudi čut župana iz Srednjega, ne samuo za njega lepe besiede, ma an zaki imiet tle župana s Srednjega, kaže vsiem kuo naše dielo v naših dolinah je dobro an kuo ljudie iz Benečije nimar buj vedo, po te keri pot se muore hodit, za imiet tist pro-gres, ki vsi želimo. VSI VEMO, kaj je bla tala zemlja petdeset o trideset liet od tod... nimar ujske an žalost, naši te stari so tarpjel an umeral za libertat (frajnost, svobodo) an za mier, mi, sada, muoremo znat branit, kar so nam pustil, an se troštam, de za lieta napri se bomo nimar tle sre-čjali! Italijani, Furlani, Benečani an Korošči, za vsi kupe se zmisnit, kuo je lepuo se imiet radi ku bra-trl. MA NAUMNIH ljudi jih je še po sviete, ljudi, ki se usmilejo, zak ne znajo ljubit ne njih zemlje ne njih ljudi, an zak niemajo še tarkaj pamet za kjek zastopit z njih glavo, ma bulejo ku teleta za tistimi ideal-mi, ki vas sviet je že trideset liet zastopu, de kuo so. Naumnost an intoleranca politična pejejo do hudih reči an donas ne moramo na pen-sat, na kar je ratalo v Bologni an bit solidarni z vsiem tistim, ki tarpjo zavojo tele zadnje tragedije. An če sem jala od telih judi, de se usmilejo za njih neumnost, se muoremo znat varvat, od njih muoremo obranit našo šočjetat. An donas, vsi kupe, tle, na tarkaj ki smo, kažemo vsiem, te kere so naše idee. I CIRCOLI CULTURALI SLOVENI della provincia di Udine, a nome dei quali parlo, hanno sempre mantenuto un atteggiamento di ricerca e di amore per le proprie tradizioni e la propria terra, e rapporti di sin- cera fratellanza coi popoli vicini. IN NOI è sempre stata presente la norma su cui si basa il diritto di tutti i popoli civili, cioè: «La tua libertà finisce, dove comincia quella dell’altro». Siamo quindi giustificatamente indignati e addolorati davanti agli atti vandalici compiuti anche ultimamente in questo luogo. MA NON VORREI OGGI fare un discorso di recriminazioni, ma costruttivo, come costruttivo per tanti anni è stato il lavoro dei circoli sloveni: associazioni apartitiche, con un serio programma, per la cui attuazione molte persone da anni lavorano ed oggi, devo dirlo con orgoglio, se ne cominciano a vedere i frutti. IL FINE DI QUESTO PROGRAMMA è il benessere morale e materiale di tutta la Benecia ed un nuovo concetto di confine, che non vogliamo mai più considerare come luogo di lotta, ma luogo di rinascita. LA SERIETÀ’ CON CUI LAVORIAMO ci ha resi più concreti, malgrado tutte le malignità e perplessità; e l’attuazione del programma, partita con la ricerca ed il riconoscimento della propria cultura ed identità, spazia ora anche nell’economia e nella gestione del territorio. POSSIAMO ANALIZZARE OUESTI TRE PUNTI FONDAMENTALI e vedere come facilmente ed armoniosamente si integrano. Accettare la propria identità vuol dire valorizzare la proprio personalità. Sicuri di sè stessi, si è solo quando si ha la perfetta coscienza di sè stessi e delle proprie capacità. QUESTO PER TROPPI ANNI è mancato agli uomini della Benecia, che se emergevano, non era certo mai qui nelle nostre valli, dove la sfiducia in sè stessi veniva allargata a tutti i propri simili: quali si fosse una razza inferiore! ORA, INVECE, ECCO UN NUOVO FENOMENO: Beneciani coscienti e validi formano una nuova classe dirigente, proprio qui nelle nostre valli, dando così una nuova impronta alla nostra economia e dimostrando di amare la propria terra e le proprie tradizioni non più solo a parole. ANCHE NEL CAMPO POLITICO-AMMINISTRATIVO si ha lo stesso fenomeno: una nuova forza, una nuova fiducia in quello che si può fare per le nostre valli ha portato all’amministrazione uomini nuovi, e per questo all’inizio ringraziavo il sindaco di Stregna e sottolineavo l’importanza che questo rapporto fra amministratori e gente di buona volontà e ideali democratici, può avere per il destino delle nostre valli! Bi ne tiela bit duga, an če še puno bi bluo za poviedat, vam por-čem samuo še, de donas tle par TELIM RAMANE, se troštam, de smo ušafal NAZAJ TISTO POT, ki te stari so takuo lepuo znal, kar so se zbieral na 29. junija v Špetru, za se poguorit go mez kuo ima iti naprej tela njih mikena Benečija. Mi vemo, de sami je težkuo iti napri, ma če se bomo vsi kupe pomagal, Slovenci, Italijani, Furlani in Korošci, bo buj lahko za vse. TE MLADIM, KI ME POSLUA-ŠAJO, an ki nieso še pensai za napri, se troštam, de sam pokazala no pot, kode hodit napri sigurni prez se bat, zak naši nieso vič ca.ti za viervat tu pravce od strašila, an tek, ki jih šele prave, se store samuo posmejat, mi vierjemo, kar vi-demo, an čemo iti napri. Sam komplila, potarpita me, zak ist znam guorit samuo takuo, ki so me doma navadli, buojš za vas an za me je bluo, če sam van bla znala poviedat, kar me stoji par sarcu, po slovensko, ku po italijansko, ma tle v Benečiji tudi donas so adni, ki pensajo, de manj se zna, buojš je! V imenu slovenskih organizacij govori Bruna Dorbolò Strazzollni, predsednica Zveze beneških žen Izseljeništvo in nastajanje združene Evrope. To je bila osrednja tema strokovnega posveta, ki ga je ob koncu julija priredila v Čedadu, Zveza slovenskih izseljencev iz Furlanije-Juljiske Krajine, v sodelovanju z rimsko ustanovo CIFE (Centro Italiano Formazione Europea). Ob zaključku posveta je bil še tradicionalni seminar v Kopru. Tudi tokrat se je srečanja udeležilo veliko mladih, to je izseljencev iz druge generacije. Dokaz več, da se čustvene navezanosti na rodni kraj ne morejo nikoli in v celoti pretrgati. Zasedanje se je pričelo v prostorih hotela Roma v Čedadu, nadaljevalo pa na sedežu društva Ivan Trinko, ter na čedaj-skem županstvu. Udeleženci so se sestali nato še na županstvih v Grmeku in Špetru. Povsod je bilo osrednje vprašanje, kako najbolje poskrbeti za povratek izseljencev. Zasedanja so se udeležili tudi predstavniki deželnih, pokrajinskih in krajevnih oblasti: predsednik pokrajine Englaro, deželni odbornik Renzulli, če-dajski župan ter številni predstavniki okoliških občin. Na posvetu so prebrali štiri poročila: O emigraciji in združevanju v Evropi ter o kulturnih in etničnih vprašanjih v tej zvezi (Darko Bratina in Andrea Chiti Battelli), o emigraciji in evropski zvezi (Claudio Calvaruso in Paolo Adorno), o emigraciji in delovni zamenjavi v Evropi (Rino Di Bernardo) ter o Obmejnem sodelovanju in graditvi Evrope (Ferruccio Clavora). V okviru posveta je bila tudi okrogla miza o vprašanju izseljeništva in vloge, ki jo ima na tem področju dežela. Gradivo o posvetu bodo objavili v posebni publikaciji, najpomembnejše točke pa na straneh Emigranta. REZIJA Šmarna miša V petek 15. avgusta so v Reziji obhajali tradicionalni verski ljudski praznik «šmarno Mišo». Ob tej priložnosti so se v dolino pod Kaninom vrnili mnogi izseljenci iz Italije in tudi iz tujine. Za Rezijane je praznik šmarne Miše zelo pomemben, predvsem pa je dokaz njihove navezanosti na rodni kraj, na rodno zemljo. Praznovanje se je pričelo že 13. avgusta, zaključilo pa v nedeljo 17. avgusta. Na veliki šmaren (od tod ime šmarna miša) je bila slovesna maša s procesijo, zvečer pa je bila folklorna in pevska prireditev z nastopom zbora «Canin» in domače folklorne skupine. Na pobudo občinske uprave v Reziji in turistične ustanove «Pro Val Resia», je od 1. do 3. avgusta potekal na športnem igrišču pri Produ 7. festival rezijanske folklore. Spored prireditve je bil kar pester. V petek 1. avgusta je bil večer posvečen furlanski folklori in ljudskim tradicijam, z nastopom folklornih skupin Balarins iz Buj in Danzerini iz Ločni-ka. V soboto 2. avgusta je bila tema večera folklora in ljudske tradicije drugih italijanskih dežel. Nastopile so skupine II Biroccio di Filot-trano, Canterini Romagnoli iz Lugo di Ravenna in pevski zbor Canin iz Rezije. Zadnji dan je bil posvečen folklori sosednjih držav, z nastopom folklornih skupin Edelweiss iz Celovca in Koleda iz Velenja. Spored je zAključila kakor po navadi rezijanska folklorna skupina Val Resia. Vse tri večere so se vrstili tudi nastopi domačih godcev na citiro in bunkulo, v nedeljo popoldne pa je bila tekma v igranju na violino, ki je bila odprta vsem godcem tega inštrumenta, ki mu domačini pravijo citira. Kot je razvidno, je vsak večer bil posvečen točno določeni temi. Številna udeležba občinstva, je ponovno dokazala pomembnost take prireditve. Samo v nedeljo je bilo prisotnih kakih 3000 ljudi, kar je nedvomno lepa spobuda organizatorijem, da nadaljujejo s pričetim delom. I. p. TIPANA Spomenik Antonu Cuffolu Društvo Naše vasi namerava v Plestišču postaviti spomenik duhovniku Antonu Cuffolu, Bevkovemu Martinu Če-darmacu. Društvo pričakuje, da se bodo pobudi pridružile tudi druge kulturne in uprav-no-politične ustanove, ter s tem izkazale spoštovanje in priznanje slovenskemu duhovniku, ki se je uprl vsem oblikam potujčevanja Slovencev v Benečiji. R E S I A LA NUOVA GIUNTA COMUNALE GIÀ’ AL LAVORO Venerdì 4 luglio si è riunita la nuova amministrazione comunale di Resia, per la convalida dei con siglieri e per la nomina del sindaco e della giunta. La seduta, alla quale erano pre senti tutti i 15 consiglieri (12 di maggioranza e 3 di minoranza), è stata seguita da un folto pubblico (qualcuno si è dovuto accontentare di un posto alla finestra). In apertura di seduta, il sindaco uscente, Pericle Beltrame, ha dichiarato di rinunciare all'apertura della seduta, non ritenendo di sua competenza tale formalità. Si è ovviato a tale «incidente», facendo compiere tale operazione t\ consigliere anziano. ŠPETER Novice iz komunskega sveta V pandejak, 28. julija, je biu sklican novi kamunski kon-sej, ki je biu izvoljen 8. in 9. junija lietos. Na dnevnem redu (ordine del giorno) je bluo imenovanje konselirjev v komunalne komisije. Po skrivnih volitvah so bli izbrani teli Konselirji: Za volilno komisijo (Commissione elettorale) Predsednik Marinig prof. Giuseppe Efektivni svetovalec Manig Walter Cedron Ivo Tropina Giuliano Jussa prof. Cirillo Namestni svetovalec Blasutig Giorgio Chicchio Luigino Specogna Giuseppe Za komunalno komisijo za probleme potresa (člen 17 od deželnega zakona 17/76 in naslednje spremembe) Predsednik Marinig prof. Giuseppe Član Oualizza Claudio Specogna Romano - Giuseppe Jussig Piero Za komunalnega administratorja s polnim časom (a tempo pieno) za probleme, ki so povezani s potresom (deželni zakon 67/79). Pooblaščen odbornik (Assessore delegato) Adami Claudio V Gorsko skupnost za Nadi-ške doline so bli zbrani teli konselirji: (za večino) Marinig prof. Giuseppe Adami Claudio Blasetig Giuseppe Specogna Romano-Giuseppe (za manjšino) V konzorcij čedajskega Man-damenta so bli izvoljeni Dorbolò Strazzolini Bruna (pooblaščena od župana - delegata dal sindaco) Dorgnach La seduta è seguita regolarmente. Alla convalida degli eletti, si sono trovati tutti d'accordo. Sindaco è stato eletto Barbarino Antonio, con 11 voti favorevoli e 4 schede bianche (3 di minoranza, più la sua). Il neo-sindaco ha porto il suo saluto alla popolazione ed ha ringraziato collaboratori e consiglieri per aver posio in lui fiducia delegandogli tale incarico. Nel concludere il suo breve discorso, ha ringraziato l’amministrazione uscen te per il lavoro svolto. Si è provveduto all'elezione della giunta: anche quest'elezione è stata unanime, con 11 voti favorevoli e 4 sche- Lia in Bacchetti Bianca Medkomunalni konzorcij za Srednje šole (scuole medie) Quarina M. Mariarosa, To-masetig Angela in Jussa Cirillo. V komisijo za trgovino (Commercio fisso ed ambulante) Marinig prof. Giuseppe. Blasutig Giorgio in Jussig Piero. Po imenovanju konselirjev v komunalne in nadkomunalne organizme je konsej govoriu še o telih problemih: Pooblastil (inkarikal) so šin-daka, da da v apalt 2. lot komunalnega športnega igrišča. Zgradil bojo štenge za sediet gledalcem in ogradil igrišče. Projekt predvideva 50.000.000 lir, dielo pa 36.800.000 lir. Komunski konsej je še sklenu na podlagi regionalnega zakona, da postrojejo od potresa poškodovane hiše v Klenji telim družinam: Zufferli Luciano in Giuseppe, Specogna Giuseppina, Jussig Renzo, Chiuch Mario in Carlig Maria. Dielo bo koštalo nad 56 milijonov lir. V Gorenijem Barnasu in Puoju bojo postrojil hiše telim družinam: Coren Primo, Petricig Matilde, Petricig Giuseppe, Blasutig, Emilio, Cernoia Maria in faruž. Dielo bo koštalo malomanj 100 milijonov. V Ažli pa bojo postrojih hiše telim družinam: Venturini Mario, Butterà Pietro, Visentini Paolo-Andrea, Carniello Marcella, Visentini Maria in Galanda Ubaldo. Dielo bo koštalo malomanj 108 milijonov lir. Na konseju so govorili še o hudi situaciji, ki je nastala v Ažli zavojo pomanjkanja vode. Sklenil so, da se bojo hitro srečjali z vsemi tistimi organizmi, ki morajo rešiti ta problem. Na koncu je šindak dau viedet, kuo so bli arzpartjeni referati med odborniki (aše-šorji). Med temi so absolutno novi referati in že samo njih imenovanje kaže démo- dé bianche. Assessori effettivi: Di Lenardo Sergio (delegato alla firma), vice sindaco Di Lenardo Lino (per anzianità); assessori supplenti: Di Lenardo Giuseppe e Giusti Livio. La nuova giunta ha subito dimostrato di voler lavorare e di essere aperta a qualsiasi iniziativa vo!ta Barbarino Antonio, Župan iz Rezije al bene della popolazione tesiana. I! nuovo sindaco, che abita a Prato di Resia, dedica molto del suo tsmpo alla vita del comune, ed è sempre a disposizione della gente, anche perchè è pensionato. Della passata legislatura, è stato ri confermato solamente l'ex-sindaco. Questo anche perchè i candidati della lista DC non hanno cercato di creare un contatto con la gente e non si sono preoccupati di avere nelle proprie file rappresentanti delle varie frazioni del comune di Resia. La volontà di lavorare della nuova amministrazione è stata dimostrata dall'ampio e importante ordine del giorno della seduta del consiglio di martedì 22 luglio. kratičnost nove komunske administracije. Referati so takole razpar-tjeni: Šindak Marinig se bo brigu za splošne zadeve (affari generali), finance, proračun (bilancio) in zadeve osebja (personale). Dr. Renato Qualizza bo imeu na ramanih kumetijstvo in ozemlje, lokalne aktivnosti in pobude. Adami Claudio: javne dela (lavori pubblici) in urbanistika, obnova (ricostruzione) in probleme o potresu. Industrijski perit Giuseppe (Pino) Blasetig bo skarbeu za probleme industrije in obrtništva (artigianato), za stike s sindikati, za probleme emigracije in dela, za stike z vasmi in vaškimi odbori (rapporti con le frazioni ed i comitati frazionali). Chicchio Luigino: vzgoja (istruzione), prevozi (trasporti) šport in fraj čas. Dorgnach Lia: sanitarne in socio-asistencialne reči. Dorbolò Bruna: Kulturni problemi in stiki z ustanovami in društvi (problemi culturali e rapporti con Enti ed associazioni), ženski problemi in javni stiki (pubbliche relazioni). Tropina Giuliano: za kooperacijo Blasutig Giorgio: trgovske aktivnosti (attività commerciali). Kot vidite, so nekateri referati popunoma novi. Tajšnih jih ni po drugih komunah po naših dolinah. Nič nieso pozabili. Dali so odgovornost ljudem za dielo, šuolo, šport, e-migracija, obnovitev po potresu, za kontakte z vasmi in vsemi organizmi naše dežele, za kulturo in druge reči. Dobar je začetek in vse dielo se začenja v novem duhu. Se-vieda, potle bojo liudje sodil, al je bluo vse dobro an lepuo opravljeno. Mi želimo vsem tistim, ki so bli imenovani na odgovorne mesta, puno uspehov (successi) takuo, da bojo veseli ljudje in oni, ki bojo ustvarli tuo veselje. PULFERO Torna Manzini, il PSDI cede la minoranza Manzini è di nuovo sindaco di Pulfero: è così, assieme a Bonini, uno dei pochi sindaci che si sono riconfermati alla guida del proprio comune. Novità, invece, nella giunta di Pulfero, annunciata per il voto del capo-gruppo Angelo Salvagno: assessori effettivi Giovanni Pinatto di Biacis e Ennio Macorig di Mcntefosca; supplenti: Silvano Crast di Loch e Marco Oballa di Mersino. Lo stesso Salvagno si è fatto curiosamente proporre e votare capo-gruppo in sede di consiglio comunale! Ha svolto una dichiarazione di voto e programmatica, articolata in quattro punti, poi ripresi dal sindaco Manzini nel suo breve discorso e nell’intervista rilasciata «a Intervista al sindaco Antonio Manzini Sindaco Manzini, quali sono state le maggiori difficoltà nella conduzione del comune di Pulfero? Fra maggioranza e minoranza vi è stato nella precedente «legislatura» molta collaborazione. Devo rivolgere alla minoranza uscente un encomio solenne: è sempre sta- caldo» nel corso della bicchierata inaugurale. Altre novità a Pulfero: quella del cambio di guardia della minoranza, che è andata, con buon distacco sul PSDI, alla «Lista Civica» di Pulfero, che si era presentata sotto il simbolo di un fiume che scorre fra i monti. La «Lista Civica», cui inizialmente pochi davano pe- ta presente, mentre la maggioranza era presente solo al 50 per cento: su dodici neanche sette consiglieri presenti, specialmente alle ultime sedute. L’impegno non è stato solo quello del terremoto. Abbiamo avuto molti soldi e perciò molte opere pubbliche, una trentina. Un problema? Approvato l’iter per l’intervento pubblico per la legge 30, stare dietro alle imprese per evitare il rialzo dei prezzi. Il terremoto? Qui a Pulfero non va l’intervento pubblico e questo so, ha acquistato via via buoni apporti di uomini e quindi anche di sostenitori fino a suscitare una simpatia relativamente diffusa in molti strati della popolazione, compresi quelli che inizialmente erano stati piuttosto tiepidi e scettici. « Vorrei ringraziare gli elettori che con il loro voto ci hanno permesso di aver rappresentanti della lista civica, in seno a questo consiglio comunale. I risultati elettorali sono andati oltre le nostre aspettative». Sono le parole dette in consiglio da Romano Blasutig per la minoranza, che ha anche affermato «col-laboreremo con la maggioranza, se questa dimostrerà di voler veramente risolvere, nell’interesse dell’intera collettività, i tanti problemi esistenti e quelli che si aggiungeranno nel quinquennio. Faremo un’opposizione critica e severa a qualsiasi forma di amministrazione non perfettamente corretta!». fatto presenta delle difficoltà. Abbiamo comunque fatto un appalto a Pegliano e siamo alle firme di un protocollo di intesa per affidare un grosso comparto alla Regione. Che idee avete circa l’occupazione ed i posti di lavoro? Abbiamo enunciato in consiglio quattro punti programmatici: 1) ricostruzione, con le difficoltà accennate; 2) il piano insediamenti industriali di Brischis per costruire capannoni per realizzare posti di lavoro; 3) ci siamo impegnati per fare il PEEP con dodici case popolari più la lottizzazione per poter fare case a Pulfero; 4) il campo sportivo. Sinteticamente il comune vuole vivere: bisogna fare il PIP ed il PEEP. Pensate anche di utilizzare il trattato di Osimo? Si, ci aspettiamo parecchio per le nostre valli e anche per il Tolminotto. Ricorderò in proposito I’ ultima riunione della Comunità Montana, dove abbiamo votato unanima-mente un ordine del giorno per la cooperazione economica fra Friuli e Slovenia. Si è molto parlato ultimamente anche di problemi culturali... Sono aspetti che dovrebbero nascere e svilupparsi spontaneamente fra i giovani. Qui abbiamo alcuni importanti gruppi di questo tipo: per esempio le maschere di Rod-da e Montefosca, i «bluma-ri», i «Nediški Puobi»... Bisogna avviarli a fare e noi siamo disposti ad aiutarli. Il fatto è che siamo indietro rispetto ad altri comuni, come Gri-macco, S. Pietro e S. Leonardo. Forse dipende dal fatto che i nostri sono paesi troppo sparpagliati. Le operazioni di voto: da destra a sinistra, il segretario, Mucig, Cadali no, Cencig (della minoranza) e Crast Il sindaco di Pulfero è stato riconfermato. A sinistra il consigliere Battistig a destra l’assessore anziano Giovanni Pinatto e il consigliere Brescon Zaseda novi občinski svet za izvolitev župana. Izvoljen je bil Antonio Bar barino od domače demokratično-napredne liste mKk .. u ■ v * Blasutig e Domeniš della minoranza della Lista Civica e, a destra Oballa della magg. D.C. Il pubblico assiste ai lavori: fra i presenti il consigliere regionale Spe cogna e quello provinciale Melissa co ed in forma sostanzialmente corretta, con esaurienti delucidazioni tecniche ed interessanti spunti anche politici soprattutto negli interventi di Tropina, consigliere comunale di S. Pietro, di Bonini, sindaco di Grimacco, Martinig, presidente della sezione emigranti sloveni di Tamines (Belgio). «L’azienda più tossica, ha detto, è stato il potere politico che ha dominato per tanti anni le Valli». Sull’altro fronte, da segnalare gli interventi di Venturini, ex-sindaco di S. Pietro, Jussig, consigliere in carica a S. Pietro e Floreancig, che ha espresso le sue preoccupazioni ecologiche. Sugli spunti più polemici, si è dato da fare il sindaco Marinig, che ha rammentato più volte la serietà dell’ argomento in discussione. La posizione dell'ammini-strazione unitaria di S. Pietro è stata illustrata dall’assessore Blasetig, con intervento politicamente responsabile, che ha chiamato poi in causa il presidente del consiglio di fabbrica della Vetroresina, perchè si pronunciasse sulle condizioni di lavoro all'interno del luogo di lavoro. Importante l’intervento di Specogna, consigliere regionale e comunale, che ha ridimensionato le prime valutazioni sui dati della Vetroresina e che ha dato praticamente il «placet» della DC alla iniziativa. Le valutazioni più diffuse fra la popolazione appaiono ora più serene ed obiettive, essendo caduti gli argomenti più pretestuosi e superficiali, indice — come diversi hanno suggerito — di un inquinamento politico dell’iniziativa. VEPLAS: govori inž. Bonini, župan iz Grmeka Un ritorno gradito per i tifosi delle valli PAOLO CENCIG Una interessante occasione di dibattito, la prima del genere nella storia di S. Pietro al Natisone, è stata organizzata daH’amministrazione comunale sull’ insendiamento della Veplas nella zona industriale. Si tratta, come molti sanno, di una fabbrica analoga a quella della Vetroresina di Povoletto, e capace di occupare una quarantina di persone della zona. Produrrà — come hanno spiegato i dirigenti della Vetroresina, che hanno un'espierienza datata dal 1956 - tubature di materiale tecnologicamente perfetto, sintesi di fibre di vetro e resina solidificanti. L'iniziativa (che è a capitale misto italiano e sloveno), concretizzatasi già sotto la precedente amministrazione Corredig, era stata sottoposta a critiche di natura ecologica, in parte per spinte elettoralistiche ed in parte per erronee informazioni della ditta e Corredig non ha voluto assumersi personalmente la responsabilità di una firma contrastata dalla sua stessa giunta. Il problema è quindi passato alla nuova amministrazione, la quale ha dichiarato subito di essere ugualmente attenta sia all’occupazione ed ai posti di lavoro che ai problemi ecologici ed ambientali. Perciò il sindaco Marinig, in apertura dell'assemblea, che si è svolta nel salone del consiglio comunale con una grande partecipazione dei cittadini, ha dichiarato la volontà di chiarire la questione per non restare in un discorso equivoco ed averne invece un’idea corretta. Invitati alla riunione, oltre i dirigenti della società, l’ex-sindaco di S. Pietro e quello di Povoletto, tecnici ed esperti, anche l’ufficiale sanitario di S. Pietro ed il dott. Barbina, funzionario del Laboratorio Provinciale di Igiene e Profilassi. L'assemblea si è svolta in modo ampiamente democrati- Bait, Stulin, Miano, Cencig, Sedi! In cinque (cent’anni) sarà il reparto attaccante della Val-natisone? La parala ai tecnici. Questo sarebbe un attacco fortissimo però come sempre bisognerebbe vederlo all’opera sul terreno di gioco. Con Paolo Cencig, la Val-natisone ha notevolmente rinforzato la rosa messa a disposizione dall’ allenatore Titi Miani che, dopo la felice impresa dello scorso anno, tenterà di raggiungere il traguardo della salvezza. Specogna ha mantenuto la promessa fatta il giorno della promozione presso l’Albergo Belvedere di San Pietro al Natisone. Allora ave- va detto «Vi presento un prossimo acquisto per la Valnatisone, Paolo Cencig». Molti sportivi si guardarono in faccia increduli, ma, conoscendo ohi aveva detto la frase, presero alla lettera la dichiarazione e, puntuale, è venuto l’annuncio del passaggio di Cencig dall’a.c. Palmanova alla u.s. Valnatisone. Altro acquisto importante, l’ingaggio da parte della Valnatisone del valido difensore Dante Pranzolini. Il Patronato INAC di Cividale e l’Unione emigranti sloveni del Friuli V.G. organizzano un Convegno sulle malattie professionali Aspetti medici-giuridici-pensionistici e sociali TAVOLA ROTONDA ASPETTI MEDICI Presentazione del Convegno: — Ado Cont, responsabile del Patronato I.N.A.C. PARTECIPERÀ’: — Mario Colli, presidente del Consiglio Regionale RELAZIONI: — Dott. Ferruccio Clavora, presidente deU’Unione E.S. — Dott. Alfred Decortis, direttore della Clinica «Releve Toi» di LIEGI - titolare della Cattedra all’Università di LIEGI -esperto presso il FONDS MALADIES PROFESSIONELLES di BRUXELLES — Dott. Beppino Colle, Medico del Lavoro C.P.A. e del C.S.U. di UDINE — Dott. Guglielmo Pitzalis, direttore del Dispensario d'igiene Sociale di CIVIDALE DIBATTITO VENERDÌ' 12 Settembre 1980 Ore 20 C/O sede dei C. Cult. via IX Agosto, 8 CIVIDALE DEL FRIULI SABATO 13 Settembre 1980 Ore 14.30 Assemblea pubblica - Aspetti Medici, Giuridici, Pensionistici e Sociali INTRODUZIONE: — Ado Cont INTERVERRANNO: — Dott. Alfred Decortis — Dott. Beppino Colle Dott. Guglielmo Pitzalis C/O Sala cinema «IMPERO»— Dott. Lucien Charlier, presidente della corso Mazzini Centrale Sindacale des Mineurs F.G. CIVIDALE DEL FRIULI T.B. Belgio — Avv. A. Gabriele Renzulll Ass. Reg. all'Emigrazione lavoro e Ass. Sociale DIBATTITO CONCLUSIONI: — Dott. Ferruccio Clavora SAVOGNA Nomine in consiglio S. PIETRO AL NATISONE La Provincia curi le strade Con una convocazione piuttosto frettolosa — come è stato osservato in apertura della seduta dalla minoranza e riconosciuto dalla stessa maggioranza — il consiglio comunale di Savogna ha tenuto la sua prima riunione dopo l’elezione del sindaco e della giunta. Si è proceduto alla nomina di alcune commissioni, compresa quella relativa alle riparazioni ai sensi della legge 30, di cui faranno parte Medves, Ber-nich e Petricig per la maggioranza, Golop e Pietro Trinco per la minoranza. Alcune ratifiche, infine, ri- guardavano programmi già in via di attuazione perchè approntati già dall’amministra-zione Zuanella. Hanno dato occasione di discussione la delibera relativa alla concessione del contributo all’Associazione Sportiva Savognese per l'anno 1980: sostenuta la necessità di darsi una scala di valori sui vari interventi non dimenticando, oltre lo sport, l’economia, il lavoro e la cooperazione. Insufficiente, per esempio, il contributo di 200 mila lire alla latteria di Mas-seris. Nadaljuje se tabor Mlada brieza S. PIETRO AL NATISONE Per la ”Veplas„ consultazione aperta Salvo qualche rattoppo di asfalto, le strade provinciali S. Pietro-Azzida e S. Pietro-Vernasso, sono rimaste quelle che erano dopo gli scavi per l’acquedotto. Non era questo tipo di ripristino del manto stradale che vuole la popolazione. La Provincia dovrebbe anche intervenire per la provinciale di Val Co-sizza, interessata da allagamenti che la rendono impraticabile nei periodi di alta piovosità. In Provincia, intanto, continuano le grandi manovre per la nuova giunta: le elezioni sono passate da quasi tre mesi! Nei giorni 25 e 26 luglio sono state celebrate cerimonie sacre in occasione delle feste di S. Giacomo e S. Anna. Molti valligiani sono accorsi al richiamo di un semplice ma efficace volantino rappresentante l’antica chiesetta di S. Giacomo. Proprio presso questa chiesa, nel cui portico da qualche mese i paesani di Bia-cis hanno trasferito la storica «Lastra» dell’antica istituzione della «Banca di Antro», sono state celebrate due messe serali, con la partecipazione corale dei «Ne-diški puobi» del maestro Chiabudini. Qualcuno, com’è noto, tempo fa aveva pensato di dare alla lastra, semiabbandonata davanti ad una casa ed affidata alla sola vigilanza della gente, una sede più dignitosa: quella della Comunità montana di S. Pietro. La gente, invece, ha detto «ne» e la lastra è stata sistemata sotto il vetusto portico di S. Giacomo. Di qui l’occasione per la festa, allietata da giochi per piccoli e per grandi, bevande e cibarie locali. Kulturni tabor Mlada Brieza se je preselil k morju, v bližini Kopra. Dnevi v Dolenjem Trbilju so hitro, skoraj prehitro minili. Na to je kajpak vplivalo tudi lepo vreme. Pod vodstvom animatorjev in inštruktorjev so tudi letos otroci sledili pouku slovenščine, učili so se petja (pod vodstvom nove učiteljice Lucie Costaperaria), priredili vrsto tekmovanj in družabnih iger. Udeležba na taboru je tudi letos precejšnja. V Dolenjem Trbilju se je zbralo kar 100 mladincev. Tudi letos je prišlo do že naravne zamenjave. Mnogi so odrasli, zato so pa prišli mlajši. Nekdanji gostje tabora pa se celo že vračajo kot sodelavci in animatorji. Ne bi radi začeli pogovora o številnih vprašanjih, ki smo jih rešili, ali o tistih, ki ostajajo odprta. O tem bomo v Študijskem centru Nediža razpravljali po počitnicah skupaj s starši in s predstavniki naših organizacij. Vsekakor menimo, da je že čas, da kulturnemu taboru Mlada brieza damo bolj dokončno, lahko rečemo stalno obliko. Naši otroci so zdaj ob morju, kjer si bodo pridobili poleg zdravja, tudi bogatih kulturnih in drugih izkušenj. BIACIS ATTORNO ALLA LASTRA Mlada Brieza 80: Dolenj Tarbij - te mali se napravjajo za sprehod Taras là Innorev* »6+ MLADINSKI Con queste poche righe che seguiranno, vorrei soltanto fare della pura informazione. E con queste, darò delle delucidazioni sul seminario di lingua, letteratura e cultura slovena, che si tiene ogni anno a Ljubljana, nel mese di luglio. Questo, ha iniziato la sua storia nel 1965, presso l'Università «Edvard Kardelj» ed è accessibile a chiunque, particolarmente agli studiosi di slavistica, linguisti, professori e studenti e a tutti coloro che necessitano di un approfondimento specialistico sulla cultura del mondo sloveno. I partecipanti, che arrivano ogni anno nella capitale della Slovenia, sono molti e favoriscono qui l’incontro di nazionalità e di culture diverse. Il seminario ha una struttura ricca e vasta. La giornata inizia con alcune o-re di lettorato, durante le quali ognuno ha la possibilità di approfondire o di correggere la propria conoscenza della struttura grammaticale della lingua a seconda dei diversi livelli di preparazione e dell'indirizzo linguistico o letterario. Se l'impatto risulta particolarmente pesante per quanto riguarda la fonetica, c’è la possibilità di seguire lezioni di fonolabora-torio, onde venire a conoscen za della struttura grammaticale e della pronunzia della lingua stessa. Le ore di lettorato si completano con con- ferenze a carattere specialistico, sulla grammatica, la letteratura, sulla storia della lingua letteraria, e sulla sua evoluzione storica e stilistica. Questo programma viene completato, inoltre, da programmi a carattere più generale, sociale e politico. Tavole rotonde, serate musicali, proiezioni di film, visite alla città, gite istruttive in diverse località della Slovenia, contornano il programma, completando il suo carattere istruttivo. Un aspetto molto importante che caratterizza queste due settimane di studio è il contatto diretto con gli Sloveni e quindi con la lingua e ciò è fondamentale per lo apprendimento di qualsiasi lingua. Questa breve delucidazione, pur non essendo sufficientemente informativa, spe ro possa servire da traccia a chi è interessato ad un discorso di questo tipo. NEKAJ MISLI O SEMINARJU Seminar slovenskega jezika, kulture in literature, ki traja dva tjedna, je namje-njen za ljudi cjelega sveta, ki jih zanima use kar se tiče s slovenščino: profesori, študenti, slavisti, djeluci. Lie-tos sem parvi krat šla ne tel seminar, in ko sem pafšla iz Lubljane, sem se bla rada varnila, in ku ist, mislim pu-no te drugih ki so imjeli tolo ešperienco. Aiar telega mier nega miesta nam je pru dobro stuoru, če tudi smo studiai in smo im j el domače naloge za napravit: študiat an se smejat so kupe hodili, la-kuo nam nje bilo zelo tež-kuo. V Wiao1r<$ lz»4 U & j* Vfidfe vse.1 Vnoti \Um&n\c . u Kamenica: attento fasclta, i tuoi chiodi sono ancora sulla strada Naša navadna zornada je začela ob sedmi, smo kafe skuhali u kambri, ker ljubljanski kafe nam nje biu ušeč, potle smo se nabasali u Gentiliniju furgon, naš «šuolabus», in smo šli na filozofsko fakulteto. Ob osmi so začele lecioni lektorata: z Dragico, naša lektorica, smo se že dobro poznal, ker lan poljete smo imiel an tečaj slovenščine u Spietra in nas je učila ona. Po lektoratu so bile predavanja za spoznat slovjensko literaturo, zgodovino in kulturo. O pudan smo šli iest in ob treh nazaj na Filozofsko za fono-laboratorij in za obiskovat popoldanske predavanja. Zvičer pa smo šli jest uon, zdaj poznam use te najljepše restavracije. Tisti benečani ki hodejo že vič ljet na seminar u Ljubljani, so nam radi kazali kar so že poznal. Spal smo u FSPN in tam, skupina benečanov je bila zlo poznana, saj je im j eia zmjeraj ki novega. Kajšan je jau, da če nas nje bilo naju, nje bluo veseja. Malo smo se poznal, saj lje-tos na Seminarju je bluo pu-no ljudi ki za parvi krat so paršli tle. Mi benečani smo gledal jih spoznat, in takuo puno vičer smo pieli na stopnicah take piesmi, da smo mogli jih usi kupe piet. Za zaključit, bi rada povjedala no stvar: u Ljubljani se uče slovenščino ljudi iz usega sveta (giapponesi, russi, inglesi, tedeschi, francesi, ecc.), midraz, ki živimo bliizu konfina, se boji-ma ga se navadit. Nam pravijo da nje hnucu se ga navadit, pa če se ga ne bomo učili, tudi naš dialekt se zgubi. Od kar se učin slovenščino, sem zastopila da ni mogoče de bomo samuo dialekt učil tu šuolah, kar nam parmanka besjeda, kar bo korlo špiegat slovnico (grammatico), kam jo puo-demo gledat? Kajšni so j al da naš narečje nje slovjen-ski: je francuoski, ingleški, njemški in še ne v jem kaj. Se troštam de tisti ljudje, pr jet al potle, bi zastopili kakuo naš dialekt je slovjen-ski, in tuole brez obedne nevarnost za konfine. -mc- Seminario di lingua, letteratura e cultura slovena FRANCO RUCLI nuova promessa dell’atletica leggera Questo è un articolo che ci siamo sentiti di fare, noi giovani del Mladinski Glas, per presentare ai lettori un nostro valligiano che ultimamente si è imposto all’attenzione dei maggiori esponenti dell’atletica nazionale. Stiamo parlando di Franco Rudi di Osgnetto, classe 1962, ostacolista, che nel giro di quattro anni è approdato alla nazionale juniores, ottenendo dei grossi tempi nella specialità dei 400hs (ostacoli). La sua, è la tipica vita del ragazzo beneciano, divisa tra scuola e lavoro. Egli infatti ha sempre aiutato i genitori nel lavoro dei campi, riuscendo contemporaneamente a seguire il corso di studi con buoni risultati, frequentando l’Istituto Tecnico Agrario di Cividale. L’accostamento all’atletica leggera, è avvenuto nei giochi della Gioventù della scuola Media (tipico di tutti i campioni). La persona che lo ha scoperto e che per prima ha notato nella sua particolare struttura morfologica le doti dell’ostacolista è stato il Prof, di Educazione fisica Claudio Sione. La sua prima società sportiva è stata la Polisportiva Valnatisone di San Pietro, che sotto la guida di Marco Turolo (ex ostacolista) gli ha dato la possibilità di dimostrare le sue reali doti. Il primo anno di attività è il 1977 in cui partecipa alle gare della categoria ragaz- zi nella regione, ottenendo negli 80hs il 15° tempo assoluto in Italia, è il 1° regionale col tempo di 11”80. Con tale risultato viene selezionato per la rappresentativa friulana, partecipando al triangolare Alpe Adria, (Ca-rinzia, Slovenia, Friuli V.G.). L’anno seguente ha una stagione transitoria per colpa della Polisportiva Valnatisone, che non avendo un programma ben definito, non riesce a dare a Franco la possibilità di esprimere il suo potenziale tecnico. Solo a settembre infatti, nel campionato regionale Libertas riesce nella categoria allievi a segnare il tempo di 56”80 nei 400hs, ponendosi al 4° posto in Italia (nella sua categoria). Nell’anno 1979 cambia società approdando alla Libertas Udine, dove sotto la guida di Edy Corredini, ex ostacolista, si perfeziona proponendosi all’ attenzione dei tecnici nazionali come imo degli junior più promettenti della stagione, fermando i cronometri nel tempo di 54”90 (10° tempo junior nazionale 400hs). Il suo passaggio alla Libertas Udine è stato motivato dalla mancanza di mezzi e dalla scarsa organizzazione della Polisportiva e per le molte amicizie fatte con atleti della Libertas. All’inizio però il passaggio alla nuova società gli ha creato dei problemi in quanto la lontananza da Udine e lo studio non riuscivano a concigliarsi. Ora invece, sacrificando parte del suo tempo libero, riesce a dedicarsi in egual misura allo studio, al lavoro e allo sport. Quest’anno è partito alla grande, migliorando il suo tempo sui 400hs in 53”30 (2° tempo junior in Italia), mostrando anche di essere molto veloce sugli ostacoli alti, fermando i cronometristi sui IlOhs in 15”40. Le maggiori soddisfazioni le ha avute partecipando ai campionati italiani giovanili ottenendo il 3° posto, e ai campionati di società a Genova con il tempo di 54”40. A suggello di tali prestazioni è arrivata la convocazione nella Nazionale Juniores, con la quale Franco ha partecipato al triangolare Italia, Francia e Germania. Vogrig Marina Sdraulig Pierpaolo Fotografska razstava v Klodiču Adna, ki je parnesla nje fotografije, je jala: «Sam razložla moje slike za udobit!». Ne vsi so govoril, puno od njih so parnesli svoje slike brez besied. čičice, noni, bisnoni, ojce-ta, adunate regima, moštaci, pogrebi, pusti, rudarji (minatori), izleti, resni in veseli gobci, vse je pomagalo, da bi užival nazaj tiste čase ki že dugo od tega so šli. RazstavaJkonkorš, ki je bla organizana od kulturnega društva Rečan za senjam Sv. Jakoba pri Hloc, je imiela velik šučeš, ma tudi puno kurio-žitč. Malomanj vsi, če ne vsi, so jal za iti napri po teli pot. Dva sta bla argomenta tele razstave: donašnje slike, za kar se tiče dielo človieka v Benečiji. Malo od njih so čul problema ali pa se nieso upal iti na tel teren. «Stare beneške slike» je biu drugi tema, in telih slik jih je bluo zlo vič, ker tudi argoment je biu buj širok. Mislimo, da drugi je imeu buj velik uspeh, ker je lahko dobit stare slike: vsaka družina, vsak človek je biu lahko prisoten, samuo če je biu nomalo pogledu tu kajšan star bank. Puno od tistih, ki so paršli gledat razstavo, kar so videli stare prijatelje, žlahto in tudi cajte od njih življenja, so nazaj oživiel mlade dni. Tale no-štalgija je bla buj čuta med te starmi, za te mlade je bla druga rieč: njih je narbuj zanimalo videt, kakuo so živiel par starim, kajšne so ble njih obljeke in navade. So udobil za tema «Človie-ško dielo v Benečiji»: 1.) SDRAULIG PIERPAOLO; 2) PETRICIG PAOLO; 3) RUCLI RENZO. Narbuj zanimive stare slike so predstavili pa: BERGNACH ED Dl - rudar; LOSZACH ANTONELLA - moški ples; O UAL IZZA GIORGIO - «Figlie di Maria»; GA-RIUP RENZO-rudar; SPECO-GNA NINO - žene iz Marsina; NAMOR MAURIZIO-pàr starih; CERNETIG MARINA - poroke; RUCLI RENZO - slika; RUTTAR DONATELLA - slika. Puno ljudi so nam dal kura-žo za iti po teli pot, za arše-rit takale razstave in za dat našim ljudem možnost za spoznat naše stare navade in naše stare reči, in grede buj globoko spoznat našo kulturo. Adni, ki so parnesli njih fotografije (articolo happenig) STARE OBRTNIŠKE DEJAVNOSTI V BENEČIJI (3) M LEKARSTVO Grimacco 2° TORNEO Dl TENNIS Naši ljudje so se do druge svetovne vojne preživljali pretežno z živinorejo in s poljedelstvom. Kako razvita je bila živinoreja pri nas pričajo tudi številna ledinska imena, ki so posredno al neposredno povezana na ta opravila: Hlie-vinca (pri Trčmunu), Hlevišče in Kravjak (na Matajurju), vas Kravar pri sv. Lenartu, Ovčji pik in Tamor (Matajur); Tamoršča (nad Mašero), Ta-moris (pri Mažeruol), razne Planine (marsinska, matajur-ska, tarčmunska itd.). Zato ni čudno, da je imelo mlekarstvo veliko vlogo v ekonomiji naših dolin; mlekarince so bile skoraj v vsaki vasi in sier-lo se je poleti tudi na planinah, kamor so gonili krave na pašo; v Benečiji planinski stan se je imenoval Kazon: v spodnjem delu je bil hlev za živino, v zgornjem pa ske-dinj za seno; pastir si je kuhal in jedel v hišnjaku, ki je bil majhen prostor prizidan h kazonu, spal pa je v skednju. Pri nas je mlekarska terminologija skoraj izključno slovenska, ki pa gre počasi v pozabo iz objektivnih razlogov: živinoreja iz leta v leto upada, število vaških mlekarn se je drastično skrčilo, planine so zapuščene. Trenutno obstajajo vaške mlekarne v Čenavarhu, v Tarčetu, v Bar-nasu, v Mašerah, v Čeplešiš- čah, na Tarčmunu in v Platcu (v Ažli so medtem zgradili veliko zadružno mlekarno, ki predelava ostalo mleko ne-diških dolin in dela že na industrijski ravni). Če mlekarna je bila «turnaria» tisti, ki je bil «v rabuoti», je moral pripraviti in prinesti od doma drva za zakurit kotù; beseda «rabuota» ki izhaja iz glagola «rabotat» pomeni «delati» in je postala v Benečiji specifični izraz za delo v mlekarni; nekoč je ta izraz označeval pri nas tudi delo, ki so ga morali opraviti vsi prebivalci neke vasi, ko je šlo za popraviti ali zgraditi objekte, ki so bili skupnega pomena. Gre torej za zelo staro besedo iz katere je prišel tudi mednarodni izraz «robot». «Kuota» je druga tipična beneška beseda, ki smo si jo izposodili od romanskih jezikov (it. cotto, cottura; fr. cuet, cuete / sl. (s) kuhan, kuhanje) in pomeni produkcijo sira celega mlekarskega kotla. Do pred druge svetovne vojne so v nekaterih krajih predelali iz mlieka samo màst (maslo), ki so jo prodajali v mesta, da bi prišli do prepotrebnega denarja; v tem primeru je bil sèr brez maščobe, «škreman», so ga zato imenovali čuč (fr. zuz, ciuc) in ga prodajali po okoliških vaseh za malo denarja, skor zastonj. Kasneje so začeli izdelovati sir na pu posnet, to je s 50% maščobo in tudi s cielega, ko so pustili v siru vso maščobo. Ko so sierli so potrebovali sieršče, ki so ga nekoč sami pripravili iz telečjega želodca, nato še rute al pa cule v katere so spravili sir in ga dali v lesene obuode. V pinjah so delali maslo, ki so ga potem spravili v štamp. Zelo priljubljen mlečni izdelek je bila skuta (it. ricotta = 2X skuhana; fr. scuete: z istim pomenom) za katero so potrebovali kisau (sieruta, ki so jo pustili v če-briču, da se uleže in da se tako lepo ukisa (kloča); za smetano pobrat so rabili posebne posnemavke nato razne miere in še centrifugo (ročno al pa na motor). Batuda (neke vrste kislega mleka; fr.: batude, iz glagola <« bati »tolči) je izvrstna mlečna pijača in se lahko pripravi tudi doma v majhnih količinah kar v flaškah; batuda je mleko iz katerega je bilo odvzeto maslo; nekoč so izcedili ba-tudo iz masla s tem, da so jo metali v zrak in nato lovili v skledo, zato se je imenovalo tako maslo tudi metilo. S sieruto, ki je zadnji in najmanj vredni proizvod mlečne industrije, so naši ljudje pitali prašiče. Besede «skuta», ki je postala splošno slovenska in «batuda» so furlanskega izvora, zato se da sklepati, da Slovenci v starih časih niso poznali teh dveh mlečnih izdelkov, ki so jih kasneje prevzeli od svojih najbližjih sosedov. B. Z. Nel mese di luglio si è svolto il 2° torneo di tennis presso il locale campo di Liessa, organizzato dall’Associazione Sportiva di Gri-maoco. Il torneo ha visto una larga partecipazione sia di pubblico che di partecipanti, pervenuti a questa manifestazione da tutta la Benecia e perfino da Udine e dividale. Già dalle prime partite i partecipanti hanno dimostrato di possedere un buon bagaglio tecnico e agonistico, infatti, per alcuni è stato utile a tale proposito il Corso di Preparazione tecnica al tennis, sempre organizzata dall’ AjS. Grimacco, e svoltosi nei mesi di aprile-maggio (tenuta dal Prof. Corredig Nino). Il 2° torneo, si è composto di 3 specialità: singolo maschile, singolo femminile e doppio (con coppie miste). Nel singolo maschile tra i 24 concorrenti è prevalso per la seconda voltaconsecu-tiva Vogrig Alessandro (che recentemente si è brillante-mente comportato, arrivando secondo, nel torneo ju-niores di tennis a Cividale), battendo in finale Primosig Antonio. E’ da notare che anche l’anno scorso la finalissima è stata giocata da questi due giocatori che sono i più forti del Comune di Grimacco. Nel loro cammino verso la finalissima (svoltasi domenica 27 luglio, festa di S. Giacomo) hanno eliminato giocatori molto forti, come: Qualizza Michele ottimo palleggiato-re e distintosi per la sua freddezza in campo, o come Qualizza Tiziano e Chiabai Luigi per il loro gioco per la verità poco tecnico ma molto potente. Il torneo femminile, svoltosi quest’anno per la prima volta, è stato vinto da Vogrig Marina che ha prevalso nella finalissima su Tru-sgnach Maria Teresa. La partecipazione è stata esigua, ma è stato organizzato nella speranza di avvicinare il più possibile le sportive locali verso questo sport. Degne di nota sono Marina Vogrig per la sua buona preparazione tecnica e per il suo gioco che assomiglia molto a quello del fratello Alessandro; Maria Teresa Trusgnach e Mariucci Za-brieszach, per la grinta e per il gioco istintivo l’una, per la tecnica originale l’altra. Infine Chiabai Clara e Ruttar Donatella nella speranza di rivederle in campo anche l’anno prossimo. Nel torneo di doppio le coppie sono state formate a sorteggio turno per turno, cercando così di non avere coppie troppo forti e perciò dominatrici. Hanno vinto la finalissima Sdraulig Pier Paolo e Drescig Claudia prevalendo sulla coppia Ber-gnach Mario e Primosig Antonio. Le finali si sono svolte come già detto, domenica 27 luglio, in una cornice di pubblico folto, veramente sportivo, che ha saputo cogliere con prolungati applausi, i momenti più esaltanti del gioco. Questo 2° torneo di tennis è riuscito anche grazie all’aiuto dato dalla Beneco, che ha sponsorizzato con gli articoli sportivi Kronos la manifestazione, inoltre grazie a varie imprese quali I.L.S.E.R., Prevedello e da vari commercianti di Cividale. Vogrig Marina Sdraulig P. Paolo Marinig, župan iz Špetra nagrajuje enega izmed tekmovalcev na prvem trofeju Benedil Velo Club Cividale-Valnatisone ' " di successi Nel lontano 1950, su iniziativa di un gruppo d! appassionati del pedale, veniva fondato a Cividale il Velo Club Cividale. Alla presidenza venne eletto Tita Bressani che in collaborazione con Gigi Melchior, prese in mano le redini del sodalizio. Da allora, molta acqua è passata sotto il ponte del Diavolo, ma lo scopo (quello di avviare i giovani a praticare questo sport) si è rafforzato ulteriormente nell'ultimo quinquennio. Il Velo Club Cividale - Valnatiso ne svolge la propria attività promozionale a favore dei giovani del Ci-vidalese e delle Valli del Natisone. In questo difficile ed impegnativo compito, è coadiuvato dal Nucleo Giovani del Ciclismo facente parie del C.O.N.I., diretto con competenza e responsabilità dal dott. Giovanni Fantino che, dal 1976 ad oggi si dedica all'insegnamento dei giovanissimi (dai dieci ai dodici an ni) che desiderano dedicarsi al ciclismo. Il presidente della società è il dinamico Giannino Cappanera, coadiuvato dal vicepresidente Ado Botassi e dal segretario Giuseppe Cantoni. Quest'anno la società ha tre squadre: dilettanti, allievi, esordienti. Guidate rispettivamente da Claudio Qualizza, Manlio Nadalutti ed ivano Cont, tutti e tre ex ciclisti del Velo Club che non hanno bisogno di presentazione. Dei DILETTANTI fanno parte i seguenti atleti: Degano, Ghergolet, Quargnal, Zerilli. ALLIEVI: Bellocchio, Cudicio, Brai-da T., Fantino, Gujon, Miani A., Miani R., Siega, Marinig. ESORDIENTI: Braida M., Galius-si, Marcolin, Miani L„ Nadalutti, Romano, Turco. Fino ad oggi il Velo Club Cividale - Valnatisone ha ottenuto risultati lusinghieri e, come da tradizione un suo atleta ha partecipato al campionato di competenza, quest'anno è stato il turno di Marco Cudicio. A Crotone, in Calabria, il forte atleta di Torreano è stato il principale artefice di una fuga a tre che è svanita all'arrivo in quanto, i tre fuggitivi, sono stati ripresi dal gruppo e cosi a Cudicio non ò rimasto che accontentarsi del dodicesimo posto. Purtroppo questa non è la prima gara che Cudicio domina e che poi perde sul traguardo; gli sportivi ricordano ancora il giorno 21 del mese scorso, quando Cudicio partì in discesa, solitario da Stregna a Cividale, ma venne lag-giunto da cinque inseguitori e vide così svanire il sogno di diventare campione regionale allievi. La stampa e la televisione, ultimamente, si sono interessate al Velo Club Cividale - Valnatisone in quanto, oltra a Cudicio, anche un altro atleta cividalese è salito alla ribalta. Si tratta di Adriano Miani. Cudicio e Miani formano una coppia ben assortita in quanto riescono a vincere o a piazzarsi a vicenda. Vanno ricordati : piazzamenti in due corse, nel Veneto, Cudicio secondo e Miani quarto, e nella re- gione, che in passato è sempre stata «tabù» per i ciclisti friulani. A Vernasso, Marco Cudicio ha dato prova della sua bravura e la rivincita non si è fatta attendere, il suo eterno rivale Del Zotto ha dovuto abbassare bandiera, quando a Spagnut, Marco, con uno scatto ha preso il volo verso il tra guardo del trofeo «BENEDIL». Lungo il percorso tra due ali di folla entusiasta gii atleti hanno dato spetlacolo; dei quarantonove partenti solo diciannove sono giunti al traguardo: 1.o Marco Cudicio, 2.0 Diego Del Zotto, 3.o Adriano Miani. Il Trofeo «BENEDIL» è andato al Velo Club Cividale - Valnatisone, alia premiazione sono intervenuti il sindaco di S. Pietro al Natisone, prof. Firmino Marinig, il vicesinda-co Claudio Adami, l'assessore Luigino Chicchio, i quali hanno ribadito l’impegno dell'amminis.razione comunale per iniziative nel campo sportivo e ricreativo. Il presidente del Comitato F escggamenti Folklo ristici di Vernasso geom. Dario Manzini ha ringraziato tatti, autorità, ditte, enti, collaboratori e società ciclistiche che hanno contribuito alla bucna riuscita della manifestazione. Velo Club Cividale - Valnatisone società, anziana di nascita, ma giovane di eniusiasmo e di gioventù. p. c. Nova kaseta V firmi A.V.F. Nimis (Videm) je paršla na dan trečja muzikaseta «I Bintars» in Tonca Ponediščak. Kot te prejšnje dvje, «Od nediških dolin» in «Nevarna ljubezan» z beneškoslovensko muziko, je interkalana z barzeletmi an kratkimi pravcami v našim slovenskim narečju. Med tih deset muzik so adne popolar zlo poznane, ad-na je znanega slovenskega autorja L. Slaka an dvie pie-smice samega Ponediščaka: «Naša vas» in «Okuole ognjišča». Od artističnega valorja od telega diela pustimo sodnijo teknikam. Mi recimo sarnuo, da tele kasete, kot sami naši emigranti nam pravejo, so nesle puno veseja po vsien svietu, kjer prebivajo naši ju-dje. Zatuo se veselimo, želimo liep šučes an jo parporo-čimo vsien našim parjateljam, ki jo morejo udobit na prodaj v naših društvah in na sabot-nin targu v Čedadu. Čakita... smo zabil poviedat naslov, titolo od kasete. Slika kaže adno športo, športa ima ki v sebe... zatuo, kar je; je: «Blaguo nie saruota». Skupina znanih oseb na Kamenici: med njimi Marinig, župan iz špetra, Ros od operativnega centra deželnega tajništva za potres in poslanec Lizzerò Mlada tenista iz Klodiča: Antonio Primosig in Alessandro Vogrig I partigiani italiani ospiti a Radio Koper-Capodistria Le due trasmissioni condotte dalla giornalista Pinuc-cia Politi - Stretta di mano -Speciale dal Friuli - e - Da Roma con interesse e simpatia -Speciale dall’Italia, in onda rispettivamente ogni domenica alle 15 (jugoslave) e ogni mercoledì alle 14 (jugoslave) hanno registrato e registrano un notevole afflusso di combattenti della Resistenza. Ospiti dei due Speciale di Radio Koper sono stati, infatti, per il Friuli il Presidente dell’ANPI Federico Vincenti, la partigiana Rosa Cantoni, il dr. Lino Argenton, i fratelli Gino e Mario Lizzerò, Giuseppe Jacolutti e numerosi altri combattenti delle divisioni Garibaldi e Osoppo e dell’associazione ex deportati politici. Tra i ricordi è emerso interessante l’epico passaggio della divisione Garibaldi - Natisone in zona jugoslava fatto dal dr. Argenton, tema che sarà ripreso in altre trasmissioni con ospiti dell’una e dell’altra parte del confine. Per Roma, essendo la trasmissione sorta da pochi mesi, a differenza di — Stretta di mano — già al suo terzo anno di vita, sono stati intervistati da Pinuccia Politi fino a questo momento la medaglia d’oro al valor militare jugoslavo gen. Angelo Grazia-ni, la medaglia d’oro al valor militare italiano Giuseppe Marras, e ancora Mario An-dreis, Innocente Cozzolino, Carlo Cutolo. Gli ospiti hanno rievocato le azioni dei partigiani italiani in Jugoslavia con particolare riferimento allo spirito di fraternità che unì i cambattenti contro il nazifascismo, Andreis, invece, ha rievocato la lotta di liberazione in Piemonte. Per la Lombardia sono intervenuti l’editore Nardino Bottazzi di Suzzara (MN) medaglia d’oro per la stampa clandestina e vicecomandante della 121.ma brigata Garibaldi l’ex vice-comissario politico Valdo Piccinini e Mario Sai-varani che combattè nelle file della 121.ma brigata d’oltremare jugoslava. Come già detto si prevedono altri protagonisti della Resistenza ai microfoni dell'emittente jugoslava, che attraverso un dialogo semplice, ma avvincente con la giornalista italiana, riatualizzeranno per gli ascoltatori delle due nazioni quei momenti eroici che hannno ridato la libertà ai due popoli. G. L. O polnoči so prižgali kres na Kamenici Na ruonškim praznike L'Associazione artisti della Benečija ringrazia l'amministrazione comunale ed in iparticolar modo il sindaco di Grimacco e la popolazione intera per aver contribuito alla buona riuscita della mostra di artigianato e di pittura tenutasi a iClodig In occasione della festa di S. Giacomo. Terapist Paolo Giro Klodič IMAMO TERAPISTA ! «Eureka! Eureka!» - so čul vsi Hlocjan -]e marna uekala. Star «vuk» še zaspan je preca se otresu in paršu na dan. «Eureka! Eureka! imamo terapista». Star vuk se je zastrašu «V Hlocju tepista? Vzam raklo, pihalco, lombreno! Ga preca nabu- [tamo in varžemo v...» «Pa ne, kaj si zastopu? Imamo terra-pista» «Oh Buah nam pomagi, paršu sem zastonj uon z mojga listja». Mala dekle za parst se je daržala - Za terapista? Ga bom lahko tudi razsklala. -«Kakuo da nie mežnar vsim trema zuonil? Veste vi nuna, kam se je zgubil?» «Vsim trema? Zaki?» «Imamo terapista!!!» «Moja Terezija, rakuo je sviet, nie čude, an farji se morejo zgrešit, zabit kajšan praznik, četud se mi zdi, da sveta trojica je že bla, in vsi kupe na Guoro smo šli» Paš kaj je an lahat, z.a adnega terapista, se more tud dat - se je mimo dekle potegnilo in misinlo na Božje mazilo. Natuku jo je šuoštar za vrat, pogledu je Terezijo ku po navad «Imamo terapista» «Ah! Vič ku ne čevlje ti ne more pomagat, po praši župana, ga muore poznat». - Če pru bo potrjebo, kaj češ, da je spahnit no nogo, začet se jokat za imiet terapista, se muoram pomagat -Tam blizu korita /e Vigi sedeu navadno se vprašu, kada daš bo začeu. «Imam terapista!» «Oh pusti par mieru, ne bom spet začeu. Terezija, me vse boli, letat do stranišča, ker včeraj sem jedu «verdura mista». Mala dekle se pomisli kaj bi še dala za terapista, še parst, al lahat, al pa nogo, vse skupaj narbuojš zadost mu bo -. Takuo so Hlocjan udobil terapista mama Terezija... neviesto in nono vuk??? No žbrinčjo listja!!! Prijatelji «Kroga» (Gli amici del «Giro») GRMEK SV. JAKOB V KLODICU PIŠE PET AR MATAJURAC No malo kratkih an dobrih Tudi lietos smo ku po navad imiel praznik Sv. Jakoba, ki so ga skupno pripra-vli občina Garmak, kulturno društvo Rečan, Polisportiva Garmak in Društvo umetniku iz Benečije. Takuo se je zbralo puno reči: smo imiel razstave od fotografije, slik in obrtništva (artigianato), ki so ble pripravljene od kulturnih društev, smo imiel tekmovanje, ki zavoj o slavega vremena se nie do konca speja-lo, in tennis, pripravljen od garmiške Polisportive, in smo imiel navadni ples in navadni praznik, ki je pripravila «prò loco», in tuole s podpuoro naše občine. Vse je steklo dobro in mi-slemo, da vsi so bli zado-volni, če tudi adne reči so ostale uoz programa zavoj o slavega vremena. Kar pa se nam zdi glih poviedat, je, da tale skupna organizacija je zelo zanimiva, in če puode takole na-pri, se moremo čakat za druge lieta še lieuš reči za tele naš praznik, ki skliče tarkaj naših ljudi od vsieh kraju. A. C. pri j atei jam naj gre naše globoko sožalje. RUONAC Tudi gu Ruoncu je biu praznik na dan Svetega Zenona. Gor na turme so lepuo tonkal ruonški tonkači, zju-tra diletanti an popudan pa profesionisti. MARSIN-BARCA V soboto, 19. julija, sta se poročila Loredana iz Marsina in Primo Medveš iz Bare pri Matajurju. Loredana je pred letom dielala na SLORI kot uradnica, potle na Assicurazioni Generali v Čedadu. Primo, ki je maringon, diela na svojim domu. Mlademu paru, ki bo živeu v Barcah, želimo dosti sreče in zdravi j a v skupnem življenju. LOG Po kratki bolezni nas je zapustil Gino Crast iz Loga pri Podbonescu. Imeu je samuo 57 liet. Njega pogreb je biu v Bri-ščah v torek, 29. julija. Zapustiu je v veliki žalosti ženo Eleno, sina Silvana in hčeri Claro in Loredano in vso žlahto. Njim naj gre naše globoko sožalje. Na Stari Gori Po placu na Stari Gori je skaku mož, ku da bi biu zno-reu in arju: «Sada pa bom hodil, sada pa bom hodit!». Parbližal so se mu pobožni vjerniki in ga uprašali, če se je zgodiu čudež. «Ne, motorin so mi ukradli!» je mož jezno odrjezu. Na cieati Sin od mojga parjatelja je vozu auto po ejesti na zigzag. Kadar so ga ustavli ka-rabinieri, je že od deleča smardjelo žganje iz njega ust. «Robe da matti! Voziti u takšnem stanju! Al vješ, da ti uzamemo patent?» je za-rju apuntat. «Ne, patenta ja mi ne morete uzet!» se je zarežu puob. «Kakuo bi bluo, de ti ga ne moremo uzet?» se je ra-zjezu apuntat. «Zatuo, ker ga njemam!» Vas pozdravja vaš Petar Matajurac Lenuhi na klodiški «Marcialonghi», prišli so zadnji: Francesca, Massimo in Daniela riuunsKi miniaci lanetantj, ki so se posiavu na turme za našega rotograta (od desne: Gianni Franz, Silvano Zuanella in Tuomaz Mauro) Otvoritev razstave v Klodiču, prisoten predsednik dežele Colli V četartak, 24. julija, nas je zapustiu Medveš Giovanni iz Marsina (Bardo). Rajnik, ki je biu Bierbu po domače, je imel 77 liet. Družini, žlahti in vsim CIVIDALE Incontro di calcio Udinese-Rapp. Valli & Cividalese Pa Boga ne pozabi Mati je spremljala sina u dolino, ki je odpotoval u Kanado. Po usi poti mu je prid-gala, naj bo pridan, naj jo ne pozabi, naj se po svetu pametno obnaša. «Pa Boga nikdar ne pozabi!» je zarjula za njim, kadar je odpeljala koriera. «Bodi brez skarbi, Marija, tistega pa ne bo pozabu, saj ga imenuje z usako drugo besiedo!» se je oglasu z.na-nac za maternim harbatam in je poznu sina, ki je huduo kleu. «Ja. In kaj imajo jeziki skupnega s tvojo ženo?» «Žena me premaga z nje samin jezikom!» Deset božjih zapoved En bogat budgar stopi do parjatelja an se pohvali: «Al vješ, da puojdem u sveto deželo, na goro, kjer je Mojzes zapisu deset božjih zapovedi? Al ni tuo lepuo?». «Lepuo, lepuo. Se buj pa bi bluo lepuo, če bi ti deset božjih zapovedi spoštavu doma!» mu odgovori parja-teu. Interessante incontro di calcio allo stadio comunale «Martiri della Libertà» in Clvldale, al quale hanno preso parte giocatori della categoria «giovanissimi» della U.S. Valnatisone, U.S. Torreanese, U.S. Faedese, A.C. Cividalese. L'incontro è stato interessante sotto il punto di vista del gioco anche se il risultato è stato di due reti a una in favore dei bianconeri. La rappresentativa ha messo in mostra dei giovani che presto faranno parlare di loro, in quanto hanno impegnato i più blasonati avversari subendo a qualche secondo dal termine la rete della sconfitta. Nella fotografia i giovani della rappresentativa. Dobar jezik Po dugem cajtu sta se spet srečjala parjatelja, dva profesorja. «Kakuo gre, Toni? Sem slišu, da si se oženu» ga nagovori Pepo. «Ja!». «In kakuo gre? Je pridna žena?» «Ti vješ, dost sem se tru-diu, da sem se navadu pet jeziku». Par sudatati v «Kakuo je tiste, da tebe ne zmanjka nikdar denar?» u-praša sudat svojega tovariša, ko sta pila u oštarij. «Ah, dragi muoj, jest jih služim s pisanjem!» se pohvali te drugi. «A ja? Pišeš bukva? Romance?» «Ne, tatu damu, kadar mi zmanjkavajo! » Podbonesec MARSIN KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH Stile Stil Qualità Kvaliteta Garanzia Garancija MOBILI SCARAVETTO Per arredare meglio - Za boljšo opremo CIVIDALE - ČEDAD Viale Libertà, 135 - Tel. 732572 Lesena okna in balkonska vrata Vam nudi po ugodni ceni O (loško - Giuseppe Cucovaz) Finestre e porte in legno per balconi A prezzi vantaggiosi - S. Pietro al Natisone - via Roma, 151 - Tel. 727131 Via Verga 44 t. 040/574243 33100 UDINE-VIDEM Via Adige 27/7 t. 0432/205555 IMPORT-EXPORT- RAPPRESENTANZE 34127 TRIESTE-TRST Fašistični cveki na cestah, ki vodijo na Kamenico (foto Gabry) Kamenica lietos: Nas nieso ustavli mazači, oginj, cveki in strah Lietošnja Kamenica ima še buj velik pomien, ku tiste, ki so se do sada vršile. Lietos se je šlo za tuo: Al bo kulturno srečanje med sosiedi na Kamenici al ne bo? Zaki tale dilema? Nasprotniki Kamenice, tisti črni ljudje, ki nečejo ljubezni in sodelovanja med narodi, tisti, ki siejejo sovraštvo med našimi vasmi in vasmi sosiedov, so se zakleli, parsegli, da lietos Kamenice ne bo: zatuo nieso stali križem rok. Napravli so vse, kar jim leč-zakon parpušča, in še več, kar jim leč ne parpušča. «Vi poznate tele ljudi!» mi je jau marešial od kara-binierju v Sv. Lienartu. Sevieda jih poznamo, sa-muo ni naša darlavnost in oblast, da jih peljemo v ka-žermo al pa v paražon. Imamo numer od targe automobila, v katerem so bli ljudje, ki so paršli mazat spominski kaman na Kamenico predlanskem. Lietos nieso samuo mazal, so tudi s cvedrom oskrunili spominski napis na kamanu naše zgodovine an so požgali barako, kjer je biu skranjen lesni material za kioske in druge po-triebne reči. Parsegli so se, da lietos Kamenice ne bo, in Kame- nica je bla! Kamenica je postala simbol našega življenja, simbol bratstva med sosiedi, srečanje ljubezni in sodelovanja med narodi, kar vsi naši ljudje želijo, kar vsi naši ljudje čiejo. Namazali in opikali so spominski kaman, požgali so barako z dragocenim materialom, po dolinah so raznesli glas, da so postavli bombe, kakor dva dni prej v Bologni, kjer so fašisti napravli velik pokol (strage). Vse tuole ni ustavlo ljudi, ki so že navajeni na veliko kulturno srečanje na Kamenici. Šle so gor kolone avtomobilov iz vseh strani in tuo je pretrgalo ratingo fašističnih kriminalcev. «Kamenica niema imieti uspeha, niema imieti šučeša, na obedno vižo!» so jal fašisti in kadar so videli iti gor na planjavo avtomobile iz vseh strani, so pogruntal, da je cvek narbuojša rieč za ustavt ljudi, da ne pridjo na kulturno srečanje. 2e v soboto, 2. avgusta, so posjal cveke na cesti od Dolenjega Tarbja do Kamenice in puno avtomobilistu je nastradalo zavojo telega kriminalnega diela. V nedeljo, 3. avgusta, zvečer, ko se je na Kamenico «vilo» na stuojke avtomobilov iz vseh strani, se je raz-nesu glas po dolinah: «Ne hodite na Kamenico, po vseh cestah so posjani cveki, na Kamenici pa so posta- edilvalli di DORGNACH RINO & C. s.n.c. 33040 S. LEONARDO - SV. LENART UDINE - VIDEM Magazzino/Skladišče : Čemur Tel. 0432 - 72210 Ifondita materiali per l'edilizia Prodaja gradbenega materiala - Solai - Traverze - Laterizi - Opeke, strešniki in drugo “ Manufatti in cemento - Cementni izdelki - Piastrelle — Ploščice “ Sanitari - Sanitarije “ Isolanti - Izolacijski material - Caminetti - Kaminčki - Termocaminetti - Termokaminčki vljene bombe!». To ni biu škerc, je bluo ries, kar se tiče cvekov. Puno avtomobilov se je zavojo strahu varnilo, puno pa je bluo tudi predartih gom od tistih kuražnih, ki so tiel videt svojo Kamenico. Za vse tiste reči, ki sem vam jih našteu, in ries puno ljudi, ki sem videu gor na teli naši liepi planjavi, sem lietos rad in veseu, zak sem zastopu, da Kamenice se ne ustavi več, ne z ognjam ne s cveki. Ries pa je, da bo potrjeb-no drugo lieto servis anti-cveki in poseben servis za cvekarje. SOVODNJE MAŠERA V sriedo, 30. julija, je umar-la Pierina Loszach poročena Predan iz Mašer. Imiela je samuo 54 liet. Žalostni družini in vsi žlahti naj gre naša tolažba. MATAJUR Na hitro je umarla Cudrig Maria iz Matajurja. Ranca Maria, ki je imiela samuo 54 liet, je bla Toncinova po domače. Žalostni družini in žlahti izrekamo globoko sožalje. BARDO DREKA Coppe - Targhe sportive Laboratorio di precisione Agente comp. Singer OROLOGERIA - OREFICERIA - OTTICA URARNA - ZLATARNA - OPTIKA URBANCIGH Cividale - Čedad Via C. Alberto, 10 - Tel. 732230 Pokali - športne plakete Laboratorij Zastopstvo Singer Frosnid Tl PANA PROSNID Praznik emigrantov V petak 8., soboto 9. in nedeljo 10. avgusta je biu v Prosnidu 2. praznik emigrantov. Ob začetku jim je v petak nagajala slaba ura, v soboto pa jim je šlo dobro, v nedeljo pa še buojš. Praznik je biu v «Novem Prosnidu», na liepim kraju, kjer so postavli barake po potresu. Na praznik je parilo puno emigrantov, tisti, ki žive dol po Italiji, in tisti, ki živijo po drugih deželah Evrope. V imenu komunskega ami-ništraciona je pozdravu z-brane emigrante geometer Miohelizza Giordano. Nas je zapustiu Luigi Dor-bolò iz Špetra. Imeu je 74 liet. Ohranili ga bomo v liepim spominu. Družini in žlahti naj gre naša tolažba. Rodila se je Giada Mola-ro. Veliko veselje je parne-sla v družino tatu Giordanu in mami Mari, ki je lepuo poznana, ker je dielala na podjetju Benedil v Čedadu. Mali Giadi želimo puno zdravlja in sreče v življenju. PACUH MANZAN Nova laurea v Zuodrovi družini Pred kratkem smo pisali, da je postal doktor- avokat Roberto Zuodar, sin Lina in Ade Vogrig, ki živijo v Vidmu. Sada pa vam prav s takim veseljem napišemo, da je postal arhitekt (architetto) njega kužin Claudio Zuodar, sin Mirka in Anne Mat-teucig, ki živijo v Manzanu. Laureu se je v soboto, 12. julija, na fakulteti za arhi- Arch. Claudio Zuodar tekturo v Benetkah (Venezia). Claudio se je rodiu v Pa-cuhu (občina Dreka) 17. septembra 1952. Iz «klana» znane Zuodro-ve družine iz Pacuha pričakujemo kmalu trečjega doktorja, a pustimo tarpiet ro-doviednosti bralcev, ker ne moremo še napisat njega imena, medtem pa se s Claudiom komplimentiramo in mu želimo veliko uspehov v življenju. ŠPETER JUGOSLAVIA-PULFERO S. PIETRO POSTE CIVIDALE SAVOGNA CLODIG Po dugi bolezni nas je zapustila Grazia Bobbera u-duova Pascolo iz Barda. Imiela je 74 liet. Njen pogreb je biu v petak, 1. avgusta. Žalostni družini in vsi žlahti naj gre naše globoko sožalje. Organizatorji so poskar-bieli tudi za kulturni program. V nedeljo popudne je nastopu pevski zbor (coro) Rečan iz Lies, v soboto in nedeljo pa je godu za veselje in razvedrilo Ansambel Jan iz Dolenje Trebuše. Organizatorji praznika so veseli za uspeh (sučeš), ki so ga imieli, in čepru so šele trudni od diela, že mislijo na program druzega praznika, ki bo drugo lieto.