Mfii^iriMtfiitf

Volilne konference osnovnih organizacij ZK
Do srede januarja so na območju občine Velenje opravili v večini osnovnih organizacij Zveze komunistov volilne konference, na katerih so pregledali opravljeno delo v zadnjih dveh letih ter sprejeli nove delovne usmeritve. Sestali sta se tudi že konferenci osnovnih organizacij ZK v Gradbenem industrijskem podjetju „Ve-grad" Velenje ter na Rudarskem šolskem centru Velenje, sešli pa so' se tudi delegati osnovnih organizacij ZK iz temeljnih organizacij združenega dela Rudnika lignita Velenje.
V februarju pa bo, kot je predvideno, zasedala tovarniška konferenca Zveze komunistov Tovarne gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje.

23. jen. 1976 - Leto XII. - Št. 3 (312) - Cena 2 din . (Slavni urednik Ljuban Naraks Odgovorni urednik Slane Vovk
swm
VELENJČANI NA LEDU - Drsalke so postale priljubljen športni rekvizit številnih mladih in starejših Velenj-čanov. Tako je drsanje postalo v tem mestu trenutno najbolj priljubljena rekreacija. Nekateri se drsajo na zamrznjeni ploščadi kotalkališča v parku, drugi, bolj pogumni, pa na ledu, ki je delno pokril velenjsko jezero. Jezero pa je muhasto. Med ledom je tudi vodna gladina, to pa pridno izkoristijo labodi za prijetno zismko kopanje. Oboji so seveda zadovoljni, drsalci in prelepi labodi.
NAUK
Velenje mora postati spet takšno kot je bilo pred leti, ko je bilo izbrano za najlepši kraj v Sloveniji. To je osnovni in najpomembnejši sklep torkovega (13. jan.) sestanka, ki so se ga na pobudo stanovanjskega podjeja Velenje udeležila tudi predsednik skupščine občine Nestl Zgank in predsednik izvršnega sveta Franjo Kljun ter predstavniki občinske konference SZDL, krajevnih skupnosti Velenje - center levi in desni breg, komunalni inšpektor, predstavniki turističnega in hortikulturnega društva in drugI
V zadnjem času postaja mesto vse bolj zanemarjeno, so poudarili na sestanku. To lahko vidi vsakdo, ki v njem živi. Najbolj pa takšen odnos do mesta boli starejše prebivalce Velenja, ki so si odtrgali veliko prostega časa za udarniško delo
in naredili Velenje takšno, da je o njem glas segel daleč naokrog, tudi do naših izseljencev v Ameriki.
V zadnjem času pa je vse več posameznikov, ki jim ni mar, kakšna je okolica okrog njih, na tisoče in tisoče prostovoljnih udarniških ur; ki jim ni mar če so zelenice lepo urejene ali po-hojene, če je drevje polomljeno ... Nasprotno, verjetno namerno uničujejo vse to, kar je bilo sad mnogih mnogih žu-ljavih dlani; zato bo treba storiti vse potrebno, da si bo mesto znova pridobilo ugled, ki ga je imelo pred petimi leti, ko je bilo izredno za najlepše urejene kraje v Sloveniji. V zvezi s tem je bil tudi zanimiv predlog, ki ga je na sestanku povedal predsednik izvršnega sveta Franjo Kljun. Menil je, da bi morali organizirati očiščevalno akcijo, ki bi potekala v tekmovalnem duhu, v njej pa bi sodelovala vsaka krajevna skupnost, torej sleherni občan.
„Mnogi se danes premalo zavedajo, da je okolica ogledalo naše kulture," je poudaril pred-
V letošnjemn letu se bomo spomnili datuma, ki je bil usoden za ves naš kasnejši družbeni razvoj. Letos bo namreč minilo natanko petintrideset ltet, ko je Jugoslavijo razkosal fašizem in nacizem. Stara Jugoslavija se je že v prvih dneh napada izničila, šele Komunistična partija Jugoslaivije je združila ogromno večino jugoslovanskih narodov in narodnosti v boj zoper okupatorja in v revolucijo zoper krivični družbeni red.
Tedaj je donmala ves svet - Evropa pa skoraj vsa - ječal pod udarci motoriziranih hord. Konec boja je bil zmagovit za vse svobodomiselne narode, toda nauk druge svetovne vojne, nauk, ki je bil plačan s tisočerimi žrtvvami, nekaterim še vedno ne ustreza, ali pa ga nočejo doumeti.
Kako bi siccer lahko pojasnili dejstvo, da je naša zemlja še marsikje vpeta med nasisilje, pogrome, državljanske spopade in lokalne vojne, ki se lahko v vsakkem hipu spremene v totalno vojno? Prav zato nas tudi jubilej, ki se g^a bomo spominjali skozi vse leto, zavezuje, da ostanemo
lioiiHMilai* UmIiui
strastni borci za mir in prijateljsko sodelovanje med vsemi narodi, ki si žele živeti po svojih najboljših močeh, vendar tako, da s svojim delovanjem ne bodo nikoli ogrozili drug drugega.
Pri tem poslanstvu ima Jugoslavija nemajhno vlogo, njen vzgled pa marsikoga utrjuje v spoznanju, da si lahko tudi majhni narodi kujejo svojo srečo. Samostojno.
Takšnih in boljše napisanih besed je bilo veliko tudi pred drugo svetovno vojno. In vendar se je vojna pričela ... Torej so naše besede le glas vpijočega v puščavi? Danes ne več. Preprosto zato, ker so bili po vojni rojeni številni novi politični sistemi, pa tudi nekateri stari so se dopolnili z novimi kvalitetami, kjer ima vedno bolj odločilno vlogo človek, ki torej ni več le objekt politike, marveč njen kreator in subjekt. Volja ljudi pa je mir in ne vojna. Zato si želimo, da bi se čez deset in sto let še vedno spominjali le začetka druge svetovne vojne, ker možnosti, da preprečimo tretjo, so samo v naših rokah. V rokah vseh dobronamernih ljudi...
MILAN MEDEN
sednik skupščine občine Nestl Žgank. „Park je danes postal velenjska sramota, pred leti pa smo nanj bili ponosni kot na objekt, ki so ga zgradile velenjske žene. Zato morata park kot tudi vse mesto dobiti nazaj podobo, ki jo je imel."
Še veliko besed je bilo izrečenih na račun vandalizma — mislimo, da lahko upravičeno zapišemo ta izraz, kajti drugače si ne znamo razlagati namernega uničevanja vsega kar je last vseh nas v mestu.
Vsi pa so bili soglasni v tem, da tudi največje kazni ne bodo zalegle, da bodo vse akcije zaman, če vsak posameznik ne bo spremenil odnosa do okolja, v katerem živi, če si ne bo vsaka delovna organizacija, vsaka ustanova prizadevala, da si bo mesto najprej spet pridobilo ugled, ki ga je imelo, nato pa da si bo takšen sloves tudi obdržalo.
Seveda pa tisti, ki jim ni vseeno, kakšen je izgled mesta, že doslej niso držali križem rok. Med njimi je tudi stanovanjsko podjetje Velenje, ki vzdružuje stanovanja v Velenju. Ker k stanovanjem sodi tudi okolica, so se že lani v zvezi s tem lotili dela. Določili so parcele, ki sodijo k posameznemu družbenemu objektu. To so storili na območju krajevnih skupnosti center levi in desni breg. S parceliranjem bodo nadaljevali tudi letos. S tem ko so določili zemljišče, ki pripada k posameznemu objektu, je določena tudi odgovornost za njegovo urejenost. Poleg tega so lani posebne komisije pregledovale na območju krajevnih skupnosti center levi in desni breg in ugotavljale, kaj je treba narediti na posamezni parceli. Tako so med drugim zasadili že prek 400 raznih dreves. Akcijo bodo letos nadaljevali tudi na desnem bregu. Podobne komisije so imenovali tudi v Šoštanju in Šmartnem ob Paki.
Poleg tega bo stanovanjsko podjetje letos organiziralo posebno delovno skupino, ki bo z akcijo zasaditve in druge ureditve nadaljevala tudi letos. • „Naloga ne bo težko izved- «
ljiva," je menil med drugim na sestanku direktor velenjskega stanovanjskega podjetja Ivo Go-rogranc. »Težje bo vse to, kar bomo znova uredili, očuvati."
Od vseh nas je odvisno, da se ta pesimistična napoved ne bo uresničila.
Obrambne priprave v krajevni skupnosti
Na pobudo odbora SLO i Zavodnje je v preteklem ted- j nu prišlo do skupnega sestanka predstavnikov odborov | SLO v krajevnih skupnostih Bele vode in Zavodnje ter predstavnikov občinskega štaba TO Velenje.
Na sestanku so analizirali delo, sodelovanje in urjenje odborov in enot krajevnih skupnosti, ugotovili veliko pripravljenost občanov za obrambne priprave.
Proučili so nadaljnje mož- j nosti razvoja obrambnih priprav oboroženega dela v KS in drugih oblik dejavnosti, predvsem pa povezanost s sosednjimi krajevnimi skupnostmi v drugih občinah. '
Udeleženci so se seznanili tudi z nalogami odborov SLO v KS v letu 1976, o [ vzgoji pripadnikov enot KS ter o nekaterih konkretnih rešitvah na področju obrambnih priprav.
Istočasno pa so obravnavali tudi družbeno politično stanje v krajevni skupnosti in ugotovili, da je za temeljite obrambne priprave potrebna enotnost dela vseh organizacij v kraju, vsestranska podpora vseh občanov, krepitev obrambne zavesti in | kulture.
Ti dve krajevni skupnosti I sta lani prejeli priznanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, kar jim pomeni samo vzpodbudo za nadaljevanje dosedanjega učinkovitega dela in prizadevanj na tem področju.
Takih skupnih sestankov bo letos še več, o čemer | bomo sproti obveščali.
Velenje mora biti urejeno, kot je bilo pred leti
POSVETOVANJE O DRUŽBENI SAMOZAŠČITI
»Družbena samozaščita mora biti trajna funkcija samoupravno organiziranih delovnih ljudi, neločljivi del njihovih pravic pri samoupravljanju ena od obveznosti samouprav-ljavcev." je dejal Lazar Koliševski v pozdravnem govoru na posvetovanju o samozaščiti, ki je biilo v skupščini Jugoslavije. Posvetovanja se je udeležilo približno 650 udeležencev.
IZŽREBANI PARI EVROPSKIH NOGOMETNIH MOŠTEV
Jugoslovenska A reprezentanca igra v četrt finalu z moštvom VVelsa aprila v Beogradu, maja pa v VVelsu mlada reprezentanca z bolgarsko. Hajduk igra v kupu šampionov s holandskim prvakom. Tako je odločilo žrebanje, ki je že tradicionalno v Zuerihu. Trener Ante Mladinič pravi, da nam je bil žreb naklonjen.
PRIPRAVE NA ZIMSKO OLIMPIADO
Zimska olimpiada, ki bo letos v avstijskem mestu Inns-brucku je tako rekoč na pragu. To mesto je že drugič ititelj olimpijskkih tekmovanj, a 2,5 milijarde šilingov, olikor je bilo vloženih v organizacijo te športne manifestacije, je tako visoka cena, da prebivalci pravijo, da mesto ne bi „izdržalo" organizacije še tretje olimpiade.
Organizatorji so se na olimpijske igre zelo skrbno pripravili, med drugim so si zagotovili tudi pomoč vojske v primeru če bi sonce začelo topiti sneg.
S
S *
* * *
J \
* * * *
5
S 4
ZADNjE DNI PO SVETU.

• Vmešavanje v Libanonu?
Kako do miru skorajda ni več aktualno vprašanje v Libanonu, kjer je v zadnjih devetih mesecih padlo že okrog 10.000 ljudi, trikrat toliko pa jih je bilo ranjenih, medtem ko ocenjujejo gmotno škodo na več kot šest milijard dolarjev.
To ni več vprašanje zaradi tega, ker so, kot je videti, skoraj vsi obupali, da bi bilo mogoče z organiziranim naporom doseči ta sedaj tako nedosegljiv mir. Zdi se kot da vsi čakajo, da se bodo vse prizadete strani dokončno utrudile in potem obmirova-le kot dva do kraja izčrpana borca v ringu.
Bolj kot mirovna prizadevanja vzbujajo pozornost napori, da bi spopad vsaj omejili na deželo samo — zakaj sedaj že precej resno preti, da se bo razširil tudi izven njenih meja.
To bi bila seveda katastrofa, zakaj Bližnji vzhod je že tako dovolj občutljiv s svojim izraelsko-arabskim sporom, da bi lahko prenesel še dodatno težo napetosti.
Za zdaj ostaja samo pri
resnih opozorilih in grožnjah. Sirija opozarja (zlasti seveda, če ne že kar izključno) Izraelce, le-ti pa Sirijo in opozorila so si skoraj enaka: ne vmešavajte se, ker bomo posegli tudi mi v zaplet!
Novo ob tem je tudi dejstvo, da se je odločila za neposreden poseg v boje tudi libanonska redna armada (ki šteje le nekaj tisoč ne kdove kako dobro opremljenih vojakov z maloštevilnimi letali in oklepniki) in sicer na strani levičarjev.
S tem so seveda izzvali odločne proteste muslimanov, ki trdijo, da je hotela armada s tem vplesti v libanonske boje tudi palestinske komandose, ki se doslej v libanonsko državljansko vojno niso vmešavali. V Libanonu je okoli 500.000 Palestincev, ki živijo v svojih taboriščih.
• Kissinger v Moskvi
Potovanje ameriškega zunanjega ministra dr. Henryja Kissingerja v Moskvo ni eno tistih rutinskih opravil, kakršnih je ta nekoč tako sloviti diplomat že veliko opravil,
marveč prihaja v izredno občutljivem trenutku medsebojnih odnosov velesil.
Sovjetska zveza in Združene države Amerike so namreč v nekem smislu na razpotju, ali pa je, še bolje rečeno, na razpotju tolikanj opevana politika popuščanja napetosti, detente.
Stvar je v tem, da so se pogajanja o omejitvi strateške oborožitve, ki jih obe strani ocenjujeta kot ključna, skoraj povsem ustavila.
Torej je treba tu doseči vsaj minimalen napredek, če naj se detente potrdi in dobi nove priložnosti za uveljavljanje ... kar pa dogodki drugod zadnje čase nikakor ne morejo potrditi.
Tako se državljanska vojna v Angoli nadaljuje, pri čemer sta si velesili znova izbrali nasprotujoče si strani: medtem ko Američani podpirajo prozahodno usmeijeni gibanji UNITA in FNLA (slednjo podpirajo še Zaire in nekatere druge dežele, UNITA pa še posebej rasistična Južna Afrika), stojijo Sovjeti (in Kubanci, ki so v Angolo poslali tudi okrog 7000 vojakov) trdno za LR Angolo, ki jo vodi
predsednik dr. Agostinho Netto.
Angola najbrž ne bo na vrhu sovjetsko-ameriškega dialoga med Kissingeijevim obiskom v Moskvi, bo pa deležna svoje nujne pozornosti.
• Palestina pred Varnostnim	j
svetom
Razprava na izrednem za- i
sedanju varnostnega sveta,	j posvečena palestinskemu vprašanju, se nadaljuje v od- i
sotnosti Izraela, ki je sklenil	J
bojkotirati to izmenjavo	i mnenj ob newyorški Vzhod- J
ni reki.	i
i
Sodeč po odmevih na dosedanjo razpravo, dobivajo Palestinci, ki jih v Združenih narodih zastopa Palestinska osvobodilna organizacija, vse več pristašev tudi v tradicionalno nearabskih zagovornikih — denimo Švedski, Franciji in drugih.
Celo Združene države Amerike, ki slej ko prej stojijo za Izraelci, so izpričale nekatera manjša (ampak zares manjša) popuščanja glede na svoja nekdanja stališča.
Vse to pa pomeni nadaljnjo osamitev Izraela, ki si je izbral zares trmoglavo pot za obrambo svojih pozicij.
] S
I
I
I
S
S *
s *
5
Ž *

KROMPIR - Zaradi pomanjkanja doma pridelanega krompiraja bodo naša podjetja do 15. marca uvozUa iz Indije okrog 15.000 ton krompirja, ki ga bodo po vsej verjetnosti prodajali po 5 dinarjev kilogram. V tem času je predviden tudi intervencijski uvoz 10.000 ton čebule iz Grčije.
AVTOMOBIL - Kragu-jevška Crvena zastava bo letos uvozila 5.000 avtomobilov 126-P iz Poljske. Vozilo, ki po svojih merah še komaj sodi med avtomobile — „malček" je dolg le slabe tri metre in širok manj kot meter in pol — pa kljub
REKLI SO TE DNI:
vsemu ne bo poceni saj bo treba zanj odšteti 42.112 dinarjev! Na Slovenija avtu, kjer tudi sprejemajo predplačila, pričakujejo te poljske avtomobile konec februarja, čez čas pa jih bodo začeli sestavljati tudi v Zagrebu.
/
ŽEJA - Mnogi kraji na Dolenjskem pa celo v Zasavju so že dlje časa brez pitne vode. Že približno štirinajst dni so brez vode v Mirni peči, Birčni vasii in Dolenjih Kamnicah. Približno dvajset cistern sleherni dan vozi pitno vodo v te kraje, ki se jjim spričo pomanjkanja pmadavin obe-

.IN DOMOVINI
KIRO GLIGOROV:
-	V ozračju oddriitosti, razprave in boja mnenj ter ob navzočnosti subjektivnih sil, smo lahko zares prepričani, da bo pri reševanju problemov zagotovljena najbolj progresivna smer in da bomo protislovja v družbi, v celoti in v delih, pa tudi v samem delavskem razredu razreševali čim bolj uspešno. Tega pa brez tiska, radia in televizije ter njihove aktivne vloge, popolne angažiranosti in lastnega deleža ni mogoče uresničiti.
DUŠAN PETROVIČ:
-	Socialna politika, ki mora biti po vsebini napredna, delavska, socialistična, je uresničljiva, če prodre v vse pore samoupravnega združevanja in organiziranja, kajti le tako lahko postane sestavni del družbene reprodukcije in pomemben pogoj za bolj razgiban in stabilenjši gospodarski razvoj.
MARJAN OROŽEN:
-	Danes ni več dovolj samo poudaijatii, da so nosilci družbene samozaščite delovni ljudje v svojih skupnostih, pač pa je treba pokazati, kako in na kakšne načine lahko to svojo ustavno pravico uresničijo v praksi.
tata še dlje časa suša in žeja. Tudi v Trbovljah so morali spričo pomanjkanja padavin omejiti potrošnjo pitne vode.
STANOVANJA - Na začetku tega desetletja je bilo v Ljubljani približno 13.100 družin brez stanovanj, lani 8.600, do leta 1980 pa naj bi jih bilo še 8.400, kar da skupno številko 17.000 stanovanj. Z realizacijo celotnega števila načrtovanih stanovanj pa bi do leta 1980 vse ljubljanske družine rešile svoj stanovanjski problem in bi v novem srednjeročnem obdobju končno pričeli reševati le še tekoče stanovanjske probleeme, ki nastajajo zaradi miggracije prebivalstva ali iz drugih razlogov.
PRITISK - Vsak četrti Jugoslovan ima povišan krvni pritisk. Na žalost pa ve to le vsak drugi-človek, ki ga tišče te težave. Da pa bi bilo vse skupaj še slabše, se zdravi komaj vsak deseti bolnik. To sonajnovejši podatki Zveznega zavoda za zdravstveno varstvo.
DOGOVOR - Zvezni izvršni svet je končno sprejel besedilo dogovora o politiki cen za letošnje leto, ki bo predstavljalo temelj za usklajevanje stališč republiških in
pokrajinskih izvršnih svetov v medrepubliškem komitteju za tržno področje. Za letos je predvideno nadaljnje zmanjšanje rasti proizvajalnih cen industrijskih proizvodov, cen storitev ter drob-noprodajnih cen, prav tako pa tudi zmanjševanje rasti življenjskih stroškov.
DELO - Kot vsekaže bo čas, ki ga bo delavec prebil na začasnem delu v državah, s katerimi ima Jugoslavija podpisane konvencije o socialnem zavarovanju, vštet v delovno dobo, še predno se bo tak delavec upokojil. Za zdaj o tem nimamo podrobnih predpissov, kar precej ovira uveljavljanje nekaterih pravic iz delovneega razmerja ljudi, ki se ponovno zaposlijo v Jugoslaviji.
NAPOVEDI - Vsi davčni zavezanci morrajo oddati davčne napovedi do 31. januarja 1976 na predpisanih obrazcih, ki jih dobe na davčnih upravah občin. Če ne bodo pravočasno vložili napovedi, se jim bo odmerjeni davek povečal za 10 odstotkov. Tistim zavezancem, ki sploh ne bodo vložili davčne napovedi in jih bodo davčni uslužbenci naknadno odkrili, pa se bo povečal odmerjeni davek za 20 odstotkov.

Aktualno
PAPAGAJSTVO
Nedavno je bilo v Beogradu posvetovanje o množičnem idejnopolitičnem delu, ki je dalo mnogo koristnih napotkov za neposredno akcijo. Akcija pa pomeni nenehno skrb za dopolnilno in redno izobraževanje delovnih ljudi in občanov, ki jim ne smejo biti tuja pota naše družbene misli, ker eno je nesporno: samo znanje nam zagotavlja, da bomo še hitreje dosegali tiste družbene cilje, ki so zapisani v ustavi in vseh naših razvojnih dokumentih.
Znanje o sebi in družbi, v kateri živi, daje Človeku tudi tisto miselno razsežnost, da lahko trezno presoja o tem, kaj je za nas dobro in kaj ne. Tako se tudi ne bo več dogajalo, da bi na posameznih sestankih neprestano ponavljali družbeno abecedo,
ko se je potrebno dogovarjati hitro in ko je treba hitro tudi ukrepati. Verjetno ni sprejemljiva tudi tista družbena praksa, ki je ponekod še vedno prisotna, da se posamezniki učijo ustave šele v ,.praksi", pri tem pa sramežljivo molčijo o tem, da je sploh še niso prebrali.
Ni namreč bolj zapornega človeka kot je tisti, ki modruje kar na pamet, ki se sklicuje na nekakšna nejasna ustavna načela, ki „dela" torej „vtis" na sotovariše, v bistvu pa blefira.
Namerno nekoliko poenostavljamo, vendar v želji, da bi bilo naše sporočilo jasnejše.
Nemalokrat se sprašujemo, zakaj nam katera od sprejetih akcij nikakor ne more zaživeti, ali pa se celo kmalu izrodi prav v svoje nasprotje. Kje najti odgovor na tako zastavljeno dilemo?
Verjetno ga kaže iskati že v tistem, kar smo omenili uvodoma. Akcija, ki ne temelji na poznavanju stvari, ki je oskubljena dejanskega in družbenega znanja, se mora končati klavrno, ker neznanje še nikoli ni slavilo zmage. Pač pa tičijo v neznanju kali oportunizma, dogmatizma in sektašenja, da ne govorimo o papagajstvu. Papagajstvo pa je slepo ponavljanje vsega, kar izrečejo »višji forumi", brez obveznih elementov, da bi neko stališče ustvarjalno prenašali v konkretno območje.
Prav zaradi tega se nam zdi še kako pomembna akcija SZDL za razvejano in učinkovito družbeno politično izobraževanje, ki zagotovo ni in ne sme biti le samo sebi namen.
MILAN MEDEN
»4
NAS ČAi
...f » » r » * » » , « i i i * > t i «1 > * t t t i ii iiiittrttffttet

•.* **» * a m »k.
1
S LJUDJE! V KRAJEVNI SKUPNOSTI ZASAVJE • LJUDJE V KRAJEVNI SKUPNOSTI ZASAVJE • LJUDJE V KRAJEVNI SKUPNOSTI ZASAVJE • LJUDJE V
Spet složno prijeti za delo
LETNA PLENARNA SEJA OBČINSKEGA SINDIKiALNEGA SVETA VELENJE
Še tesnejša povezanost med družbenopolitičnimi organizacijami in organi skupščine
Nujno je potrebna nadaljnja bitka za revolucionarno
preobrazbo odnosov v vseh samoupravnih sredinah In na vseh ravneh
V torek jje bila v Velenju letna plenarna seja občinskega sindikalnega) sveta, na kateri so obravnavali delo sveta v preteklem letu,, sprejeli delovni in finančni načrt za letos. Obširno poročiilo o delu sveta v letu 1975 je podal predsednik občinskega sindikalnega sveta Marcel Medved.
„Delovanjje občinskega sveta je potekalo v preteklem letu — kot je ptoudaril predsednik Marcel Medved — v smislu uresničevanjja sklepov S. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, s tem fpa tudi ustave in dokumentov Zveze komunistov. Dejavnost olbčinskega sindikalnega sveta je bila pri uresničevanju nalog; povezana tudi z ostalimi družbenopolitičnimi oiganizacijaBmi kot s skupščinskimi organi, vendar bodo morale biti te žakcije v letošnjem letu še bolj usklajene, so med dragim poucdarili člani v razpravi.
Že v uvotdu je predsednik občinskega sindikalnega sveta dejal, da so> pri delu zlasti uveljavljali način neposrednega sodelovanja,, ki je bistveno pripomogel k utrjevanju enotnosti delovanja ini organiziranosti sindikata. Seveda so se pojavljale tudi razne pomanjkljivosti pri uresničevanju njihovih prizadevanj. Že v preteklem letu so veliko storili pri njihovem , odpravljanju!. Tako so organizirali doslej najširšo akcijo izobraževanja delavcev, ki jo bomo nadaljevali tudi v tem letu z namenomi, da se vsi delegati - člani sindikata dosledno seznanijo z družbenoekonomskimi nalogami sindikatov.
Sicer pa jje bila akcija za uresničevanje ustavne vsebine samoupravljamja, ki so jo pozneje združili z akcijo za stabilizacijo gospodarstva, glavna naloga velenjskega sindikata v preteklem leitu in so jo kot poglavitno nalogo zapisali tudi v dejavnosti simdikata v tem letu.
-
Tako so v mnogih delovnih organizacijah ustanovili nove temeljne organizacije združenega dela ali pa že obstoječe razdelili na več manjših. Največji korak je bil pri tem storjen v RE TOZD RLV, kjer so iz ene temeljne organizacije ustanovili devet novih in DSSS TGO Gorenje, kjer so konsti-f tuirali.pet TOZD. „Kljub vsemu," je dejal v poročilu predsednik Marcel Medved, z doseženim stanjem še ne moremo biti zadovoljim, ampak je potrebna nadaljnja bitka za revolucionarno preobrazbo odnosov v vseh samoupravnih sredinah in na vselh ravneh.
Tudi na piodročju stabilizacije gospodarstva so bili doseženi zadovoljjivi rezultati. Na to med drugim kaže že dejstvo, da nobena delovna organizacija v občini ni poslovala z izgubo. Vendar bo občinski sindikalni svet tudi letos vztrajal na doslednerm uresničevanju sklepov, ki zahtevajo izpopolnitev stabilizacijskih načrtov ter trimesečno obravnavanje glavnih kazalcev gospodarjenja na vseh ravneh.
Poleg nadaljevanju akcije za stabilizacijo gospodarstva in uresničevanju ustavne vsebine samoupravljanja, ki v naši občini potekla ta enotno, bo občinski sindikalni svet v letošnjem letu posvetil pomembno pozornost tudi drugim področjem dejaivnosti. Na področju socialne politike si bodo med drugim prizadevali za uveljavljanje enotnih meril za gradnjo in dcodeljevanje družbenih stanovanj ter za enotno kreditiranje, i nadalje za racionalizacijo stanovanjske gradnje in za izboljšainje družbene prehrane delavcev. Pomembne so tudi naloge ma področju izobraževanja, znanosti in kulture, zlasti v zvezi z uvajanjem celodnevne šole, reformo usmerjenega izobražeevanja in nadaljnjim razvojem delavske univerze.
Izredno poomembne naloge stojijo pred občinskim sindikalnim svetojm, nadalje na področju ljudske obrambe in družbene sarmozaščite, na področju mednarodne dejavnosti, sindikalne organiziranosti kot tudi na področju oddiha in rekreacije delilavcev, telesne kulture in športa, kadrovske politike, družbemega izobraževanja, seveda pa med drugim tudi na področju samoupravnega sporazumevanja o delitvi dohodka in osebbnih dohodkov.
Prejšnjo soboto smo se mudili v Zavodnjah. Želeli smo predstaviti to preprosto vasico, ki pa je v tem letnem obdobju zelo idilična. Gozdove in trate je pobeiil sneg, ki si ga v tej vasici še posebno želijo, saj so na bregu za pokopališčem napeljali smučar-skko vlečnico. Žal pa je ne morejo izkoristiti.
Sem smo se odpravili, da bi v pogovoru s krajani izvedeli, kaj delajo v tej krajevni skupnosti sedaj, ko polja pravzaprav počivajo. Vendar pa smo takoj na začetku naleteli na težavo, saj je bilo zelo težko pritegniti k pogovoru ljudi, ki bi o kraju lahko kaj več povedali. Zato smo dobili občutek, da ljudje v krajevni skupnosti Zavodnje niso več tako složni, kot nekoč. Včasih so vse organizadje skupaj izvedle akdje, ki so rinesle napredek v ta del velenjske občine. Zavodnje so zavoljo tega postale lepše in so veljale za najaktivnejšo krajevno skupnost v občini.
kraja. Največ časa ppa v domu preživijo člani prosvetnega društva. Njihovo prosvetno društvo se imenuje po kiparju Ivanu Napotniku. O delu tega društva je predsednik Franc Brglez povedal:
„Lani je bilo naše društvo zelo uspešno. Odigrali smo dve igri in z njima tudi šestkrat gostovali. Pripravili pa smo tudi proslave ob 22. februarju, 8. marcu, 4. juliju in 29. novembru. Pri nas je gostovallo pet ansamblov in en pevski zbor, sodelovali pa smo tudi na oddaji Pokaži kaj znaš v Skalah. Naše prosvetno društvo ima okrog 25 članov. V društvu pa prevladuje igralska ; skupina, sem spada pa tudi ansambel Planika in pa recitatorska skupina.
Pri uresničitvi načrtov, ki so si jih zadali za letos pa so že takoj na začetku leta naleteli na težave. Dvorana v kateri se sestajajo je amreč mrzla. Kljub temu, da imajo radiatoije in cevi, ki so jih dobili iz starega doma kulture v Šoštanju, se ne morejo dogovoriti ali bi imel prosvetni dom lastno centralno
UGODNOSTI ZA KMEČKI TURIZEM
Z našimi sogovorniki smo sedeli v gostišču Napotnikov hram in tako smopoklepetali tudi s Tonetom Potočnikom, lastnikom lokala. Povedal je, da si je vedrto želel, da bi imel nekje svoje gostišče in ker je v Zavodnjah njegov brat začel z gradnjo, nato pa se je premislil, je objekt dogradil Tone. Sicer mu je bil tudi kraj všeč. Tone Potočnik je povedal, da so pogoji za razvoj turizma na tem območju zelo lepi, posebno še sedaj, ko načrtujejo izgradnjo
Franc Brglez
ceste v Črno. V zimskem času je gostov sicer manj. Na to vplivajo mile zime, saj dejansko že nekaj časa ni zapadlo toliko snega, da bi se tukaj lahko smučali. Tudi pogoji za razvoj kmečkega turizma so dobri. Tone Potočnik meni, da bi nekatere kmetije hitro lahko usposobili i za to privlačno panogo turizma. Potrebno pa bi bilo sodelovanje gostinskih delavcev in kmetov. Zvedeli smo, da se dva kmeta iz Zavodenj za to zanimata. Eden se je menda v naložbo že podal.
OHRANJAJO TRADICIJE NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA
Zavodnje so zapisane v zgodovino našega narodnoosvobodilnega boja. Malo iz te vasi, pri Žlebniku je padel tudi narodni heroj in pesnik revolucije, Šoštanj čan Karel Destovnik-Kajuh. Tradicije revoolucije pa v Zavodnjah ohranja zdaj blizu sedemdeset nekdanjih borcev, ki so združeni v borčevski organizaciji.
Franc Napotnik je predsednik krajevne organizacije zveze borcev narodnoosvobodilne vojne. Povedal je, da so vsi borci zavedni in se aktivno vključujejo tudi pri delu v ostalih organizacijah v Zavodnjah. Tako so sodelovali pri obnovi Zavodenj, pri napeljavi vodovoda, gradnji cest, žičnice in telefona. Drugače pa člani te organizadje skrbijo tudi za slabotne člane. Tako vsako leto pomagajo Heleni Kavšak, ki sama ni zmožna opravljati ni-kakšnega dela.
AKTIVNO
PROSVETNO DRUŠTVO
Tudi v Zavodnjah imajo svoje središče, kamor se ljudje zatekajo v prostem času. Pred leti so s pomočjo šoštanjske termoelektrarne zgradili prosvetni dom, ki je hram, kamor hodijo krajani in okoličani po izobrazbo in razvedrilo. V domu pa se sestajajo tudi takrat, kadar odločajo. o usodi iij perspektivi.
ogrevanje ali pa naj bi se priključil na šolo. Žalostno je tudi, da jim je lani premog segnil pod hruško, drva pa imajo spravljena tudi kar pod vrbo.
Dom je potrebno obnoviti in kljub temu, da ima prosvetno društvo 30.000 dinarjev, nekaj pa bi prav gotovo prispevala tudi krajevna skupnost, dela stojijo, saj pred ureditvijo ogrevanja ne morejo pričeti z obnovitvenimi deli.
VSI NOČEJO BITI ČLANI RK
V Zavodnjah so aktivne še druge organizadje. Zelo po-■ membna in delavna pa je organizacija Rdečega križa. Predsednik odbora Rdečega križa je
Ivan Burjak
dem v stiski, tako so lani, ko je pogorela hiša družini Stropnik v Veljunji izvedli nabiralno akcijo in zbrali okrog 8.000 dinarjev, ki so jih poklonili družini.
SOCIALISTIČNA ZVEZA FRONTNO ORGANIZIRANA
Ob koncu našega obiska v Zavodnjah smo se ustavili še pri predsedniku krajevne organizacije sotialistične zveze delovnega ljudstva Vinku Medvedu. Povedal je, da se je socialistična zveze v tem kraju dobro vključila v novo frontno organiziranost. Pravzaprav so se bolje organizirali šele v začetku lanskega leta in takrat pričeli tudi aktivno delati. Na sestanku so se dogovorili, da bodo vse krajane seznanili s to organizadjo in so to tudi storili. Krajevna organizadja socialistične zveze delovnega ljudstva dobro sodeluje tudi z ostalimi organiza-djami v kraju. Tako so tesno povezani z mladinci, organizadjo Rdečega križa, Zvezo borcev in prosvetnim društvom. Vinko Medved je povedal, da vse naštete organizadje dobro ddujejo, še posebno pa je pohvalil organizadjo Zveze borcev.
V tem kraju pa se srečujejo tudi z mnogimi težavami. Ena največjih so vsekakor kmetije
brez naslednikov. Mladi se raje zaposle v dolini, zemlja pa ostaja neobdelana. Takšnih kmetij je zelo veliko v Šentvidu, na kar vpliva precejšnja višina. Sedaj so ta problem nekoliko ublažili, saj so poskrbeli, da je cesta tudi pozimi do Šentvida prevozna. Krajani želijo, da bi mladi ostali doma na kmetijah, se izšolali in napredno gospodairili. Nekaj kmetij v Zavodnjah se že usmerja. Vinka Medveda smo ob koncu vprašali, kaj nameravajo v krajevni skupnosti narediti v tem letu. Povedal je, da so že lani nameravali obnoviti prosvetni dom. To bodo storili letos. K prosvetnemu domu bodo prizidali še prostor za družbenopolitične organizacije. Srestva za to so že zbirali. Že lani so uredili nekaj krajevnih cest, s tem pa bodo še nadaljevali.
Ob koncu je Vinko Medved dejal, da želi, da bi v akcijah, ki si jih krajani zadajo sodelovali prav vsi, saj bi tako dossegli še boljše rezultate.
V zadnjih letih so v Zavodnjah veliko pr idobili, vendar bi veijetno lahko še več, če bi bili enotni kot nekoč. Vodstva družbenopolitičnih in drugih organizacij bodo morala biti bolj enotna. Želje in potrebe v kraju bodo morali uskladiti in složno prijeti za delo.
Tone Potočnik
Franc Napotnik
Ivan Burjak. Vse akcije, ki sijih člani Rdečega križa zadajo, dobro izpe ljejo. Imajo 74 članov. Vsako leto pa zbrejo v tej krajevni skupnosti od dvajset do petindvajset prootovoljcev, ki so pripravljeni darovati kri. Ivan Burjak je dejal, da s tem nikakor ne morejo biti zadovoljni, saj ima krajevna skupnost 372 prebivalcev. Precej težav imajo tudi s pobiranjem članarine, saj se nekateri ne zavedajo, da je RK humanitarna organizadja, ki pomaga ljudem v stiski, in torej nimajo od nje koristi vsi. Letos so ob novem letu obdarili sedem krajanov in sicer so dobili od občinske organizacije RK 500 dinarjev, prav toliko pa je prispevala njihova organi-.zapija. Judi sicer .polagajo lju- t
O SPREMEMBE V DRUŽBENEM DOGOVORU_
Sofinanciranje programov krajevnih skupnosti
V „Družbeni dogovor o razporejanju dohodkov in sredstev za osebno, skupno in splošno porabo v občini Vdenje v letu 1976" naj bi, kot je predlagano, prvikrat vključili tudi financiranje splošne porabe ter splošnega ljudskega odpora in pa sofinanciranje programov krajevnih skupnosti.
Dokument, ki prinaša dogovor o celovitem razporejanju dohodka, naj bi v Šaleški dolini izpopolnili z določbami o sofinanciranju programov krajevnih skupnosti, kar naj bi predstavljalo tudi začetek uresničevanja novih ustavnih odnosov med združenim delom in krajevnimi skupnostmi, posebej pa tudi dohodkovnih odnosov med temeljnimi orgamzadjami združenega dela in krajevnimi skupnostmi Takšne zahteve pa so v občini Velenje prisotne že dalj časa.
Predvideno je, da naj bi v občini Velenje temeljne organizadje združenega dela iz svojega dohodka, prav tako pa tudi delovni ljudje, ki z osebnim delom opravljajo obrtne in podobne dejavnosti ali samostojno opravljajo svobodno poklicno dejavnost, prispevali za finandranje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih po 200 dinaijev na zaposlenega.
Tako zbrana sredstva (po 200 dinaijev) na zaposlenega bi delili na podlagi naslednjih kriterijev:
70 % zneska (140 dinaijev) bi za vsakega zaposlenega, ki stanuje na območju občine Vdenje, nakazati neposredno na žiro račun krajevne skupnosti, 30 % zneska (60 dinaijev) pa bi združevali v skupnem solidarnostnem skladu krajevnih skupnosti in jih delili po programu, ki ga sprejemata zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela občinske skupščine; za zaposlene v občini Velenje, ki pa stanujejo v drugih občinah, pa bi sredstva, v enaki višini, kot se zbirajo, nakazovali krajevnim skupnostim na osnovi programov in razvojnih načrtov krajevnih skupnosti
AS CAS
NOVICE IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ 9 NOVICE IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ • NOVICE IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ • NOVICE IZ DELOVNIH ORGANIZ*
VRUDARSKOELEKTROENERGETSKEM KOMBINATU
Letošnji načrti za gospodarjenje
Delavski svet Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje je na zadnjem zasedanju sprejel načrte za gospodarjenje v temeljnih organizacijah združenega dela v okviru kombinata za letošnje leto ter izhodišča za sestavo finančnih planov za leto 1976.
Delavci temeljnih organizacij združenega dela Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje so si za leto 1976 zastavili naslednje proizvodne naloge:
Temeljne organizacije združenega dela RUDNIKA LIGNITA VELENJA bodo v letu 1976 pridobile 4,350.000 ton lignita, poprečna dnevna proizvodnja pa naj bi se povezpela na 15.480 ton, se pravi, da bi se v primerjavi z letom 1975 povečala za 4,9 %. Računajo tudi z okrog 5 % višjimi učinki, po-
• V TOVARNI GORENJE
raba osnovnih materialov pa bi ostala na lanskoletni ravni.
V TERMOELEKTRARNI ŠOŠTANJ bodo proizvedli 2 milijardi 400 milijonov kwh električne energije, kar bo predstavljalo 41,2% vse slovenske proizvodnje električne energije. Obratovali bodo 6,400 ur, kar je 3 % več kot lani. Proizvodnja toplotne energije za daljinsko ogrevanje Šaleške doline pa se bo predvidoma povečala za 15%.
Temeljna organizacija združenega dela ELEKTROSTROJ-
NI OBRATI računa s 15 % povečanja obsega proizvodnje. Okrog 40 % vseh zmogljivosti bo na voljo za potrebe vzdrževanja temeljnih organizacij Rudnika lignita Velenje, 60% kapacitet pa bo na voljo za nova dela, posebej še za novo Termoelektrarno Šoštanj 4.
V temeljni organizaciji združenega dela PROIZVODNJA GRADBENEGA MATERIALA, v kateri so ob koncu preteklega leta izdelali sanacijski program, bodo izdelali 32 milijonov opečnih enot — zidakov ter nad 11.000 ton sipkih materialov.
Temeljna organizacija združenega dela AVTOPARK bo povečala obseg storitev za okrog 8 %. Večji obseg del na-
VOLITVE SAMOUPRAVNIH ORGANOV
V	tovarni gospodinjske opreme Gorenje v Velenju so v minulem tednu izvedli volitve samoupravnih organov v petih novoustanovljenih temeljnih organizacijah združenega dela.
V	številčno najmanjši TOZD
embalažnici so izvolili sedemčlanski delavski svet ter petčlansko komisijo za medsebojna razmerja. Delavski svet bo tudi pristojen za reševanje disciplinskih in drugih vprašanj. Z ustanovitvijo TOZD bo več de-
Zlati znak sindikatov Slovenije
Tudi letos je odbor za podelitev zlatega znaka sindikatov Slovenije razlasti rok in pogoje za podelitev. Ti znaki bodo letos podeljeni ob 1. maju posameznim članom sindikata in sindikalnim osnovnim organizacijam.
V razpisu piše, da se zlati znak podeli članu sindikata za dolgoletno požrtvovalno delo in za njegov delež pri uresničevanju delavskih interesov pri uveljavljanju, razvoju ter delovanju sindikalne organizacije. Osnovni organizaciji sindikata pa se zlati znak podeli za večletno vzorno in učinkovito delovanje pri uresničevanju interesov članstva.
Predlog za podelitev zlatega znaka sindikatov Slovenije posameznemu članu lahko vloži vsaka osnovna organizacija potem, ko je bil o tem sprejet sklep na seji njenega izvršnega odbora ali na članskem sestanku, predlog za podelitev zlatega znaka osnovni organizaciji sindikata pa vloži vodstvo občinske sindikalne organizacije na lastno pobudo ah na pobudo drugih sindikalnih organov ali organizacij. Vse predloge je potrebno poslati najkasneje do 15. marca letos na odbor za podelitev zlatega znaka pri republiškem svetu
zss.
Usposabljanje članov ZK v TGO »Gorenje«
Komisija za idejnopolitično delo pri tovarniški konferenci ZK v TGO „Gorenje" Velenje je pripravila za letošnje leto obširen program idejnopolitičnega izobraževanja in usposabljanja članov Zveze komunistov.
S sodelovanjem velenjske Delavske univerze bo začela v prihodnjih dneh z delom politična šola. Posebej bodo izobražvali in usposabljali člane sekretariatov osnovnih organizacij ZK, člane tovarniške konference in drugih organov ZK v ..Gorenju", ,3" program politične šole pa bo namenjen za utrjevanje idejnopolitičnega znanja komunistov.
Komisija za idejnopolitično delo pri tovarniški konferenci ZK v velenjskem Gorenju pa pripravlja za udeležence političnih šol ter za druge družbenopolitične delavce in samoupravljavce v »Gorenju" razgovor o osnutku družbenopolitične delavce in samoupravljalce v »Gorenju" razgovor o osnutku zakona o združenem delu.
• KOLIKŠNA JE NAŠA POMOČ BRKINOM
Delovni ljudje in občani iz velenjske občine smo do 5. decembra lani prispevali za solidarnostno pomoč Brkinom 43.302 dinarjev. Tako je občina Velenje na 12. mestu po višini vplačanih prispevkov.
iavcev sodelovalo v organih upravljanja, zato pričakujejo, da bodo izboljšali delovne in druge rezultate.
V	TOZD orodjarna so izvolili 15-članski delavski svet ter 5-članski komisiji za prošnje in pritožbe ter disciplinsko komisijo.
Zelo visoko udeležbo na volitvah so zabeležili tudi v TOZD vzdrževanje. Izvolili so 15 članov delavskega sveta ter disciplinsko komisijo. V TOZD vzdrževanje so izvolili tudi delegacijo za zbor združenega dela občine Velenje ter splošne delegacije za samoupravne interesne skupnosti.
V	novoustanovljeni TOZD zamrzovalniki so izvolili 15-članski delavski svet in petčlanske komisije za medsebojna razmerja, za prošnje in pritožbe in disciplinsko komisijo. Za ustanovitev te TOZD so bili dani vsi ustavni pogoji. Delavci pričakujejo od tega še boljše delovne uspehe, bolj bodo seznanjeni s pogoji gospodarjenja in še lažje bodo spremljali stroške in se vključili v stabilizacijska prizadevanja. V svojem načrtu za leto 1976 so predvideli vrednost proizvodnje v višini 630 milijonov dinarjev.
V	tem in naslednjem tednu bodo opravili še konstituiranje vseh organov upravljanja v novih TOZD Goranja.
H.J.
• Na postaji Šmartno ob Paki
Vsem je znano, da je železniška postaja Šmartno ob Paki ena najbolj obremenjenih na relaciji Celje-Velenje. Tu je tudi največ tovornega prometa. V letu 1975 je bilo naloženih na postaji 5686 vagonov ali 132.092 ton tovora, največ iz kamnoloma Gorenje, raznega lesa in končnih izdelkov iz Na-zarij ter hidriranega apna iz hidrirnice v Podgori pri Smart-nem ob Paki.
Razloženih je bilo 1379 vagonov ali 27.491 ton, največ lesnega materiala za tovarno i vernih plošč v Nazarjah. Kosovnega blaga pa je prispelo 444 ton.
Vagonske in kosovne pošiljke prevzame postaja Šmartno ob Paki v skladiščih GLIN Nazarje in Smreke Gornji grad ter jih z lastnimi tovornjaki — ima jih deset - prepelje v Šmartno ob Paki.
Na postaji se trudijo, da končno uredijo transport za celo gornjesavinjsko področje.
črtujejo tudi v temeljni organizaciji združenega dela ZUNANJI OBRATI. Večji obseg proizvodnje, posebej še izdelkov plastične embalaže, načrtuje temeljna organizacija združenega dela PLASTIKA IN ZA-ITNA SREDSTVA. Za
okrog 35 % višji celotni dohodek, posebej z večjim obsegom kvalitetnih tiskov, načrtuje temeljna organizacija združenega dela TISK itd.
Ker v okviru Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje še niso sprejeli nekaterih
samoupravnih aktov, posefi zvezi z oblikovanjem in ugo ljanjem dohodka ter za njeg delitev, je delavski svet kor nata za leto 1976 sprejel i; dišča za sestavo finančnih črtov temeljnih organiz združenega dela.
PROIZVODNJA VSE BOLJ ODVISNA 0D RAZPOLOŽLJIVE SUROVINSKE BAZE:
Naloge šoštanjskih usnjarjev
640-članska delovna skupnost Tovarne usnja Šoštanj, temeljne organizacije združenega dela Industrije usnja Vrhnika, je v letu 1975 dosegla 188 milijonov dinarjev celotnega dohodka. Ob tem je ustvarila 7 milijonov dinarjev amortizacije, ostanka dohodka pa bo, kot računajo, za okrog 4 milijone dinarjev. Na tuje so prodali za 3,750.000 dolarjev izdelkov, uvozili pa za 3 milijone dolarjev surovin, pomožnih materialov in rezervnih delov. Poprečni osebni dohodek na zaposlenega se je v šoštanjski usnjarni povzpel na 3.000 dinarjev na mesec.
usnja Šoštanj, temeljni organizaciji združenega dela industrije usnja Vrhnika, torej lahko zadovoljni. Kljub temu pa zatrjujejo, da še niso uresničili vsega, kar bi lahko oziroma morajo. Tako še ni dosežena optimalna produktivnost in ekonomičnost, prav tako pa tudi fizični obseg proizvodnje. Kvaliteto izdelkov so sicer znova zvišali, bo pa nadaljnji dvig kakovosti proizvodnje oziroma izdelkov ena od poglavitnih notranjih rezerv tudi še naprej.
POTREBNI SO VELIKI NAPORI ZA VKLJUČEVANJE
V MEDNARODNO BLAGOVNO MENJAVO
V	prizadevanjih, da bi bolj izkoriščali proizvodne zmogljivosti, morajo del surovin tudi uvažati, saj jih na domačem tržišču ni dovolj. Uvoz manjkajočih surovin, pomožnih materialov in rezervnih delov ter obseg proizvodnje pa terjajo prodajo izdelkov tudi na tuja tržišča.
V	preteklem letu, ko so izvozili za 3,750.000 dolarjev izdelkov, so se srečevali zaradi restrikcijskih ukrepov s težavami v proizvodnji. Ob koncu leta pa so se še zvišale cene surovin, najbolj ju-nečje; za okrog 10 do 15 % so bile višje tudi cene domačih surovin, da posebej ne omenjamo dražitev drugih materialov.
Računajo pa v Šoštanju že na nove težave pri oskrbi s surovinami, saj tudi na tujih tržiščih primanjkuje kož, kar vse seveda sili predelovalce kož, da se tesneje povežejo s proizvajalci surovin in pomagajo krepiti surovinsko bazo.
NAČRTI ZA GOSPODARJENJE V LETU 1976
Tudi vnaprej bodo morali šoštanjski usnjarji kar najbolj skrbno gospodariti. Letošnje in še naslednji dve leti bodo posebej zahtevna zaradi velikih obveznosti za odplačilo posojil. Osnovno izhodišče gospodarskega načrta, ki ga pripravljajo, bo nadaljnja porast produktivnosti, (še višja kvaliteta, uveljavitev načela nagrajevanja po delu, racionalno dolgoročno investiranje ter reor-
USNJARJI SO DOKAZALI DA ZNAJO GOSPODARITI
Šoštanjski usnjarji so torej dokazali, da tudi znajo dobro gospodariti. Po vključitvi v Industrijo usnja Vrhnika so sprejeli vrsto dolgoročnih ukrepov za izboljšanje gospodarjenja, lanskoletna norost v prizadevanjih za stabilizacijo in varčevanje pa so bili trimesečni akcijski programi. Ob upoštevanju letnega gospodarskega načrta so določili z akcijskimi programi podrobne naloge na področju proizvodnje, kvalitete in stroškov proizvodnje. Sproti, vsak mesec, so pregledovali dosežke, akcijo za stabilizacijo in varčevanje pa so usmerili še posebej v nadaljnje izboljšanje tehnoloških procesov ter dvig produktivnosti dela.
OBSEG PROIZVODNJE
SO POVEČALI ZA 25 %
V	letu 1975 je šoštanjska usnjarna ob 9 % povečanju števila zaposlenih, v primerjavi z letom pred tem, povečala obseg proizvodnje za 25 %. Poprečni dnevni na-mok kož so v prizadevanjih za večje izkoriščanje obstoječih zmogljivosti povečali od 17 ton, kolikor so ga bili dosegli v letu 1974, na 22,5 ton v lanskem letu, ali za tretjino. Ob upoštevanju virov surovin dnevnega namoka za zdaj ne bodo povečevali. Zaradi omejenega obsega surovin nadaljnje povečevanje obsega proizvodnje torej ni mogoče, boljše rezultate gospodarjenja pa bo zagotovilo lahko samo nadaljnje večanje produktivnosti.
Lani so v Šoštanju izdelali nad 1,100.000 m2 svinjskega usnja, kar je za 15 % več kot v letu 1974. Proizvodnjo junečjega usnja (250.000 m2) so celo podvojili. Govejega vegetabil-nega usnja pa so izdelali toliko, kot so ga bih pred letom dni
V	obratu, kjer izdelujejo moško in žensko konfekcijo, del te proizvodnje prodajo tudi na tuja tržišča, so predelali znatno več usnja, kot so ga bili leta 1974.
OKREPITI PRIZADEVANJA ZA VEČJO
PRODUKTIVNOST
IN EKONOMIČNOST
Z rezultati lanskoletnega gospodarjenja so v Tovarni
ganizacija, tako glede organizacijske kot strokovne povezanosti. To pa bo hkrati tudi usmeritev razvoja Tovarne usnja Šoštanj v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Predlog gospodarskega načrta Tovarne usnja Šoštanj, temeljne organizacije združenega dela Industrije usnja Vrhnika, računa z 220 milijoni dinarjev realizacije, pri čemer naj bi se amortizacija povzpela na 8 milijonov dinarjev, prav tako naj bi bil tudi ostanek dohodka višji, kot je bil dosežen v letu 1975. Ob 3% porastu zaposlenosti pa želijo povečati še izvoz. Seveda se šoštanjski usnjarji tudi zavedajo, da bodo morali odločneje v akcijo za zaščito okolja. Tovarna usnja Šoštanj »ustvari" vsako leto nekaj sto ton odpadkov, odplake pa onesnažujejo Pako.
Čimprej
DO 2 TEMELJNIH ORGANIZACIJ
ZDRUŽENEGA DELA
V letu 1976 želijo poglobiti samoupravljanje z ustanovitvijo 2 temeljnih organizacij združenega dela, usnajarno in konfekcijo, ki sta zaključena tehnološka dela proizvodnje. Pozabili pa tudi ne bodo na poglabljanje delegatskih razmerij ter na še tesnejšo povezanost s krajevnimi skupnostmi. Nadaljevali bodo z akcijami razširjenega usmerjenega in funkcionalnega izobraževanja, tako za družbenopolitične delavce, člane samoupravnih organov ter za delavce. Ustvariti želijo vse možnosti za še boljše delo in gospodarjenje v prihodnje. Leto 1976 pa naj bi predstavljajo tudi začetek večjih prizadevanj, da bi v prihodnjih letih naposled vendarle rešili najbolj pereče stanovanjske probleme zaposlenih.
NOV OBRAT
ZA PROIZVODNJO PODPLATNEGA USNJA?
Ker so v preteklih letih namenih le malo denarja za naložbe v osnovna sredstva, so posebej še naprave za predelavo govejih kož zastarele. Razmišljajo zato o tem, da bi v naslednjih letih začeli z urejanjem novega sodobnega obrata za proizvodnjo podplatnega usnja. Poraba podplatnega usnja močno narašča, zato je posodobitev proizvodnje nujna. Ob določanju obsega proizvodnje v novem obratu pa bodo morali vsekakor upoštevati tako možnost prodaje kot razpoložljivo surovinsko bazo.

NAŠ ČP
Velenjska skupina A VE
ročnika, in zapisano, da bo top služil temu zagrebškemu podjetju do 2. februarja, v Bjelovar pa so ga odpeljali že 10. januarja. Ko je predstavnik Gozdnega obrata podpisoval naročilnico, je mislil, da bo v tem dvajsetih dneh podjetje Croatia
RADIO VELENJE
9 UKV frekvenca
88,9 megahercov • oddaje: v četrtek ob 15,30, v nedeljo ob 10. uri
film potrebovalo top za štiri ali šest dni, ne pa da podpisuje naročilnico do 2. februarja. Kot kaže, topa do začetka februarja ne bodo videli ljubitelji smučanja v Šaleški dolini oziroma šolaiji, ki se jim danes začnejo zimske počitnice.
Torej, do 2. februarja verjetno na smučišču ne bo umetnega snega. Ne gre, da bi obso-
m ZDR UŽENE KULTURNE DEJAVNOSTI_
Ustanovljen kulturni center Velenje
V Velenju je od 1. januaija letos začela z delom nova organizacija združenega dela kulturni center. Vanjo so združili knjižnico Velenje, razstavno galerijo, muzej slovenskih premogovnikov, zbirko NOB in afriške umetnosti, dom kulture TOZD gledališče Velenje in šoštanjski dom kulture.
Kulturni center Velenje bo opravljal naslednje dejavnosti: zbira, obdeluje in hrani knjižnično gradivo, diskotečno in fonotečnio gradivo, domoznansko in antikvarno gradivo, opravlja naloge matične knjižnice, organizira sodelovanje s Solarni im druge oblike dela z bralci. Delovno področje knjižnice! je mesto Velenje. Nadalje kulturni center zbira muzealije, kulturnozgodovinske predmete, ki imajo muzejsko vrednost, izdelke afriške umetnosti, gradivo iz NOB, etnografske predmete, občasno pa pripravlja razstave, kon-servira ter izdaja informativno-propagandno gradivo. Center bo orgamiziral tudi kulturne prireditve in razne razstave, skrbel za umetniška dela, jih odkupoval in vsa umetniška dela v olbčini tudi evidentiral. Dejavnost kulturnega centra Velenje pa bo še širša. Tako bo izposojal gledališke rekvizite, oddajal 'V najem dvorane ter druge prostore za različne prireditve, konference, sestanke, predavanja in vaje.
Z zdmžitvijo kulturnih dejavnosti v velenjski občini se bo. ta dejavmost prav gotovo razmahnila in postala boljša.
• KULTURNE NOVICE
•	Petlkov kulturni večer
V	riocojjšnjem Petkovem kulturnem večeru v velenjski knjižnici se bodo predlstavili člani kulturnoprosvetnega društva iz Bevč. Zaigrali bodo komiedijo Hotel Plaza v režiji Vlada Pečnika. Tudi današnji Petkov večSer se bo z^čel ob 19. uri.
Sicer paa je v galeriji knjižnice še vedno odprta retrospektivna razstava akademskega slikarja Maksa Kavčiča iz Maribora.
•	Mladinski pevski zbor iz Maribora gosituje v Velenju
V	počastitev slovenskega kulturnega praznika 8. februarja bo tudi letos v Vellenju slovesen koncert, na katerega bodo povabili kulturne delavce v o>bčini.
Izvršni odbor občinske kulturne skupnosti Velenje je na zadnji seji sklenil, dai bo ob tem pomambnem dogodku povabil v Velenje mladinski pevski zbor iz Maribora, ki ga vodi profesor Branko Rajšter. T ako bomo lahko v Velenju poslušali petje mladinskega zbora, ki sri je lani pripel zlato plaketo ne le najboljšega zbora pri nas, ampak v vs;ej Evropi.
•	Godbeniki za abonma
Velenjska rudarska godba je že začela vaje za koncert, ki ga bo imela spomladi v okviru abonmaja. Skupaj z godbeniki se bosta tedaj občinstvu predstavila tudi solista ljubljanske Opere Ladko Korošec in Rajko Koritnik, ki bosta ob spremljavi godbenikov zapela dve ariji.
•	Letos srečanje tudi v Šoštanju
V	Velenju je že tradicija da mladi na svojstven način s pesmijo čestitajo materam ob njihovem prazniku, 8. marcu. Tudi letos bo v kulturnem domu v Velenju za praznik žena srečanje mladih pevcev Šaleške doline, in to 13. februarja. Naslednji dan, 14. februarja pa bodo srečamje ponovili tudi v šoštanjskem domu kulture.
•	Dekleta se učijo novih pesmi
Dekliški pevski zbor velenjske gimnazije, ki ga že deseto leto uspešno prof. Inva Marin, Pripravlja nov koncertni spored, ki obsega pesmi iz re nesanse, slovenske umetne in pesmi ostalih jugoslovanskih narodov. Z novim programom se bodo dekleta prvič predstavila predvidoma aprila v domu kulture v Velenju, sredi maja pa bodo po vsej verjetnosti odšle na sedemdnevno turnejo po Češkoslovaški. Tam bodo predvidoma tekmovale na mednarodnem mladinskem pevskem festivalu, konec maja se bodo udeležile republiške revije pevskih zborov v Zagorju ob Savi, v začetku junija pa pride v Velenje na obisk prijateljski pevski zbor iz Esslingena.
Amaterski film navdušil mlade
Kinoklub „Gorenje" iz Velenja je 18. januaija pripravil večer domačega amaterskega filma. V velenjski knjižnici so prikazali film »Gimnazijka'", delo celjskega avtoija Stanka Josta, člana LT EMO, Celje.
Petkov kuliturni večer je doživel rekordem obisk. Mladi gledalci so napolnili knjižnico do zadnjega koticčka. Našteli so jih okrog tristo. K takemu obisku je gotovo priispevala priljubljenost mladiinskega romana ..Gimnazijka"' Antona Ingoliča med mladinoj. Po motivih tega romana je Stainko J ost posnel ta film v tehnikci super-8. To je tudi redkost v slovenskem in celo jugoslowanskem amaterskem filmu. FPrav zaradi takšne tehnike je škcoda velikega priza-
9 NAS Č4!S
devanja, kajti tonsko je bil film slabo opremljen. Kljub temu pa je film navdušil mlade gledalce. Dijaki iz Celja so skupaj z nekaterimi poklicnimi igralci lepo odigrali svoje vloge. Velenjčani so večkrat zapoloskali med filmom. K temu je tudi veliko pripomogla nekdanja dijakinja ekonomske srednje šole v Celju Andreja Konjedič, kije odigrala glavno vlogo.
Pred projekcijo filma je spregovoril o svojem delu avtor
SVOJ
Stanko Jost. Čeprav traja film
dobro uro, so ga celjski filmski amaterski delavci posneli v desetih dneh. Scenarist in režiser filma je predvsem omenil veliko pripravljenosti in disciplino vseh sodelavcev filma. Sicer pa je Stanko Jost tudi avtor filma „Na kmetih" pripravljajo pa še snemanje filma „Mati".
Kinoklub „Gorenje" je ta večer domačega amaterskega filma posvetil tudi 30-letnici Ljudske tehnike pri nas. Velenjski filmski amateiji privabljajo na svoje prireditve vedno več gledalcev, mnogi med njimi pa se tudi kaj radi odločajo za včlanitev v kinoklub „Gore-nje".
ROČK KONCERT
Velenjska „rdeča dvorana" je prestala še eno veliko preizkušnjo: neizmerno brenčanje in bobnanje instrumentov, na katere so igrali glasbeniki. Videli smo lahko, da stene dvorane prenesejo tudi resonančnost, ki je tega večera nastala zavoljo številnih zvočnikov, iz katerih je vrelo na stotine fonov. Direndaj pa je preživelo tudi blizu 2 tisoč zvečine mladih poslušalcev, ki so tega večera prišli na prireditev.
V velenjski večnamenski dvorani so se prejšnjo soboto predstavili ansambli pop glasbe Ju grupa iz Beograda, ansambel Foundation iz Anglije, Parni valjak iz Zagreba in še najbolj solidni velenjski AVE.
Menažeiji so bili s prireditvijo v Velenju zelo zadovoljni, saj je prejšnji večer v Ljubljani obiskalo koncert kar 500 poslušalcev manj. Pritoževali pa so se nad upravo velenjske dvorane, ker niso dovolili, da bi v bifeju točili žgane alkoholne pijače. Mladi so to nadoknadili s prekomernim kajenjem, saj štiije vključeni ventilatoiji niso zmogli očistiti zakajenosti. Denimo, daje kadilo 1.500 poslušalcev in je vsak izmed njih pokadil v štirih urah po 10 cigaret, potem se je tega večera v rdeči dvorani pokadilo kar 15 tisoč cigaret. Zato je bila naslednjega dne dvorana bolj podobna tekmovanju kadilcev, kot pa glasbenemu koncertu.
TEKST IN FOTO: L. OJSTERŠEK
Tudi velenjska mladina se zna prilagoditi zahtevam ročk koncertov - sedeti je treba na tleh • VELENJSKA RDEČA DVORANA PREŽIVELA ŠE
• VELENJE
Velenjski top med f ilmarji
Kaj je z velenjskim topom za proizvodnjo snega. Zakaj v Šale-ku ni snega? Zakaj smo potem kupili top? ... Taka in podobna vprašanja je tudi letošnjo zimo mogoče slišati v Velenju; zlasti iz ust ljubiteljev smučanja. Teh pa gotovo ni malo.
Ko so prizadevni člani smučarskega kluba Velenje pred leti v glavnem s prostovoljnim delom zgradili vlečnico ob strmini za razvalinami šaleškega gradu in nato kupili še top za izdelavo snega, smo tudi v našem časniku zapisali, da je sedaj v Šaleški dolini poskrbljeno najmanj za tri mesece smučanja. Seveda v tistem času nihče ni predvidel milih zim. Kljub topu, bi lahko na prste prešteli dneve, ko je bilo smučišče pokrito z umetnim snegom. Kajti pokazalo se je, da je lahko top še tako velik, snega ne more delati, če temperature zraka in vode niso dovolj nizke. Ko so lani prvič začele krožiti govorice, da snega ni zato, ker je Paka pretopla, so nekateri predlagali, da bi kupili še napravo za hlajenje vode. Ta predlog je sicer izvenel v šali, je pa menda precej resnice v temu, da je voda pretopla. Namreč: kot zatrjujeta upravitelj topa GLIN Nazarje Gozdni obrat Šoštanj in njegov lastnik Smučarski klub Velenje mora biti seštevek temperature zraka in vode pri izhodu iz topa minus 1 stopinja, ali najmanj nič stopinj. Glede na to, da se voda na poti iz Pake do topa segreje za dve ali tri stopinji, je bilo v zadnjem času zelo malo dni primernih za umetni sneg. Res pa je tudi, da je letošnjo zimo vendarle bilo nekaj dni in noči zelo mrzlih top pa kljub temu ni snežil smučišča. In zakaj ne?
V ponedeljek so se sešli na sestanek predstavniki Smučarskega kluba Velenje, Gozdnega obrata iz Šoštanja in oddelka za gospodarstvo pri skupščini občine Velenje.
Najprej smo dobili odgovor na to, zakaj je vlečnica na smučišču začela obratovati šele v ponedeljek, 19. januaija.
Sredi decembra se je na njej namreč pokvarila povratna zapora zaradi napačne priključitve strojev, ki jih uporabljajo v Šaleku za gradnjo predora pod gradom. Priključek so napravili delavci elektro Slovenj Gradec. Ta nestrokovnost ali še bolje površnost delavcev je povzročila na vlečnici za stari milijon dinarjev škode. Okvaro so lahko popravili šele v ponedeljek, ker prej niso dobili rezervnih delov iz Švice.
Zatem se je pogovor znova vrtel okrog topa. Zakaj v zadnjih dneh, ko so se temperature spustile precej pod ničlo, zapadlo je tudi nekaj snega, top ni delal.
Zvedeli smo, da topa sploh ni na smučišču v Šaleku, ampak v Bjelovaru? !
Podjetje Croatia film iz Zagreba namreč snema v tem mestu film, pri katerem potrebujejo tudi sneg. Ket tudi v Bjelovaru ni snega (veijetno), so stekli pogovori med Gozdnim obratom iz Šoštanja kot upravljavcem topa ter Croatia filmom o tem, da bi jim posodili top. Glede na to, da je Gozdni obrat v zadnjih letih imel precejšnje izgube s topom, ker tudi pri nas temperature niso bile topu naklonjene in ker je zagrebško podjetje obljubilo 1400 dinarjev (novih seveda) za uro sneženja oziroma 4800 na dan, če top ne bi mogel delati snega, so se odločili, da odstopijo top samo za nekaj dni konkretno štiri ali največ šest. Kajti zatem bi ga morali peljati tudi v Maribor, kjer imajo velike težave z organizacijo tekmovanja za Zlato lisico. Ko so prejšnji teden odšli v Bjelovar po top, so se vrnili domov praznih rok. Temu je kriva tako imenovana telegrafska naročilnica, na kateri je podpis tako ponudnika kot na-
jali upravitelja topa, res pa je tudi, da bodo v prihodnje morali biti bolj previdni pri podpisovanju raznih telegrafskih naročilnic. Da bi Gozdni obrat svojo napako nekako popravil, je obljubil, da bo del denarja, ki ga bo zaslužil na račun nepredvidene dvajsetdnevne odsotnosti topa, dal smučarskemu klubu.
Glede na to, da služi smučišče množični rekreaciji in s tem tudi top, ki takšno rekreacijo omogoča ali naj bi jo, so se v ponedeljek dogovorili, da topa v prihodnje ne bodo več posojali.
Ob koncu velja zapisati še eno misel: prav bi bilo, če bi bili vsi rekreacijski objekti pod isto streho. Kajti ne gre prezreti dejstva, da je smučišče prinašalo upravitelju samo izgubo. Res je tudi, da so gozdarji vedeli, da so s tem, ko so prevzeli top oziroma vlečnico v upravljanje, ugriznili v sladko ali v kislo jabolko. Res pa je tudi, da je smučišče namenjeno množični rekreaciji; torej ga (lahko) koristimo prav vsi.
IMAŠ ROMAN
• HARRISON E. SALISBURV
Zdaj je ižorska zemlja ponovno drhtela, usoda dežele je bila ponovno na tehtnici. Bo tudi 20. stoletje dalo svojega Nevskega?
Ni ga bilo. Oseminštirideseta armada je razpadla. Opote-kaje se je umikala proti severu in vzhodu, nemška armada je imela skoraj prosto pot. 28. avgusta proti večeru so se prvi tanki nemške 20. divizije približali Mgi. Naselje je ležalo ob severni železnici, ki je povezovala Leningrad z Vologdo in naprej z Moskvo.
Ko so Nemci začeli napadati, je, bila v Mgi le peščica sovjetskih čet, pa še te so bile tam povsen) slučajno. Glavni enoti je poveljeval major Leščev. Umikal se je iz Novgoroda. Nerpški tanki so mu bili neprestano za petami. Ko je prispel v Mgo, je bil brez altilerije in skoraj brez streliva.
V Mgi je bila še manjša skupina inženircev, ki so spadali k Bičevskemu, poveljeval pa jim je podpolkovnik S. L. Lisov-ski. Teden dni po padcu Mge je Lisovski odšel v Leningrad, da bi Bičevskemu povedal, kaj se je zgodilo. Res je skušal minirati cesto,.po kateri so prihajali Nemci, toda prehiteli so ga. Resnega boja sploh ni bilo, prišlo je le do manjših prask, slabo oborožene in izčrpane sovjetske enote so naciste lahko zadržale le toliko časa, dokler ni nastopila glavnina nemških tankoy in artilerije. 30. avgusta so Nemci Mgo zavzeli in
900 DNI
presekali severno železnico. Napredovali so zelo hitro; njihove prednje enote so že istega dne prišle do Neve na območju Ivanovskega, jugovzhodno od Otradnega.
OBROČ SE JE STRNIL
Poveljstvo v Leningradu se je prepozno zavedlo, kaj se je zgodilo s padcem Mge in kakšne so lahko posledice. Na razpolago so imeli le nekaj enot. Prvi diviziji NKVD, ki so jopo si ali na prizorišče, je poveljeval polkovnik S. I. Donskov. Sledila ji je divizija graničaijev pod poveljstvom generala G. A. Stejjanova in 168. divizija, ki jo je vodil polkovnik Andrej L. Bondarev. Toda te enote so se šele komaj vrnile s fronte v Kareliji, kjer sO se borile proti Fincem. Preveč so bile utrujene; da bi lahko učinkovito začele z akcijo. V naglici so na bojišče poslali še nekaj enot, ki so jih na hitro zbrali.
■"31. avgusta šo enpte začele boj z nemško 20. tankovsko divizijo, ki je bila v MGI in s 122. pehotno divizijo, ki je zavzela Ivanovskoje in Pavlovo ob ustju reke Mge. Pri prvem napadu so bile enote NKVD polkovnika Donskova uspešne. 1. septembra so izgnali Nemce iz Mge. Toda že 2. septembra so Nemci dobili pomoč. Zdaj je bilo vsem jasno, da je Mga postala ključ za obkolitev Leningrada.
Nemci so bili v veliki premoči. Sovjeti se naenkrat niso več ukvaijali z mislijo, kako bi osvobodili Mgo, ampak je postalo važno le to, kako bi Nemcem onemogočili prehod če;t*Nevo.
Tudi Bičevski je imel ves čas v mislih ta problem. Važno vlogo pri vsem je igral železniški most pri Ostrovki, na pol poti med rekama Tosno in Mgo. Če bi Nemci zavzeli most, bi v trenutku prišli tudi čez Nevo, se prebili skozi sovjetske črte ter nadaljevali pot proti severu, kjer bi se že po dobrih 70 kilometrih združili s Finci in \ako sklenili obroč okrog Leningrada.
Če bi se Nemci prebili čez most ali čez reko, bi komajda ostala še kakšna možnost, da bi Šovjeti preprečili obkolitev Leningrada ter neizogiben padec severne prestolnice. Izvedljiv bi postal tudi Hitlerjev načrt, po katerem je nameraval presenetiti Moskvo z množičnim prodorom'za njen hrbet.
30. avgusta zjutraj se je polkovnik Bičevski ukvaijal samo z mislijo o mostu. Vso noč se je trudil, da bi dobil točno poročilo o položaju na fronti, kar pa ni bilo lahko. Situacija je bila preveč nejasna. Enote NKVD so se pomikale na območju Mge, 168. divizija pa je zavzela položaj ob ižorski črti, vzhodno od Kolpina.	—
Bičevski vso noč ni mogel, priti v stik z leningrajskim poveljnikom, generalom Popovim. Popov je bil ves čas na zasedanju vrhovnega poveljstva in posebne komisije Odbora za narodno obrambo.
Šele zjutraj je Bičevski prišel v pisarno Popova. Na generalovi mizi je stal kozarec čme kave. V zraku je ležal vorij po baldrianovih kapricah, priljubljenem ruskem osve-žilu.	^ .
Ko ga je Popov zagledal, je nejevoljno zagodel:
„Kaj želite, Bičevski? Ravno briti sem se hotel."
Z roko se je podrgnil po neobriti bradi ter se spačil kot da bi ga bolel zob.	-
»Položaj vam je znan, ukaze poznate, lotite se torej dela!", je kratko odsekal.
Bičevski mu je povedal, da želi k Nevi in tam ugotoviti, kaj je z železmjjcim mostom pri Ostrovki-Kuzminki. „Imaji}ov4am kakšno enoto? " je vprašal. Pop<5v^ mu je odgovoril, da je to področje zaupano generalu Stepanovu. Na severnem bregu Neve je nekaj udarniških enbt, za južni breg Neve pa je določena 168. divizija NKVD, ki jo vodi polkovnik Donskov. ; „Kaj pa most? " je vztrajal Bičevski.
JCar_podminirajte ga," je rekd Popov.
Za trenutek sta utihnila, potem pa je Popov vprašal:
„Ste slišali za spremembo? Odbor za narodno obrambo je imenoval Vorošilova za poveljnika fronte, mene pa za poveljnika štaba."
Bičevski seje nemudoma odpravil ^ogroženemu mostu. Z njim je šel njegov namestnik Piliter oddelek minerjev pod vodstvom poročnika Rubm. Od Poroge na severni strani.Neve, pri ustju T osne, pa vse aa^liselburga so srečali le posamezne enote. Naleteli so le na protiletalsko baterijo, katero scy*odili baltiški 'mornarji. Pravkar so se ubadali s tem, kak/bujo preuredili v nbljsko artilerijsko enoto.
Kamot je segalo oko\po/vsem južnem bregu Neve, ni bilo videti nikakršnih enot, čdpfav se je od daleč slišalo streljanje. Železniškijmosyje bil popolnoma nezaščiten.
SOVJETI SO BOMBARDIRALI BERLIN 1941

Nemci niso v«
• Afera v avstrijskem parlamentu
VViesenthal — strah vojnih zločincev
Simonna VViesenthala poznamo že vrsto let po njegovih odkrivanjih vojnih zločincev in njihovih del. V zadnjem času pa je vzbudil še posebno pozornost s svojimi ugotovitvami o medvojni dejavnosti znanega voditelja avstrijskih liberalcev Friedricha Petra. VViesenthal je namreč ugotovil, da je Friedrich Peter leta 1942 kot podoficir I. SS pešadijske brigade sodeloval v množičnih pokolih prebivalstva v okolici Baltskega moija do Ukrajine.
Zakaj je Wiesenthal še posebej, poudaril svoja odkritja? Zato, ker je Friedrich Peter postal pomembna osebnost v avstrijskem političnem življenju, tako rekoč desna roka predsednika vlade.
Wiesenthalovo obtožbo je Peter kmalu javno ovrgel in zanikal svoje sodelovanje v omenjenih ekspedicijah, zanj pa se je javno zavzel tudi predsednik vlade Bruno Kreisky. Na tiskovni konferenci je Kreisky celo napadel Wiesenthala, češ da pripada „po-litični mafiji" in „da ima tudi sam dovolj masla na glavi." Izjavil je celo, da je znano, da je tudi Wiesenthal med vojno sodeloval z gestapom in samo tako rešil svojo glavo. Wiesenthal je svojo obtožbo razširil na predsednika vlade zaradi klevet. Istočasno pa je tudi Peter vložil tožbo proti Viesenthalu. Tako so se škandali vrstili iz dneva v dan in javnost je vedno z večjo nestrpnostjo pričakovala konec razprav.
Kdo je pravzaprav Simon VVie-senthal? Nekdanji arhitekt, ki je minulo vojno preživel v 12 koncentracijskih taboriščih, ki je edini ostal živ med 87 člani ožje in širše družine. Rodil se je pred 67 leti na Poljskem in je študiral arhitetkuro. Po vojni, ko so ga zavezniki osvobodili iz taborišča Mauthausen, se je vprašal, ali naj nadaljuje svoj poklic, projektira in gradi hiše, ali pa naj svoje življenje posveti raziskavam o zločinih, ki jih je doživljala Evropa med minulo vojno. Prostovoljno je začel sodelovati v eni izmed ameriških komisij za raziskavo vojnih zločinov v Avstriji. Kasneje pa je to delo začel opravljati sam in pritegnil v sodelovanje še nekaj svojih prijateljev. Leta 1947 je
Simon VViesenthal danes
v Lienzu organiziral svoj prvi dokumentacijski center. Velik uspeh je dosegel leta 1961 z odkritjem znanega Hitlerjevega sodelavca Eichmanna. Gradivo je bilo vedno obsežnejše in zato je osnoval še drugi dokumentacijski center na Dunaju, kjer danes deluje.
Kaj je VViesenthal v dolgih letih svojega dela že odkril? Odkril je marsikaj zanimivega. Osredotočimo se recimo samo na njegova odkritja v Avstriji. Od 50 vojnih zločinov so jih približno 30 zakrivili Avstrijci, pripadniki Hitlerjevih enot. Takoj po vojni je bilo samo v Avstriji okrog 600.000 nacistov, danes jih je še približno 350.000. VViesenthal trdi, da delujejo ti ljudje v vseh političnih strankah, čas pa počasi prikriva njihovo dejavnost in vedno težje jih je najti in dokazati njihovo zločinsko dejavnost. VViesenthalovo delo je težko. Od leta 1970, ko je predsednik vlade Bruno Krei-sky, je bilo na sodiščih po zaslugi VViesenthalovega centra obtoženih okrog 800 avstrijskih vojnih zločincev. Do danes, to je v zadnjih petih letih, so sodišča vse omenjene primere zavrnila. Danes je pred sodišči le še okrog 20
tožb, čeprav je med zavrnjenimi tudi 30 zločinov, ki so jih omenjeni ljudje povzročili v Jugoslaviji. Konkretno so ti ljudje sodelovali pri množičnih streljanjih v Kraljevu.
Kako je VViesenthal odkril Friedricha Petra? Odkril ga je šele 15. septembra lani. Nekdo mu je prinesel njegove podatke. Takrat so se v Avstriji pripravljali na volitve in VViesenthal je čakal na njihov izid. Najvažnejšo dokumentacijo je ohranil za sodišče in je ni sporočil javnosti. Povedal je med drugim, da ima med dokumenti tudi takšne, kjer se vidi, kako je Peter leta 1942 s še 15 vojnimi tovariši SS predlagan za poseben tečaj, ki so jih pripravili za tiste, ki so kasneje sodelovali v množičnih maščevalnih akcijah proti Rusom, Židom, Ciganom in drugim ljudstvom. Med dokumenti je tudi Petrova fotografija v uniformi ese-sovca. Zbrani dokumenti so po njegovih trditvah dovolj trden dokaz o Petrovi zločinski dejavnosti.
In kako je z izjavo Kraškega, da je bil VViesenthal sodelavec gestapa? VViesenthal se ob tem samo vprašuje, če bi se moral Kreiskemu opravičiti, da je sploh preživel vojno. Razumljivo je, da je trn v peti marsikomu, zlasti pa vsem tistim, ki jih obtožuje in ki so krivi. Zato obtožujejo in blatijo njegovo ime, vendar pa doslej še nihče ni dokazal, da je bil VViesenthal res sodelavec gestapa. Da je vse to resnica, dokazuje tudi dejstvo, da so tudi v avstrijskem parlamentu končali z razpravo o primeru Kreisky - VViesenthal. Kreisky je po nekajurni razpravi preklical in zanikal trditve, da je VViesenthal pripadnik „politične mafije" in „da je med vojno sodeloval z gestapom". Poudaril je, da je vse to razširil tisk. Po tej izjavi Kreiskega je tudi Simon VViesenthal odstopil od tožbe predsednika vlade, medtem ko tožbo proti Friedrichu Petru nadaljuje.
i-
MODNA KREAT0RKA STAŠA
Od večera do jutra
Moda in modni proizvajalci se seveda ukvarjajo z vsemi deli garderobe, z vsemi oblačili, od katerih spoznamo spremembe nekaterih takoj, drugih šele takrat, ko se-žemo po njih, ko jih potrebujemo. Tako je na primer s spalnimi srajcami, jutranjimi haljami in pižamami.
Vse več je seveda spalnih srajc in pižam, v katerih se počutimo udobno in sproščeno, v katerih pa smo obenem tudi ljubke in urejene. In vse več teh je sešitih spet iz naravnih materialov oz. iz mešanic, pri katerih prevladuje bombaž. Kroji so seveda ljubki in nežni, spalne srajce so lahko dolge
ali kratke, zelo priljubljen je spet baby doli. Seveda pri ženskih spalnih srajcah ne gre brez čipk, naborka, lepih bordur, obrob, vezenja in slikovitih tiskanih vzorcev, ki vsak kroj in vsak material lepo poživijo. Prav lepe so kombinacije splane srajce in jutranje halje, s tem, da je jutranja halja skoraj obvezno še vedno dolga. Za mladostne in vitke postave pa priporoča moda mako bombažne pižame, ki se lepo oprimejo.
Vsekakor so nove, spalne srajce, pižame in jutranje halje oblačila, ki pomagajo sodobni ženski, da je urejena v vsakem času od večera do jutra.
Čas odkriva preteklost ■ podrobnosti in dejstva. Nek: i zapisi sovjetskega admirala li letalcev, ki so že leta 1941« poleteli in bombardirali Berlinl
Konec julija 1941 so nemjd letala prvič napadla Moskir Želeli smo jim odgovoril napadom na Berlin. Toda ko? Za polet je bilo najb letališče v Leningradu, ve: je bila razdalja prevelika, d; jo v obe smeri zmogla letala DB 3. S pomočni Alazuzovom sva se v to js meljito poglobila.
Razvila sva zemljevid. Tafj nama je bilo jasno, da lahki Leningrada letijo naša let; do Libave. Kaj pa če bi poli z otoka? To bi morda zmi vendar bi morala nad Berli samo odvreči bombe in se obrniti. Samo deset do d minut zakasnitve bo za li lahko usodnih, kajti zmanjl jim bo goriva. Akcija je nadvse tvegana tudi z; megle, kajti letala ne bi mi pristati.	m
Končno smo po temeljiti-posvetovanju s strokovrijf:. ugotovili: letala morajo in polne rezervoarje goriva, lan bi vzela po 500 kg bomb. 11 ko bi preletala razdaljo devett; kilometrov do Berlina in nazi dobrih šestih urah in se vrni zadnjimi kapljami goriva, misel je bila dobra, vendar se bal, da pripravljam akciji katere se ne bo nihče vrnil.
Dva dni kasneje sem p vrhovnim komandantom ra* karto Baltskega morja. Z najj daljenejšega našega otoka bombardiranje uspelo. Imela velik pomen za naše ljudi, kj-Nemci so na velika usta krifi da so uničili sovjetsko letalsf Glavni štab je odobril našo misel,
Takoj zatem je vojni baltske fronte izbral peti posadk prvega minotorpedi zrakoplovnega polka in jih mestil na otok. Sklenil začeti s poskusnimi poleti, bi se prepričali, če je akcija res izvedljiva in močna je protiletalska obrai Berlina. Prvi poskusni smo pripravili v noči med 5, 6. avgustom. Ugotovili smo, je obramba Berlina v prs stih krogih v razdalji sto metrov in s številnimi refll toiji, ki svetijo tudi do tisoč metrov daleč.
Torej lahko letimo! racijo je vodil polkovnik obraženski, njegova pomočni v skupinah sta bila kapet Grečišnikov in Jefremov, ni gator pa kapetan Hohlov. noči med 7. in 8. avgustom se letala dvignila. Edina zaši je bila višina letenja. Nemci pričakovali tolikšne pr& nosti. Spraševali so, kakšna tala so in kam letijo. Misleč, so letala njihova, da so gubila smer, so jim sveto naj pristanejo na najbližjem tališču.
V daljavi so zagledali b linske luči. Mesto ni bilo zate njeno. Britanski napadi so bil tem času še redki, zato so čutili varne. Navigator je vc| letala v središče mesta. Bili že nad cilje, protiletali obramba pa je še vedno čala. Odvrgli so bombe in brez bremen bliskovito obi proti domu. Niso utegnili zovati svojih zadetkov, refll torji so že krožili po neb, oglasila pa se je tudi proti-talska obramba.
Neizmerno smo bili veseli, kasneje pripovedoval polkovf Preobraženski. Nemci niso # jeli, da so njihovo prestol®; bombardirala sovjetska letak, časopisih so pisali, da „so M lin napadla britanska leti Bilo je mrtvih in ranjenih, 5 [ sovražnikovih letal pa je beri; ska obramba onesposobil^ Britanci so na to odgovorit „Nemške novice o napadu i Berlin so zanimive, ker o» njene noči naša letala nisof
■X
eli
O številne, skoraj neveijetne iz minule vojne odkrivajo tudi :njecova in to akcijo sovjetskih ' začetku vojne, na tej fronti le pripoveduje:
la nad mestom". Morali so iznati, da jih je bombardiralo ničeno" sovjetsko letalstvo. Pripravili smo nove akcije, udar je bilo vedno bolj tve-10, kajti zdaj je protiletalska ramba začela s peklenskim njem, čim so se naša letala javila nad nemškim ozem-m. Za vsak polet smo morali lelati posebno taktiko, reše-a nas je samo višina letenja, tler pa je takoj ukazal, da >rajo uničiti vse pomorske ze na otokih Baltika, zato © morali naša letališča še j zaščititi in skriti, ič smo bombardirali 5. septembra 1941. Mo-smo se umakniti s tega ja in poletov i)i bilo več. smo v tem času vrgli na 311 bomb in povzročili požarov.
KOMANDOSI BREZ BARETK
Tako sta bili obe strani zadovoljni, predvsem pa Skor-zeny, ki se je nenadoma znašel na čelu divizije - bil pa je šele major.
Po povratku v Friedenthal seje Skorzeny pospešeno lotil uijenja in organizacijskih problemov. Od svojih ljudi je zahteval skorajda nemogoče - sleherni med njimi naj bi postal padalec, podvodni diverzant, vohun.
To je zahtevalo trdo delo in mnogo naporov in slike, posnete v tistem času, kažejo njegove častnike z vdrtimi očmi, utrujene in izmozgane, toda srečne. Delali so noč in dan in dajali vse od sebe in če so jim „navadni" častniki svetovali, naj uidejo iz tega pekla, so jim smehljaje odgovarjali, da je to zadnja stvar na svetu, ki bi si jo želeli. Sleherni med njimi se je temu „mučenju" podredil povsem prostovoljno.
Z nekaj tisoč možmi je prišlo tudi skoraj toliko težav. Predvsem so potrebovali veliko orožja in opreme. Vrhovno poveljstvo je predlagalo, naj dostavijo seznam vseh potrebščin, kijih potrebujejo.
Radi je poslal seznam - potem pa so začeli čakati. Po štirih tednih je naposled prišel odgovor. Poveljstvo se strinja s seznamom in nihče nima ničesar proti. Radi je poskočil od veselja. „Dolgo smo čakali," je dejal veselo, „toda bilo je vredno!" Tedaj pa so se mu oči ustavile na zadnjem stavku dopisa. „Spričo tega, da poveljuje major Skorzeny enoti, ki je v rangu divizije in je razen tega samostojna, bo moral postati tudi pri oskrbi povsem samostojen. V tem smislu naj se poveže s pristojno intendantsko službo."
Radi je najprej besnel in preklinjal ob tej nemogoči logiki, potem pa se mu je posvetilo. Ta stavek je v bistvu pomenil naročilnico za neomejene nabavke hrane, orožja in opreme v shelernem nemškem vojaškem skladišču Evrope!
Skorzeny se je strinjal in tako sta postala največja tatova v zgodovini nemške armade. Karkoli so v Friedenthalu
potrebovali, so poslej dobili v najkrajšem možnem času.
Radi je v dopisih omenjal pooblastilo vrhovne komande in se pri tem skliceval na izmišljeno ime izmišljenega generala in vrata vseh skladišč so se odpirala na stežaj!
Tako so dobili neomejene količine hrane, opreme, orožja, vozil in vseh mogočih potrebščin. Nikomur ni prišlo na misel, da bi preverjal pooblastilo, nihče ni posumil v generala z izmišljenim imenom!
Kasneje so ugotovili, da je moč tako dobiti tudi ljudi In kadarkoli so trčili ob nekoga, ki bi ga potrebovali, pa ga njegovo poveljstvo ni bilo voljno pustiti iz enote, je Radi preprosto napisal uradni dopis, ki je v imenu Vrhovne komande zahteval „prekomando" tega in tega vojaka, podčastnika ali častnika v Friedenthal.
Sedaj, ko je postala Skorzenyjeva enota že precej znana v vrstah armade, so skoraj vsak dan prihajale ponudbe iz vseh koncev okupirane Evrope. Ponujali so se mornarji, letalci in tankisti... in vsakič se je izkazalo, da gre za izjemneže, ki jih niso znali prav porabiti v njihovi domači enoti.
To so bili navadno ..problemi", ki so se težko (ali pa se sploh niso mogli) podredili turobni disciplini „navade" vojske. V Friedenthalu, kjer so lahko hodili mimo častnikov z rokami v žepu - toda hkrati tvegali zapor, če niso v redu opravili nalog, ki so jim jih dajali inštruktorji — so so se počutili kot riba v vodi. Tukaj so bili samo korak daleč od tistega, kar jih je edino zanimalo: „resničnega" bojevanja, nenavadnih akcij, neizmernega tovarištva in izjemnega vzdušja.
in razen tega so bili v Friedenthalu povsem varni. Sem ni segla oblast „navadne" vojske in če se je kdo enkrat uspel vpisati v seznam Skorzenyjeve enote, ni bilo več sile, ki bi ga lahko prestavila zopet nazaj.
Hitler je očitno imel dovolj nalog zanje kajti že kmalu potem, ko se je prah okoli uspeha na Gran Sassu nekoliko
• IZ ARHIVOV NACISTIČNEGA VOJNEGA STROJA
polegel, je prišlo novo naročilo: ugrabiti dva voditelja, ki sta vsak na svoj način vzbujala pozornost mednarodne javnosti.
Prva žrtev naj bi bil francoski maršla Petain, šef tistega dela francoskega ozemlja, ki je živelo pod lažno zastavo svobode. Bolj ko se je vlekla vojna, manj so imeli Nemci zaupanja v vlado iz Vichyja in naposled je Hitler sklenil, da bo likvidiral starega maršala.
Zaupna poročila so namreč pričala, da se pripravlja Petain na odkrito sodelovanje z zavezniki Njegova vlada naj bi se nenadoma in na skrivaj preselila v severno Afriko in od tam odkrito sodelovala z zavezniki
Druga poročila pa so trdila nekaj povsem nasprotnega: da namreč pripravlja general de Gaulle v Londonu atentat - ali pa vsaj ugrabitev - starega maršala.
Čeprav se ni bilo lahko odločiti, kaj se v resnici pripravlja, ni hotel Hitler ničesar tvegati in zato je ukazal Skorzenyju, naj pripravi vse potrebno za „nenaden odhod na počitnice" v Francijo, kot je to imenoval.
Skorzeny in Foelkersam sta odpotovala v Pariz, kjer bosta, kot se je glasilo naročilo, prejela nova navodila iz Hitlerjeve Volčje jame. Medtem naj bi zbrala vse potrebne informacije, ki bi jima lahko pomagale pri sestavljanju načrta.
Toda v Parizu sta zvedela bolj malo, zato sta sklenila, da si ogledata položaj v Vichyju na lastne oči. Preoblečena v kmečke obleke sta nekaj dni postopala po tem mestu, kjer je bil sedež marionetne francoske vlade in medtem zbrala vse podatke, ki so ju zanimali.
Sklenila sta, da bodo nemške čete neopazno obkolile mesto, izbrana enota komandosov pa bo ob dveh popoldne s paradnim korakom prišla pred sedež vlade. Skorzeny in nekaj najboljših mož bo vdrlo v Petainovo pisarno in ga poneslo (dobesedno) po stopnicah navzdol, posadilo v civilni avto in odbrzelo z njim do predmestja, kjer bo čakalo lahko izvidniško letalo.
Načrt je bil zasnovan na podatku, da popoldne po kosilu skorajda ni bilo žive duše na ulicah, ker so imeli ljudje navado, da so si privoščili kratek počitek v horizontalnem položaju. To je veljalo - z izjemo redkih straž - tudi za francosko vojsko.

$ IZ MALHE ŠŠK % IZ MALHE ŠŠK % IZ MALHE ŠŠK • IZ MALHE ŠŠK 0 IZ MALHE
Ljudska kultura v Šaleški dolini
Nabiralništvo in lov
V naslednjih nekaj člankih bomo poskušali prikazati najzanimivejše drobce iz vsakdanjega življenja, zlasti kmečkega človeka na našem področju.
Pojeim ljudske kulture seveda zavzema širše področje kot ga bomo tu prikaizali, predvsem pa ni omejeno samo na kmečki živelj, ampak zajema tudi običaje, način življenja vseh drugih slojev prebivalstva. Toda z;aradi močne industrializacije doline in velikih družbenih sprememb v zadnjih treh desetletjih, je ravno ta del ljudske kulture v največji nevarnosti, da izgubi elemente, ki jih je hranil stoletja. Najhitreje poteka proces urbanizacije, s tem pa tudi spremembe načina življenja, seveda na dolinskem dnu. Izrazita hribovska naselja so v tem pogledu manj prizadeta, toda tudi tu je industrializacija že prispevala svoje, saj se ponekod na vasi razmerje med agrarnim in neagrarnim prebivalstvom že nagiba v korist poslednjih.
Izginevanje starega je seveda nujna posledica vsakega razvoja in zato pač ne gre žalovati za starimi časi, vendar pa se moramo zavedati, da je tudi ljudska kultura del današnje stvarnosti, da je sooblikovala naš čas in je že za to vredna, da jo proučujemo in
Lovska dvocevka, stara nad 100 let, nekoč je bila last grofa Turna, sedaj pa je last Karla Koželja iz Velenja.
ohranjamo zanamcem. Nenazadnje pa proučevanje starožitnosti nudi pogled v daljno preteklost, ko zaradi pomanjkanja pisanih virov, ravno ljudski običaji, verovanja, vraže pa tudi načini kmečkega gospodarjenja največ povedo o življenju naših prednikov.
Šaleška dolina ni nikakršna izolirana enota v slovenskem prostoru, ampak je celo obratno, izrazito prehodno območje, na katerem se prepletajo subalpske in subpanonske prvine naravnega okolja. Taka geografska lega nujno vpliva na oblike kmečkega gospodarstva, pa tudi na celoten kompleks duhovne kulture, ki je skozi stoletja, poleg krščanskih in predkrščanskih elementov s sosednjih območij, sprejemal tudi bolj oddaljene vplive, zlasti nemške.
MATERIALNA KULTURA
To je tisti del ljudske kulture v katerega sodijo oblike, načini gospodarjenja, stavbe, obleke, orodja, posode. Najpomembnejši, tradicionalni veji slovenskega gospodarstva sta poljedeljstvo in živinoreja, ostale dejavnosti npr. gozdarstvo, čebelarstvo, lov in različne obrti pa nastopajo le obrobno, vendar pri večini kmečkih posestev, saj vsa težijo k temu, da vse potrebno pridelajo doma.
NABIRALNIŠTVO, skupaj z lovom in ribolovom spada med kronološko najstarejše panoge gospodarske aktivnosti. Tudi danes, ko že zdaleč: ni več edini vir pridobivanja življenjskih potrebščin, igra še vedno pcomembno vlogo. V zadnjem času pa dobiva celo nove razsežnosti, saj postaja med mestnim prebivalstvom prava moda. Naši gozdovi sso tako iz leta v leto bolj polni nabiralcev borovnic, jagod, malin, rotbid, gob, kostanja itd.
Sem v določenem smislu spada tudi nabiranje zdravilnih zelišč, ki kljub razvvoju modernega zdravstva še vedno obstaja. Ena najstarejših
zeliščark v dolini je prav gotovo MARIJA BEZOVNIK s SLEMENA, ki lažje oblike obolenja v soseski še vedno zdravi sama. Največ uporablja čaje pripravljene na različne načine, iz arnike, melise, poprove mete, rmana, brinja. Zelo zanimiv je njen recept za ČRNO OLJE, ki je danes le še redko komu znan. Najpogosteje so ga dajali kravam za boljšo mlečnost, zvarjen pa je bil iz KOLMOSA (vrsta korenine), borove smole, treh vrst melis in česna.
Izvor zeliščarjev sega tja do vračev predrazredne družbe, ki so si na osnovi širokega poznavanja zelišč pridobili sloves čarovnikov, preganjalcev urokov itd. Bolezni so zdravili bodisi z različnimi zvarki v katere so dajali čarovne predmete (koščke las, nohtov, živalska mast) bodisi z raznimi čarovnimi obrazci, o čemer bomo še govorili. Ti elementi vračarstva se pri zeliščarjih kažejo še danes.
Nabiralništvo pa ne obsega samo nabiranja plodov za prehrano in zdravljenje, ampak vključuje tudi zbiranje krme in stelje za živino. Pri nas danes pridobivanje krme na kmečkih gospodarstvih nima več enakega značaja kot v preteklosti in bi ga le s težavo lahko uvrstili v nabiralništvo. Za steljo pa še danes veliko uporabljajo listje, praprot in smrekove veje.
Z etnološkega stališča je zlasti zanimivo kleščenje smrekovih vej, ki ga v Topolšici, kjer je bilo precej razširjeno, imenujejo steljarjenje. RUDOLF ROŽIČ se tega opravila spominja kot čisto rednega jesenskega dela. Običajno je delalo skupaj po šest moških in sicer za več kmetij skupaj, tako da so včasih steljarili tudi več kot teden dni. Delali so v parih, dva sta čistila grmovje ter klestila najnižje veje, dva sta klestila na lestvi, najpogumnejša pa sta splezala v sam vrh smreke in sekala tam. Ta dva sta bila seveda posebej opremljena; na čevlje (najboljši so bili taki z lesenimi podplati, da se niso upogibali) sta si privezala kremplje, za pasom pa sta imela obešeno sekiro. Že samo delo pod vrhom smreke je bilo precej nevarno, saj niso bili z ničemer zavarovani, toda mladi fantje so se radi postavljali tudi pred dekleti, ki so vlačile veje iz gozda. Včasih po nekaj ur niso prišli z drvesa, ampak so se poganjali z vrha na vrh, kar spričo težkih in okornih krempljev ni bilo niti najmanj lahko.
Najbolj zanimiva prvina tega dela pa je bilo gotovo „terjančenje". Ob mraku, ko so delo končali se je več fantov spravilo vsak na svojo smreko, si poiskalo na njej gladko grčo, tako „da je lepo pela", ter začeli v ritmu drug za drugim udarjati po njih. Grče so dajale zelo močan brneč zvok, zato je trjančenje odmevalo z Loma po vsej Topolšici.
Druga oblika arhaičnega gospodarjenja sta lov in ribolov. Omejili se bomo na lov, ker pri nas ribolov kljub možnostim, najbrž nikoli ni igral večje vloge. Tudi pri lovu se ne bomo spuščali v opisovanje posameznih načinov, ki so več ali manj skupni za celotno slovensko ozemlje, omenili pa bomo nekaj drobcev, ki so pomembni in značilni za naše območje. Pri tem pa je treba poudariti, da lov nima samo značilnosti pridobivanja sredstev za življenje, ampak ima za nas še večji pomen kot način uničevanja raznih škodljivcev.
To dobro kaže ljudsko izročilo iz Skal in okolice, ki govori ravno o tej različici lova. Pove nam, da so v Ležnu nad Pasovnikom še danes vidne jame, ki so jih pokrivali z vejami in listjem, ter vanje lovili volkove in medvede, Temu izročilu prav gotovo lahko pripišemo resničnost, saj je bil tak način splošno znan in razširjen povsod. Datiranje nastanka pa bi bilo nekoliko težje, vendar pa se še leta 1852 omenja v aktih slovenjgraškega glavarstva velik pogon na volkove, v vseh občinah celjskega in mariborskega okraja. Od takrat so menda to divjad povsem iztrebili. Kot način obrambe pred škodljivci pa je bilo zelo v čislih tudi nastavljanje zank, česar se starejši še prav gotovo dobro spominjajo. Tako so lovili šoje na lesenem locnu (hmeljevka), VTanam pa so nastavljali žimnate zanke na gnoju. Pozimi je bilo zelo razširjeno tudi čakanje zajcev in lisic, ki so napravili na kmetijah največ škode.
Kot zanimivost pa omenimo še lovski krst, ki v sebi prav gotovo skriva zelo stare simbole. Opisal nam ga je znani škalski lovec Vlado Mikavžina. Takoj ko je novinec v lovskem cehu ustrelil svojega prvega zajca, so po koncu lova pripravili lovski krst. Najprej je moral kandidat odgovoriti na nekaj vprašanj in kolikor bolj spreten je bil pri tem, toliko manj Štefanov vina ga je stal krst. V nekoliko starejši verziji je moral nato skakati čez zajca, drugi pa so ga medtem za vsak skok udarili s palico čez hrbet. Zdaj je pogosteje tako, da se mora kandidat uleči na klop, nekdo pa ga potem trikrat udari čez pleča: „za čast in poštenje, za puško pravilno nošenje in za lovski blagor". Palico, ki igra v krstu tako veliko vlogo, pa dobi lovec v spomin.
(Prihodnjič dalje)

humor
„Dragi!!! Kje pa imaš očala, saj vendar ne poljub sina..."
gazite ... moj možje tudi močno pisat."
Križanka
VODORAVNO: 1. spored, 8. reka, ki teče skozi Celje, 9. kraj na otoku Pašman, nasproti Biograda, 10. Davorin Jenko, 11. slavni ruski nogometni vratar, Lav, 13. grelno telo, 15. ljubkovalno žensko ime, Anica, 16. vzklik pri bikoborbah, 17. lošč, 18. izrek, pregovor, 20. znak za kemično prvino srebro, argentum, 21. aktiven vulkan na Siciliji, 24. stanovalec v baraki, 26. vranični prisad.
NAVPIČNO: 1. medmet tišine, tiho!, 2. nevarna sodobna bolezen, kancer, 3. majčken ovoj, 4. ime italijanske filmske igralke Lollobrigi-de, 5. Rado Nakrst, 6. narodno vzhodno ime za ajdo, 7. mesec maj, 12. drobna čebula z milejšim okusom, 13. potrošnja, raba, 14. zalo oblečen moški, 19. bajeslovni kralj Britanije, glavni junak Shakespear-
jeve tragedije, 22. nikalni prislov, naka, 23. umetnost v latinščmi, 25. skrajni konec polotoka.
1	2	3	<	S	S	7
8						
9				V	10	
		•1		12		
13	14		S	15		
16			S	IT		
18			19		|	
20		V	21		22	23
2« .		2S				\
2b						
				1	1 >	
DRAGI MLADI PRIJATELJI!
Zopet smo prejeli precej spisov in risbic. Nekaj jih objavljamo. Tudi Jožici, Mfleni, Andreji, Alešu in še nekaterim drugim sporočamo, da so njihovi sestavki dobri, toda vseh ne moremo objaviti. Kljub temu pa smo jih zelo veseli.
Lepo pozdravljeni!
Moj prvi
samoupravni dan
V 2. b razredu
Ob samoupravnem dnevu sem postala učiteljica 2. b razreda in prevzela odgovornost tovarišice Kolškove.
Tovarišica me je seznanila z delom, mi povedala, kako se pišejo priprave in mi posodila učbenike, da sem se na pouk dobro pripravila.
Učence v razredu sem že poznala in sem jih lažje klicala po imenih. Bili so disciplinirani in na pouk dobro pripravljeni. Za spomin na samoupravni dan so mi podarili knjigo. Bila sem je zelo vesela.
Želela bi še podobnih samoupravnih dni, da bi mladinci spoznali učiteljev poklic in ta poklic in učitelje bolj spoštovali.	TATJANA KRANC 8. a,
Osn. šola Antona Aškerca
Pred nekaj dnevi je bil na šoli samoupravni dan. Vodstvo šole smo vzeli v roke mladinci. Po razpisu je vsak napisal prošnjo za določeno delovno mesto. Sprejeta sem bila za učiteljico angleščine petih razredov.
Tovarišica mi je razložila učno snov in na podlagi tega sem napisala priprave. Kljub temu, da sem znala snov gladko, sem se malce bala nastopa pred učenci. V razredu se mi je vrnila samozavest, in pouk je v redu stekel. Učenci so bih disciplinirani, v razredu je vladalo prijetno vzdušje. Učenci so sodelovali. Ura je hitro minila. Bila sem zelo srečna, saj sem bila prava učiteljica. Tudi ostali dve uri nisem imela nobenih problemov.
Marija Britovšek: Tihožitje
Domovina
Moja domovina je Jugoslavija. Živim v lepem mladem mestu Velenju. Jugoslavija ima šest republik, imamo pa tudi dve avtonomni pokrajini. Med vojno so si okupatorji razdelili našo domovino. Naši ljudje so se borili, da bi pregnali okupatorja in, da bi živeli po vojni v svobodni, socialistični domovini. Tito je dobro vodil partizansko vojsko med vojno. Sedaj pa vodi tudi našo socialistično državo. Republike so med seboj dobro povezane in so dobre prijateljice. Jugoslavija ima dobre prijateljice po celem svetu.
JOŽICA FUŽIR Posebna osn. šola
Ekskurzija v Cerkno
Oktobra smo mladinci osmih razredov organizirali poučno ekskurzijo v predalpski svet. Obiskali smo mladince osnovne šole Spomenik NOB v Cerknem.
Iz Velenja smo se odpeljali zgodaj zjutraj proti Vrhniki. Naš prvi postanek je bil na gradu Bistra, kjer smo si ogledali tehnični muzej. Zelo zanimiva je bila lovska razstava. V Idriji smo si ogledali rudarski muzej, razstavo čipk in spominsko sobo pisatelja Franceta Bevka. V Cerknem smo dobili vodiča, tov. pomočnico ravnatelja šole. Vodila nas je v bolnico Franjo in nam povedala marsikaj zanimivega.
Po ogledu smo se vrnili v Cerkno, kjer smo odigrali prijateljski tekmi v odbojki in rokometu. Preživeli smo zanimiv dan in šele v Velenju smo začutili utrujenost.
SIMONA JAKOVLJEVIC 8.a Osn. šola Antona Aškerca
B
PISANI VEČER
V petek, 7. novembra je razredna skupnost 8. a pripravila Pisani večer. Prireditve so se udeležili vsi mladinci naše šole. Odbor naše razredne skupnosti je sestavil program, ki naj bi v prvi vrsti zabaval. Prikazali smo dva skeca in organizirali štiri šaljiva tekmovanja. Zmagovalci so bili nagrajeni. Skupina mladink je zaplesala na glasbo Sugar baby love. Programu je sledil ples, ki je trajal točno do dogovorjene ure. Razigrani smo odhajali domov, saj smo se prijetno zabavali. Mladinci si želimo veliko takšnih prireditev.
CVETKA KOPRIVC 8.a Osn. šola Antona Aškerca
Naša telovadnica
V šoli imamo telovadnico. Zelo radi igramo košarko. Ko pride tovarišica, pričnemo s poukom. Radi se igramo z vrvicami. Hodim v šesti razred. Našo šolo so dogradili šele pred dobrim mesecem. V telovadnici delamo prevale in skačemo čez vrvice. S tovarišico se dobro razumemo. V razredu nas je komaj osem. V telovadnici imamo tudi zvočnike. Sedaj, ko imamo telovadnico, še raje hodim v šolo.
MARJANA POTOČNIK 6. raz.
Posebna osnovna šola
PLESNE VAJE
V okviru mladinske organizacije smo pričeli na naši šoli oktobra plesne vaje.
Na plesne vaje hodi okrog 80 mladih, torej skoraj vsi mladinci. Sestanemo se vsako sredo v avli naše šole. Naučili smo se blues, foxtrot, angleški valček in prve korake polke.
Plesne vaje se bodo končale s plesnim venčkom, na katerega bomo povabili tudi naše starše.	KATKA MANCE 8.c
Osn. šola Antona Aškerca
Recitatorski krožek
Na naši šoli deluje tudi recitacijski krožek. Obiskuje ga petnajst učencev, največ pa je mladincev. Pripravljamo se na razne proslave, vodi nas tovarišica Bibijana Kolšek.
V letošnjem šolskem letu smo sodelovali na proslavi ob 30. obletnici OZN, na proslavi ob dnevu mrtvih in dvenu republike. V tem krožku se ne učimo samo recitirati, ampak tudi spoznavati slovenski jezik, odkrivati njegove lepote in z njim pesnike in pisatelje našega rodu. Naše delo ni lahko, a ga z veseljem opravljamo. Novi uspehi nas bodrijo in mi se ob njih
vesellm0-	SABINA ŠILIH 8.b
Osn. šola Antona Aškerca
Moja želja je, da bi se samoupravni dan še kdaj ponovil.
Nina Radovan 8.a OŠ Antona Aškerca
Pomagali smo sosedi
Soseda od katere smo kupili zemljo, je zelo bolehna, pa tudi siromašna, saj so jo zapustili vsi otroci, sama z možem, ki pije pa ni mogla obdelovati velikega posestva. Doma je sama delala, mož pa je še tisto malo denarja, ki ga je prigarala zapravil v gostilnah, kjer je preživel cele dneve.
K nam je večkrat prišla in nam prinašala češnje, jabolka in drugo. Na glavi je imela debelo ruto, okrog pasu pa umazan predpasnik. Kadar je prišla je pri nas vedno kosila, včasih pa smo ji odnesli kosilo tudi na dom. Kadar sem prišla k njej mi je bilo pri srcu kar nekam težko, ko pa sem zagledala umazano kuhinjo sem si zaželela, da bi jo zelo lepo pospravila, da bi Pepca, kakor je bilo ime stari ženici, od veselja ozdravela. Vendar sem bila takrat za to še premajhna, saj sem imela le 6 let. Pometla sem, pOmila posodo in prinesla drva. Pepca je pričela počasi hirati. Naša pomoč in naše dobre želje ji niso pomagale.
Bernarda Žolger
Igor Centrih
Moja najljubša knjiga
Prejšnji in ta teden smo obiskali učence, ki v knjižnici v Velenju razstavljajo najljubše prebrane knjige.
BERNARDA ŽOLGER hodi v 5.c razred osnovne šole Antona Aškerca v Velenju. Zelo rada hodi v knjižnico. Doslej pa so ji bile najbolj všeč tele knjige: France Bevk: Pastirci, Najlepše Furkmenske pravljice, Zaklad pravljic in povest Pa-mele Travers Mary Poppins.
IGOR CENTRIH je učenec 6.d razreda osnovne šole Gustava Šiliha. V knjižnico hodi redno že zelo dolgo. Zelo všeč so mu bile Dvojčici pisatelja Ericha Kaest-neija. Povest prikazuje sestrici dvojčici. Ena je živela pri očetu, druga pa pri materi. Na počitnicah sta se srečali in zamenjali starša. Všeč so mu bile tudi Bevkova Pestema in prigode
Toma Sawyeija pisatelja Marka Twaina.
SONJA URLEB je učenka drugega razreda osnovne šole Gustava Šiliha. V knjižnico je pričela hoditi takoj, ko se je naučila brati. Zelo všeč so ji bile Dogodivščine mravljinčka Ferdinanda, povest Josipa Jurčiča, Nana, mala opica, Trnuljčica, j Kraljična na zrnu graha. So-! nji je bila najbolj všeč Trnuljčica, zato jo je že večkrat prebrala.
Tudi SLAVKO JEVŠNIK je redni obiskovalec knjižnice v Velenju. Njegove najljubše knjige pa so Karel May; Stezosledec, Leopold! Suhodolčan: Skriti dnevnik in Jules Verne: Petnajstletni kapitan. To zadnje delo mu je bilo tudi najbolj všeč. To je povest o petnajstletnem kapitanu, fantu, ki je vodil ladjo in posadko, tako da so varno prišli domov.
Sonja Urleb
Slavko Jevšnik
•	-	jr , ■ vr -	,.....,.	.
Skrbimo za lepo okolje
Sodobnega človeka vedno bolj obdaja vrtoglava naglica. Njegova zmogljivost se temu prilagaja, vendar rabi počitek. Naše telo in živžčevje se lahko odpočijeta le v okolju, kjer vladajo spokojnost, red, čistoča. To lahko najdemo v naravi.
Kako lep je pogled na gozdove, kjer se veter igra s košnjami dreves, na travnike polne cvetja, na žuboreč potoček. Ko
človek to opazuje pozabi na vsakodnevne skrbi. Potem je
njegovo telo spočito in tako lahko več naredi.
Cuvajmo naravo, ki nam Saj življenje. Saj ni tako težko jx brati papirček in ga vreči ni mesto na tla v koš. Kakor imi mo mi radi lepo obleko, čist čevlje, tako imajo rastline rad lep življenjski prostor.
STANKA BRGLEZ 8.
Osn. šola Antona Ašken
VELIKI LOV


TEDEN ONI TOTEM KO 3E TA TIP POBESMIL. IZ 3ECE, SO -SE ZAČELE UGRABITVE ZNANSTVENIKOV... 3E OS*lZEU-3 VODOA USRABITETLUEV*
NAČIN N3ESOVESA POBESA ME SPOMIN 3A NA TUSTESA TIPA, KI DANES OBISKAL. M03E STANOVANJE TUDI NJESA 3E POD OKNOM ČAKA L KAMION...
NAS ČAS*
GOSTINSKO PODJETJE
»PAKA« Velenje
VABI
—	da obiičete KAVARNO-SLAŠČIČARNO CENTER, ki vam nudi kvalitetne slaščičarske izdelke, katere vam pripravlja slaščičarski mojster Jože Javomik
KSC vam nudi vse vrste alkoholnih In brezalkoholnih pijač in raznih napitkov,
—	da obiščete RESTAVRACIJO JEZERO in ob zvokih kvarteta DE LECITAS Iz Poljske zaplešete in se razvedrite,
—	da obiščete kegljišče hotela »PAKA« in preizkusite svoje znanje pri podiranju kegljev,
—	da obiščete nočni bar hotela »PAKA« in si ogledate zanimiv barski spored,
—	da obiščete bife »TURIST,« ki se nahaja v novi večna-
menski dvorani in je odprt vsak dan od 9. do 19. ure. Ob nedeljah ne posluje.
Nudi vam gostinske storitve po najnižjih cenah. VSE ZA VAS IN ZA VAŠE ZADOVOLJSTVO!
___y
• IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOV
PO KOROŠKI
VIZ VELENJE
TOZD OSNOVNA ŠOLA ANTON AŠKERC VELENJE
ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
-	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA
za določen čas od 1. 2.1976. do 30. 6.1976. ■ U ali PRU razrednega pouka z opravljenim seminarjem iz MOM
-	UČITELJ TELESNE VZGOJE
za nedoločen čas PRU ali P
-	UČITELJ GLASBENEGA POUKA
PRU> ali P
Razpis velja do zasedbe delovnih mest! Stanovanja ni I
Kandidati naj pošljejo prošnje na naslov: VIZ VELENJE
TOZD OSNOVNA ŠOLA ANTON AŠKERC VELENJE ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA
AVTO — MOTO DRUŠTVO Šaleška dolina VELENJE
Avto-moto društvo »Šaleška dolina« Velenje vabi vse člane na letno skupščino.
Letna skupščina bo 7. februarja 1976 v prostorih restavracije Nama s pričetkom ob 18. uri.
Vstop je možen s člansko izkaznico za leto 1975.
VABLJENI!
UPRAVNI ODBOR AMD Velenje
Posnemanja vredna pobuda KS Stara vas
kot so jo imeli na začetku. Prav zaradi dejstva, da je v dolini vse manj prostora zaradi kopanja premoga, je treba še toliko bolj skrbeti za te objekte, ki morajo postati turistično privlačini ter prostor, kjer se bo naš delavec, naš občan lahko po delu razvedril.
S sanacijo in urejevanjem teh objektov ne smemo čakati, ampak se je treba takoj lotiti del, so odločno poudarili na sestanku. Tako so ustanovili poseben akcijski odbor, katerega naloga med drugim je tudi ta, da si bo prizadeval spodbuditi podobno akcijo na širšem območju (Velenje, Šoštanj), in sprejeli naslednje sklepe: Park in tudi drugi objekti so življenjskega pomena, zato je treba čimprej izdelati program njihove celovite ureditve.
Občinska konferenca ZSMS Velenje in osnovna organizacija ZSMS Stara vas se morata čimprej lotiti akcije za ustanovitev posebne mladinske brigade.
Krajevna skupnost Stara vas se bo v akcijo vključila s prostovoljnim delom in drugimi akcijami.
Udeleženci sestanka so pozdravili pobudo krajevne skupnosti Stara vas, ki bo do srede aprila poskrbela za ureditev celotnega območja krajevne skupnosti in predlagali, da bi se v ta prizadevanja vključile v tekmovalnem duhu tudi ostale krajevne skupnosti.
V godbenem domu Rudarskega šolskega centra Velenje v parku je bil pretekli petek pogovor o stanju ter pripravi akcijskega programa za sanacijo in ureditev parka, jezera in športnih objektov, ki so na območju krajevne skupnosti Velenje-Stara vas. Sestanek je sklicala krajevna skupnost Stara vas. Udeležili so se ga poleg predsednika skupščine občine Velenje Nestla Žganka tudi predstavniki temeljnih in organizacij združenega cela, ki imajo svoj sedež ali obrate na območju te krajevne skupnosti, ter predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti.
Tudi na tem sestanku so udeleženci poudarili, da Velenje ni več takšno kot je bilo. Glede na to, da v občini veliko pričaku-
jemo od razvoja tercialnih dejavnosti, je treba storiti vse, da bodo ti objekti v čimkrajšem času dobili vsaj takšno podobo,
Notranjih rezerv še niso izkoristili
Z gospodarskimi dosežki preteklega leta v slovenjgraški „LESNI", Gozdarstvu in lesni industriji, niso zadovoljni. Res je, da je bilo leto 1975 po vsej verjetnosti eno najbolj težavnih let za obe dejavnosti v okviru delovne organizacije, tako za gozdarstvo kot lesarstvo. Zaradi manjšega povpraševanja po rezanem lesu in finalnih izdelkih, doma in na tujem, je prišlo zaradi dosedanjega nenačrtnega razvoja lesnopredelovalne industrije pri nas do velike konkurence. Izvoz, na primer, je bil zanimiv le v toliko, da so zbrali potrebna devizna sredstva za uvoz rezervnih delov in oprame. Težave pa so bile tudi zaradi tega, ker Slovenijales ni izpolnjeval določil samoupravnega sporazuma o dolgoročnem poslovnem sodelovanju, sama slovenjgraška „ Lesna" pa je bila do srede preteklega leta slabo zastopana na domačem tržišču.
Zaloge so se med letom večale, in to kljub temu, da so na Prevaljah in v tovarni oken v Radljah ob Dravi zmanjševali proizvodnjo. Le tovarna ivernih plošč na Otiškem vrhu je uspela, ob uvedbi četrte izmene, za 20 % povečati izkoriščanje zmogljivosti. Nasploh pa se je zaradi nizke akumulativnosti slabšala rentabilnost. Vse temeljne organizacije združenega dela na področju predelave lesa so leto 1975 sklenile z izgubo, Gozdarstvo in lesna industrija „Lesna" Slovenj Gradec pa bo ustvarilo le minimalno akumulacijo, saj bodo dosegli le okrog 5 % za leto 1975 predvidenega ostanka dohodka.
Kljub temu, da so v temeljnih organizacijah združenega dela pripravili stabilizacijske in sanacijske programe, pa je bilo med zaposlenimi oziroma nasploh premalo zavzetosti, da bi programe bolj dosledno in odločno uresničevali. Premalo je bilo storjeno za zmanjšanje stroškov poslovanja ter za večanje produktivnosti dela. Prav v tem pa so verjetno največje notranje rezerve temeljnih organizacij združenega dela. Cen ni bilo mogoče zviševati, kljub temu pa niso izkoristili v temeljnih organizacijah združenega dela možnosti za povečanje storilnosti ter za zmanjšanje stroškov. Tako na domačem kot na tujih tržiščih se je zavoljo tega poslabšala konkurenčna sposobnost. Rezultat tega je„ da Gozdarstvo in lesna industrija „LESNA" Slovenj Gradec ni doseglo za leto 1975 načrtowanega dohodka in izvoza.
• Pripombe na osnutek dogovora
Zbor upravljavcev slovenjgra-ške podružnice Ljubljanske banke, ki je bil v Dravogradu, je sprejel osnutek dogovora o poslovni politiki Ljubljanske banke za leto 1976 in za njegovo izvrševanje.
V razpravi je bila zlasti še poudarjena potreba, da bi Ljubljanska banka zagotovila več denarja za trajna obratna sredstva, sodelovati pa bi morala tudi pri zagotavljanju pogojev za optimalno izkoriščanje obstoječih proizvodnih zmogljivosti V občinah koroške regije namreč ugotavljajo, da tudi zaradi pomanjkanja obratnih sredstev vse zmogljivosti, posebej še nove, niso povsem izkoriščene. To pa je nedvomno ena od poglavitih notranjih rezerv združenega dela Dravske, Mežiške in Mislinjske doline.
Delegacija slovenjgraške podružnice Ljubljanske banke pa bo 17. zboru Ljubljanske banke posredovala tudi predlog, da preuči možnosti za konverzijo kratkoročnih v dolgoročne kredite, v nasprotnem primeru bo, kot so poudarili razpravljavci, resnično vprašljivm investicijska dejavnost.
Zbor upravljavctv slovenjgraške podružnice Ljubljanske banke pa je potrdil tudi osnove za pristop in postopek izdelave srednjeročnega plana Ljubljanske banke za razdobje 1976-1980.
•	Pred ustanovitvijo slovenjegraškega kluba
samoupravljavcev
Te dni je v Mislinjski dolini v javni razpravi predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Kluba samoupravljavcev Slovenj Gradec. Gre za uresničitev ene od kongresnih nalog, skozi katero naj bi v prihodnje načrtno usmerjali družbene dejavnosti pri razvijanju samoupravljanja, pri večjem uveljavljanju neposrednih interesov delavcev na področju izobraževanja, obveščanja in svetovanja ter izmenjave izkušelj samoupravne prakse.
Med dosedanjo javno razpravo je bilo nekajkrat naglašeno, da bo ena od poglavitih nalog slo-venjgraškega Kluba samoupravljavcev, da se kar najbolj aktivno vključi v organizirano uresničevanje neposrednih interesov delavcev.
Ustanovitelji Kluba samoupravljavcev Slovenj Gradec bodo delavci, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, osnovne organizacije sindikata, krajevne in samoupravne interesne skupnosti, občinska skupščina ter vodstva družbenopolitičnih organizacij, delavska univerza in drugi, katerih delovanje se prepleta v naši samoupravljalski praksi.
•	Strokovni seminar operacijskih medicinskih sester
Ob prvi obletnici delovanja Sekcije operacijskih medicinskih sester, ki deluje v okviru Društva medicinskih sester Slovenije, je bil 16. januarja v Slovenj Gradcu strokovni seminar, na katerem so govorili o psihofi-
zični obremenitvi na delovnem mestu medicinskih sester ter o šivalnem materialu, zavrteli pa so tudi več strokovnih filmov.
V Slovenj Gradcu je bila ob tej priložnosti še razstava šivlanega materiala in medicinske opreme iz nerjaveče pločevine, ki so jo začeli izdelovati v tovarni Gorenje — Fecro v Slovenj Gradcu, prav tako pa tudi srečanje instrumentark, ki so pred 30 leti prve končale šolo in začele uspešno poslanstvo kljub izredno težkim delovnim pogojem.
O Več denarja za posojila
Podružnica Ljubljanske banke v Slovenj Gradcu bo imela, kot so sporočili na nedavnem zboru upravljavcev, v letu 1976 na voljo 171 milijonov dinarjev več sredstev, ko jih je imela lani. Ta denar pa naj bi, kot so predlagali delegati upravljavcev, namenili predvsem za posojila za obratna sredstva.
• Obisk delegacije KPA iz VVolfsberga
9-članska delegacija okrajnega komiteja KPA iz Wolfs-berga, vodil jo je setretar Franz Lyssy, je te dni vrila obisk delegaciji Medobčinskega sveta ZK za Koroško, ki se je lansko jesen mudila v Wolfsbergu. Gostje iz sosednje Avstrije so bili na Ravnah na Koroškem, kjer so jih najprej seznanili z razvojem Mežiške doline ter z vlogo in dejavnostjo ZK in drugih
družbenopolitičnih organizacij.
Med obiskom v Železarni Ravne na Koroškem pa so obravnavali našo samoupravno organiziranost, sistem planiranja ter položaj in vlogo ZK in drugih druž-
enopolitičnih organizacij v železarni.
Člani delegacije KPA iz Wolfsberga so obiskali tudi vzgojno varstveno ustanovo, Študijsko knjižnico, Likovni salon ter Park telesne kulture na Ravnah.
SEJA PREDSEDSTVA OBČINSKE KONFERENCE SZDL RAVNE NA KOROŠKEM
Na Ravnah na Koroškem je bila v četrtek, 22. januarja, 7. redna seja Predsedstva Občinske konference SZDL. Na seji so, kot je bilo predvideno s predlogom dnevnega reda, razpravljali o izvajanju sklepov in stališč ter tekočih nalog SZDL v občini Ravne na Koroškem, ocenili so delovanje krajevnih konferenc SZDL in uresničevanje frontnega ter delegatskega značaja SZDL v občini ter sprejeli dogovor za izvedbo šole za delegate.
USTANOVNA SKUPŠČINA KLUBA SAMOUPRAVLJAL-CEV DRAVOGRAD
Prihodnji četrtek, 29. januarja, bo v Dravogradu ustanovna skupščina tamkajšnjega Kluba samoupravljavcev. Med javno razpravo so hkrati z obravnavo predloga samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Kluba samouprmvljavcev Dravograd volili tudi delegate za skupščino. Skupščina dravograjskega kluba bo štela 52 delegatov, izvršni odbor 9 delegatov, nadzorni odbor pa 5 delegatov. Do ustanovne skupščine bodo dokončno izoblikovali tudi predlog programa dela Kluba samoupravljavcev Dravograd za leto 1976, že zdaj pa je jasno, da bodo v središču pozornosti aktivnosti okrog izmenjave samoupravne prakse in izkušenj ter izobraževanja in usposabljanja.
PREDSTAVNIKI CACKA OBISKAU RAVNE NA KOROŠKEM
Predstavniki občine Cačak, ki se je maja lani pobratila z občino Ravne na Koroškem, so se te dni mudili v Mežiški dolini. S predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij so se pogovarjali o programu sodelovanja med pobratenima občinama, posebej pa tudi o pripravah na organizacijo letošnje „Karavane bratstva in enotnosti"
NOVA BARVARNA IN ČISTILNE NAPRAVE
Tekstilna industrija Otiški vrh pri Dravogradu ureja novo barvarno. Veljala bo 5 milijonov dinarjev. Nova barvarna bo omogočila odpravo dela okrog 90 žena in deklet v nočni izmeni Hkrati z gradnjo nove barvarne pa ureja Tekstilna industrija Otiški vrh tudi čistilno napravo. Tako v prihodnje odplake iz barvarne ne bodo več odtekale v Mislinjo.
as cas
9
IIIIIIIIIIUIMlilllllllllllN
VAŠI PRISPEVKI ZA P. P. 89 • VAŠI PRISPEVKI
ima 21 obveznih točk. Prehodi jo lahko vsak v vsakem letnem času, pot je zahtevna. Če prehodiš celotno pot in s posebnim dnevnikom
Ste že naročeni na tednik Naš čas?
dokažeš postojanke, prejmeš od PD Velenje posebno značko. V prodaji pa so tudi vodiči po tej poti. Cena 40 dinarjev.
V letu 1975 smo imeli
naš CAS
Izletnikovo silvestrovanje
Kakor že večkrat prej sem se tudi prvi dan v novem letu odpravil na šoštanjsko avtobusno postajo, da bi se z zadnjim avtobusom odpeljal v Velenje. Približno 10 potnikov nas je nekaj časa negodovalo, češ da ima avtobus zamudo, po polurnem čakanju pa smo le spoznali, da čakamo zaman. IZLETNIK še verjetno prazuje, smo si mislili ter se podali peš proti Velenju.
Naslednji dan (2. januarja) sem spet čakal v Šoštanju na zadnji avtobus. Čeprav še pomislil nisem, da 33 potnikov spet čaka zastonj, je vendar bilo res. Pot je bila dolga. Tolažili smo se s tem, da nismo edini, saj smo srečali IZLETNIKOVE PEŠCE tudi v smeri Velenje — Šoštanj.
Pa še to: tudi prijatelj se mi je potožil, da je v SOBOTO zvečer (3. januarja)
pešačil v Topolšico, ker ni vedel, da je imel IZLETNIK NEDELJSKE VOŽNJE.
Spoštovani IZLETNIK!
Spomnil bi vas, da vašim avtobusnim šoferjem in sprevodnikom dajejo vsakdanji kruh potniki in ne obratno. Če pa javno razobešenega voznega reda niste vedno v f§ stanju realizirati, ga prosim g prilagodite vašim možnostim g in željam, s.V., VELENJE
Na nedavnem občnem zboru gasilcev iz Velenja sta bila tudi Nestl Žgank in Franjo Kljun. Navzoči pa je bil tudi častni predsednik Franc Melanšek (v sredini), kije slavil 80. rojstni dan.
Zaključili smo z enim delom — drugemu hitimo naproti
Po zraku kot ptica
VELENJSKI GASILCI POTREBUJEJO
Raztezalno lestev
1636 članov, od tega 751 odraslih, 372 mladincev in 513 pionirjev. Od leta 1967 pa smo organizirali 81 izletov. V društvu vzorno dela planinska šola v okviru mladinskega odseka. Mladim moramo prikazati naravo tako kot je, da jo znajo opazovati, čuvati.
Delo poteka naprej. Članarino za leto 1976 že lahko plačate pri blagajniku Stanetu Jamnikaiju. Lahko pa se naročite tudi na mesečno revijo Planinski vestnik pri PZS Ljubljana, Dvorža-kova 9. V letošnjem letu pa boste lahko obiskali: „Š" pot, Stol, Kremžaijev vrh, Ivanac, Snežnik, Savinjsko pot, Evropsko pot, Triglav, Draviški vrh, Korošico in še nekatere druge vrhove. REZKA STROPNIK, Velenje
Ali so nesreče v tem športu pogoste in kako hude?
Napotil sem se na veliko velenjsko smučišče, da vidim, koliko snega je že nametal tisti toliko opevani snežni top. Dobrih štirinajst dni je nočna temperatura krepko pod ničlo in pričakoval sem, da bo vsaj tokrat ta senzacionalna pridobitev Velenja opravičila svoj namen. Ko sem opazil par belih ploskvic na prostornem smučišču sem se vprašal: „Čemu ga sploh imamo — ta snežni top? "
Vzpeljajoč se po snegu (belih kosih ledu) in travi sem zagledal človeka s pravim pravcatim zmajem. Spomnil sem se na študenta, ki je poletel s Triglava in že sem si ustvaril podobo, kakšni naj bi bili ti ljudje. Juna-
„Zmaj sem pred tremi meseci kupil v Železnikih. Tehta 18 kg, dolg je dobrih 5 m, razpon pa je 7 m. Kolikor vem, se v tem delu Štajerske zaenkrat edini ukvarjam s tem športom. A želel bi, da bi nas bilo več.
poznam nekaj teorije o gibanju zraka, o raznih vetrovih in podobno. Največja nevarnost je gotovo izguba hitrosti, saj takrat enostavno „pikiraš".
Kaj pa veter, gotovo ste pri jadranju od njega precej odvisni?
„Res, veter je tisti, ki mi omogoča lepe polete, včasih pa mi jih tudi prepreči. Najboljši je rahel veter v prsi, ki te lepo dvigne, zelo nevaren pa veter v hrbet in močno sunkovit veter s strani. Na primer, danes mi veter precej nagaja in prav ti sunki s strani pokvarijo let in zaradi njih tudi pristanek ni vedno najlepši."
Tudi meni bi bilo lažje, izmenjali bi si izkušnje, si pomagali. Tako pa sem prepuščen bolj samemu sebi."
Nekaterim se zdi takšno letanje nevarno in tudi jaz njislim, da s takšnim daljšim poletom precej tvegaš.
„Letanje z zmajem ni tako nevarno, kot bi človek mislil na prvi pogled. Mogoče mi je malo lažje, ker kot nekdanji jadralni letalec
„Nesreče še na srečo nisem izkusil, ker mi ni do tega, da bi letel za vsako ceno. Kolikor vem, pa pri nas še ni bilo hujše nesreče. Manjše poškodbe pa kaj lahko stakneš, če ne upoštevaš pravila postopnega daljšanja letov. Prav zaradi tega opravljam tako veliko število letov do dolžine 300 metrov. In če bo vse po sreči se bom lahko kmalu lotil večjih razdalj. Sicer pa, da ne boste mislili, da je strašno težko leteti. Le malo volje in poguma je potrebno, pa že lahko postaneš „JUNAK SINJIH VIŠAV" je ob slovesu povedal Herman Čater, in že je kot ptica „odfrfotal" v dolino."
yelei\jstf gasilski pev?ki zbor, ki g? vodi Janlp Luknjan
Tako trdim za planinsko društvo Velenje, za vodstvo, članstvo, za izlete, za celotno delo. Če lahko sedaj ob letu 1975 zaključimo „in-venturo" se mimo številk ne da. PD Velenje je bilo ustanovljeno 1949. leta, prvič je bil organiziran izlet 7. maja 1967 s pedesetimi člani na Pungart Izleti so se vrstili drug za drugim, z njimi pa se je večalo tudi članstvo.
Dela prav tako ni bilo manj. Vedno novi in novi načrti, nove naloge: gradnja doma na Paškem Kozjaku, ureditev okolice, cest ter tra-siranje šaleške transverzalne poti. O tej poti je bilo že velikokrat pisano, pa kljub temu naj se z današnjo .inventuro" prav tej poti malo bolj posvetim. To je pot ob obronkih Šaleške doline, ki
Prostovoljno gasilsko društvo Velenje je delovni načrt v celoti izvršilo. Sodelovali pa so tudi v nekaterih akcijah, ki so izven gasilske službe. Še vedno pa niso nabavili raztezalne lestve, ki stane okoli 200 starih milijonov, pa tudi dežurne službe še niso uvedli. V občini bi za nabavo lestve morali biti zainteresirani vsi, saj so le s pomočjo nje možne rešitve iz gorečih stanovanj.
ljeni in uspodobljeni imajo preko celega leta vaje in dosegajo dobre uspehe tudi na tekmo vanjih. Tako so nadvse uspešne; sodelovali na raznih tekmo vanjih, še zlasti pa ob konci
t
Gasilsko društvo Velenje zajema krajevno skupnost Center levi breg, Staro Velenje, Staro vas, Šmartno, Kavče in Podkraj. Društvo ima v svojem sestavu 14 mladincev, 10 pionirjev, 57 aktivnih članov, od tega 50 operativcev in desetino veteranov. Skrbijo tudi za strokovni sestav članstva, saj imajo tri višje častnike, sedem časnikov, šest podčastnikov, devet strojnikov, šest šoferjev, ostali člani pa so gasilci prve stopnje. Svoje vrste želijo še povečati z mladimi, saj jim sedanje število članstva za izvedbo večjih akcij ne zadošča. Za to bo potrebno precej časa pa tudi denarja.
Da so gasilci vedno priprav-
Z leve na desno predsednik društva Stane Hudales, poveljnik operative Franc Pečečnik, desetar veteranov Miha Valend in Avgust Oblak.
tedna požarne varnosti. Tudi kulturno področje gasilskegai društva je zelo aktivno. Deloven1 je njihov pevski zbor, ki ga vodij Janko Lukman.
Na občnem zboru, ki so gasilci imeli prejšnji teden, so i predsednika ponovno izvoli Staneta Hudalesa, več člane pa so podelili priznanja za setletno delo. Priznanja so pn jeli Jože Hudales, Franc Vel denik, Milan Kretič, Emil Kot želj, Jože Kraševec, Antoi Kranjc in Tine Pečečnik. Zi dvajsetletno delo sta dobila pri znanje Zina Meh in Štefan Zo har, za tridesetletno delo Mih Valenci in Ivan Vidovič, z štiridesetletno delo Rafael Ko ren, za petdesetletno pa Vitof Prevočnik. Najvišje gasilsko od? likovanje, gasilec veteran pa sti prejela Alojz Pocajt in Viktor Prevočnik. Ob koncu so Cesti* tali častnemu predsedniki Francu Melanšku za njegov 80.' rojstni dan. On je član društ že od leta 1920. Slavlienec tf prejel častno diplomo. Čestiti pa sta mu tudi predsednik enjske skupščine Nestl Žg in predsednik izvršnega svet) Franjo Kljun, ki je obljubil | silcem vso pomoč.
L. OJSTERŠE
E
ški vsekakor, pomislil pa sem tudi, da jim življenje ne more biti jjreveč drago.
In že se je letalec zagnal, vlekel zmaj kakšnih 5 metrov, se odlepil od tal in vzletel. Letel je, zares lepo letel in 200 do 300 metrov niže pristal. Ta mož, zame junak, je bil Herman Čater iz Celja. Kar hitro je stekel sproščen pogovor in kmalu sem ugotovil, da sem se pri prvi sodbi to pot krepko zmotil.
Veterani velenjskega gasilstva Alojz Pocajt, Franc Melanšek in Viktor Prevočnik.
o HOKEJ
Zmaga Gorenja
zadnjem srečanju so hoke-i Gorenja v okviru slovenske v Celju premagali moštvo Lija z rezultatom 4:2 (1:0, 3:0, 0:2). Za Velenjčane sta bila uspešna Hribar in Skoflerk z dvema zadetkoma.
ATLETIKA
Znova uspešni
V Celovcu je v okviru mednarodne zimske lige tekmovalo v •qsu več kot 130 atletov med ' i tudi tekači iz Velenja in Raven na Koroškem.
Velenjčani so se znova izka-Izali in bili kar v treh tekih govalci, taJco Stanko Mi-žina med mladinci, Andreja Sverc pri mladinkah in Milan |Bolek v konkurenci članov, ki »itekli na progi dolgi 21 km.
•Rezultati:
Mladinke 6000 m: 1. Andreja 21:55,2, 2. Renata Zupančič 5,2.
Članice 6000 m: 1. Nada Sober | (Ravne) 21:55,2, 2. Angelika (KLC) 22:50,0, 3. Monika r(KAC) 27:33,6.
6000 m: 1. Stanko Mi-(Vd.) 19:38,8, 2. Bogdan i (Vel.) 21:02,'0.
ajši člani 21 km: 1. Dafler 1:14:37,6,, 2. Udovič (KLC) :16:38,8, 3. Marjan Hudej (Vel.) : 19:36,6.
Člani 21 km: 1. Milan Bolek /el.) 1:08:12,0, 2. Peter Anič Vel.) 1:10:11,3, 3. Ginter Biertz-(KLC) 1:10:11,3, 4. Miran i (Vel.) 1:11:01,2.
KROJAŠTVO - Bizjak, tova 21, Velenje ob-cenjene stranke, da vse vrste oblačil iz usnja b naročilu. Na voljo je "-ijski velur ter svinjska in žja napa v več barvah. Se ^poročamo!
TANOVANJE
ZAKONSKI PAR išče i z uporabo kopalnice ali onjero v Velenju. Naslov i lista.
)DAM
| VEČJO gradbeno barako Katič Vili, Šercer-14 — pritliičje - Ve-
Ne-
Popravek
V prejšnji šttevilki Našega t je pri objavljeni zahvali pokojno Bairbaro Pečeč-prišlo do pomote pri nju. Pravillno je: žalu-5i DOMUEVa. Prizadetim bralcem se opravičujemo.
Zmagovalec slovenske lige — vzhod se ni dokončno znan, saj je tekmovalna komisija razveljavila odigrano tekmo med Gorenjem in Ptujem v Velenju, kjer so zmagali Velenjčani z rezultatom 8:2, v korist Ptuja z rezultatom 5:0.
Tako imata obe ekipi po 6 točk. Ker je prišlo do ponovnih. pritožb, bo zmagovalec znan po odločitvi tekmovalne komisije.
I
i *
* J
S /
S *
* *
V OBČINI VELENJE
Razvrstitev prednostnih športov
Občinska telesnokulturna skupnost Velenje daje v javno razpravo predlog prednostne razvrstitve športnih panog v velenjski občini. Največ pozornosti bi v bodoče posvetili športnim panogam kot so atletika, košarka, nogomet in rokomet.
Na zadnji razšiijeni seji izvršnega odbora občinske telesno-kulturne skupnosti so razpravljali o predlogih in se dogovorili, da predlagajo naslednjo razvrstitev športnih panog po prednostni lestvici.
I.	skupina - ATLETIKA: Ta športna zvrst je nastala in se razvila iz želje in potrebe človeka po gibanju. Hitrost, vzdržljivost, moč, sposobnost in spretnost so osnovne priho-fizične lastnosti, ki jih pri človeku razvijajo posamezne panoge atletike. Udejstvovanje v tem športu lahko zajame vse starostne skupine, od predšolskih otrok preko učencev osnovnih in srednjih šol, tekmovalnega udejstvovanja, kakor tudi vsestranske rekreativne dejavnosti. Atletske prvine so osnova tudi za vse ostale športne panoge.
II.	skupina - KOŠARKA, NOGOMET, ROKOMET: Te športne panoge imajo v naši občini že dolgoletno tradicijo in vse pogoje, da se v bodoče razvijajo tako v tekmovalnem kot v
rekreativnem smislu. Posebna priljubljenost za te športe se kaže v šolskih športnih društvih, kjer razvijajo zanimiv tekmovalni sistem od medrazrednih tekem do republiškega prvenstva.
Športne panoge — košarka, nogomet, rokomet so zastopane v v vseh vrstah ligaških tekmovanj, do republiških lig.
Vse bolj pa postajajo te športne panoge pomembne za rekreacijo delovnih ljudi in občanov.
III. skupina — V to skupino so razporedili ostale športne panoge, ki imajo pogoje za dejavnost in dosegajo pomembne rezultate, kot ekipe ali posamezniki. Te panoge so naslednje: STRELSTVO, ALPINIZEM, DVIGANJE UTEŽI, KOTAL-KANJE, SMUČANJE, PLAVANJE IN ODBOJKA.
Vse ostale športne aktivnosti v naši občini pa bodo imele bolj rekreativen značaj dejavnosti. Občinska telesnokulturna skupnost, želi da bi v javni razpravi sodelovalo čim več občanov, ki bi s svojimi pripombami pripomogli, da bomo v velenjski občini, kar najbolj pravilno in smotrno opredelili športno dejavnost. Pri tem pa moramo upoštevati kriterije, ki pogojujejo nadaljnji razvoj in kvalitetni napredek v posameznih športnih panogah.
le novosti m novosti •		novosti • novosti • novosti • novosti • novosti • nov
Bol	jši posojil	ni pogoji za stanovanjsko varčevanje
i i		
Izvršilni odbor Ljubljanske banke je na svoji 39. seji, ki je bila 19. januarja v Partizanskem domu na Kopi, vodil pa jo je predsednik Gregor Klančnik, v skladu z izhodišči dogovora upravljavcev Ljubljanske banke o poslovni politiki za leto 1976 in ukrepi za uresničevanje poslovne politike spremenil in dopolnil „Pravilnik o varčevanju in posojilih za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo", ki je veljal od 1. marca 1975.
Ena od novosti je, da so v kreditiranje zajete vse oblike stanovanjske graditve, tudi tiste, ki še niso vključene v občinske programe, vendar pa občine že izdajajo zanje gradbena dovoljenja.
Poglavitna novost pa je v spremenjenih posojilnih pogo-
jih. Ugotovljeno je namreč bilo, da so posojilni pogoji po pravilniku, ki je bil v veljavi od 1. marca 1975 naprej, premalo ugodni in ne spodbujajo občanov k namenskemu varčevanju. Vzroki za to so v visoki stopnji inflacije in nizkem porastu realnih osebnih dohodkov, zaradi
KNJIŽNE NOVOSTI V KNJIŽNICI VELENJE ZA ODRASLE
LAS ZLO PASSUTH: BOG DEŽJA OBJOKUJE MEHIKO. Dinamična, romantična, razburljiva in zgodovinsko razgibana pripoved sodobnega madžarskega pisatelja, prepletena s starimi azteškimi legendami in spevi, z opisi eksotičnih krajev in običajev. To je zelo zanimiva zgodba o Cortezu, španskem osvajalcu Mehike, kije že kot otrok sanjal o njeni zlati obali, o mikavnem eldoradu. Vendar Cortez ni samo lovec na zlato, pustolovec in izzivalec usode, temveč tudi aktivna osebnost, katerega dejanja so le na videz čudežna. Knjiga je izšla v dveh delih pri Pomurski založbi.
DAPHNE DU MAURIER: REBEKA. Ljubitelji dobre knjige ta roman že poznajo. Prvič je bila Rebeka pri nas natiskana leta 1966, to pa je ponatis. To je roman, ki ga bodo brali vsi tisti, ki radi bero zanimive, napete knjige. To je roman o mrtvi ženski Rebeki, ki sama v knjigi ne nastopa, ampak govori o njej vsaka stran knjige, in bralec samo čaka, kdaj bo sama spregovorila in se nam predstavila. To je pametna, duhovita, lepa, graciozna ženska, a ima pokvarjen značaj. Nasproti nje pa stoji mlada, živa ženska, ki je plaha, nepokvarjena, in ki se mora z vso silo boriti proti duhu prejšnje gospodarice Manderleya.
ŽE TRETJIČ JE IZŠLA KNJIGA ANGLEŠKE PISATELJICE CHARLOTTE BRONTE: SIROTA IZ LOVVOODA. Ne dolgo tega smo na naših televizijskih zaslonih gledali po tem romanu napisano nadaljevanko Jane Eyre. To je lepa pripoved o neukrotljivi ljubezni, ki se porodi v tragičnih okoliščinah med revno po zunanjosti skromno, a duhovno in čustveno bogato vzgojiteljico Jane in odljudnim in nesrečnim Rochestrom. Globoka ljubezenska romanca med Jane in Rochestrom se zasnuje in stke v starinskem okolju samotnega dvorca Thornfielda. Po srhljivo skrivnostnih okoliščinah gospodarjeve preteklosti, ki jih Jane spozna šele tedaj, ko se z dušo in srcem zaljubi vanj, Jane zbeži. Vendar je njena ljubezen na koncu poplačana. Roman rahlo spominja na Rebeko. Od prve izdaje leta 1847 naprej, je roman eno najbolj branih angleških leposlovnih del.
PONATIS JE DOŽIVELA TUDI ANA KARENINA LEVA NIKO-LAJEVICA TOLSTOJA. Tokrat jo je izdala Mladinska knjiga. Tudi to smo nedavno gledali na televiziji.
ARCHIBALD J. CRONIN: Troje ljubezni. Avtorja ni treba posebej predstavljati, saj je eden najbolj branih angleških pisateljev našega časa. Roman je njegovo zgodnje delo, prvič je izšel leta 1932. Pripoveduje pa o Lucy Moore, ki je na začetku romana srečno poročena, a ji srečo skali moževa sestrična, ki pride na obisk. Lucy zve za njenega otroka, ki je podoben njenemu možu. V jezi nažene sestrično od hiše, mož jo spremlja v čolnu pa se smrtno ponesreči Lucy ostane s svojim sinom sama, brez sredstev za preživljanje. Vsemu se odpove, da sin doštudira medicino. Sorodniki je ne poznajo več in Lucy ostane sama. Zato poišče tolažbo v veri, stopi v samostan, a je tudi tam razočarana. Zapusti samostan in se strta in bolna vrne k sinu v London, na železniški postaji pa ga zaman čaka.
IRIS MURDOCH: SAMOROG. To angleško pisateljico poznamo pri nas samo po romanu Grad iz peska, ki pa je izšel že pred desetimi leti. Roman Samorog je v veliki Britaniji že doživel več izdaj in zbudil veliko polemik. Roman ima izredno zanimivo in svojevrstno vsebino. Govori pa o ženski Hannah Crean Smithovi, ki se poroči s sadistom in tako že na začetku doživi razočaranje. Iz nesreče se hoče rešiti tako, da porine moža preko strme pečine, a mož ostane živ, pohabljen. Sedaj pa se prične za mlado ženo še večjo trpljenje. S skupino ljudi je za sedem let zaprta v hiši. Iz tega jo poskuša rešiti mlada vzgojiteljica Marian Taylor, jo poskuša ugrabiti in rešiti tega uroka. Poskus ji ne uspe in ob koncu bralec ne ve, sli si je Hannah okove ječe nadela prostovoljno ali prisilno. Roman je neke vrste moderna psihološka nadaljevanka in od bralca zahteva poleg običajne pozornosti tudi nekoliko več razmišljanja.
česar se privarčevani znesek od cene stanovanj v dobi varčevanja odmika, namesto da bi se ji približeval.
Ker pa je sedanji sistem kreditiranja stanovanjske graditve zasnovan tako, da je pogoj za vse oblike pridobitve stanovanja prav varčevanje občanov, so se v Ljubljanski banki odločili za spremembe. Od 1. februaija 1976 naprej bo Ljubljanska banka v poprečju odobravala za vsak dinar, privarčevan za stanovanjsko graditev, 1,5 dinarja posojila (zdajšnje razmerje znaša 1:1), podaljšan pa je tudi poprečni rok odplačila na 11 let.
Vzemimo primer: občan, ki bo pri Ljubljanski banki var-čeval 2 leti z rednimi mesečnimi pologi, bo dobil na privarčevana sredstva 120% bančnega posojila, za enkratni polog denarja za dobo 2 let pa bo prejel 16% bančnega posojila. Doba vračanja posojila pri var-
čevalni dobi 2 leti pa bo 12 oziroma 15 let, odvisno od poprečnega mesečnega dohodka na člana družine.
Spremembe in dopolnitve „Pravilnika Ljubljanske banke o varčevanju in pogojih za stano-
vanjsko in komunalno gospodarstvo" bodo začele veljati, kot smo že zapisali, 1. februarja 1976. Veljale pa bodo tudi za vse tiste varčevalce, ki z Ljubljansko banko še niso sklenili posojilnih pogodb, če bodo novi pogoji zanje ugodnejši.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
FRANCA MEDVEDA
se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Hvala gasilcem za poslovilne besede, pevcem za zapete ža-lostinke in duhovščini za spremstvo. Posebna hvala dr. Menihu in strežnemu osebju bolnice Topolšica za vso skrb in nego. Iskrena hvala sosedom in znancem za tolažilne besede.
Žalujoči: žena Katarina, sin Franci z družino, Jože, hčerki Marija in Ivanka z družinama.
ZAHVALA
Ko je v 82. letu življenja za vedno prenehalo biti plemenito srce našemu ljubljenemu očetu, staremu očetu, bratu, svaku in tastu
VINKU MELANŠKU
iz Gaberk pri Šoštanju
izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so nam stali ob strani in z nami sočustvovali. Posebej se zahvaljujemo dr. Pučniku za večkratno uspešno zdravljenje na pljučnem odd. Topolšica, kakor vsemu ostalemu strežnemu osebju, zlasti pa sestri Mariji, ki mu je
z nesebično pomočjo lajšala prav zadnje trenutke življenja. Iskreno se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Gaberke s poveljnikom Kaš Edijem na čelu, ki je oskrbel ves potek pogrebne svečanosti, za častno stražo članom gasilcem ter vsem oslalim 12 četam gasilskih društev za njihovo udeležbo v pogrebnem
sprevodu.
Nadalje se zahvaljujemo krajevni skupnosti Družmirje-Gaberke, rudarski godbi in pevskemu zboru, kakor tudi govornikom: Blatniku, Gorograncu in Skrlovniku za poslovilne
besede.
Zahvaljujemo se č. duhvščini, društvu upokojencev in skratka vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti v Podkraj. Še enkrat hvala vsem I Žalujoči: otroci z družinami, sestra in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža in očeta
FERDA USARJA
se najtopleje zahvaljujemo dobrim sosedom, ki so priskočili ob težki uri na pomoč.
Hvala vsem njegovim stanovskim tovarišem Elektro Slovenj Gradec, ki so ga pospremili k zadnjemu počitku. RŠC - sodelavci praktičnega pouka, REK - obrat ESO.
Lepa hvala zdravnikoma dr. Jožetu Reberniku, dr. Petru Kopitarju, ki sta ga požrtvovalno obiskovala in mu lajšala bolečine v težki bolezni.
Hvala sorodnikom, prijateljem, znancem, govornikom, pevcem iz Vinske gore in Šentilja. Prav tako se zahvaljujemo duhovniku za pogrebni obred in poslovilne besede.
Vsem, ki ste mu poklonili cvetje in izrekli sožalje, najiskrenejša hvala. Žalujoča žena Antonija, sinova Milan in Vlado
ČAS je usstanovila občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje, igando in zaaložništvo Velenje - Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p.p. 89, telefon 3) 850-087 — Uredništvo Ljuban Naraks, Mira Tamše in Stane Vovk - Tehnični urednik Franci - ČasniHc je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januaija 1973
— Zdaj izide vsak petek - Cena je 2 dinarja — Letna naročnina je 80 dinaijev - Za inozemstvo 150 dinatjev - Tekoči račun št. 52800-601-21420 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk Ljudska pravica Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št 421-1/72 od 8. 2. 1974) se za NAS ČAS ne plačujetemeljni davek od prometa proizvodov.
i* »• «• »* l' i* i* »• »• t* »• »• »• «• »• i* t' i« i* •* t* t* l' i* r »* i' i' »* ♦*>•»*»•»••♦»*»•» »i •» •» «♦ •» *l '» m m •» m *l 'i
ODGOVARJA NAČELNIK DAVČNE UPRAVE FERDO KUKOVEC
mam
Naša znanka
Cilka Atelšek
Eno najbolj humanih del je prav gotovo delo medicinske sestre in sploh delo vseh zdravstvenih delavcev. Običajno se ti odločajo za ta poklic zato, ker žele pomagati ljudem.
Ustavili smo se v zdravstvenem domu v Velenju in poiskali glavno medicinsko sestro Cilko Atelšek. Ko smo prišli, je imela seminar s patronažnimi sestrami. Znova smo jo poiskali in jo našli. Začudena je povedala, da spl<?h ne bi prišla, če bi bila vedela, zakaj jo iščemo. Dejala je, da rada dela, ne mara pa tega, da bi jo predstavili v časniku. Pa vendar smo se domenili.
Cilka Atelšek rada dela z ljudmi in jim pomaga. V službi je že petindvajset let, od tega pa je deset let glavna medicinska sestra in se ukvarja bolj z organizacijskimi posli. Pravi, da to delo sicer rada opravlja, vendar je bila mnogo bolj srečna, ko je bila še patronažna sestra.
Prvo službo je opravljala v Brkinih. Tistih časov se nerada spominja, ker so bili zanjo zelo težki.
Živela je v nemogočih razmerah, brez stanovanja, na tem nerazvitem območju pa se je morala lotevati vseh del, ker n; bilo dovolj zdravstvenih delavcev. V našo občino seje preselila zaradi družine. Ko je prišla sem, sta bili na območju naše občine samo dve patronažni sestri. Delo je bilo sicer naporno, a Cilka Atelšek ga je z veseljem opravljala, kljub temu, da se rezultati njenega dela niso takoj videli. Pravi, da je bila najbolj srečna, ko je videla, da ljudje upoštevajo njene nasvete, da pričenjajo živeti bolj zdravo. Se danes se rada odpravi med ljudi in zelo vesela je, ko jo včasih srečajo ljudje, ki jih niti ne pozna več in jo
vprašajo: „Zakaj vas pa ni več k nam? ' Zadovoljna je tudi, kadar izve, da je nekdo, ki je živel v nemogočih razmerah, prišel do lepega, udobnega stanovanja. Delo patronažne sestre je pač takšno, da se doseški dela ne vidijo takoj, pač pa zanje izveš lahko čez mnoga leta. Cilka Atelšek je povedala, da s sedanjim delom ni vedno zadovoljna. Ko nekaj opravi, spozna da bi morda lahko naredila še boljše. Dodala pa je še, da človek s svojim delom ne bi smel biti nikoli zadovoljen. In Cilka tudi misli da za človeka, ki rabi pomoč, naredimo premalo. Večkrat se sprašuje, če je naredila dovolj. Zaveda se, da bolan in ostarel človek pričakuje od zdravstvenih delavcev in predvsem od medicinskih sester po-
mmmmm
mmmmmm



CILKA ATELŠEK
moč, ki pa ni vedno le zdravstvenega značaja.
Cilko Atelšek smo vprašali, kaj dela, kadar ni v službi. Dejala je da prostega časa sploh ne pozna. Njeno delovno mesto zahteva, da velikokrat ostaja v službi ali pa se vrača. Včasih se je veliko udejstvovala tudi v družbenopolitičnih in ostalih organizacijah, sedaj pa za to ne najde časa. Sicer pa pravi, da naj delajo še mlajši. Cilkino veliko veselje pa je gospodinjenje.
Cilko Atelšek smo ob koncu vprašali kaj si želi kot zdravstvena delavka. Dejala je: „Želim, da bi med nami vladali bolj človeški odnosi in več medsebojnega razumevanja, da bi bolnike razumeli, želim pa tudi, da ne bi bolezen izkoriščali tisti, ki jo le hlinijo."
• PLEŠIVSKI FANTJE SPET ŠRANGALI
Okrožnikova kmetija iz Strmca nad Dobrno je že nekaj let potrebovala pridno kmečko gospodinjo. Lansko leto seje sin Milan z. Okrožnikove kmetije spoznal z Lipnikarjevo Milico iz Plešivca pri Velenju. Ker se je Milica le odločila, da bo odšla za „ta mlado" na Okrožnikovo kmetijo, jo je ženin Milan zadnjo soboto odpeljal k matičarju, kjer sta si obljubila zvestobo do groba. Predno pa je nevesta Milica odšla iz svojega rojstnega kraja, so plešivski fantje menili, da morajo nekaj zanjo tudi dobiti, saj so dolga leta nanjo pridno pazili, da je prišla iz poštenih rok. Postavili so šrango in zanjo zahtevali kar precej starih milijonov dinarjev. Da bi ženin nevesto dobil čimbolj poceni, je bilo potrebno precejšnega barantanja. Ko sta ženin in njegov starešina Ivan naposled le uvidela, da so plešivski fantje nepreprečljivi pri ceni, so šrango sklenili s tem, da sta morala ženin in starešina kar globoko seči v denarnico.	F. JURAC
Občani se vse bolj zavedajo obveznosti, ki jih imajo kot davčni zavezanci in dejstvo, da se je davčna uprava pri skupščini občine Velenje v zadnjem letu zelo izpopolnila tako glede prostorskih pogojev kot kadrovsko, vpliva na to, da je odstotek izterjave davkov v preteklem letu precej višji kot leta poprej. Vse to pa se seveda ugodno odraža tudi na proračun občinski.
„Vsi predpisani davki, ki jih enkraten odpis zaradi elemen-
terja naša davčna uprava", je dejal načelnik davčne uprave pri skupščini občine Velenje Ferdo KUKOVEC, „so znašli v lanskem letu 16,7 milijona di-naijev. V tej vsoti je upoštevan tudi dolg na račun neizterjanih davkov iz leta 1974. To pomeni, da smo lani izterjali za
95.8	odstotka vseh davkov. To je izjemen uspeh, saj smo po izterjavi med prvimi petimi občinam v Sloveniji. Kot primerjavo naj navedem, da smo v letu 1974 izterjali le 81 odstotkov vseh davkov."
Ali ste imeli pri izterjavi v preteklem letu kakšne težave?
„Lani je bilo v primerjavi s prejšnjimi leti veliko manj prisilnih izterjav. Delo naših referentov je bilo v glavnem usmerjeno v razlaganje in prepriča-vanje, zakaj je potrebna izterjava. Tam, kjer smo morali ukrepati, je . prisilna izteijava zajela v glavnem, žiro račune v nekaterih podjetjih, kjer so imeli zavezanci odtegnjene davčne obveznosti po registraciji računa, vendar jih podjetja zaradi blokade lastnega žiro računa niso mogla poravnati. Na takšen način smo izterjali davkov v višini 2,17 milijona dinarjev, 1,5 milijona dinarjev pa je bilo blokiranih računov pri zasebnikih. V primerjavi s tem je bila vsota neizplačanih davkov od osebnih dohodkov razmeroma nizka, saj smo izdali prepovedi na izplačilo osebnih dohodkov le za okrog 400 tisoč dinarjev.
Po prisilni izterjavi, s tem da smo odvzeli premičnine, smo posegli v petih primerih. Vendar je prišlo do prodaje premičnin le v enem primeru, ker so ostali štirje občani namreč medtem svoje obveznosti poravnali.
Po posameznih vrstah obrti pa je bila lani slika sledeča. Bruto dohodek od obrti je znašal, nekaj več kot 67 milijonov dinarjev. Od tega je odpadlo na proizvodno obrt in storitve
50.9	milijona dinarjev, avtopre-vozništvo 8,6 in gostinstvo 7,8 milijona dinarjev. Osnova po napovedi zavezancev za odmero •davka je znašala 16,5 milijona dinarjev.
Po naknadnih ugotovitvah inšpekcije pa so te odmerne osnove znašale 18,4 milijona dinaijev. Vendar moram pri tem poudariti, da razlika dveh milijonov dinarjev ni nastala toliko zaradi utaje kot zaradi napačnega uvrščanja stroškovnega obračunavanja. Kot vidimo davek od obrti postaja najpomembnejši vir dohodka občinskega proračuna. Prav zato v naši občini obrt dobiva vse p-omembnejše mesto. Če primerjamo davek od kmetijske dejavnosti, vidimo, da je le 4393 občanov evidentiranih kot davčni zavezanci od kmetijske dejavnosti. Vendar je davek od kmetijskega dohodka plačalo le 2020 zavezancev ali slaba polovica. Preostalo polovico višinski kmetje in zavezanci, ki imajo zemljišča iz niz. katasterskega dohodka. Vrednost tako dobljenih davščin je lani znašala nekaj več kot 600 tisoč dinarjev. Lani smo tudi upoštevali
tarnih nesreč - toča v višini 109.000 dinaijev, 229.000 dinarjev pa smo odpisali na računa raznih socialnih in drugih olajšav. Tako smo neposredno
Ferdo Kukovec: ,,Želimo, da bi davkoplačevalci bili še naprej disciplinirani."
od kmetijske dejavnosti dobili za nekaj več kot 300 tisoč dinarjev davkov. Če primerjamo ta znesek z zneskom, ki smo ga dobili na račun davkov od obrti (6,1 milijona) in od občinskega prometnega davka, od zasebnikov (1,79 milijona dinaijev ter prispevkov SIS v višini 2,7 milijona, kar je skupaj praktično milijardo starih dinaijev, vidimo da davek na dohodek iz kmetijske dejavnosti resnično zavzema le majhen delež."
In kaj pričakujete letos od davčnih zavezancev?
„Naša želja je, da bi tudi v tem letu občani pravočasno napovedali in poravnavali svoje obveznosti. Pri tem jim želimo pomagati, saj smo za vsako področje davkov določili referenta, ki bo dajal navodila in pojasnjeval morebitne nerazumljivosti. Pa tudi vse listine, ki jih potrebujejo za napoved, bodo letos dobili neposredno na oddelku in ne več v sprejemni pisarni kot doslej."

MALA ANKETA • MALA ANKETA
Kam na
Šolarji so v zadnjih dnevih izkoristili ves prosti čas za učenje, da bi izboljšali ocene, danes pa so prinesli domov spričevala, eni slabša, drugi boljša. Vsi pa si ob polletju zaslužijo, da se nekoliko odpočijejo in pozabijo na knjige in šolske klopi. Zanimalo nas je, kako mislijo počitniški čas najbolj koristno porabiti, zato smo se odpravili po Velenju in nekatere vprašali: „Kam na počitnice? "
MARIJA PAČNIK: Hodim v prvi letnik šole za tehniške risarke in mi gre kar dobro, vendar pa kljub vsemu komaj čakam počitnice, ki se mi bodo prilegle. Drugače nimam kakšnih večjih načrtov, da bi kam šla. Doma sem iz Mislinje in bom čas preživela s prijateljicami, za katere v zadnjem času nisem imela dovolj časa. Zelo rada pa se ukvarjam tudi z ročnim delom. Prebrala bom verjetno tudi kakšno knjigo.,
IRMA ŽOHAR:Tudi jaz hodim v prvi letnik šole za tehniške risarke. V šoli mi gre kar dobro. Zelo rada sem v Velenju, zato nameravam tudi počitnice preživeti tu. Drugače sem doma iz Mislinje. Teta ima osemmesečno punčko, ki jo bom v tem času varovala. Počitnice se mi bodo zelo prilegle, saj je človek po petih mesecih učenja že zelo utrujen in se mu počitnice resnično priležejo, kljub temu, da so kratke.
MILANKO KONTIČ: V Velenju obiskujem poklicno kovinarsko šolo, drugače pa sem doma iz Sanskega mostu v Bosni. Svoj domači kraj obiščem približna vsaka dva ali tri mesece. Kljub temu, da sem rad v Velenju in mi je ta kraj zelo všeč, pa tudi zelo rad grem domov, kjer se srečam z nekdanjimi prijatelji in starši. Škoda je le, da so te počitnice tako kratke, saj vem, da zopet ne bom imel toliko časa, da bi obiskal vse, ki jih nameravam.
KRUNOSLAV iLlČ: Doma sem iz Bora v Srbiji. V Velenje pa sem prišel bolj iz radovednosti, kakšen je rudarski poklic. Ni mi žal, da sem prišel, verjetno pa bom šolanje nadaljeval. Sedaj hodim v poklicno rudarsko šolo. V Velenju imam mnogo prijateljev, tako da mi resnično ni dolgčas. Domov pa grem le vsake tri mesece. Tudi v počitnicah nameravam obiskati domači kraj. Komaj že čakam snidenja s prijatelji in starši.
ERNEST KOVAČ: Hodim v zadnji letnik gimnazije v Velenju. Zelo rad smučam, žal pa vreme ni naklonjeno. Kljub vsemu nameravam v letošnjih zimskih počitnicah smučati. Za dva ali tri dni bi rad šel nekam ven. Ostali čas pa nameravam drsati na velenjskem jezeru. V drsanju sem začetnik, vendar mi je tudi drsanje zelo všeč, sicer pa kaj hočemo, če ne moremo smučati, bomo morali biti zadovoljni tudi z drsanjem.
BOJAN MRAK: Včasih sem zelo rad smuča, sedaj pa sam ne vem, zakaj sem se temu športu povsem odpovedal. Namesto s smučanjem sem se pričel ukvarjati z drsanjem in drsati nameravam tudi v teh počitnicah. Če pa ledu ne bo več, bo Velenjčanom odvzeta edina rekreacija.
VIDA JEZOVNIK: Hodim v četrti letnik vzgojiteljske šole v Celju. O tem, kam bi šla v počitnicah, pa resnično ne razmišljam, saj so te prekratke, da bi se kam odpravila. Če bo sneg doma, se bom smučala, drugače pa bom ta teden preživela ob branju knjig.
Tako so nam povedali šolarji. Vsi tarnajo, ker ni snega, saj bi v teh počitnicah radi smučali. Mnogi pa so našli zelo dobro rešitev, namesto na sneg se bodo odpravili na led. Kaj pa bo, če se bo stalil tudi ta?
Maršnjak
napadel
miličnika


Pred bifejem Rudar je januarja okrog 21. ure enaint desetletni Jože Maršnjak fizič napadel miličnika Petra ČreiSi ka. Maršnjak je miličnika zal del prvič v levo roko, nato pa v trebuh, tako da je ta dol hude telesne poškodbe. Takoj i ga prepeljali v bolnišnico v Sk venj Gradec. Jožeta Maršnjak so priprli, prijavljen pa je bil tu javnemu tožilstvu. Maršnjak se] miličniku maščeval, ker ga je 1 že nekajkrat obravnaval zarai kršitev javnega reda in miru.
•	Trčil v stoječi avtomobil
Voznik osebnega avtomobila AMI 8 reg. št. CE 41040 Bo» Belak je peljal 8. januarja cesti iz Velenja proti Slovi Gradcu, V Paki je pripeljal i desni ovinek z neprimerno trostjo. Zaradi tega je njegovi,, vozilo začelo zanašati in je tak« zapeljal na levo stran ceste ta trčil v stoječi avtomobil 270-84, s katerim je iz Slo* Gradca pripeljal Adolf Oset I Oset, ki je opazil, da voznika I mu vozi nasproti zanaša, je usp svoje vozilo ustaviti, voznik Belaku pa to ni uspelo. Pri trii nju je nastala precejšnja mati rialna škoda in sicer za okio 18.000 dinarjev.
•	Ni upošteval »stop«
Po cesti Lole Ribarja v Soš^ nju je 9. januarja peljal vozi motornega kolesa Darko Blal nik. Ko je pripeljal v križišče^ Partizanske cesto, ni upoštei ..stop" znaka, temveč je zap na njo in tako izsilil p red noj vozniku osebnega avtomobi CE 588-90 Stanislavu Marinšk Prišlo je do trčenja, škode pa i za okoli 2.000 dinarjev.
•	Spregledal varnostni trikotnik
Po cesti iz Slovenj GradiL_ proti Velenju je pelji 10. nuarja voznik osebnega avl mobila Franca Lončar. Ko pripeljal s precejšnjo hitrostjo ui Salek, ga je pričelo zanaša1^ Nato je spregledal varnostni t kotnik, ki je označeval mesti |m kjer je bila cesta polita z nafti^ Tu ga je še nekaj časa zanašali^ zatem pa ga je zaneslo na lef^ stran na travnik, kjer se je trii obrnil in obstal na strehi, preobračanju osebnega avtomjfc bila sta bila poškodovana Fra®}] Lončar in njegova sopotnica Dfc niča Lončar. Oba so pripeljalif slovenjgraško bolnico.
Obrnil se je na streho
O! vi le ta lc ra
P< žt d< vi
Voznik osebnega avtomol Martin Vcgan je peljal 12. nuarja iz Zavodenje proti Soi nju. Ko je pripeljal v desni nek, ga je zaradi neprinv hitrosti zaneslo v desno in tako vozil po bankini, nato pi-^ zapeljal pod cesto in se obrnSBK streho. Pri nesreči sta bila p či škodovana sopotnik Šti Anžel in sopotnica Marta S Oba so prepeljali v bolnico venj Gradec.
• Nenadoma zagledal pešca
Voznik osebnega avtomoi Alojz Filipančič je vozil izC^ proti Velenju. V Crnovi je i doma zagledal pešca Mila F sa, ki je prečkal cesto z njege leve strani. Voznik je ocen bo pešec prišel na desni vo»~ pas, zato je zapeljal nekolik^ levo in mislil, da se ga bo t ognil. Vendar mu ni uspelo; prednjo levo lučjo je zadeli pešcev desni bok, nato pa| pešca vrglo na vetrobranl steklo, z glavo pa je udarili robu strehe. Od tam pa ga. odbilo približno sedem meti naprej, kjer je obležal na cen nezavesti. Pri trčenju je bil pel hudo telesno poškodovan, c je pretres možganov, odprt z leve stegnenice in udarce j telesu. Pešec je podlegel poH bam v bolnici 17. januarja.
Marija Pačnik
Irma Žohar
Milanko Kontič	Krunoslav Ilič	Ernest Kovač
Bojan Mrak
Vida Ježovnik