SLOURNSKfl KNJIŽNICA LJUBLJRNR K CS G 91/1924/a 070.487(497.4) 9005409,30 ¥ Tj J • ^ Poštno tek. račun. — Conto corrente con la posta. izhaja dne X,- l' ■■ vsakega meseca. — Uredništvo in upravništvo v Gorici, Via C. Favetti 9. — Tiska Kan .dna Tiskarna. — Izdajatelj in odgo vorni urednik France Bevk Cena giasoni: I milimeter visočine v širini enega stolpa L. —-.80, za trgovske reklame, bančna obvestila, poslana, osmrtnice, vae »tla, naznanila itd., vrsta 1 L. — inozemstvo L. — Za Celoletna naročnina 22.50 L Leto III. GORICA, dne SO. oktobra !©24 št. 30. Vsa femlge skup leti - da se kal nauči! »Ves svet se interesira za nas in leti skupaj, da nas občuduje in se kaj nauči od nas.« Farinači. Zdaj bo sedel Čuk na palci mislil si bo marsikteri. Toda, kar naš Čuk napiše vse napiše v dobri veri. Čuk na palci, Mussolini, v žakelj eden le ju stlači; eden dela grenke ure, to je stari Farinači. Vsaka stvar je dvojestranska, kakor kdo jo pač razlaga, lahko angel ti postane, ali pa napraviš vraga. Če ti reče MussoMni: »Red in mir naj se začneta!« Brž zavpije Farinači: »Pulfer, bomba in trompeta!«- .Oljko, daje Mussolini, Farinači pa pištolo, mesto roke sabljo bridko, vrelo žveplo in pa smolo. Prvi hoče, da z ljudmi se debatira, pogovarja, drugi, ve dokaze druge, z manganelo rad udarja. Pravi, da na svoji strani ima že ljudi nešteto, ali Čuk pa je prepričan, da on moti se presneto. Moti se, če misli trdno, da s pestjo si pot utira, da državi tisti služi, ki rohni in pa podira. O, ne dela se ljubezen niti z bombo ne s pištolo, fiko tudi on se hvali, da ves svet gre k njemu v šolo, kakor kaže tasle slika, je pri njemu pol sveta že; kar se sveti ni zlato vse, dostikrat se videz laže. Temu, ki zlorabi silo, ki rohni le in strahu je, dostikrat prav slaba prede, svet le slabo mu plačuje. Kdor še zdaj ima možgane in mu ni le za minuto, bo postopal milo, modro, a nikoli drzno kruto. Vse želi miru dandanes, sito je surove sile, hoče zopet le manire, kot so prej v navadi bile. Zmagal vedno bo le tisti, dejstvo tosle dobro znači, ki za mir je, Mussolini, naj bo to — li Farinači. To vam pravi Čuk na palci, ki je videl marsiktero, ve, kako ta svet se suče, potrdi vam staro vero: (Glej str. 2.) Kdor se z mečem le ukvarja, pride končno še ob glavo, kdor krvave glave dela, sam imel bo še krvavo. To ve tudi Mussolini pa zato bolj modro dela, in zagnal je manganelo da v podstrešje je zletela. Kadar še vkroti »levico«, morda res bo mir v deželi, bo vesel vspehov svojih, bomo tudi mi veseli. Gorica 20 okt. 1924. Če izvzamemo dejstvo, da so šole počasi začele in da še danes ne vedo, katere šolske knjige naj uporabijo za poučen vanje po Gentilejevi reformi, se ni v desetih dneh zgodilo nič posebnega. Dejstvo, da se draži kruh, je staro in zdi se, da pri tem trebuhi kapitalistov ogromno rastejo. O tem pa ne bomo pisali, da ne pridemo v nav* skrižje z razrednim hujskač njem in nas ne pokličejo eks; presno na sodnijo ter nam tam naložijo par ekspresnih mesecev ječe, kakor se je to zgodilo Poldetu, šefredatkter; ju »Gotiške Straže«.. Sodnija je namreč poskrbela, da uredniku »Goriške Straže«, ne bo treba 9 mesecev prav nič skr--beti, ne kje bo spal, ne kje bo jedel in kaj bo pil. Iz gole hva; ležnosti, da se tako izvrstno potegnejo za pravice Sloven; cev v Italiji, mu je odmerila to dobroto. Polde je pa te »do* brote« odklonil ter pravi, da fake prednosti od strani sodni; je še ni zaslužil. Tudi »Čuku«, se zdi, da je »odlikovanje«, prevelikodušno in Poldetu že; Umo, da bi se mu posrečilo do; kazati na višjih mestih, da ta; kega »odlikovanje« še ni za; služil. — Ugotavljamo le, da Čuk na palci že dalje časa opaža, da se otroci na cesti, ki so iz različnih šolskih razrez dov, med seboj tepejo in zmerjajo. Tudi to mora neha; ti. Doli z razredriim bojem! E-naka mera za vse! Tepsti se smejo med seboj, zmerjati in pobijati samo P o; slanci v parlamentu, ki spada; jo v en razred. In tega zmer; ianja je po vsem svetu toliko, da se ta še oddahniti ne more. V Jugoslaviji je vlada od-stopila„ Baje da zato. ker so se je vsi veselili in so bili za; dovoli ni ž njo, Baie pa v Ju; goslaviji ne sme biti vlade, s katero bi bilo ljudstvo zado; voljno. Nekateri kar ne more; jo videti, da bi se Radič vrele; vil v monarhista in bi najraje videli rdečega 7. vsemi Hrvati vred[ 7.a hko se zgodi, da bo; do volitve z usoehom, da se posute razne btaAaine in da bodo prepiri daljši. Zdi se, da je jugoslovanski prepir kakor podlistkar, ki piše po; vest sproti za denar in glavne; ga junaka noče »fentati«, da se dnevni honorar vleče v več; nost. Tudi na Angleškem je kri; za. Tam so mislili kapitalisti da je delavska vlada šport, ki si ga za oddih lahko dovolijo. Ko pa je Mac Donald celo dovolil petje »bandere rosse«, so se purani spogledali in vo; litve so tu, po volitvah bo pa nova vlada — taka, kot bo narod hotel. Najmanjša novost pa so bo* jišča. Do zdaj imamo hvala Bogu štiri taka ognjena tori; šča. Maroko, Arabija, spopadi med Turki in Angleži in boje na Kitajskem. V Maroko hodijo Španci po kostanj v ogenj za svojo slepo srečo in bi si radi spletli novih batin za svoje hrbte. Turek in Anglež se praskata in oba dementirata, da ju nič ne boli in da sploh nič ni bilo, a se lahko zgodi, da nekega dne še kaj bo. V Arabiji s,o prišli Vahabiti z orožjem na božjo pot v Me; ko in so pri tem več arabskih plemičev napravili nesposobne za orožje na ta način, da so jih prikrajšali za glavo. Na Kitajskem pa je bila e* na stranka tepena na eni strani. na drugi pa je zmagala, ta; ko da smemo upati, da boja še ne bo konec. Istočasno pa se na več kra; jih Evrope pripravlja jo na mi; rovne konference. Vsak osel se temu smeje in tudi Čuk na palci. Profesor Nagodnlk. t .'j Profesor Nagodnik je bil povabljen k neki gospe na obed. Ko stopi v sobo, jo vpraša: »Je«li ta deček vaš sin?« »Da.« »Ali je priden v šoli?« »Ne hodi v šolo, je še premlad.« »Tako, tako. Kateri učitelji pa uče na njegovi šoli?« sa, to vam bo brez dvoma po« magalo. Z eno besedo, ni ga tako neumnega gumpca na tem s ve* tu, ki ne bi vedel za uspešno sredstvo proti ljubezni in zo-bobolu. Največ takih sredstev po* znajo seveda stare matrone in stari grešniki, ki samo radi zgubljenih zob in zgubljene ljubezni nimajo v ustih nobe* nega zoba več in tudi ne, srca več v prsih. Toda kaj je hujše: ljubezen ali zoboboi? Recimo da oboje istočasno napade človeka. Katero »ob* čut je« prevladuje? Poglejmo! V Rožni ulici v Ljubljani je stanoval v prvem nadstropju zaljubljen pisatelj, in to je bi* la moja malenkost. Ona je bila hči višjega dr* žavnega uradnika. To je vse, Ljubezen in zoboboi! To- sta vam dve strašni bolezni za one seveda, ki jih morajo trpeti! dve popolnoma brezpomemb* ni stvari za one, ki jih ne po« znajo. »Kaj manjka enemu, — kaj drugemu?« — »Ljubijo — zob jih boli.« To so navadni nazori o ljin bežni in zobobolu. Če kdo v hiši trpi radi zobobola ali ljubezni, pozna vsak družinski član kako drugo sredstvo-, ki gotovo pomaga. Papa pravi to je revmatizem, to pride samo po sebi. Stric tolaži po svoje: saj ni nič hudega! Vzgojiteljica ima seveda tudi be* sedo in svoj nasvet: najboljše je, prav nič na to ne misliti. Oglasi se tudi tetka: Daj si ga vendar iz dreti in napr avi si novega. Čujmo še modri na* svet sosedov: zamašite si uše* kar lahko razodenem ljubemu bralcu o najinem osebnem raz* merju. — Zgonišlca dekleta seveda bodo vedele še marši* kaj povedati in mogoče tudi koludrovska! Smem le še toliko povedati, da je bila kaj gizdava iri neiz* mcrno ljubosumna; saj je to zgodovinsko dejstvo in spada torej v zgodovino. Gizdavost muči »finančno kambrico«, ljubosumnost pa »srčno kambrico«. Gizdavost je prav, čim starejši je, tem bolj peša; ljubosumnost pa je ogromen krokodil, čim bolj se stara, tem bolj mu rastejo moči. Kaj pa je močnejše, gizda* vost ali ljubosumnost, če Male* tita skupaj v eni osebi. Bomo videli! Mojemu oknu nasproti, na vogalu prij azne ulice, so vedno prilepljali gledališka in kon* certna vabila. Hodila je navadno s svojo mamico zjutraj okrog deseti]i iz Rožne ulice proti Tivoli. Večkrat sta obe postali na vo* glu in čitali vabila. Če se je tako delala, kakor bi hotela mamici na vabilu nekaj pokazati in je s prstom pokazala na mesto: »Začetek ob sedmi uri zvečer s sem takoj vedel — stal sem namreč z daljnogledom v ro* ki za zavesami pri oknu — da je bila to določena »sedma u* ra.« — Če pa je pri tem z dru* go roko dvignila kvišku prst, to pa popolnoma brez vsakega namena, je bil to zame znak, da moram pride jati še eno u* ro, in da je bila določena »os* ma ura« i. t. d. To sem sklepal po prstih! Ljubezen je bila iznajdljiva. Franklin je iznašel le eden strelovod, ljubezen pa, si u* stvar j a vsak trenutek drugi strelovod in »točovod«..... Ura je odbila osem. Stal sem na dogovorjenem kraju, no pa rajši povem Koludrov* kam na čast, posebno Lojzki Soščevi, bilo je pod drevesi v »Zvezdi«, kjer stoji zdaj krasen spomenik. Čakal sem, — ni je bilo, čakal sem dalje, — ni prišla, — in bržkone bil bi še nadalje čakal, če ne bi neki fantaiin — bil je uradnikov »brzi sel«, prikričal z nekaj to* variši mimo mene in mi zagnal nar praznih orehov k nogam ter odfrčal. Iz gole radovednosti in dol* gočasja sem jih dvignil, eden pa ni bil prazen, kajti v njem je bil listič: »Nikar ne zameri, ker ne morem priti. Papa je nekaj zvedel, da se rada vidiva, zato potrpi, da poneha s svojim zlobnim sumničenjem. Zdrav* stvuj, moj dragi!« Dva dni pozneje so frie str a* šansko boleli zobje, povsod me je zbadalo kot z iglami. Le* vo- lice mi je oteklo- in »poplavilo« oko popolnoma; bil sem okrogel kakor borsdorfsko ja= bolko. Tedaj pride miimk> in položi prst na mesto-: »Ob sedmi uri zvečer,« pokaže še enkrat kot' zagotovi* lo z mezincem in se oddalji z Mišja post. Žena: »Tega vendar ne moreš trditi, da sem za tabo le« tak, da sem te vjela.« Mož: »Tega rps ne. Saj mišnica tudi ne leta za mišjo, a se ta vendarle vjame.« ljubo gospo mamo. Talko j pošljem po* zdravnika in naročim: Opravek, neodlo; žljiv opravek me sili z dc Bil je namreč mnenja, da ne smem iz hiše, sicer iztaknem še kako »bulo«. Mučil me je strašen dvom. Sklenil sem ji pisati, ker mi zdravnik le ni dovolil z doma. Opisal sem ji svojo dvojno bolečino in obup, s kričečimi barvami sem ji orisal ogenj svoje ljubezni in svojega debelega, lica, prosil sem jo o; proščenja in poslal k nji svoje--ga »iblanskega kurirja« s pisemcem. Toda to je bil »akt« najine ločitve. Vendar bi bil moral iti. Svoje oteklo lice bi bil mo; ral položiti k njenim nogam, svoje zabuhlo oko bi bil moral nasloniti na njene prsi... Moral bi bil iti, čeprav bi bil prisiljen mrtev nazaj. Drugi dan mi prinese urad nikov »brzi sel« listek in malo stekleničico. Pismo se je glas silo-: »Preobčutljivi pesnik in pisatelj ! Gotovo zobobol je močnejši od ljubezni! Kaj je goreča že; Ija v primeri z žarečim licem? Kaj je vneto srce nasproti vnetim ustnicam? Če se tako ljubi in tako trpi radi zobobo-la, se mora človek vsemu od« povedati, le pričujočemu bab zamu ne, ki vam ga pošiljam in želim, da vam ozdravi vse bolečine. Privežite si ga z lastnimi solzami orošenega na »ljube; žensko pisemce« in okoli lica ter ostanite »večno« zvezani z vašo vdano N. N. Nikoli več se nisva videla! To je ljubezen in zobobol! Milko. B.OJAZEN. Soprog: »Kako se more čk> vek vendar bati male miši, saj ti nedolžna stvarca nič hudega ne stori!« Žena: »Kaj hočeš s tem povedati! Ti pa se bojiš še celo računa moje šivilje, nedolžen papir ti prav res ničesar ne stori!« POŽRTVOVALNOST. Krčmar potepuhu, ki mu je s svojim dolgim jezikom od--pravil stalnega »odjemalca«: »Bine, zdaj si mi zopet pre; gnal močno oporo pii krčmar* ienju... vztrajnega strica Kar; lota... Bil je tako simpatičen in ljub tudi našim gosuodičnam (Čuk misli, da kadar so odšli študentje in je Karlo prepeval: Giovinotti che fate l'amo-re)... in vsak dan je spraznil po par »maselcev«. Bine: »Kar potolažite se, g. krčmar,... saj zopet vse porav; namo; bom pa jaz spil odslej onih par »maselcev« mesto njega!« ZOPET NEKAJ DRU; GEGA. »Zdaj prištediš mnogo de; narja, odkar se tvoja žena tako preprosto oblači.« »Ne; zdaj pa vsak dan za; gleda kako preprostejšo — o; bleko.« ! Horizia šanta, na 20 otober 1924. Spoštemani aspot redator, jes on prosm od zamira, zakaj ki nism mohla pisati zadnji bot pr »Ščuka«, zakaj ki sem biu na bandima pr soja nevod Josef Clipp an sem jela preve; liko hrozde an me je bolela štrbuh an sem mela križa (an; ti: grižo?). Sta peršu dva fa; scisti an mi dala za pit olio de ričino, zakaj ki mislila, da jes biu comonist. Zdej stojim bob še na štrbuh an jes on spiet pisala ana mala pisma, za dat vedet, kaku ki je liepa naša Horizia šanta an bo še bol liepša, kdar ki bojo zrasla ve--lika tista liepa mala mulerija, "kaj ki majo soja divertiment na zardmo plubico z bala (žo go?), an kamarele (sobarice?) na fanta od militar. Na velka plača od žlimnastika ta veči mulerija majo divertiment na foot;ball an kričala na cela dan, kukr ki je kričala Romtilo e Remo, kdaj ki Lupa neč me; la mleka. (Po stari priči je Ro? mula in Rema, ustanovitelja Rima, dojila volkulja, lat. Lu--pa). Kdaj ki so žejna mala an velika muleria. kupila pr 10 čentežima želat od Sioiliano in spiet metala foot;ball na noha an hlava. Penzijonista rada POČASEN STRUP. »Za Božjo voljo, Vi pijete zvečer kavo! Kava je počasen strup!«, reče mlad doktor sta; remu Voltaire;u, ko je ta zve; hledala divertiment od ta mala in velka muleria, zakaj ki mela cajta dost an pol šla na banca od Italia an prašala, kdaj ki bo primla soj mala penzjon od mineštro, pa neč dobila pen; z j on an spiet šla na zardin. Mineštro dobro nardiLa, zakaj ki neč plačala penzjon na ta stara, suha aspot penzjonista: kdaj ki bo penzjonist krepala od hlad (gladu?), mineštro šparala šolda za druha bol po; triejbna reč. — Za zabrant kmeta ščavo na plača od sej; ma od vola an porkarija, mu; niščipio od Horizia šanta nar-dila plača za foot;ball pr tista mularia od Kraštelo an plača Krišto. Kaj Horizia šanta nu; cala vola an porkarija od šča; vo? Kaj ki je dobra Taljan, je; la plašta šuta, polienta an ra? dič. — Za napraut Horizia šanta še večja an liepša, an za primt šolda za zidat nova bo; tega an banka, muniščipio u; kazala plačat ana lira za usak šoavo, kaj ki prišla ti Horizia pr trbunal, na perfetura, ano hliedat čino ano komendije na plača pr Luna. Ščavo lahku mohla plačat tista mala lira, zakai ki plača premala dauka an impošta. Ščavo, kaj ki ne znala hovort pr taljan, plačala dva lira entrada (vstopnine?), zakai ki je prinčipal reč (glav; na stvar?), da bila u Horizia šanta usi Taljan an usi hovo; rila pr toškan. Jes on prosim za prtisnit ta mala pisma pr »Ščuka« an jes on pozdraum, aspot redaktor, s poštemanjem Zanut Pisot, m. p. štric od Josef Clipp. čer kavo pil. »Seveda mora biti zelo po; časen«, pravi Voltaire mirno, »saj ga pijem že šestdeset let.« POJEDINA. Leta 1470 je napraivl Geor; ge Nevil, brat W«arwicka, ve; likega vojskovodje v boju med Rdečo in Belo rožo, plenu stvu in duhovščini svoje škc; fije pojedino; povod je dalo njegovo imenovanje za nad; škofa york;škega. Jedilni list se je še ohranil. Zaklali so 80 pitanih volov, 6 bikov, 300 pra* šičev, 300 telet, 3000 gosi, 3000 kopunov, 200 konj, 100 kun; cev, 4000 golobov, 2000 kokoši, 200 fazanov, 500 jerebic, 4000 divjih petelinov, 8 tulnjev, 4000 rac, 4 želve, 300 ščuk. — Kronisti, ki nam poročajo o tej velikanski pojedini, nas peljejo tudi v kuhinjo, kjer so jo pripravljali. Zaposljenih je bilo 62 dvornih upravnikov. 15 kuhinjskih učencev in 970 kuharjev. Popili so primero; ma malo, samo 300 sodov piva in 104 sode vina. PREVELIKA VLJUDNOST. V neki družbi, kjer je bil tudi Voltaire, so se zgovarjali o vljudnosti. Neka jako ohola vojvodinja je rekla, da je naj; bolj nevljuden človek tisti, ki koga v govoru prekine. Tako se je razgovorila, da ji je bilo kar vroče; tedaj pa prileti iz bližnjega kamina iskra na nje; no obleko, ta se vname in le težko so ogenj pogasili. Ko ?e je strah malo polegel, so se vsi čudili, da nihče ni bil opazil grozeče nevarnosti. »O, jaz sem dobro videl, ka; ko se je obleka vnela,« pravi Voltaire, ki si je že davno ho« tel oholo damo privoščiti, »pa nisem smel biti tako nevlju? den, da bi bil milostivo gospo prekinil v njenem govoru.« SKUPNO. Bine: »Kako to. Rudo, da si postal s svojim bodočim ta; stom nenavadno hitro tako in; timen?« Rudo: »Ja, veš kaj, Bine, spoznal sem, da imava oba iste upnike.«. VEDNO ENAK. Profesor, ki prisluškuje v parku za živo mejo, kako ne; ki njegov učenec jecljaje od; kriva ljubezen svoji »Fiam; metti«. Profesor: »Da, da, to ti zo; pet oni Srečko H. —- in pri; pravljen tudi ni, kakor se mi dozdeva!« VEDNO TRGOVSKI. Trgovec (kočijažu, ki ga je peljal v neko vas). »Pij koza; rec vina na moj račun in ne; varnost.« KO BI VEDEL. Mici (ki se je zopet zaroči; la). »Ko bi vedel, da je to že trinajstič!« HUDOBEN. »Ali tvoje žene ni doma?« »Ne. Kako pa veš to?« »Ker imaš hišni ključ pri sebi.« STRAŠNO. »Ali ste že slišali? Večerni vlak je skočil s tira.« »Strašno — in ravno s tem vlakom sem odposlal dopisni; co.« Kako je Franc i%az Kopal zaklad. Spomladi leta 1921 so se že zopet cigani klatili po Trnov? skemj gozdu. Možki so godli in kradli, ciganice so za kos spe-ha, kos slanine, za par beiih jajčkov in za druge posvetne darove prorokovale srečo in ljubezen lahkovernim ženi; cam, starim in mladim. Ci? ganska tvrdka HUDOROVIC in dr. je dobro znana po pri? morskih vaseh in po sodiščih tudi, in neki odlični član o5 meanjene ciganske tvrdke je tis sto spomlad s svojo ženo »de? loval« zlasti po Dolu in O teb ci in ponujal svojo nesebično pomoč po samotnih hišicah. Hudorovička obišče o tej priliki revno bajto Mrazovo. Gospodar je. tesač in ogljar kot je večina njegovih sosedov. Tiste dni je bil zaposlen na Lokvah, kjer je s svojimi sinov® podiral hlode in tesal dob ge trame. Ciganica najde ženo samo doma in ji iz žuljave ro? ke pove srečo in skorajšnje bogatstvo. Pri tem dobrem de* lu opazi, da nosi Mrazovka oguljen zlat prstan, ki je bil še po vojski med brati in sestra? mi vedno 20 liir vreden. Izvedla je tudi vse njene prilike in ncprilike, starost moža in nje? govega očeta itd., pa je iz teh važnih družinskih podatkov izračunala tri krasne številke, pa že take, da je bila tema več ko gotova ... Ako nima de? narja za stavo, naj proda pr? stan: pet lir je še vedno vreden in za ta visoki znesek ga Jcupi ona, clasi je revna ciganica, samo da pomore dobri sosedi. Mrazovka pa ni hotela prav ničesar slišati o taki vab? 1 i i vi kupčiji in je ciganko od? pravila s petero jajc za števil? ke in za napovedano srečo. Pri odhodu se je Hudorovička spotaknila na dvorišču ob de? belo kokoš, kar jo je tak -, raz? dražilo, da ji je zavila vrat in jo vtaknila pod široko krilo, na kar kokoš ni več ne valila ne nesla, temveč se je lepo o? skubljena in razrezana utopila v velikem loncu v prijaznem ciganskem teborišču. Cigan je čakal svojo zvesto družico na razpotju in zvedel marsikaj, kar ga je zasiilmalo za njegovo nadalnje poslovanje, pa je pri slovesu iz zgolj ne ljubezni in hvaležnosti oplazil ženo' po hrbtu, da je celo kokoški z za? vitim vratom še enkrat utrip? nilo srce pod mehkim perjem. Po tem prijaznem slovesu je šla ciganka skubst kokoš, ci? gan pa na Lokve na obisk Mrazu. Kmalu sliši Hudorovič udarce sekir in plankač, ki so se razlegale po temnem go? zelu. Izza bukovega debla op a? zi tri mlajše delavce, kterim je ukazoval starikav, koščen de? dec s čemernim, neobritim li? cem. Cigan je takoj uganil da je starejši človek Franc Mraz z Dola št. 19. — Ko se loti Mraz senior novega trama in se oddalji od sinov, se ogla? si — pomislite: ob belem dne? vu! — čuk na veji. Mraz se ogleda in cigan mu tajinstve? no reče: »Franc Mraz, rojen leta 1867., stopi bliže in glej, da naju nihče ne vidi in sliši !•< — Mraz se prestraši, ko vidi dolgega, črnega cigana za de? blom, vendar se mu približa.. »Pruosm od zamire, haspuod cehan, odkuod pej vi vse to vejste?« — »Ali nisem cigan? Mi vemo marsikaj, česar dri: = gi ljudje ne vedo!« — »Je žie mohuoče. Pej pruosm, kcj pej bi radi, k' s'mi medi na dejlo, vejste? »Vsakega človeka c? tašče? sreča vsaj enkrat v živ? Ijenju,« de cigan ,resno. »Se? daj si ti na vrsti, ako boš pa? meten: Predno je tvoj oče umrl, je skril in zakopal ves denar, kar ga je imel...« — »Rejs je, haspuod cehan. Ane tri dni prej, ko s' je izkašlju. je šou s šiiblo (lopato) v hojzd«. — »Vedi tedaj, Franc Mraz, da je tvoj oče zakopal 100 srebrnih goldinarjev in ravno toliko srebrnih kron na nekem kraju, ki ga jaz po; znam. Ker oče ni zapustil denarja tebi, njegova duša ni tejšn šec (nemški: Schatz)?« — »Prav lahko, ker vse skupaj stane malo: narprej mi daš mehur s tobakom in pipo, ker ne smeš kaditi, dokler ne dvigneš zaklada.« — Pomisli, te, ljudje božji, kaj pomeni tobak za delavca v gozdu, naj si ga že nabaše v žvircasto pi? po, da prežene dolgčas v s a? motni kolibi, naj si ga namaši med črne zobe, da ga mine glad in žeja! Kar strepetal je revež, ki ga poznam že toliko let. Pripetilo se je, da se je vračal po burji, snegu in mra? zu s prazftim nahrbtnikom na Doj, ker mu skopi trgovci v Ajdovščini, v Lokavcu in pri Slokarjih niso hoteli prodati na upanje par funtov moke za polento in kos špeha za skromno zabelo. Vse je dobri Mraz prestal, da je le dobil par zavojčkov slabega toba? ka. «Se buo žie na kejšno vi? žo premendalo (preobrnilo)«, se je tolažil: mamo šie malo krempirja. .an žekl'č (žaklji ček) fežuola, ta vieči fantinc otroci. Sesirs: Prej ko poročim starega Srobotnika, ki niti zob več nuna, ako tudi je bogat, planem v vodo.... Brat: Papcrlapap! Če to narediš, si gos in — gos zna plavati. zveličana!« »Jejšmarija, de nej zveličan? An jest sm tol? ko molu in premolu!« — »Le poslušaj dalje! Za kazen mo? ra prinašati vsako noč o pol? noči po en goldinar :in eno krono in de vati denar v zaboj pod zemljo. Z golimi rokami mora odgrebati zemljo, da najde zaboj. Vedno ga spre? mlja črn hudič in še ta meče v posodo po en goldinar in po eno srebrno krono. Potem mora tvoj oče z golimi rokami zopet zagrebsti trdo zemljo in jo pokriti s skalovjem in zele nim mahom... In ti, Franc Mraz, moraš odrešiti ubogo dušo očetovo, sicer boš pogub? ljen še ti na vse večne čase!« — »Jejšmarija, kej pej nej napraum?« — »Vzdigni za? klad in daj za trikrat po tri svete maše,« ki se bodo brale v devetih cerkvah ob isti uri, potem bo oče rešen in ves zaklad bo tvoj! Srečno bode? živel s svojo družino in hvale = žen boš meni, revnemu ciga? nu, za tako bogatstvo in sre? čo!« — »Pruosm, haspuod ce? han, kakuo se pej dvigne ulovi lesjaka, pej buo tri fo? rinte za kuožco an za muoko De sm Me dobiu tri pakelčke tabaka! Sej se buo spejt dejlo odprlo u cesarskem hojzdu an se buo spiet kej zesliižlo«. Ta= ko se je večkrat tolažil naš junak. Zdaj pa naj da tobak in lulo, in Bog ve, ali ga cigan ne nabriše? Pa zopet: odreči se za to žrtev bogatstvu in rešiti dušo očetovo in svojo »vejčneha pohubiejna?.... Ci< gan se obrne v stran in posnema glas lačnega gavrana.... »Vidiš, prijatelj, morda je čr-ni vran duh tvojega očeta, ki te prosi rešitve!«--Mraz potegne izza hlačnega jermena mehur s pipo vred in ju da ciganu. »Nej buo v imien bož? jem!« vzdihne Mraz, da se mailodane smili ciganu same? mu. »Kej pej zde j?« — »Jutri zvečer moraš prinesti na ono križišče za Dolom zlati prstan svoje žene, da ga ponesem na Sv. goro, in pa 50 lir, da jih dam za sv. maše in da princ? sem prgišče praprotovega se? mena, ki ga pobožni pater Bernard nabira v kresni no? či«.... »Jejšmarija, kje nej vzamem 50 lir?! Stir cejle dni morm dejlat, de jeh zesliižm«. Na vrhu drevesa se zopet o? glasa črni vran in Mrazu se ježijo redki lasje. »Ko b'se mohlo počakat do driihe kvin? dižine?« (Delavci dobivajo dnine vsakih 15 dni, odtod beseda.).... »Ne, zaklad moraš dvigniti za tri dni, to je prihodnji petek ob poldvanaj? stih ponoči, ko se rodi mlada luna, sicer boš moral čakati celih sedem let in tri dni!« Tako se Mraz uda in obljubi, da prinese jutri zvečer na križišče prstan in denar. »Ako J pa komu črnheš samo eno be? sedo o tej skrivnosti, je za? klad za večno izgubljen in tvoja duša tudi!« mu zažuga cigan. Ne bom vam pravil, s kako težavo je ubogi Mraz najemal posojilo: tu pet lir, tam deset, pa zopet pet.... Najtežje mu je bilo, da ni smel povedati, čemu da rabi to nujno posoji? lo samo za 5—6 dni. Ljudje so popraševali, odkod da dobi v tako kratkem času denarja, ko takrat ne bo še »kvindiži? ne«. Najlažje je šlo z ženo: potegnil ji je s silo obroček s prsta, pa je bilo. Pa da je v teh bridkih urah imel svojo pipo, da je smel vtakniti v us? ta kos pika, zlasti drugi večer, ko je nesel ciganu prstan in denar! Poleg tega ga je bilo silno strah. Pomislite: Mraza je biio strah, ki je ob vsaki nočni uri taval po gozdu! Pov? sod se i.e oglašal črni vran, ki vendar ponoči sedi in spi na visoki veji..... Mraz izroči ciganu izposo? jenih 50 lir in zlati obroček, ta pa mu ukaže, naj pride na določeni dan z lopato, da noj? deta kopat zaklad... Kako po? časi so tekli ti dnevi. Mraz je »dolgo upal in se bal«, vse brez pipe in tobaka. — Na duši in telesu je bil revež iz? mučen, ko se je v petek pono? či bližal križišču. Cigana še ni bilo. Tam nekje v "ozdu za? kriči zopet zloglasni vran, za? poje čuk, v grmovju se zasve? ti lučka, zdaj bela, zdaj rdeča, pa zopet zelena in pade v. ve? likem krogu na vlažni mah: cigan je užigal bengalične vži? galice in jih metal po grmov? iu..... »Ne črhni besedice!« mu reče cigan,« pa tudi strah te ne sme biti! Od daleč ti po? kažem mesto, kjer gori sveč? ka, tam kopiji in dvigni za? klad! Prihodnjo nedeljo mi prinesi k cerkvi na Angelsko goro prgišče srebrnih goldi? narjev v zahvalo!« — Tavata po gozdu: »grrraak, grrraak,« pa zopet »čuuk, čuuk«.... Za malo dolinico zasveti bela luč? ka. »Tja pojdi, Franc Mraz, in kopiji! Ali tiho in brez stra? hu!« — Mrazu se šibijo kolena, curki hladnega znoja se mu u? livajo po hrbtu in1 čelu, ko dvi? ga skalovje in koplje, koplje... Pod lopato zazveni kot evenk srebra.... »Jejšmarija, sej je rejs šec!« zakriči, da je glasno odmevalo po tihem gozdu. Ali po ciganovem naročilu ne bi bil smel pregovoriti, dokler ni dvignil zaklada, zato je j zagrabil z roko kup črepinj in steklovine, ki jo je bil slepar« ski cigan nabral v kositreno pospdo, kakoršnih še danes ne manjka po Trnovskem gozdu. »Grrraak, grrraak«,.. »čuuk, čuuk« ga je spremljalo po gozdu, ko je revež v diiv.< jem begu lomastil po bližnici domov.... Revežu se še danes milo sto« ri, ko pomisli, da bi bil danes lahko bogat človek, da ni takrat prezgodaj zakričal same sreče..... Nadaljevanje idrijskega korporala. Vsako delo le velja, če do cela se konča, zato gotovo se poda, da poglavje se doda. V Idriji biva neki — — ič, to vam zali je fantič, treba se mu ven podati, in težko ga ni spoznati. On se hlini Italijana, obraz kaže za Slavij ana, pa si dušo gre zmenjati, v tabor tuj se gre podati. Tam ponuja lin prodaja, in po ceni vsaki da j a. samo da se iznebi, rojstva svojega sledi. Roba res ni bog ve kaka, pa je tudi cena taka, Slovan res biti ne velja, ako ni potreba ta. Bil v Avstriji odlikovan, postal bi lahko veteran, že nad tem je bil vesel, bo monduro si nadel. Marsikaj se skriti da, kar pod kožo ie doma, dušo pa se prikroji, kakor čas to pač veli. Čikarjem. Skrbi vsak za red in snago, ker nam vsem je zdravje drago, včasih je navada bla, da pljuvali smo na tla, to zapomnite si vsi naši ljubi čikarji, ki ste po zidu pljuvali. Zapomni si naš »Sotec« to, po zidu pljuvat ni lepo, a ne jokajte se tako, saj konca čikanja ne bo. Naredili smo ta sklep, da naj pljuje vsak v svoj žep. to velja za vse naše ljube čikarje. VARČNOST! Milko: »Poglej Janezek, o« oetove hlače so ti vendar nad vse predolge, zakaj ti jih ma« mica nekoliko ne skrajšajo?« Janezek: »Ne, potem ne pridejo prav mojemu bratu. Jaz jih smem nositi le v ne« del j ah, .... on pa jih nosi ves teden!« HUDOBNOST. Gospa: »Nič ni bol zoper« nega, kakor če se stariši prepirajo vpričo svojih otrok. Jaz jih v takem slučaju zapo« dim iz hiše. Soseda: »Da, da... To sem že opazila. Saj so vedno- na ce« sti.« Visolciai osebnost. Ameriški milijarder Carne« gie se je peljal v vozu za ne« kadilce. Nekdo drug je pa ka« dil smrdečo pipo. »Tu nismo v kadilnem kupeju,« pravi Carnegie. — »Sam vem, sta« rec, hočem samo pipo do kon« ca pokaditi.« — Pokadil jo je do konca, jo> iztrkal in nanovo napolni. — »Bodite vendar pametni in nehajte,« pravi Carnegie ostro, »saj sem Vam vendar rekel, da tukaj ne sme« te kaditi. Če ne nehate, Vas bom na prihodnji postaji na« znanil.« Rekši to mu da svojo vizitko. Kadilec jo pogleda, jo vtakne mirno v žep, nažge pipo in kadi do bližnje posta« je. Tu izstopi in gre v drug | voj. Carnegie pokliče načelni« ka postaje, mu pove ves do« godek in ga prosi, naj dožene osebnost kadilca. »Takoj, go« spod,« pravi načelnik in hiti k označenemu vozu. Čez par minut pride nazaj, nekako prestrašen, lin reče Carnegie«u pomirjevalno: »Bodite tako prijazni in pustite stvair pri mi« ru. Gospod mi je pokazal svo« jo vizitko. On je« — njegov glas se spremeni v spoštljivo šepetanje, — »on je Andrew Carnegie!« Dvoumno Ona: »Kako se vam zdi moje igranje, gospod?« On: »Prav vroče mi je postalo, gospioa...« Ljubiteljem športa. »Pojdi ven, ti deček mali,« spregovoril je učitelj, ki sovražil šport je silno, ko poklical ven je Tinčka športnika prav vseh športistov. Tri vprašanja si izmislil in tako je rekel Tinčku: »Kje pa v naši domovini najboljši nam tobak uspeva, kje iz žita in krompirja žganje dobro se dobiva, kje najboljša trta rase, ki nam slajša težke čase?« Ker pa Tinček pravi športman ni zanimal se za strupe, ki človeštvu v zlo so večno, tiho stal je pred katedrom in samo z rameni migal. Zdaj se učitelj je razjezil, ker ni bil baš tega mnenja in mu pridigo naredil, da se spreobrne grešnik. »Če boš na igrišče hodil žogo bit, hladit se v Savi, koj odpre naj se ves pekel, iz njega pa sem vrag naj pride, ki bo pokončal igrišče to'škodljivo Vam strnišče.« Bog pa res ga je uslišal in poslal velike krte, so mu igrišče razkopali žogo pa nam pokopali. Iko. L'ARTE MODERNISSIMA. Gospod: »Kakor vidim, me skrbno opazujete; mogoče ste služkinja gospodične D. G., katero že štiri ure pričaku« jem?« Služkinja: »Da, vsekakor...« Gospod: »Gotovo mi hoče« te povedati, da je gospica D. zadržana....?« Služkinja: »Nikakor ne! Naročili so mi, naj pogledam, če se vedno tukaj tako po« hlevno čakate!« Rib'čeva lici. Res lepe oči ima rib'čeva hči, srce pa goreče, ljubezni želeče, tako, da jih vodi kar osem za nos in ji nihče ni kos. In lepa je tudi, ko zvezde zlatice in smeje se ljubko, ko solnčno nebo, previdno nastavlja pasti na stezice saj čuda to res prav! nič, prav nič ni, ker je rib'čeva hči. Vjame pogosto se ribica mlada, da veš je zopet zastonj vsaka nada, ker strgati s trnka res lahko se ni, ko vleče ga k sebi rib'čeva hči. Kaj pojem naj dalje še in vam povem, vsega razodeti gotovo ne smem. Gotovo je eno, da res se zgodi, da ta ali oni na trnku visi. POLITIČEN DVOBOJ. Poslanec Farinacci je imel dvoboj. To je sicer srednje« veška navada pokvarjenih vi« tezov, nadomestilo za možga« ne, pripomoček, ki drži samo tam, kjer umstvenost odpove. To pa nič ne de. Farinacci je lahko segel po tem orožju. Pr« vič ima precej zmisla za sred« njeveško romantiko, drugič so mu čisto gotovo umstveni do« kaži odpovedali. Vzel je sabljo in v par stavkih hotel pobiti nasprotnika. Pri takem doka« zevanju pa je sitno samo to, da ima sabljo tudi nasprotnik. In če ima človek ravno smolo, ga nasprotnik ravnotako lah« ko zadene, kot on njega. In to se je Farinacciju tudi zgodilo. Dobil jo je po roki. S tem je bilo dokazano, da on ni imel prav, ce je sablja edino pravo dokazilno sredstvo. Kakor kdo posojuje, tako se mu povračil« je. To grenko prislovieo raz« misija Farinacci. PO MATURI. Po maturi sem preštel svoje prihranke, zaslužene s pouče« vanjem in prepisovanjem, pa sem šel peš po tem božjem svetu. Iz rojstne vasi sem bil prišel do Celovca, od tam do Vrbskega jezera, pa dalje čezenj v Bor ovije in preko Ljubelja v Tržič itd.' Na potu skozi Begunje proti Bledu se ustavim pred čedno gostilno in si naročim skromno kosilo. Gorenjski kmet pripelje voz hlodov, sede k bližnji mizi in naroči frakelj žganja; potem si nabaše svoj »vivček« in me ra« dovedno ogleduje. Naposled me vpraša: »Odkod pa ti?« »Iz Celovca, oče!« »To je tam preko hriba?« »Da, tam preko hiiba!« »Kaj pa si pravza« prav?« »Študent sem.« »A štu« dent ste vi? Ali študirate latin« ske šole?« »Da, baš pred enim mesecem sem jih dovršil.« »Kam pa poj dete zdaj?« »V lemenat poj dem, ako Bog da!« »V lemenat? Bog jim daj zdra« vje, gospod! Zdaj ga bova pa skupaj en frakeljček!« Žganja sicer nisem hotel pi« ti, a dobro se mi je zdelo.stop« njevaje od TI na VI in ONI, žal pa mi je še danes, da nisem držal besede in da nisem šel v »lemenat.« - i. - Šolski zvezki mimii murnu iiwiiiiihi»imiii'i»iihiimi— po novih predpisih 10 listov in pilnik L. 11.58 ll se dobe v Jami Hipni", norita via Carducci 7. NEMUZIKALIČNA UŠESA. D'Elenbert je bil skupaj z nekim komornikom v loži — v Parizu —, ko so igrali Glucko« vo opero »Alceste«. Komor« nik, ki je mislil da je velik po« znavalec glasbe in petja, je neprestano grajal petje slavne pevke Levasseur, hoteč poka« zati tako svojo ostro sodbo. »Moj Bog, kako napačno po« je, kar ušesa mi trga,« je po« navijal venomer. Nakar mu D'Aienbert reče: »Prav; kajti če boste dobili potem druga ušesa, boste s petjem prav za« dovolj ni.« ZVITA BUČA. Krčmar: »...Glejte tu imam dva barometra; eden kaže vedno na »stanoviten«, tega razobesim ob lepem vremenu, drugi kaže na »spremenljivo«, tega pa obesim ob slabem vre« menu...; na ta način so turisti, ki se nri nas ustavljajo, vedno zadovoljni in to veste, kaj do« bra volja v krčmi pomeni!« Dopisi. IZ VIPAVSKE DOLINE! Tam v podgorski vasici v vipavski dolini je mnogo deklet, da ima jih malo kje svet. So stare, so mlade, vse ženile bi se rade; le to je hudir, ker ni fantov od nikjer. Zelo so visoke vse in prav štemano se drže. Fantje pa korajže nimajo, zato teh punčk se ogibajo. Le ena prav prijazno se drži, pri nji se človek razvedri, pa to prav nič ne de,, naj tega vsak ne ve. Če pa slišiš glasek njen, fantič že ves je zgubljen, le to pa je presneta reč, da k nji ni nobenega več. Ne postava in ne petje, ne ličie goljufivo cvetje, vse to ne pomaga nič, tu vmes ima kremplje hudič. Iz obujmosti ves čas preklinja, nato pa se v hramček poda, saj en liter vinca al pa dva, zopet korajžo ji da. Jaz upam pa, da Čukec ti, ne bodeš zameril mi, če povem ti pač še to, da sem se spomnil na vdovico. Če ona je zaljubljena, in če v njo je zaljubljen kedo, kaj pač je tega treba, da zato se jezi jih kar sto. Ti pa Čukec mene usjiši, prav lepo to pesmico spiši, vrstice te na znanje daj, ne pošlji košu jih za sedaj. IZ IREA. Iskrene pozdrave pošiljamo sloven* ski alpini iz Irea vsem našim stari* šem, bratom in sestram, prijateljem, znancem in čitateljem tega lista, po« sebno pa našim slovenskim dekle« tom, da se bodo spomnile na nas s kako kartico ali s pisemcem. Gorjup Jožef, iz Šmartnega pri Kojskem. Mrkel Kristijan, iz Vipav* skega Križa. Skvarče Ivan iz Podkra« ja. Savli Valentin z Loma pri Sveti Luciji. Simonič Anton z Dolev nad Idrijo. Obid Ivan z Ledin nad Idrijo. Janez Furlan iz Goč pri Vipavi. IZ AMERIKE. San Francisco, Calif. 26.s9.s24. Imel sem dekle mlado, Micka ji je ime. Ona se mi izneveri, ne drži svoje besede. Jaz stanujem v tujini, ali ona v stari krajini. Leta dva in dvajsetega sem prišel kakor z jasnega na kratek obisk, ali kakor sem prišel, tako sem odšel v kratkem, kakor blisk. Z veselim srcem, z lahko vestjo, v sanjah sem jo videl in sem govoril ž njo. Kar pride pismonoša, prinese pismo, a ne meni, ampak mojemu prijatelju. V pismu veli, da Andrej ti boš moral sam še ostati, kjer tvoje nekdanje dekle se je že omožilo. Prisegala mi je zvesiobo do konca življenja svojega, ali ona je še živa pa ima vseeno druzega za moža. Kaj bom jaz sedaj storil? Hišo sem si že kupil. Že vem; drugo si bom dobil in se poročil ž njo. Kaj ne, Micika, da me nikdar nisi spoštovala, da si se vedno lagala, ko si mi zvestobo prisegovala. S tvojimi pismi in slikanii bo treba Jv pe|č, da se ogenj podkuri-Spomin na te, si bom zbrisal, in se po tebi nikoli ne kisal. Pozdrav iz Kalifornije. A. L. IZ FLORENCE. Mnogo pozdravov iz Florence čez strme hribe in doline naj sprejmejo vse naše punce, da bi nam zveste bile. Minilo že je mnogo časa, preteklo že je mesecev pet, ko nismo slišali domačega glasa, Predragi »Čuk na palci,« ker dobre oči ti imaš, daj kaj k našim dekletom pogledi, ako dvori jim kak pajdaš. Sedaj pa z Bogom dragi »Čuk,« pozdravi nam tovariše letnika pet, da ko zapela bo kukavica kukuk, podati se bodo morali tudi oni v svet. Pipan Rudolf, Sveto; Furlan Ivan, Lozice; Franko Anton, Vrh; Gaber« šček Karol, Deskle; Gorjup Anton, Log; Caharija Ivan, Nabrežina; Mo* žina Franc, Trebče; Tončič Franc, Črnivrh; Lapanja Ciril, Jageršče; Lak Andrej, Dutovlje; Boneta Vid, Boršt; Luznik Franc, Modre j; Žigon Ulderik, Zagrajec, Cotič Leopold, Peč; Brana Josip, Voglje; Uršič Mi* hael, Goriansko. Pravijo«" Pravijo, da so Ajšovke začele vo« žiti mleko z avtomobilom; to gre prav imenitno. Čuk jih je že videl. Pravijo Rozentalci, da imajo pri Roku štiri mačke. Pravijo, da volarski »mušolini« no« če iti v parlament, ker ima še delo doma. Pravijo, da je N. N. iz Števerjana oddal v najem veliko poslopje in pa« tent za hotel v Skercih. Pravijo, da so nekatera dekleta na Volarjih tako prevzetna, da nočejo govoriti več z nobenim fantom, ker so ustanovile društvo »sama bom.« Pravijo v Studenem, da čivka tro« 1 DOBER ODGOVOR. Nadzornik izprašuje učence najnižjega razreda, med kate« rimi je tudi njegov stričnik Milko. NacJzorriik: «Kako se imenu* je v italijanščini »žena«? Učenec: »La femmina.« Nadzornik: »Neka žena!« Učenec: »Una femmina«! Zdaj pride n-a vrsto Milko. Nadzornik: »Kako se ime* nuje »moja žena?« Milko navdušeno: »Teta Francka!« PRI POUKU. Podčastnik je razlagal na dolgo in široko svojim voja? kom, kako se mora postopati, da se cilj za gotovo zadene. Tedaj je vprašal nekega vojaka: »No, Janez, povej, čemu Lažje zadenemo kravo in vola jica tamošnjih frkolinov zmes neke ostudne pesmi, pred katero bi celo »Culukafri« oči povešali. Pravijo istotam, da namerava usta« noviti že omenjena trojica tuleči zbor, z imenom »falšeštime.« Vsi vrli pevqi izključeni! Pravijo v Rihemberku, da so vi« ščanska dekleta zelo otožna, odkar so fantje odšli v Francijo, ter pojejo zmirom: Njega od nikoder ni, pa dajmo za enem teči vse tri. To potr« di Čuk, ki je to videl s potjo, ko je šel obiskat svojo sovo. Pravijo v Kanalu, da so motščau« ska dekleta »štuf z lejdig« stanom, zato so odločile, da se na 32. oktobra poročijo. Priporočijo se Čuku za par« fum »e anke per sapone.« Pravijo, da so nekatera dekleta iz Tolmina napravile iz skladišča ples« no dvorano. Te so stare od 13 do 16 let. Pravijo, da je dopisnik železniških Mick, jezen, ker mu je ena dotičnih nos pokazala. Zato jih pa Čuku po« šilja, da si s tem srce hladi. Pravijo, da so »kurjevaška« dekle« ta obljubila po tri poljube onemu lovcu ali lovskemu čuvaju, ki bi u« strelil Čuka na pal'ci, da ne bo več prihajal čez »dovske meje« špiirat v Kurjovas. No, zdaj si Janez iz R. lahko zasluži po ceni zabavi in sijaj« ni užitek, Čuk želi kljub temu obilo sreče obojim! na petsto metrov, kakor pa človeka? Butelj, zopet ne veš, kaj ne?« Janez: »O, da, vem — kravo in vola zato lažje zadenemo na pet sto metrov, ker so živi= na, gospod podčastnik.« USODNA SAMOKRITIKA. Gospe se pogovarjajo v ka= varni o svojih soprogih. »Jaz se ne morem pritože? vati«, pravi Ivanka, — moj Nace nima nikakih napak, ne igra in tudi pije ne!« »Mari tudi ne Ladi«, — se oglasi debelušasta Zorka. »No ja, — odgovori Ivanka, — ko se dobro naje, si pač prižge kako viržinko, toda to se dogodi kvečjemu vsakih šest tednov enkrat!« PRIPROŠNJA. Pismonoša: »Ali stanuje pri vas akademski slikar.... ne* ki Nikola?« Gospodinja: »Ne, ampak neki študent Milko, — mogo--če imate kaj zanj? — ta čaka tudi že tri mesece od doma denarja!« DOBRO OPRAVIČILO. Policaj: »Nak, sedaj vas . bom pa kaznoval, kmetica! To je vendar nezaslišano! Dva do tri procenta vode v mleku človek že prenese, toda kar naenkrat dvajset procentov...« Kmetica: »Moj Bog, kaj pa ve tako stara ženica, kakor sem jaz, o procentih!« POLAGOMA. Miha (ne Kudilčev): »Prijatelj, kako! si! sploh prišel do te? ga, da si poročil vdovo z osmi? mi otroki?« Šteje (ne Kantetov): »Saj ni* sem prav nič vedel! Ko sem jo spoznal, je govorila vedno le o dveh, pri. zaroki sta se pri? kazala še dva druga, na civiL nem uradu sem zvedel za šest in pri svatovski pojedini jih je sedelo osem pri mizi!« IZ URADA. Policaj (zase): »Mej' krščen', ta tiček je za las podoben bla* gajniku, za čigar glavo je raz< pisana nagrada 5000 lir,..... toda mora tudi nekoliko še? pati____ (aretirancu). Stopite enkrat po sobi gori in doli_____ še enkrat... (čez nekaj časa ves nepotrpežljiv): »Pojdite se farbat', dajte no že vendar enkrat malo še? pati!« ___ tCrema maršala iz kakao ir> jajc L 12.— liter [steklenica]. Eiisir thinaallaCotaeKola močan, oživi želodčevje L 16.-- lit. Maršala Trapani Superiore L 5,— liter. Vermuth Torina, Vrnili neti L 5. liter. fini \rn, Šoincsnjec tri zvezde L 10.— steklenica. 7/10. Žganje iz tropin L. 10-11 liter. Razni likerji, FernefBitter, po konkurenčnih cenah. ŽGALNICA LIKERJEV ¥ Gorici trg ji/. Antona starega št. 7. POPOLNOMA VARNO NALOŽEN DENAR V JUGOSLAVIJI Uiiista piilia r. z. z o. z. v novopreurejenih prostorih v Ljubliani Mestni trg. štev. © sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, jih obrestuje po S«/,, ter jih izplačuje takoj bre z odpovedi in brez odbitka. Večje hranilne vloge z odpovednim rokom. Obrestuje tudi višje p0 dogovoru. Napifnica pri mamici. Danes praznujemo Tvoj slavni — odhod, zato si nastavil vina poln — sod. Še skuhaj ga in daj zraven kak — piškot, poleg pečenke pa sladek — kompot. Precej velik je že v hiši tvoj — rod, zato ker nisi hotel postati — gospod, boš pa dal hčeram par lepih — dot, ker si prejel več teh ženskih — dobrot, naj se varujejo najdražjih — mod, samo če so čedne in — komod. Bog naj jih varuje vseh — nezgod, da ne bo v hiši preveč — sirot, do revežev vedno usmiljen — bod'. Varuj se vseh različnih — zmot, s.aj je znano, da nisi noben — trot. Pravico imej za svoj — kažipot, za bolezen na pljučih pa — kreozot. Ker nisi pevec ne rabiš — not, ker nisi pesnik ne boš delal — od, ker nisi pisatelj tudi ne — epizod. Če te kdo vpraša za kajenje, reci — od kod? Če se ti hiša vžge beži kakor — Lot, pa glej da ne padeš kakor — pilot. Na cesti se varuj grdih — krot, in da te ne napade kak — falot, da ne bo treba za obal — porot, ker je dandanes dosti — zarot. Varno hodi po zemlji — tod, bodi srečen vedno in — povsod; za stara leta boš dobil — kot, varčuj za tobak, da bode za — sprot. Enkrat te bodo nesli — odtod takrat te ne vzemi sam — zlod! NERAZUMLJIVO. Poslanec: »Jaz ne vem, zakaj ravno tedaj, ko jaz govorim, stenografi take neumne stvari skupaj spravijo.« AHA! »Jaz vam dam petdeset lir, če naslikate mojo ženo.« »Kaj, toliko se vam zdi vaša vredna?« »Ne ona — ampak slika«. LEPA POSTREŽBA. Jože se je gostil z gospodi, ki so pili sladko vince in se mastili s sladko piško. In č!o= vek po svoji naravi je navsezadnje hvaležen svojim do; brotnikom. Tako je tudi Jože povabil glavno gospodo po ve= čerji na svoj dom, kjer je imel pripravljen sodček „ekstra." Bila je noč. Luna je sijala, pravzaprav se je zdelo gospodi takrat, da sijejo tri lune in da se je Mars popeteril. Prišli so do Jožetovega doma. Tam pri oknu jih je Jože še oficijel.no povabil. »Tk, gssspuoda, zdej nej pejmo še na kozarček muojga.« »Jejz*s Marija, s kum b-un pej jest jutri solato nudila,« se ie oglasila žena skozi okno. V GLEDALIŠČU. »Kaj pa ste delali?« je dejal zdravnik mlademu možu, ki je prišel k njemu s pokvarjenim vratom. »Vi ste dolgo časa nekje se* deli, z nazaj obrnjeno glavo?« »Res,« je dejal mladi mož. »Imel sem slab prostor v g!e< dališču.« »Nerazumljivo. Kolikor vem jaz, vendar v gledališču ne igrajo za hrbti igralcev.« »To je res,« je dejal mladi mož. »Toda deklica, ki sem jo hotel jaz videti, je sedela za mano.« _ LISTNICA UREDNIŠTVA. Pravijo, da pripravljajo koludrov* ski fantje »diplomo častnega občan« stva« za Čuka na pal'ci, ker jih je zadnjič tako izborno pohvalil, da so jim še kurjevaščani nevoščljivi. Pes pota so že poslali k umetnemu sli« kar ju »Piskeža« v Pliskovico, da vse potrebno pripravi in uredi. Hvaležs nost je res prirojena našim Kolu? drovčanom! Budanje. Vaš pogovor bi bil res lep, če bi bil bolje pisan. Ker pa Ču=> ku ni vgajal, ga je zagnal v koš med staro šaro. — Genova. Vaše pismo je tako slabo pisano, da ga ni mogo« če brati in ga ni časa prepisovati. Pis šite drugič in boljše, razločno, pa Vas bomo veseli in pridete v list kot ste dolg in širok. — Pipan Rudolf, Firence: Pošiljite po pošti L. 15.— in Čuk bo vsakih 10 dni skozi celo leto Vaš stalen gost. Pozdrav! VELIKE ZALOGE (AL RIBASSO) VIDEM - Via Savorgnana 5 - UDME Obrobljene rute .........L —.60 Prtiči za čaj...........» —.95 Povoji za deteta.........» 1.30 Gobasto sukno..........» 1.95 Moške barvane nogavice......» 1.75 Sukno iz nitk...........» 2.25 Brisače reclome..........» 1.95 Švicarsko vezenje, meter......» 2.50 Domači prtiči..........» 1.50 Ženske nogavice z dvojnato peto ...» 2.50 Madapolam, meter ........» 2.90 Gobaste brisače .........» 2.75 Oxford, meter..........» 2.95 Blago: Pelle uovo, meter......» 3.95 Pravo platno madonna, meter . . . . » 3.95 Rjuhe iz pristnega platna ....... 49.90 izredna prodaja na račun tovarnarjev rta vogalu Via Cavuor. |f Sedaj kupujejo vsi v trgovini WAL RIBASSO44 Ugodne cene, trajnost blaga in velikanska izbera vsakovrstnih predmetov sestavljajo važnost našega razpro= dajanja, ki se vedno višje Dovspenja in prekaša vsako konkurenco. Občinstvo, ki se v teh dneh shaja v naših zalogah, da se okoristi ob priliki prodaje zimkega blaga, ki se je pričelo dne 1. oktobra, je tako mnogoštevilno, da je nam nemogoče vseh in v vsakem oziru postreči. Zato prosimo cenj. odjemalce, ki mislijo nakupiti večjo množino blaga, da izberejo netržne dneve in sicer: pondeljek, sredo in petek. Navajamo nekatere predmete : Dorsio, meter..........» 490 Obposteljni tepihi reclame......» 4.90 Ženska jopica..........» 4.90 Oklopnica za gospe »Mako«.....» 7.90 Vezan šetenj ..........» 9.90 Vezan kombine .........» 13.50 Možke maje...........» 13.90 Možke srajce ..........» 16.50 Ovratnice iz platna, velike......» 19.— Kombinacija maje Mako......» 11.5C Kombinacija težkega platna.....» 22.— Posteljna pregrinjala, luknjasta . . . . » 29.90 Posteljna pregrinjala, piquet . . . . » 32.90 Rjuhe ajmor...........» 29.90 Rjuhe vezane ..........» 49.90 Trapunt satin in belo platno.....» 65.— Velika zaloga paleto-plaščev za gospode in gospe, oblek za lovce, izgotovljenega perila, platnenega in cvirnastega v vseh visočinah. Prti, brisače, servijeti, pletenine ,;Fiandra" iz platna in tkanine, tepihi, corsie iz juta in kako, zagrinjala, pregrinjala za mobilijo, odeje, koltri, platno v vseh visočinah, opreme za neveste, celotne opreme za restavracije, zavode, izgotovljeni štramaci iz žime in lanu. Če blago ne ugaja, naj si bo vsied kvalitete ali cene se vzame nazaj. Na debeio in drobno! Posebni popusti za razprodajalce. STALNE CENE Stalna izložba z zaznamovanimi cenami. IVAN TEMIL - Gorica Uia G. Carducci štev. 6 _ BMUSAk in NOZAR V delavnici so nameščeni delavci - specijalisti za bruscrska dela, kakor tudi za popravljenje vsefe operacijskih predmetov i. t. d. Nožarnica „S O t I N 6 E N" Prodajo, tudi toaletne predmete V zalogi se nahajajo najboljši, pristni in garantirani kamni-osle bergamaške za brušenje kos. - Delavnica na električno gonilno silo z bogato zalogo predmetov, kakor nožev, sploh vseh rezil. Brusi brivne in žepne nože, škarje, mesarske in knjigoveške ter vse druge nože in rezila. ZA IZVRŠENA DELA JAMČI. POSEBNOST: Žepne električne žarnice iz najboljših tovaren. i Manufakturo, perilo, izdelane obleke, pisarniške po- £ ** trebšcine m pepir po ce^ai* 'met totiSusre&ice J kupit« pri dobroznani tvrdki BRATJE M0SE Ji Via Rastello 7 - komm - Via Rastello 7 O) < KBBB m ©SI o m JSI O S E i 11 1.90 „ t < i Volna fina Gaberden . . . rt rt 28.- „ ® Prtiči........ n ii 2.50 „ Moške hlače...... ii rt 14.- „ Brisače ....... 11 n 3.- „ j < | ,, srajce ..... ii rt 15.- „ a' Odeje volnene..... n n 34.- „ spodnje hlače . . . >i n 9.- „ G „ „ finejše vrste . rr n 65,- , 1 Ženske srajce..... » » 8,- „ Koltre........ n rr 50.- „ i r Žamet moški...... » » 9.- „ i—' Posteljna pregrinjala bela in Hlačevina ....... ii ii 4.- „ barvava ....... « rt 25.- „ « ; Moške obleke..... n rt 60,- „ w Gradi postelje . . . . tt ii 3.20 „ Obleke za birmance . . . rt t) 30,- „ Zephir za srajce . . . . n rt - 3.— , Izgotovljene štramace . . ii 11 50.- „ Perkali rožasti..... n rt 3.20 „ Velika izbira moškega sukna n rt io.- „ Velika izbera kožuhovine po tovarniških cenah. Velika krojačnice, katera sprejme vsako naročilo ter ga izvrši točno in po zmernih cenah. Za vsako naročilo se jamči. Za obilen obisk se najtopleje priporoča udani Andrej Mavric - trgovec.