¦                                                                                                                                                       ¦
¦                                                                                                                                                       ¦
Gospodarstvo.
¦                                                                                                                                 ¦
¦-..........................................................j
Denar.
Če govorimo o vrednosti našega in nemško-avstrijskega denarja, ne smemo nikdar pozabiti, da smo imeli pred oktrobrom 1918 v deželah, ki tvorijo danes Jugoslavijo, in v onih, ki tvorijo Nem. Avstrijo, en in isti denar.
In danes! Danes ima Jugoslavija svoj denar, Nemška Avstrija pa svojega !
Zdaj se pa vprašajmo, kaj bi bilo, če bi imela Nem. Avstrija boljši denar, kot je naš !
Kako vpitje bi bilo v avstrijskih in posebno še celovških časopisih, v letakih in brošurah ! Tako je pa vse tiho ! Ker si Nemci ne morejo drugače pomagati, farbajo naše ljudi, da se pri glasovanju sploh ne bomo ozirali na gospodarski položaj. Zato pa agi-tirajo zdaj samo še z „Ungeteiltes Karaten", s „Proč od Srbi" in z drugimi takimi oslarijami. Pustimo jim to otročje  veselje !
Star pregovor pravi: Denar je sveta vladar !   Tista   država  je   torej   boljša,   ki ima boljši denar. Primerjamo torej vrednost našega in nemško-avstrijskega denarja ! Borza   v   Curihu.
6. julija se je dobilo za 100 jugoslovanskih kron 760 švic. frankov „   100 avstrijskih           ,,    4*—    ,,         „
V Švici so torej plačevali za jugoslovanski denar skoraj še enkrat toliko ko za nemško-avstrijskega.
Borza   v   Trstu. 6. julija se je dobilo za 100 jugoslovanskih kron    24 50 lir „   100 nemškoavstr.        „       10-50   ,,
Torej nič manj ko celih 14 lir več. Nemci in Lahi so prijatelji, a vkljub temu imajo Lahi jugoslovanski denar rajši.
Borza   na   Dunaju. 6.  julija   so dali Avstrijci za 100 jugoslovanskih   kron   nič   manj   ko  233 nemško-avstrijskih kron.
Zanimivo je sledeče : Mi Jugoslovani moramo dati za 100 dinarjev 400 jugosl. kron. To je pač le zato, ker je bil srbski dinar ob prevratu več vreden nego naša krona, katero smo podedovali od talirane Avstrije. Nemci s tem agitirajo, da smo morali dati mi za dinar 4 K. Koliko dajo Nemci za dinar? Borzno poročilo pravi (glej „Neue Freie Presse" z dne 7. julija), da so plačali dne 6. julija za neue Dinarnoten 900—950 kron (avstrijskih.) Nemci so torej dali za 100 dinarjev 900—950 kron, mi Jugoslovani pa samo 400 kron. Važno je tudi, da bo številka 400 ostala, številka 900—950 pa raste od dne do dne.
Borza   v   Zagrebu.
V  Zagrebu se je dobilo 8. julija za 100 avstr. kron samo 42—43 jugoslovanskih kron.
To so številke, ki govorijo golo resnico,
ki povejo, kje je revščina in kje je bogastvo. . Ni dvoma, da bo naš denar vedno več vreden. Iz Pariza je prišla 6. julija v Zagreb novica, da se v Parizu najbolj poprašuje po našem denarju. Eazne države bodo potrebovale naše j žito, zato bo na jesen naš denar še bolj poskočil.
Z denarjem v zvezi je draginja, o kateri pa prihodnjič več.                             •—Z—.
Sv. Urban pri Ptuju. V pondeljek, dne 26. julija se vrši tu veliki živinski sejem.
Tovarne Špirita. Direkcija posrednjih davkov je dovolila, da se v Jugoslaviji sme otvo-riti 20 novih tovarn za izdelovanje špirita. Z novo vladino odredbo je ukinjen monopol za proizvajanje alkohola, ter se bo vsled tega v državi špirit proizvajal svobodno !
Naša Živinoreja. Glasom statističnih podatkov imamo danes v Jugoslaviji 5,496.530 goved in 4,840.450 svinj, kar pomeni, da smo v tem oziru za Dansko nabogatejša dežela v Evropi. Ovac imamo 9,774.980 in smo za Bolgarijo na prvem mestu. Število naših koz znaša 2,447.949. To naše bogat-stvo na živini in drobnici predstavlja vrednost štirih milijard kron.
300% okrajne doklade. Deželna vlada za Slovenijo je dovolila okrajnemu zastopu v Ptuju, da sme pobirati 300% doklade. S tem bo dobil potrebnih sredstev za gospodarske potrebščine v našem okraju.
Vodne uravnave. Določeno je, da pride v naš okraj neki inženerjev, da ogledajo naše vode in vidijo, kako bi se dale urediti. So to Dravinja, zlasti pa Pesnica.
Konjsko premovanje. V torek, 20. julija, se je vršilo na Ptuju premovanje konj. Lepo je bilo videti prignane konje, kobile in žre-beta. Pri večini je pa bilo opaziti, da so živali bolj suhe. Je pač dosti dela, krme pa bolj malo, včasi je krma tudi slaba radi vednega deževja ob košnji. Dosti konjerejcev je bilo odlikovanih s priznanicami in diplomami, dobili pa so tudi premije, za ktere je dala deželna vlada 3000 K, okrajni zasitop ptujski 2000 K, nekaj manjših vsot pa drugi.
Cene premogu silno povišane. Mnogo se piše in govori, da je draginja dosegla svoj vrhunec, da cene padajo itd. Ali te dni je bilo prebivalstvo zopet bridko razočarano. Cene trboveljskemu premogu so se nenadoma z dovoljenjem naše vlade zvišale od 35 K na 54 in pol krone za 100 kg, torej za dobro tretjino. Drva so že itak neizmerno draga, sedaj bo pa tudi premog drag, dohodki in zaslužek pa se ne zvišujejo v tej meri. Umljivo je, da se prebivalstva polašča nevo-lja, ko vidi, da je na milost in nemilost izročeno   samovolji   gospodujočih mogočnežev.