Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Dm 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.603. __ LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113. Cene inseratom: cela strafl Din 2000.—, pol strani Din 1000.—f četrt strani Din 500.—, V» strani Din 250.—, Vi. strani Din 125.—, Mali oglasi vsaka beseda Din 1.=^ Nismo cenfraLlIstll" ' Bivši železni kancler in ustanovitelj zedinjene Nemčije Bismarck je izrazil o centralizaciji to-le sodbo (leta 1869): •»Centralizacija je večalimanj nasilen čin; zapušča mesta, ki krvavijo, in kako dolgo bodo krvavela, nihče ne ve. Ako hočemo zadovoljiti ljudstvo, se v germanskih državah ne sme vprašati: .kaj bi moglo biti skupno, kako daleč smejo velika usta države vgrizniti v jabolko? Vprašanje, ki se mora postaviti, je to-le: kaj mora absolutno biti skupno? To pa, kar absolutno ne mora biti skupno, naj se prepušča posebnemu in posamezniškemu razvoju. Tako se služi svobodi, tako se dela za blaginjo.« BismarOk je bil državnik velike razboritosti, čigar sodba je bila zasnovana na mnogovrstnem izkustvu. Njegova obsodba centralizma je potekla iz njegovega organičnega pojmovanja družbe in države, ki mu je tuja vsaka nepotrebna centralizacija kot nekako neprirodno nasilstvo. Pri organizaciji države in njene oblasti se ne smemo vprašati: kako daleč in globoko more vgrizniti država v jabolko, kaj vse more potegniti v svoje področje in območje? Vprašati se moramo: kaj absolutno mora biti : upno in torej centralizirano? Naš list je bil kot zagovornik krščanskih načel vedno tudi branilec ideje demokracije (ljudivlade) in takšne ureditve države, ki zajamčuje ljudstvu svobodo in naravne pravice. Od te ideje se nismo nikdar oddaljili. Posebej za jugoslovansko državo smo vedno smatrali pretirano centralizacijo kot neprikladno radi velikih razlik, ki obstojajo med posameznimi deli naše države in ki se ne dado takoj odpraviti z nasilnim izenačenjem pod plaščem nekakega celotnega jugoslovanstva. Prenapeta centralizacija ovira pravilen in enakomeren obfok življenjskih in oso-bitj gospodarskih sil po vsem državnem organizmu. Zapušča mesta, ki krvavijo ... To so uvideli — z zadovoljstvom to ugotavljamo — tudi merodajni činitelji in voditelji med brati Srbi. Ljuba Da-vidovič, voditelj bivše demokratske stranke, nekdaj velik pobornik centralistične in unitaristične (edinstvene) ideje, je sedaj izjavil, da je centralistična ureditev države nepravilna, ker se je v dejanstvu izkazala ne kot zedinje-valna, marveč kot razedinjevalna. Zanimivo je zlasti stališče nekdaj največje srbske stranke, to je bivše radikalne stranke. Dr. Laza Markovič. eden izmed glavnih idejnih voditeljev te stranke, poudarja na zborih in sestankih zaupnikov nekdanje radikalne stranke to-le misel, kar se tiče ureditve države: »Prej smo radikali zagovarjali centralistični sistem državne uprave, danes pa nismo centralisti (naslov našemu članku je posnet iz te Marko-vičeve izjave). Mi hočemo prenesti najvažnejši del državne uprave na občine, sreze in pokrajine. Ta prenos si zamišljamo kot stvarno in resno reformo (preosnovo), kakršne doslej še ni bilo v naši državi.« Naš list je v zvezi z drugimi listi, ki so se borili za ideje nekdanje Slovenske ljudske stranke, vedno poudarjal kvar- nost pretirane centralizacije ter se boril za demokratično načelo resnične in učinkovite ljudske samouprave. Naši domači nasprotniki iz bivše demokratske in kmetijske stranke so nas v naši borbi zahrbtno napadali ter nas natol-cevali in denuncirali (ovajali) kot separatiste (državne razkolnike) in proti-državne elemente. Tem ljudem, o katerih je težko reči, ali je večja njihova nespamet ali pa njihova zloba, je razvoj prilik v naši državi zaprl usta. Ljudstvo bo pri prihodnjih svobodnih' volitvah imelo možnost in priliko, da jih primerno kaznuje za vse gorje, ki so ga nakopali našemu narodu. Za danes pa ugotavljamo veliko zadoščenje, ki nam ga je dal razvoj političnega življenja v naši držaVi, in to je prodirajoča zmagovitost naših načel. V NAŠI DRŽAVI. SVEČANI PODPIS KONKORDATA f POGODBE) MED VATIKANOM IN NAŠO DRŽAVO. Dne 25. julija ob 11.30 je bil podpisan v Rimu od papeževega tajnika kardinala Paccellija in našega pravosodnega ministra dr. Auerja med sv. Stolico in našo državo dolgo pričakovani konkor-dat ali pogodba, ki ureja razmere med katoliško Cerkvijo v naši tlržavi in Vatikanom. Slovesnost podpisa. Naš pravosodni minister dr. Auer in jugoslovanski poslanik pri Vatikanu Jevrem Simič sta bila v Vatikanu zgoraj omenjenega dne slovesno sprejeta. Ob prihodu v Vatikan je bil dr. Auer od papeževe garde spremljan v sprevodu v sobane papeževega tajnika kardinala Paccellija. Po izmenjavi pozdravnih besed je kardinal v imenu sv. Očeta podelil ministru papežev red sv. Gre-gorija Velikega in nato je bil izvršen svečani podpis, katerega je fotografiralo kakih deset fotografov. Po podpisu pogodbe se je razgovar-jal papežev tajnik z vsemi prisotnimi, nakar so odvedli ministra v avdijenco k sv. Očetn v prestolno dvorano. Razgovor med papežem ter ministrom je trajal 20 minut, nakar je sprejel sv. Oče še ministrovo ženo, hčerko ter ostalo spremstvo. Vsi navzoči so pokleknili, papež je pristopil k vsakemu posamezniku in mu dal svoj križ v poljub. Slovesni blagoslov je podelil sv. Oče v francoskem jeziku z besedami: »Blagoslavljam vao vašo državo, Nj. Vel. kralja Petra II., kneza-namestnika in namestništvo, vašo vlado in ves vaš narod. Blagoslavljam takisto vas, ki ste tu, vaše svojce doma in vse vaše dobre želje. Amen.« Po papeževi avdijenci so pokazali ministru in spremstvu Vatikan in v hrvatskem zavodu sv. Jeronima je bil ministru na čast prirejen slavnostni obed. Nekaj iz vsebine pogodbe. Besedilo konkordata bo objavljeno, ko bodo opravljene še nekatere običajne zunanjosti in bo postala pogodba za oba podpisnika pravomočna. Konkordat ureja predvsem meje škofij, da bodo v skladu z mejami Jugoslavije, kakor so ji priznane po mirovni pogodbi. Obnovljena je ninska škofija in novoustanovljena škofija bačka in banatska. Ljubljanskemu in splitskemu škofu se vrne čin metropolita. Katoliški cerkvi v naši državi se prizna gospodarska avtonomija, kakor so je že deležne druge veroizpovedi. Cerkveno imetje se ne more razlastiti pred poprejšnjim dogovorom z Vatikanom. V javnih šolah1 sta zajamčena pouk in verska vzgoja katoliških učencev. Katoliška akcija je izven strank in podrejena škofom. Dvanajstine in pooblastilni zakon je sprejel tudi senat 27. julija. Na zadnji senatni seji je govoril g. ministrski predsednik dr. Stojadinovič, ki je na» glasil, da je poklicana njegova vlada, da zbriše režim (Jevtičev), ki je proglasil en milijon opozicijskih glasov za go- jence Janka Puste, da odstrani režim, kateremu je uspelo v par dneh, da se |e skregal z vsemi priznanimi verami v naši državi. Glede povratka Habsbur-žanov na avstrijski prestol je izjavil g. dr. Stojadinovič kot naš zunanji minister, da je naša država odločno proti vzpostavitvi Habsburžanov in da ne smatra tega vprašanja samo za zadevo avstrijske republike. Vojni minister general Peter Živko-vič je nadzoroval minuli teden vojaške postojanke v Celju, Mariboru in v Ptuju. G. minister se je vrnil zadovoljen z ogledom nazaj v Rogaško Slatino, kjer se mudi na zdravljenju. Letošnja kcnierenca Male zveze bo dne 29. avgusta na Bledu. V DRUGIH DRŽAVAH. Romunska vlada v krizi. Radi nesporazuma z ozirom na finančni program sta odstopila kmetijski in trgovinski minister ter guverner ali vodja Narodne banke. Nizozemska vlada je podala ostavko, ker ni dobila pooblastil za dvig državnega gospodarstva in za kritje primanjkljaja v proračunu. Japonska pripravlja narod na bodečo vojno z Rusijo. Vojni minister Haja-ši je spisal knjižico, ki v stotisočih izvodih preplavlja deželo. Knjižica ima tri dele. V prvem navaja besede Leninove, da se sovjetizacija sveta mora začeti od Daljnega vzhoda. Zato je Rusija sklenila dogovor s Francijo, da se la- hko pripravlja za vojno na Daljnem vzhodu. Prodaja kitajske vzhodne železnice ni zboljšala strategičnega položaja Japonske. V drugem delu našteva, da ima Rusija na Daljnem vzhodu 230.000 mož, 800 aeroplanov, med njimi 100 velikih bombonoscev, in 700 tankov. V tretjem delu govori, da je napačno trditi, da so se zboljšali rusko-ja-ponski odnošaji. V vodah Daljnega vzhoda mora brezpogojno vladati Japonska, ker je činitelj miru in reda. Ako države ne priznajo tega poslanstva Japonske — tako se čita v knjižici — jim moramo povedati, da se proti-vijo poveljem — neba. Tako piše Haja-ši. Japonci bi radi, da bi jim Rusi tako odstopali dežele kakor Kitajci. Ker pa tega ne storijo in so japonska mesta v nevarnosti pred ruskimi bombonosci, se sklicujejo na povelje — neba. A to ni povelje neba, to je le njihov imperializem. Kmetje se upirajo v Mehiki. V mehiški zvezni državi Tamaulikas je obkolilo 20.000 oboroženih kmetov glavno mesto in zahtevalo ostavko državnega guvernerja. Streli v senatu v Argentini. Bivši policijski komisar Valdez, ki je bil pred kratkim odpuščen iz državne službe, je oddal z galerije ob priliki razprave v senatu v argentinski prestolici v Bue-nos Airesu tri strele. En senator je bil ubit, en minister ter poslanec pa ranjena. Atentatorja so prijeli ter odvedli na policijo. raaa'avne rijo, vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec FM AM^ JdSiSF ©rer&eiee. Registrirano od Min. soc. pol. in nar. zdr. S. br. 15.485 od 25. V. 1935. m. . -- KATOLIŠKIM Evharistični kongres za Medjimurje ee bo vršil v Čakovcu od 23. do 25. avgusta. O slovenskih misijonarjih in misijo- narkah. Za misijonskega brata za južno Afriko se je odločil, kakor poročajo »Katoliški misijoni«, Jože Božja iz župnije Šmarje pri Ljubljani. Študira v Nemčiji. Na praznik Gospodovega Vne-bohoda (30. maja) 1935 je bil preoblečen in z njim pet drugih. G. generalni superior Jože Musar, ki je tudi Slovenec, namerava ustanoviti v Sloveniji samostan za misijonske poklice za južno Afriko. Misijonarja Alojz Rupar in Franc Jereb sta se priučila na Kitajskem v teku sedmih mesecev toliko kitajščine, da sta ob koncu junija že za-,čela s pravim misijonskim delom. Sestra Ksaverija LesjaJk je nekaj let mi-sijonarila v južni Afriki ter z velikim uspehom vzgajala male zamorčke. Zdaj je premeščena v Ilarbin v Mandžuriji. Znano sestro Ksaverijo Pire, ki deluje v Bangkoku (slavnem mestu Siama, južno od Kitajske), je zadela nezgoda, da jo je ogrizel mači pes Flipkin. Ko •je obolel, mu je hotela dati olja v zdra- vilo; pri tej priliki jo je ugriznil v iakt s tako silo, da sj se njegovi zobi kar zarili v lakt. Šla je takoj v Pasteurjevo bolnišnico, kjer so ji rane izprali. Ko so psa, ki so ga našli druero jutro mrtvega, preiskali, so ugotovili steklino. Sestra Ksaverija Pire in z njo še pet ljudi so dobivale injekcije seruma ter popolnoma ozdravele. Zdravnik — voditelj bolnišnice, čigar hčerka obiskuje misijonsko šolo, jo je obvestil, da v bolnišnici zdravijo letno okrog 1200 primerov kačjih pikov in okrog 2000 pasjih ugrizov. Sestra Ksaverija tudi poroča, da je dobil Siam novega kralja v osebi desetletnega Ananda, mesto ko-jega bo vladal regentski svet. Mladi kralj je najprej obiskoval misijonsko šolo, potem pa se je njegova mati preselila v Švico. Sedaj se je vrnil v Siam. Minister previden v vladini palači. V elizejski palači,v Parizu, kjer je predsedstvo vlade in kjer se zbirajo ministri navladine seje, se je zgodilo. Pred začetkom ministrske seje je zadela kap prosvetnega ministra Marcombesa, Ko prisotni vidijo, da je primer težaven in ministrovo življenje v nevarnosti, pošljejo v bližnjo cerkev sv. Magdalene ter pokličejo duhovnika, da umirajočemu ministru podeli sv. zakramente. Takoj pride duhovnik Nazais. Minilster Her-riot, znani svobodomiselni vodja fran- coskih radikalnih socialistov, ga osebno sprejme ter popelje k umirajočemu Obredom deljenja zakramentov za umirajoče prisostvuje globoko pretresen sam Herriot. O t^m dogodku liberalni ii. socialistični francoski tisk ne poroča, ker mu to ne gre v svobodomiselni račun. Papeštvo in protestantje. Protestantski ameriški pisatelj Jurij Seldes je ne davno izdal knjigo, v kateri papeštvo tako-le ocenjuje: »Papeštvo je edini organizem v zgodovini, ki je bil čestokrat preganjan in stiskan, pa se vedno pre-rojuje. Papeštvo je vedno pokazovalo svojo veliko življenjsko silo, kakršne zgodovina ne more najti v drugih organizacijah. Ključi sv. Petra so odprli svetu pot v boljšo bodočnost.« Tako protestantje dopovedujejo katoličanom, kaj imamo v rimskem papeštvu, ki kljubuje času in svetu ter rešuje svet, ker je v resnici božja ustanova. Osebne vesti. 35 let že župnikuje pri Sv. Križu na Murskem polju zaslužni g. ikonzistori-jalni svetnik, dekan in župnik Jožef Weixl. Jubilant se je rodil v Zrkovcah pri Mariboru leta 1867. V mašnika je bil posvečen leta 1892. Na občo zado-voljnost ter priljubljenost vseh že župnikuje pri Sv. Križu od leta 1900, kjer je bil tudi pred nastopom župnije kaplan. Na dušebrižnem, gospodarskem in prosvetnem polju tolikanj požrtvovalno delavnemu gospodu naše čestitke z željo, naj ga ohrani Vsemogočni Sv. Križu, ljutomerski dekaniji in celi škofiji zdravega! Nesreče. Padel v tovarniški dimnik in se ubil. Velika predil-niška tvornica Hutter v Melju pri Mariboru je posedala najvišji dimnik v drža-i. Dimnik se je nagnil in je bila nevarnost, da se podre.' Tvrdka Obnova v Ljubljani je prevzela nalogo, da opasni dimnik odstrani. Pri delu podiranja je bil zaposlen 44 letni Ivan Gleinztr iz Maribora in po poklicu ključavničar. Zjutraj se je podal po železnih klinih na vrh dimnika in začel odstranjevati opeko. Nenadoma je'' strmoglavil 30 m v globočino in se je smrtnonevarno poškodoval že med padcem, ker se je odbijal od enega do drugega klina. Koj po prepeljavi v bolnišnico je izdihnil. Huda nesreča elektrotehnika. Elektrotehnik Jožef Kavšek je preizkušal v Mariboru v Plinarniški ulici s posebnim merilnim aparatom vžigalne sveče mestnih avtobusov. Radi velike napetosti električnega toka je aparat eksplodiral, steklo se je razletelo in drobce je dobil Kavšek v oči. Žrtvi eksplozije je eno oko takoj izteklo, drugo pa je tudi v nevarnosti. Hudo ranjenega so prepeljali takoj v bolnišnico, kjer so ga operirali, da ga rešijo popolne'slepote. Kavšek ima ženo in otroka. '/ Razjarjeni bf> aa ie smrtno razmesa- ril. V Polički vasi v Št. Ilju v Slov. goricah je spustil mladega a bolj divjega bika pose&tnilk Ivan Golob. Žival je ¿divjala, se obrnila proti Golobu, ga nataknila na roge in ga potisnila ob zid. Ubogi žrtvi je bik stisnil prsni koš in mu še razparal trebuh, tako, da je bil pri priči mrtev na rogovih podivjane ivali. Viničarija je pogorela v Hrastovcu ¡¡pri Sv. Lenartu trgovcu Francu Kav- !č'iču. Nevarno je bila povožena od motornega kolesa pri Mariborskem otoku ¡štiriletna Tatjana, hčerkica mariborskega lekarnarja Mavra. Otroka so 'prepeljali v bolnišnico. Dve hudi prometni nesreči. Franc (Arčan, 49 letni vlakovodja iz Maribora, je padel 27. julija na ovinku 300 m pred postajo Ptuj iz vlaka in obležal na tračnicah z razbito lobanjo mrtev. Vlakovodja je pripravljal v svojem službenem vozu pri odprtih durih pakete za oddajo in na omenjenem ovinku je padel radi sunka iz vagona in se ubil. — — Dne 27. julija ob petih popoldne se I je- peljal na kolesu po Ormoški cesti v Ptuju domov v Budino trgovec Franc ¡Krajnc. Hotel je prehiteti s senom naložen voz, takrat pa je privozil iz nasprotne strani drug dvovprežen voz. Kolesar se je zaletel z vso silo v oje nasprotnega voza in je dobil tako hude poškodbe, da dvomijo nad njegovim okrevanjem kljub takojšnji zdravniški ■pomoči v ptujski bolnišnici. Nesreča pri streljanju. Zadnjo nedeljo se je vršilo na Teharjih pri Celju Anino proščenje in so ob tej priliki streljali. En možnar je prehitro eksplodiral in naboj je buknil 27 letnemu Avguštinu Kožuhu v obraz. Dobil je tako opasne poškodbe na očeh, da so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Skale nevarno poškodovale 77 letnega prevžitkarja. Na Veliki planina v Kam-jniških planinah je pasel živino 77 letni prevžitkar Lovrenc Kemperle iz Stranj. Z vrhov nenadoma sproženo skalovje ■je pastirju zlomilo levo nogo in ga tudi sicer tako poškodovalo, da so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Po nesreči zadel mesto mačke — žen sko. Pri Devici Mariji v Polju pri Ljubljani je streljal iz flobertovke na mačke, ki so mu kradle golobe, Ivan Rant. Ena 6 mm krogla je zadela mesto mačke 23 letno Ivano Hribar, ki je delala na vrtu. Po nesreči je bila Hribarjeva zadeta v trebuh in je njeno stanje kljub takojšnji zdravniški pomoči resno. V zadnjem trenotku so si rešili golo živl-jenje skozi okno. V bližini Černivca na Kališah pri Kamniku je izbruhnil v noči radi iskre nad ognjiščem ogenj rv leseni koči Matevža Galina. Ob izbruhu požara so spali v hiši Galinova žena, otrok ter stari oče, gospodar je bil z doma. Speči so se prebudili, ko je bila lesena stavba vsa v plamenih in je bil izhod mogoč edinole skozi okno. Rešitev je uspela vsem trem v zadnjem trenotku. S hišo vred je pogorelo (vse, kar je bilo v njej in uboga družina fje ostala brez strehe in življenjskih potrebščin. Osem poslopij jc vpepelil oneni v De- šeči vasi pri žužembergu v Beli krajini. Škoda znaša 80.000 Din. Eomaj ušel smrti. 65 letni posestnik Jožef Smerajec, po domače Zaletel s Črnuč pri Ljubljani, je vozil za svojega soseda nekaj stavbenega pohištva. Pri Ljubljani je moral z vozom čez železniško progo, po kateri vozi gorenjski vlak in prehod ni izavarovan z zatvor-nicami. Voznik je naglušen, povrh je dremal na vozu in ga je vzdramil šele pisk lokomotive. Starec je tkriknil na konja, se spustil z voza in prijel žival za uzdo. Konj je že bil preko tračnic in lokomotiva je naskočila s sunkom samo voz. Trčenje je konja prestrašilo, da se je odtrgal od voza in potegnil za seboj Smerajca, ki si je bil ovil vajeti krog roke. Voznik je dobil precejšnje poškodbe radi padca po kamenju in si je pretresel možgane. Razne novice. Vzajemnost, društvo duhovnikov Lavantfn-ske škofije, razglaša svojim članom, da se vrši društveni redni letni občni zbor v ponedeljek, 19. avgusta ob pol desetih v auli bogoslovnega učilišča. Dnevni red: 1. Črtanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora Vzajemnosti. 3. Poročilo zavarovalnega odseka Vzajemnosti. 4. Poročilo nadzorstva zavarovalnega odseka Vzajemnosti. 6. Volitev novega odbora Vzajemnosti. 7. Volitev nadzorstva Vzajemnosti. 8. Volitev delegatov Vzajemnosti. 9. Volitev nadzorstva zavarovalnega odseka Vzajemnosti. 10. Slučajnosti. Zanimanje za lastno stanovsko organizacijo naj jamči obenem za številno udeležbo. Slovenska dijaška zveza, matica vsega slovenskega katoliškega dijaštva, prireja letos od 11. do 14. avgusta na šori Oljki svoj počitniški tabor. Po triletnem premoru se bomo letos zopet .brali dijaki iz vseh, tudi najoddalje-lejših krajev naše lepe Slovenije in bo-no obnovili v svojih srcih toplo prijateljstvo, ki nas bo povezalo v eno močno in nepremagljivo skupnost. Umrl v samotni celici kaznilnice. V mariborski kaznilnici so našli mrtvega na postelji v samotni celici Jakoba Lampreta, ki je bil obsojen v Ljubljani radi vlomov in tatvin. Običajni tabor hmeljarjev se bo vršil v nedeljo, 4. avgusta ob 8.30 v Roblekovi dvorani v Žalcu po sledečem redu: 1. Poročilo o občnem stanju hmeljskih nasadov. 2. Določitev mezde hmeljskim obiravcem. 3. Navodila glede obiranja. 4. Slučajnosti. Romanje k Mariji Bistrici. Iz Celja bo vozil vlak 24. avgusta ob 8, ob 9.30 sv. maša pri sv. Roku v Šmarji; ob 15 bo v Marija Bistrici. Drugi dan, 25. avgusta iz Marija Bistrice v Rajhenburg; tam pozno opravilo. Ob 15.30 bomo v Celju. — Iz Ptuja bo vozil vlak 26. av- gusta, se ustavi na vseh postajal do Središča, ob 12 pridemo k M. Bistrici. Drugi dan se ustavimo v Rogaški Slatini od 10 do 13 in v Šmarju od 13.30 do 15; ob 17 smo spet v Ptuju, oziroma od 18 v Središču. Pojasnilo. V zadnji številki smo prineeli vest, da so orožniki zaprli Hermana KaJišnika iz Zg. Hoč, ki bi naj bil strah prebivalstva y Radvanju. Resnica pa je ta, da je nekdo ukradel Kališniku vojno izpravo (vojaško knjižico) in to so našli orožniki po nekem vlomi» in seve po nedolžnem zaprli za 24 ur Kališnika. Pravega vlomilca in tatu, ki je napravil ž# toliko škode po bližnji in daljni okolici Maribora, še vedno nimajo. Vozne olajšave in legitimacije za IV. Mariborski teden. Kakor smo že poročali, je generalno ravnateljstvo državnih železnic dovolilo za poset »Mariborskega tedna« polovično vožnjo, in sicer od 1. do 13. avgusta za dopotova-nje in od 3. do 15. avgusta za povratek. Po-setniki Mariborskega tedna, ki se hočejo po-služiti te ugodnosti, morajo kupiti na odhodni postaji, oziroma pri Putniku poleg direktne vozne karto do Maribora tudi rumeno železniško legitimacijo K-13 po Din 5. Vozne karte v Mariboru ne smejo oddati, kajti na podlagi iste in rumene legitimacije, na kateri urad Mariborskega tedna potrdi obisk, imajo brezplačen povratek. Legitimacije za vstop na Mariborski teden kupijo v Mariboru. — Vstopnice in legitimacije za zunanje posetnike je določila uprava MT kot sledi: 0.bi.,':ov • n, ki plačajo za vozno karto do Din 15, se žigosa železniška legitimacija na podlagi običajne dnevne vstopnice za Din 5. Ako je plačal za vozno karto od 15 do 25 Din, mora kupiti legitimacijo za 10 Din, ki je veljavna za dva dnevna in dva večerna obiska. Pri vozni karti od 25 do 60 Din, si mora nabaviti legitimacijo za 15 Din in velja le-ta za tri dnevne in tri večerne obiske. V primeru pa, da ga stane vozna karta 60 ali več Din, si kupi legitimacijo za 25 Din, ki mu omogoča šestkratni dnevni in šestkratni -ečerni obisk. Legitimacija se glasi na ime in je neprenosna. Vsak zunanji obiskovalec, ki želi ostati več dni v Mariboru in večkrat posetiti Mariborski teden, lahko v primeru, da je za vozno karto plačal 15 do 25 Din, oziroma do 60 Din, kupi dražjo legitimacijo, ki mu omogoča željeno število obiskov. Zunanje ob'~kovalce opozarjamo na stanovanjski urad Mariborskega tedna, ki po-slujj ves čas trajanja MT dan in noč pri vseh vlakih na novem ; eT " glavnega kolodvora. — Vstopnice in legitimacije za Mariborčane in vse one, ki se ne poslužujejo polovične vožnje. Enkratna tirevna vstopnica stane 5 Din, enkratna večerna pa 3 Din, za otroke, dijake s šolsko legitimacijo in vojake dc naredniku pa dnevna ali večerna 2 Din. Stalne legitimacije, ki veljajo za ctesrt dnevnih in deset večernih obiskov, stanejo 25 Din. Eksplozija v italijanski tvornicl za strelivo. V municijski tovarni v Taino J T , pri Milanu v Zgornji Italiji se je pripetila strašna eksplozija. Ubitih je 32 ^delavcev, med temi 25 žensk, 20 je hu-- čisto i Izredna zgodovina rf dedščine. [ Amerikanec Hary Sloner je bil sin revnega pristaniškega delavca, ki se po 18 letih ;tudi ni dalje dokopal nego njegov oče. Ubijal ter garal je v njujor-ški luki in povrh je še moral skrbeti za očeta, ki je bil dela nezmožen. Ko je dosegel 18 let, mu je umrl oče. Sin Hary se je javil k pomorščakom, kamor (je bil tudi sprejet radi itelesne krepkosti. Pri ameriški mornarici se mora vsak sprejeti obvezati, da bo služil naj-jnanj pet let, kar je Hary storil z veseljem. ¡Na dan pred nastopom ,službe ga je doletela Vest odvetnika iz mesta Memphis, da mu je zapustil, njegov umrli Januš Goleč: Po dlvjiraolfr Kanade Ljudska povest p*o raznih virih. Dobre pol noči nista zatisnila zasnežena samotarja oči, ker so ju neprestano dramili kriki ter klici, lajež psov, vlačenje sani in lahno škripanje ter pokanje usnjatih šotorov. S posinom jutra je pokrivala plan ob robu gozda indijanska vas. Kože severnega jelena, razprte preko vili-častih drogov, so tvorile šotorom podobna bivališča brez pravega vhoda. Pred šotori so plapolali ognji. Pozno v dan je pričelo pred novo naselbino nekaj življenja. Tropa otrok, revnih in zavitih v razcapane odeje ter kože, je strmela začudeno ~v Gruberja. Zagledal je njihove upadle, rujave obraze, lačne oči, gole noge in vrate, in posebno se je čudil pritlikavi rasti. Ko je pa odprl usta ter pričel govoriti, so se otročaji umaknili ter zopet postali. Poklical jih je ponovno in nato so se raz-bežali na vse strani vsi razven enega. Nemec je stopil v kočo in se vrnil s par koščeki sladkorja. je pojasnjeval Gedaj bova ne- »Rumeni Messer-Indijanci«, Amerikanec. »Izstradano pleme! kaj doživela.« Gruber je pokimal Indijančku, ki pa se ni ga nil, stal kakor pribit, le njegove oči so strmele začudeno. »Beli mož dober«, je rekel Lavison v indijan* ščini. Mladec se je predramil iz zamaknjenja ter sa ozrl nazaj po tovariših, ki so se upali počasi bliže. Franc je vtaknil v usta košček sladkorja in pomolel enega Indijančku. Fantek je vzel ponu-deno, porinil v usta in je pričel poln radosti ple-< sati. Krikal je nerazumljive besede tovarišem, ki so se vedno bolj bližali. _ »Misli, da je dobil sladko sol«, je tolmačil Lavison. »Uboge pare še najbrž nikoli niso okusila sladkorja.« : . : /' ; V'ÂV ' .;• Kar vsi Indijančki so obkrožili Franca. Ka* kor hitro so začeli lizati sladkor, so dvignili oč^ veselja tolik hrušč, d., so pribr; li izpod šotorov; bojevniki in ženske. narja in drugih vrednostnih predmetov. Ko t-i ljudje zvedeli za to reč, so bili zelo začudeni. Da so otroci kradli, pade krivda v prvi vrsti na starše in na pomanjkljiva vzgojo. Vse premalo se otroci vzgajajo v strahu božjem. Treba je dati otroku dobro versko vzgojo! Potom ne bo nikjer nobenih začudenj in nobenih presenečenj. _ Neznani zldkovci so se lotili mladih brez ob kopališki cesti in polomili nekaterim vrhove. To je bilo res zločinsko, ker bo breze tvorile lep okras tej cesti, ki je eno najlepših sprehajališč, kar jah imamo v Soboti. Upamo, da se bo oblasti kmalu posrečilo ¿'.slediti zločince. — Javna borza dela, ekspo-Kitura v Soboti, je imela sledeče število delavcev na razpolago: dela je iskalo 1420 moških, od teh 1154 poljskih delavcev, 191 raznih obrtnikov, 74 težakov, 1 gradbeni tehnik. Ženskih oseb je iskalo dela 105, od teh 82 poljskih delavk, 21 služkinj, 1 kuharica- 1 uradnica. Vseh 6kupaj 1525. Delo je bilo na razpolago 3 hlapcem, 1 sobarici, 7 služkinjam, 6 vinogradniškim delavcem in 1 gospodinji. Skupaj 18 ljudem. Crensovci. Neizprosna smrt se je oglasila pri Kramarovih na Srednji Bistrici in pokosila mladega moža očeta Jožefa, Šest nepreskrbljenih otrok je zaplakalo z mlado materjo. Zavratna bolezen jetika je iztrgala mladim otrokom skrbnega očeta. Pokojni je bil miren, dober človek in ugleden mož. Bil je član občinske uprave. Imel je veličasten pogreb, katerega eo se udeležili vsi občinski odborniki s predsednikom na čelu in občinski uslužbenci. Žalostni, osiroteli družini naše iskreno soža-Ije, pokojnemu pa naj sveti večna luč! — Naglo Je umrl 14 letni fant, dijak I. razreda gim-nazi e v Soboti, Raduha Martin iz Črensovec Kopal ee je, malo ranil, zastrupil, dobil teta-nus in v bolnišnici je podlegel v velikem trpljenju. Pokoj njegovi duši, domače pa naj tolaži Bog! Lendava. Dne 14. julija se je otvorilo igrišče našega SK Lendava. Naš klub' je še zelo mlad, vendar pa izgleda, da bo v kratkem času postal zelo dober. To je pokazala tudi tekma s 6K Muro iz Sobote istega dne. Želimo našemu Benjaminu na zelenem polju obilo uspehov Turnišče. V nedeljo, 21. julija je bila pri na3 slovesnost nove sv. maše, katero je daroval g. Ivan Kolenc iz Gumilic. Pridigaj mu je o du hovniški časti brat, tajnik KA g. Franc Kolenc. Primicije so se med drugim udeležili gg. Greif, ptujski prošt, Slepec, častni kanonik, in drugi. Bistrice. Pri gasilskih tekmah je zmagala — kakor znano — četa iz Gornje Bistrice, torej javna pohvala bi pripadala ti četi in ne kaki drugi, ki ni imela mogoče miti svojih cevi. Sicer je pa vseeno, dobri si hodite, saj ste vsi v to poklicani, da bližnjemu pomagate. Ni-« ste zato gasilci, da bi vas kdo hvalil, temveč zato, da ste vedno pripravljeni priskočiti bliž« njemu na pomoč. Nastavljena sta za kaplana gg. novomažnU ka Škralan Janko v Gornjo Lendavo, Camplh; Ivan pa k Sv. Juriju v Prekmurju, Obilo blaj gostoval ':> Katoliška mladina Polfshc. Med. poljsko ljudstvo, ki je po ogromni večini globoko vdano katoliški veri in cerkvi, hočejo nekateri elementi zasejati ljuljiko verske brezbrižnosti, mlačnosti in celo protivernosti. To so elementi, ki prihajajo iz svobodomiselnega meščanskega in socialističnega tabora. Torej isti pojav ko pri nas. Na branik za verske svetinje poljskega naroda se je postavila v prvo vrsto katoliška mladina. V prvi polovici meseca julija je imela katoliška fantovska organizacija »Poljska mladina« svoj občni zbor v Poznanju, ki je imel veličasten potek. Prišlo je nad 2000 delegatov (odposlancev), ki so predstavljali 350.000 dejavnih članov, porazdeljenih na 807 društev. V organizaciji prevladuje kmečka mladina, je pa tudi zastopana obrtna in trgovska mladina, zlasti pa dijaki-vseučiliščniki. Značilnost delovanja te organizacije je, da sodeluje pri mladinskih društvih tudi več tisoč odraslih mož, ki tvorijo nekako zvezo med mladino in drugimi katoliškimi društvi. Med Poljaki torej ni glasilke: »Stari v zapeček«, marveč zelo modro geslo: »Stari med mladino!« Posnemanja vredno tudi drugod, ker drugače preti mladinskemu pokretu nevarnost, da se ne dvigne kvišku, mar- več gre nizdol! Organizacija poljsk katoliške mladine razpolaga s 30i> knjižnicami, ki imajo skupno 40.000 knjig. V okviru mladinske organizacije delujejo posebni odseki za šport, ki jih' je 1018, in posebni odseki Rdečega križa, ki jih je skupno že 224. Na kongreic su je bilo poudarjeno, da se ima Polj' ska zahvaliti tudi tej katoliški mladin< siki organizaciji, da razni kulturno-boj-i ni poskusi niso in.eli na Poljskem uspe-< ha in da je bil Poljski prihranjen proti« krščanski fašistični eksperiment. Želimo katoliški mladinski organizaciji bratske nam Poljske obilno uspeha, slovenski mladini pa kličemo: »Bodi ti poljska mladina v posnemo!« * Fanfo¥$hi tmm no Drlnlevi gor!. Živimo v mogočnem evharističnem In mari-> janskem gibanju. Svet čuti, da je v tej dobi notranjega pustošenja njegova rešitev Evhari-stija in Marija. V žarkih Evharistije in pod varstvom Marije se je vršil veličasten in med nami dosedaj edinstven evharistični kongres v Ljubljani. V tem duhu se vrši danes delo med mladino; in je posebno važno in hvaležno še med našimi fanti. V načrtu so po vsej škofiji veliki fantovski tabori pod okriljem fantovske Katoliške akcije. Tako se vrši tudi za našo dekanijo Konjice; veliki fantovski tabor pri Materi božji na Bri«j njevi gori, in sicer v nedeljo, 11. avgusta. Namen in zato glavna misel tabora bo, kako; pod najvišjimi vidiki Boga med nami in Marijo ohraniti odprto oko za prave večne in ze- Nikdar do tedaj ni videl Nemec tako pomilovanja vrednih Indijancev. Zaviti so bili v uma-eane odeje. Ni bilo videti ničesar drugega kakor črno naježene lase, lačne, volčje oči in v mokasine (indijansko obuvalo) obute noge. Zbrali so se na stezi pred kočo, nekaj godrnjali, strmeli in čakali. Na postavah ni bilo opaziti nikakega dostojanstva, nobenega veselja, niti najmanjših znakov prijateljske naklonjenosti. »Izstradani!« je zaklical Lavison. »Priromali so do jezera, da bi poklicali na pomoč velikega duha, ki bi jim naj poslal črede severnih jelenov. Za nobeno ceno in pod nikakim pogojem jim ne smeva ponuditi prehrane; sicer nama bodo viseli skozi celo zimo na vratu. Je sicer neusmiljeno, a pomisli, da sva na skrajnem eeveru!« Kljub rečnim opominom preizkušenega lovca se ni mogel Franc ustavljati beračenju naj-bednejših otrok, ki so stradali v. najbridkejšem pomenu besede. Ko se Je uveril, da ne posedajo Indijanci niti pod šotori ničesar za pod zob, je povabil deco v kočo in ji je skuhal velik lonec juhe s prepečencem. Indijančki so se obnašali kakor divje mačke. Franc je moral poklicati na pomoč spremljevalca, da se niso izstradani domačini med seboj raztrgali. Po nasičenju sta jih morala lovca s silo napoditi iz bajte. »Ta le prizor mi je bil nekaj povsem novega«, je rekel Nemec. »Ubogi malčki!« Tovariš je stresel v dvomih glavo. Naslednji dan je stopil Gruber z rumenimi Messer-Indijanci v trgovske stike. Imel je seboj precejšnjo zalogo okraskov, odej, rokavic, zabojev s konzervami. Vso malenkostno ropotijo je bil vzel seboj radi medpotnega barantanja. Z malenkostmi Je zvabil od Indijancev 12 črno-progastih, močnih indijanskih psov, dvoje dolgih sani s pasjo opremo vred ter nekaj parov snežnih čevljev. Z zaključkom za severne kraje dragocenega nakupa je bil zadovoljen. Med celo vožnjo proti skrajnemu severu mu ni uspelo, da bi si bil mogel oskrbeti neizogibno potrebno pasjo vprego. »Zakaj jim nisi dal prehrane v presledkih?« ga je nahrulil po barantiji tovariš. Štiriindvajset ur je zadostovalo in Nemcu stric 200.000 dolarjev. Mornariška uprava, ki je zvedela o dedščini, je bila pripravljena, da srečnega dediča odpu«, sti brez ovir. Proti pri«; čakovanju vseh pa je Hary slovesno izjavil,' da bo odslužil pri mor-,1 narici pet let in je se« daj najbogatejši mor«] nar mornarice Zdru« ženi h držav in je po« stal radi omenjene iz« jave mož, o katerem: govori s ponosom ter navdušenjem vsa Amerika. Zapustitelj dediščine hi dedič Izginila, Švicarski kmet se ja podal na daljše pota« vanje in je prepustil za čas odsotnosti .vod« stvo gospodarstva eviH jemu 9inu. Ko se je vr^ nil, jo je bil popihal Jožefa. Ob 9.30 bo blagoslovitev prapora fantovske K A, pridiga in sv. maša stolnega kanonika g. dr. Ivana Žagarja. Po maši slavnostno zborovanje pred cerkvijo, na katerem bodo govorili gg.: dr. Jože Jeraj, akademik Ciril 2e-bot in zastopniki fantov. Fantje! Organizirani in neorganizirani, pridite, da pred vsem svetom izpovemo svojo vero in ljubezen do naiaih največjih svetinj! Gornja Radgona. Tukajšnje .godbeno društvo »Mura« proslavi v nedeljo, 11. avgusta 10 letni- co društvenega obstoja. Ob 15 bo slavnostni koncert, na katerem sodelujejo godbeno društvo iz Ljutomera, Murske Sobote, Male Nedelje, Apač in Gornje Radgone. Vsako društvo proizvaja tri koncertne komade. Vsa proslava se bo prenašala po radiju Ljubljana. Godbo je ustanovil leta 1920 g. Jernej Wengust, ki je bil takrat načelnik gasilskega društva in je bila do leta 1925 gasilska godba. Leta 1925 pa se je ustanovilo samostojno godbeno društvo 8 imenom »Mura«, katero še danes marljivo deluje. Odprta noč in dan so groba vrata. meljske cilje in kako samega sebe usposobiti in pripraviti za božje blagodare. Zato so na itabor vabljemi, in sicer nujno vabljeni vsi fantje konjiške dekanije in to prav vsi. Prijazno vabljeni so pa tudi fantje iz sosednjih župnij, oziroma dekanij. Spored tabora je: Udeleženci se zberejo do 9.30 pri Sv. Neži in se .porazdelijo po skupinah župnij. Od Sv. Neže do cerkve M. B. na Brinjevi gori procesija z Najsvetejšim. Na Brinjevi ,gori pridiga in sv. maiša. Po sv. opravilu zapojejo vsi himno »Povsod Boga«. Nato zborovanje na prostem. Govorila bosta g. dr. Jože Jeraj (Vera v Evhari-stijo, temelj fantovske življenjske aktivnosti) in akademik g. LudoviE Gorenjak (Osnove katoliške fantovske izobrazbe). Nato še kratki in navduševalni govori fantov po skupinah župnij. Konča se zborovanje s himno »Kristus kraljuj«. Prenese so Najsvetejše iz cerkve in se caključi tabor s petimi ljudskimi litanijami Matere božje z blagoslovom in zahvalno pesmijo. Razen med sv. mak) ljudsko petje evharistič-tiih in Marijinih pesmi. Vsa prireditev naj se izvrši v globoki zbranosti. Nasveitovani so skupni prihodi in odhodi fantov iz posameznih župnij. Sedaj pa je na vas, fantje, pa tudi na starših, da vzbudite za tabor vsesplošno zanimanje in se ga udeležite. Pridobivajte udeležence dan za dnem. Naj bo ta dan odmev evhardstič-nega kongresa in naj bo preporod številnih fantovskih vrst konjiške dekanije, ki so že po-hovno pokazale, da imajo zmisel za dobro. Prav posebno pa vabimo in prosimo vse, da molijo k ljubemu Bogu, da da temu fantovskemu dnevu in vsemu fantovskemu gibanju svoj blagoslov. Fantovski praznik pri Sv. Jožefa nad Slovensko Ristrlco! Fantje iz vseh župnij slove-tnjebistriške dekanije se bodo zbrali v nedeljo, ¡11. avgusta pri Sv. Jožefu nad Slov. Bistrico, Ida obnovijo v svojih dušah ogenj ljubezni do Boga in svete Cerkve ter položijo nove temelje nadaljnemu prosvetnemu delu. Spored bo sledeči: Ob 9 zbor pri župni cerkvi v Slov. Bistrici, od koder gredo udeleženci v sprevodu z godbo in zastavami na čelu k podružnici sv. Sv. Barbara v Slov. goricah. Še niso zvonovi ljube sv. Barbare vtihnili za blagim dijakom šeistošolcem Dušanom Dernovšekom, že so zapeli žalostinko posestnici Simonič Julijani iz Zg. Korene, ki je umrla v 65. letu. Njena dobra dela in darovi ubogim in potrebnim glasom oporoke jo spremljajo pred večnega Sodnika, ki jo naj milo sodi po njenih dobrotah. Volila je za uboge šolarje, za dijaško kuhinjo v Mariboru se je nabralo na sedmini, in vsem otrokom, ki jim je bila botra in dobrotnica. Naj v Bogu počiva! »Slov. gospodar« ji je bil vodnik, učitelj dn tolažnik vsa leta. Sv. Barbara v Halozah — Gornja Radgona. Umrla je 22. julija v Gornji Radgoni posest-nica Jožefa Strah, roj. Majcenovič, v župniji Sv. Barbara v Halozah; 6estra posestnika in cerkvenega ključarja g. Antona Majcenovič pri Sv. Barbari. Zapustila je pet malih otro-čičev, najmlajši je star tri tedne, za katerega je žrtvovala pokojna mati tudi svoje življenje. Stara je bila šele 38 let. Njenega pogreba se je udeležilo veliko število ljudi, da so ji posodili zadnjo pot; čeprav ni bila gornjeradgonska rojakinja, vendar je bila pri ljudeh zelo pri-'jubljena. Omenimo, da je pokojna iz ugledno hiše Stirah, pri kateri je gospodinjila kratko dcbo šele 15 let. Domači gospod župnik ji je pri odprtem grobu govoril ganljive besede, ki so navzoče ganile do solz. Pevci so za zadnje slovo zapeli dve pretresljivi pesmi. Bodi vsem iskreno zahvaljeno! Možu in otrokom naše so-žalje, pokojni mamici pa raj in pokoj! Vransko. V teku enega tedna je naša župnija izgubila dve mladi ženi-gospodinji, ki sta obe postali žrtvi svojega materinskega poklica. Dne 20. julija smo pokopali Marijo Gori-čan, roj. Florjan, p. d. Matičko v Selu, dna 25. julija pa je za vedno zatisnila oči Mihaela Farčnik, foj. Musi, p. d. Mežnarca v Stopniku. Prva je bila stara šele 35 let dn zapušča sedmero otrok, druga pa šele 27 let in je zapustila dva otroka. Možema kakor tudi drugim žalujočim ostalim naše najgloblje sožalje! Naj počivata v miru! Sv. Frančišek Ks. Spremili smo k večnemu počitku prevžitkarico Naranšek Marijo, katero je Gospod poklical k sebi v 92. letu starosti. Bila je najstarejša župljanka. Dolgih šest le* je bila priklenjena na bolniško posteljo, e. vse trpljenje je, udana v božjo voljo, mirno prenašala; bila je kljub dobri postrežbi prava mu-čenica. Bog bodi milostljiv njeni duši! Knjižnica »Slov. gospodarja«. 1. Zemljiška knjiga, 5 Din. 2. Kako si sam izračunam davek, 4 Din. 3. Zaščita kmetov v Jugoslaviji, 5 Din. 4. Predpis: o cestah in prometu, 14 Din. 5. Zakon o volitvah narodnih poslanec, 8 Din. 6. O bolnišnicah in bolniških pristojb., 5 Din. Naročniki »Sioven kega gospodarja« plačajo samo polovico! sin z doma z večjo vsoto. Jezen se je odpravil še na dan vrnitve oče z doma, da bi poiskal zapravljivega sina in se tudi on ni več vrnil. Nikdo ne zna, kaj se je zgodilo z očetom in sinom. Domačija v ozki dolini Alp je že 15 let brez gospodarja. Čudna so pota, po katerih pride člo-ivek do premoženja. Na izreden način se je povzpel do dediščine Škot Viljem Solzel. Izselil se je iz domovine v Južno Ameriko, da bi se mu tamkaj nasmehnila sreča, a jo je iskal zastonj. Tri leta se je prebil s priložnostnim delom in s po-tepuštvom. Lepega dne sedi a svojim tovari- dokazalo, ikako prevdarna je bila Amerikančeva opazka. Ravno toliko časa so rabili nevedni divjaki, da so pojedli vsa od Franca kupljena živila, s katerimi bi bili izhajali z lahkoto več tednov. Drugi dan so že stali pot berači pred duri koče. Lavison je preklinjal, grozil s pestmi, a vedno znova so prihajali. Dnevi so minuli. Celi čas, po dnevu in po noči, je motilo tišino enakomerno ter žalostno prepevanje, molitve in bobnanje k velikemu indijanskemu duhu. Čred severnih jelenov le ni bilo. Krajši, bolj oblačni, temnejši so postajali dnevi. Živo srebro je padalo nižjo — nižje ... 40 stopinj mraza pod ničlo ni vznemirjalo Indijancev niti najman. Plesali so, dokler &e niso zvračali od onemoglosti, peli, dokler jim niso odrekla grla in razbijali po bobnih. Enkrat na dan je delil Nemec med deč-jad hrano kljub resnim svarilnim opominom La-visona. Lepega dne, ko je bil Amerikanec z doma, je uspelo več Indijancem, da so izsilili dohod do koče. kjer so divje kričali ter vpili tako obupno, da je že bil Franc pripravljen, med nje razdeliti nekaj živeža, ko so se vrata na bajti odloputnila in se je vrnil Amerikanec. Z enim pogledom je obvladal položaj. Spustil je vedro, katerega je držal, iz rok, odprl vrata na stežaj in se lotil dela. Radi izredno krepk« postave je napravljal na Indijance mogočen utis. Vsak zamah njegove pesti je priletel liki udarec kovaškega kladiva, pognal je enega Indijanca ob steno, drugega v sneg, tretji je že bežal. Če je zagrabil dva, je otreskal njuni glavi eno ob drugo. Padali in cepali so kakor snopje po tleh. Na tleh ležeče je razmetal po snegu, kakor bi se igral z manjšimi vrečami. Tekom par minut je bil prostor pred bajto izpraznjen. Zaprl je vrata in porinil zapah. Nemec se je smejal in se zahvaljeval toplo nebu, Id mu je naklonilo tolikanj izrednega moža za spremljevalca. Kmalu za tem se je podal na prosto, da bi prinesel drv in pregledoval po navadi površino jezera. Sonce je zgledalo bledo in soparno. Nebo in sonce ter ravnina in jezero — vse je bilo siv.i (S Sv. Anton na Pohorju. Naj nam g. Škof (Ki Sv. Antona v Slovenskih goricah ne zamerijo, Ee se tudi mi oglasimo v »Slov. gospodarju«, saij je naš Sv. Anton za 516 m višji od onega prleškega. Je romanska božja pot, izletniška točka v zdravem zraku, kakor so nedavno ugotovili gospodje, ki se na zrak razumejo. Sušo — in še prav občutno — tudi imamo, zato ne vemo, kaj bo pozimi. Pod cerkvijo je izvir-čeik sicer dobre vode, a letos jo točimo le po kapljicah. Krvavo bi rabili cisterno, o Kateri se že veliko govori in ugiba. Naj bodo mero-dajni krogi nekaki Mozesi, ki bodo energično udarili po blagajni — državni ali banovinski, to je nam vseeno —, da bo pritekel iz nje blagodejen dežek v podobi dinarjev. In hvaležni jim bomo mi, ki trpimo žejo, pa tudi izletnikov in romarjev bo več, ker jim bomo lahko postregli vsaj s svežo vodo, ker jim s čim drugim nimamo. Kdo je temu kriv? Kriza? Da, kriza pri tistih, ki jim manjka podjetnosti. — Novo gospodično učiteljico dobimo za nov razred v cerkveni hiši. Kajne, da napredujemo? Le matične knjige mirujejo; prleški Antončani bi rekli: »Nega kšefti!« In od tega »nega kšefta« bi še morali plačati davek od čistih dohodkov? 0 luna, ne trkaj (preveč sv. Birokracija! Se bo razpočil in kaj potem? In .potem bo vso JNS — vrag vzel. Dober tek mu! Ptuj. Socialdemokraška »Svoboda« je tudi v Ptuju imela svoja podučna zborovanja, katerih eo se udeleževali ljudje iz mesta in okolice. Med njimi so bili tudi mladi, neskušeni fantje. Ne vemo vsega, kar se je na teh zborovanjih govorilo in sklepalo, a to vemo, da so nekateri s silno slastjo čitali socijalistične knjige, zanje agitirali in jih drugim posojali. Tudi to vemo, da so nekateri obiskovalci tistih zborovanj čisto prepojeni s komunističnim duhom. Zabavljajo čez naše razmere, Busijo pa čez mero poveličujejo. Ogrevajo se za skupna posestva in kmetom naravnost svetujejo, da bi si tako pomagali. Kmetje ee jim pa seveda smejejo. Svojo zemljo naj bi dali, da bi komunisti ž njo gospodarili, sami naj bi pa bili sužnji-delavci kot na Ruskem? Zelo so neverni in s sovraštvom napolnjeni do vsega, kar je krščansko. Vse dobro vidijo samo v komunizmu, za vsako drugo besedo so nedostopni. To lahko potrdijo osebe, ki ž njimi občujejo. Iz tega je razvidno, da se je na tistih zborovanjih »Svobode« skrito gojil komunizem. Živijo Lenin! V Celju je izbruhnilo na dan, kar se je prej tajno gojilo. Zato je čisto prav, da je oblast razpustila socijalistično Svobodo«. Na obiskovalce tistih zborovanj pa bo treba paziti, če bodo še dalje sejali Leninovo seme. Ormož. Ljudje, ki sami spadajo na varno, so po naročilu od zgoraj navzdol organzirali »Pof« za Ormož in okolico. Sestavili so listo »Pofu« nevšečnih meščanov, ki naj bi bili poslani v koncentracijsko taborišče v Bosno ali Črno goro. Kar 18 mož, med temi hišni posestniki, uradniki, trgovci in obrtniki so bili na »kriminalni« listi označeni kot nasprotniki prejšnjega režima. Zakaj? Ves pošten Ormož se škandalizira nad tako predrznostjo »Pofa«! Dobro, da znamo, v kateri kovačnici se je koval ta satanski načrt, in tudi to znamo, kateri so bili kovači! Krapje pri Ljutomeru. Prostovoljna gasilska četa Krapje priredi v nedeljo, 4. avgusta na Gornjem Krapju bogat srečolov z ljudsko veselico, godbo in razne zabave. Začetek ob treh popoldne. Vsi prijatelji gasilstva vljudno vabljeni! — Četa. Sv. Frančišek Ks. Pred kratkim se je poročil vzorni mladenič Za.lesnik Franjo z Go-ličnik Vero, posastnico v Sv. Florjanu, župnija Gornji grad. Bil je vseskozi agilen in delaven član prosvetnega društva in Orla ter večleten cerkveni pevec. Ksaverjanska župnija ga bo težko pogrešala osobito sedaj, »ko dan se zaznava« in bo treba zopet vzeti v roke plug in rezati v celino, katero je v teku tuž-nih dni čez in čez prerasel plevel. Želimo Ti, dragi naš bojevnik, v novi domači ji obilo sreče in blagoslova božjega! — Evharističnega kongresa v Ljubljani smo se tudi Ksaverjanci udeležili v častnem številu. To so bili zares dnevi, ki jih je pripravil Gospod in ki bodo ostali nepozabni. — Gospodarske razmere so kakor povsod tudi pri nas težke in vse komaj čaka na konec te neznosne krize. Vsi pa smo si oddahnili, da je vsaj konec zloglasnega re- žima, ki je z bajor.ek>«u neprestano strašil našo župnijo in uklenjene preganjal naše pošteno fante in dekleta, k;. niso zakrivili drugega, kot da so zahtevali pravico in enakopravnost. Upamo, da bodo dobili prizadeti primerno zadoščenje, a krivci plačilo, ki jim gre, ne izl maščevanja, kar ni krščansko, ampak po pra-j vici. Saj pošten človek zvečer še na vas ni smel, dočim so imele vso oblast razne barabe', ki so počenjale vse mogoče in še ovajale poštene ljudi. Pof. omladineka fronta, ki se je pripravljala, bi bila res že davno potrebna, samo ne za nas, ampak za tiste prenapete nacionaliste, ki so pritirali s svojo »modro« politika našo državo, katero eo poprej do golega osku-bili, na rob propada. Zahvaljujemo se novi vladi, da je otela, četudi ob 12. uri, kar ee je še oteti dalo in obenem zaupamo, da bo šla pravično pot, da bomo pes pravi bratje med' seboj, ne pa eden gospodar, a ostali pastorki in samo molzne krave, nad katerimi šviga še bič. — Ksaverjanci! Kaj pa naš društveni dom?, Mogoče bi se pa le dal zgraditi, samo malo dobre volje bi bilo treba in zavednosti! Res so časi težki, a tudi resni! In kje bi vi rajši videli svojo mladino: v društvenem domu, kjer 6e bo vzgajala v katoliškem duhu in kjer bo našla varno zavetje in pošteno družbo — ali pa v krčmi v,slabi družbi, kjer se vzgajajo kv.an-tači in kričači, katerim je vera in cerkev devet- briga? Odločili boste sami! Upamo, da bo zmagala trezna pamet in bomo še letos poros-no zapeli: V trudu in znoju, a polnem radesti, dom mi gradimo v slavo in čast! Bog živi! ik. Sladka gora. Vsi smo še pod vtisom veličastnih slovesnosti evharističnega kongresa v Ljubljani. Tisti, ki so bili tam, pripovedujejo o njih tistim, ki niso mogli na kongres. Gotovo je tako tudi drugod po Sloveniji. Duša človekova pač hrepeni po Bogu, hoče biti z njim združena, ker potrebuje Njegove pomoči in nujno rabi Marijine priprošnje. To plemenito hrepenenje pa je mogoče utešiti tudi na romarski božji poti, kakor je prav Sladka gora. Hitro 6e bližajo dnevi romanja, ki bo v dneh 12. do 14. avgusta. Kraj v gorskem zatišju je jako primeren, da se človek nekoliko odtegne svetnim skrbem in poskrbi za svojo dušo. Zadnja leta je žal število romarjev na. Sladko goro zelo padlo. V pretekli dobi pa so kasto. Gruberju se je dozdevalo, da vidi iz daljave nekaj, kar se giblje in je bolj črno nego sivka&to ozadje. Poklical je tovariša. »Karibu«, je rekel takoj lovec, »prednja straža potujočih čred severnih jelenov. Le posluhni Indijance. Kako fcriče: Aton! Aton!, kar pomeni severnega jelena. Neumneži so splašili čredo s peklenskim krikom in ne bodo okusili svežega mesa. Karibuji bodo osiali na ledu in nikdo jih ne more tamkaj napasti iz zasede.^ Par sekund je opazoval nemški ,tovariš jezero in obrežje z očmi prerijskega lovca, nato je stekel v kočuro in se vrnil z brzostrelno puško. Skozi množico stokajočih in vzdihujočih Indijancev je hitel k nizki, poševni nabrežni ograji. Zle-denela snežena skorja ga je držala. Sivi oblak je bil oddaljen od brega približno 1000 m in se je premikal v južno-vzhodni smeri. Za slučaj, da bi jeleni vztrajali na tej poti, bi bili morali mimo dobre pol milje dalje in zgoraj ob jezeru. Lovec se je bližal z vso naglico cilju, ne da bi pustil čredo iz oči. Dokler so bili jeleni v polnem diru, tudi niso mogli prepoznati, če se on pregiblje ali je mirno stoječ predmet. Da bi pa ugotovili, zakaj da gre, so morali obstati in to okolščino je izrabil lovec v svoje dobro. Obstal je takoj na mestu liki visok štor. Ivo so se spustili jeleni ponovno v tek, je tudi on bežal ter obstal, kakor hitro se je ustavila čreda. Kmalu je bil toliko blizu, da je razločil skakajoče glave. Kakor hitro je nameraval vodilni jelen, da bi zavrl tek, je že stal tudi lovec."Sprevidel je, da se da čreda prekaniti z lahkoto. V drzni gotovosti uspeha je prodiral naprej po ledu in je zmanjševal razdaljo, dokler ga ni ločilo od jelenjega rogovja samo še 200 m. Pokleknil je. Le dobro sekundo je počival njegov pogled ter občudoval divjo in lepo sliko. Pomeril je v vodilnega jelena. Strel je odjeknil. Sivi orjak je še planil enkrat naprej in se zgrudil na tla. Po padcu prvega jelena je izbljuvala brzostrelna puška nekaj po deset krogel v sredino črede. {Dalje sledi.) šem ob bregu reke. Napravita si ogenj, da si skuhata skromno kosilo. Ko je hotel pod-kuriti bolj močno ogenj s kepo papirja, zagleda svoje ime v časopisu. Ko razgrne časnik, razbere, kako ga poziva advokat, da se naj zglasi v njegovi pisarni, kjer ga čaka dedšči-na 80.000 angleških funtov, katere mu je zapustil bogat sorodnik. Strela je nevarnejša v zimi neg& poleti. Nevihte so po občem mnenju v zimskem času manj nevarne nego poletne. Udar strele pa učinkuje v zimi mnogo hujše ter strašnejše nego v vročini. ■ ŠIRITE NAŠ LISTI si. juTrj ms, SFran prihajale ogromne množice z vseli strani. Duže pa dandanes še bolj ko kdaj prej potrebujejo tolažbe in pomoči, zato bo gotovo letos prišlo več romarjev od blizu in daleč, seveda s pravim namenom, ki ga mora imeti romanje: skrb za dušo, na katero mnogi radi vsakdanjih skrbi pozabijo. Daljni romarji iz Preik-niurja, Medžimurja ln Slovenskih goric so ostali Materi božji na Sladki gori najbolj zvesti. Naj tudi letos pridejo, pa tudi oni iz sosednjih župnij so prijazno povabljeni, da pridejo v procesijah s svojimi dušnimi pastirji. Kolikor bo mogoče, bomo pripravili, da bodo pašle duše miru in tolažbe, pa tudi utrujeno teJo počitka in česar &e potrebuje. Svetina nad Celjem. Ožbald&ka ali lepa nedelja se obhaja na Svetini v nedeljo, 4. avgusta. Številnim romarjem, ki tako radi prihajajo na prijazno Svetino, se naznanja, da bo prilika za sv. spoved že v. soboto, 3. avgusta celi popoldan do večera. V nedeljo, 4. avgusta je prvo opravilo ob 6.30, pri katerem bo ganljiva slovesnost: sprejem Jezusovih ljubljencev, naših najmlajših šolarjev v Marijin vrtec, med mašo skupino sv. obhajilo Apostolstva mož in mladeniče v. Pozno opravilo bo ob 10: pridiga, slovesna sv. maša in končno ob lepem vremenu znamenita teofori&na procesija, ki je res nekaj edinstveno lepega na Svetini. Vsak romar, ki je že bil enkrat to nedeljo na Svetim, itatrjuje: moram se zopet pokloniti svetinski Materi božji, tam je res lepo in veselo! Ljutomer. V nedeljo, 4. avgusta ob 16 nastopijo tukaj »Trboveljski slavčki«, ki sa najboljši mladinski zbor v naši državi. Slavčki so odnesli povsod, doma in v inozemstvu, največja (praznanja, posebno v Ljubljani, Zagrebu, Belgradu, na Dunaju, v Pragi, Brnu itd. Letos še gredo tudi na glasbeni festival v Prago, kar pomeni, da nastopajo umetniško. Pridite vsi glasbo ljubeči meščani in okoličani! Cene običajne. Preidiprodaja vstopnic v trgovini Vilar. Natančneje na lepakih'. Ljutomer. Prememba posestev. Občinsko hišo ob Jeruzalemski cesti je kupil g. Ciril Zup6, cestni nadzornik. Štilar-Zemljičevo hišo pri ščavniškem mostu je kupil trgovec g. Vilar, VrSičevo hišo v Korošce vi ulici trgovec Sršen, posestvo in hišo pokojnega g. Petra Skuhale, župnika in prleškega pesnika, pa Zacherlovi. Peter lešeter reief§rL Celjska obrtna razstava pod Maruši-čevim pokrovom. Takrat, ko so celjski obrtniki začeli pripravljati svojo razstavo, je bil Marušič še minister. Tako je lahko bil še pokrovitelj. Zdaj, ko pa se razstava vrši, pa je navaden umrljiv človek, ki je prišel iz Primorskega k nam. Sedaj seveda ne more biti pokrovitelj. Kvečjemu bi lahko obrtnikom postregel s kakim domačim pokrovom, izdelkom domače obrti, da bi se tako razstava vršila vsaj pod Marušičevim pokrovom. Vsem pa, ki za svoje lastne prireditve iščejo pokrovitelje, svetujemo, naj drugič na plakate dajo tiskati, da se prireditev vrši pod pokroviteljstvom ministra, ki bo takrat- Dvoboj v Savinjski dolini. Zadnjič sta se v Rečici ob Savinji dva Mačkova poslanca spraskala: Dobovišek in Pevec. Dobovišek je Pevcu očital, zakaj je šel v parlamnet, Pevec pa ni vedel, da je i»il Dobovišek tudi tri dni v Belgradu n je knofe štel: bi, ne bi, bi, ne bi... Zato je moral Pev§c oditi. Ja. ja, poli: tika je politika, petje pa petje, zato se naj pevec raje s petjem ukvarja! Zakaj so Korošci izvolili Novačana? Zato, da so odrešili neodrešene brate v Korotanu, kjer je bil Novačan za konzula. Odgovornost. »Jutro« pravi, da je Marušič odgovoren, »Glas naroda« piše, da je tudi g. Pirkmajer odgovoren. Mi pa pravimo, da sta oba odgovorna in vsi pod njima. Če pa kdo ni odgovornosti zmožen, ga je treba preklicati in dati pod kuratelo. Jevtič ob slovesu. Jevtič se poslavlja iz javnega življenja. Njegove zadnje besede so bile: »In vendar je res, da imam večino naroda — četudi ne za sebe, pa proti sebi, večina je vendar le!« Zbogom! Nerazumljiv notranji minister. Država ima notranjega ministra vendar za to, da jih not daje, sedanji pa jih samo ven spušča. Nekdo, ki pa se na politiko ne razume dobro, je dejal, da to morda zaradi tega, da pripravlja prostor. Javni shodi v ptujskem okraju. Peto-varju politična žilica ne da miru, zato je sklenil imeti tudi sedaj vsako nedeljo shod, kjer bo razlagal predvsem konjsko politiko, najprej o lipicancih, ki so znani iz našičke afere, pa tudi o izvozu naših domačih konj. Sedaj, ko ni več na konju, bodo njegovi shodi zelo zanimivi. Tudi se na shode ne bo več pripeljal z avtomobilom in spremstvom, ampak s konji. Zakaj se o našički aferi tako malo piše? Našička afera razkriva, kako so znali nekateri plačkati državo. Toda afera je malenkostnega značaja, gre le za 36 milijonov in nekaj lipicanskih konj, da se ne splača veliko o tem pisati. Lotmerški poslanec Luka čič še ni nič-pokukal v naš okraj. Za nas se ne zanima, pač pa je stavil interpelacijo, da naj bo železnica dobro založena s trboveljskim premogom. Drugič pa naj gre za teboveljskega premogarskega poslanca! Trboveljskim delavcem privoščimo takega delavnega poslanca, da bi se jim kaj bolje godilo! Čuden stvor. V. Sloveniji je časopis, ki se imenuje »Večernik Jutra«, izhaja opoldne, zastopa pa stališče otrok teme. Pišejo ga v Mariboru, tiskajo v Ljubljani, črtajo pa menda nikjer veliko OUplaclloi mM po katerem bodo zadruge, včlanjene v imenovanih Zvezah (Zadružna zveza v Ljubljani, Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani, Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani), izterjavale od dolžnikov-kmetov. svoje terjatve, nastale pred 20. aprilom 1932. Člen 1. Kdo se smatra za dolžnika-kmeta, je določeno v členu 2. uredbe o zaščiti kmetov z dne 3. avgusta 1934. Člen 2. Zadruge računajo dolžnikom-kmetom od 1. januarja 1935 največ 6% obresti letno za nazaj. Le zadruge, ki imajo več ko 25% svoje obratne glavnice (to je vseh lastnih in tujih sredstev) izposojene od drugih denarnih zavodov, smejo računati dolžnikom-kmetom od 1. januarja 1935 dalje največ 7fA% obresti na leto. Člen 3. ffiSEfisfe isako igto najkasneje do konca meseca novembra plačati obresti od dolžne glavnice po členu 2. tega od-: plačilnega načrta. Od dne dospelosti se raču-\ nijo zamudne obresti v enaki izmeri. ... Člen 4. Dolžno glavnico odplačujejo dolžniki-kmetje, izvzemši primer po členu 5., v 12 letih po naslednjem načrtu: v letu 1935 1%, v letu 1936 2%, v letu 1937 3%, v letu 1938 4%, v letu 1939 5%, v letu 1940 7%, v letu 1941 9%, v letu 1942 11%, v letu 1943 13% v letu 1944 14%, v letu 1945 15%, v letu 1946 16%. Kot doižna glavnica se smatra stanje dolga, izračunjeno po členu 3., odstavek 5., uredbe z dne 3. avgu-i sta 1934. Odplačilo na glavnico je plačati vsako leto najkasneje do 30. novembra. Člen 5. Če dolžna glavnica pri zadrugi ne presega zneska Din 6000, odplačuje dolžnik zadrugi poleg vsakoletnih obresti letno naj^ manj četrtino dolžne glavnice, in sicer do konca novembra vsakega leta. Člen 6. Če dolžnik ne plača obresti in odplačila na glavnico v teku treh mesecev po dospelosti, izgubi pravico do ugodnosti iz tega odplačilnega načrta. Člen 7. Ako zadruga ugotovi, da dolžnik od-* tujuje ali obremenjuje ali pustoši svoje premoženje, tako, da bi iz tega nastala nevarnost za njeno terjatev, izgubi dolžnik pravico do ugodnosti iz tega odplačilnega načrta z dnem, ko je prejel od zadruge pismeno obvestilo a tem. Proti taki odločbi zadruge ima dolžnik v raku 15 dni od prejema obvestila pravico do pritožbe na pristojno revizijsko zvezo, ki odloča dokončno. Člen 8. Obresti, ki bi jih bil moral plačati dolžnik do 15. decembra 1934, se smejo po prisilni poti izterjati po preteku 15 dni po objavi odplačilnega načrta v »Službenem listu kr, banske uprave Dravske banovine«. Člen 9. Predpisi uredbe o zaščiti kmetov i dne 3. avgusta 1934 se smiselno uporabljajo, kolikor ne nasprotujejo določilom tega odpla-i čilnega načrta. Na sloflne Kmetov tiče volni zaklad. Leta 1812 je bil Napoleon na pobegu" z veliko armado iz goreče Moskve. Za ruskim mestom Smolensk se je pretvo-« ril umik čet v popolen nered ter beža« nje brez vodstva. 500.000 mož broječa Napoleonova vojska, ki je prekoračila; pred pol letom zmagovito reko Njemen, je cepala na umiku in žalostno umirala od gladu in mraza. Ko so se približali ostanki armade mestoma Wilna in' Kowno, je bilo skupaj še 25.000 mož.: Umikali so se v popolnem neredu. Ne-»' katere onemogle so pobrali tamošnjii usmiljeni kmetje in so jih vzeli pod svoje strehe. Mnogo napoleonskih be« guncev je ostalo na ruskih tleh in še; danes je najti na Litvanskem precej po-i, tomcev Napoleonovih vojakov. Baš te je zagrabila v zadnjem času mrzlica: vojnega zaklada nekdanje velike Na« poleonove armade. Na stotine litvan« skih kmetov orje ter koplje ob bregen vih reke Njemen in išče zlatnike, kate« re je tamkaj nekje po stari pravljici in: ustmenem izročilu zakopal ter skril vi zemljo zakladnik cesarja Napoleona na pobegu pred Rusi. Po ljudskem pripo-i vedovanju ni preostajalo blagajniku drugega, kakor da je zaupal vojno bla< gajno materi zemlji. Blagajnik ali vri iioval zakladnik ie bil prepričan. -spodarskim poslopjem, 16 juh skupnega zemljišča pri hiši. Cena 75.000 Din. potrebnih 40.000 Din. 752 Proda se posestvo 4 orale, zelo sadovno, hiša z opeko krita, 5 minut od javne ceste in šole, lahko se stalno redi krava, za vsoto 22.000 dinarjev. Zorko Anton, Podvin 17, p. Laško. 753 V »Novi starinarni«, Koroška cesta 3, dobite o priliki »Mariborskega tedna« kakor vsak dan veliko zalogo ostankov: žameta, tiskovine, belo platno za perilo in rjuhe, delena, cajga, oxforda, volneno blago, blago za moške oble-: ke, lepe žepne robce, naglavne rute, predpas* nike, moške, ženske in otroške čevlje, nogavice, moške srajce, flanela meter od 3.50 Din, barhent ter pohištvo. 755 Proda se moški šivalni stroj. Mayer, Smetanova ulica 46. 757, Proda se v »Novi starinarni«, Koroška cesta 3: sobna kredenca, trdi les, z marmorjem 450 dinarjev, kompletna moderna jedilnica 2800 dinarjev, usnjati stoli, mize, postelje, omare. 750 Karl May: Zaklad v Srebrnem jezeru. (Dalje.) ¿Pa si prejle rekel, da se ti zdi moj obraz znan —.« »Morebiti sem te kje kedaj videl —. Toda — ali sem radi tega že kar tisti, ki ga iščeš? Tudi tale fant se moti! Mogoče, da je človek, ki govori o njem, isti, ki ga misliš tudi ti —. Vaju pa ne poznam in —.« Umolknil je, na obraz mu je legla napetost, kot rda razmišlja ali prisluškuje, pa koj je napetost spet izginila in malomarno je nadaljeval: »— in vaju še nikdar nisem videl. Sodite me, pa dokažite mi mojo krivdo! In če me obsodite, ker sem slučajno nekomu podoben, ste čisto navadni morilci! In takega umora vsaj Old Fire-hand ne bo dopustil! V njegovo varstvo se izročam!« Nihče se ni zmenil za njegov nenadni molk, celo previdni Old Firehand ne. In vendar se je zgodilo nekaj, kar je usodno spremenilo ves položaj. Cornel je ležal med ujetniki, ko pa se je zbrala jury, so ga zavlekli bliže k ognju, na tisto stran, kjer so ležala mrtva trupla. Vrgli so ga na tla in priletel je z glavo na truplo enega svojih tovarišev. Ko ga je Blenter zravnal in zgrabil za lase, se je truplo zavalilo za njim, kar se nikomur ni zdelo sumljivo, ker je svet nekoliko visel k reki. Obležalo je trdo ob njem in v senci njegovega hrbta. Pa tisti tramp ni bil mrtev, niti ranjen ni bil. Eden tistih je bil, ki jih je Old Firehand pobil s kopitom, kri postreljenih tovarišev ga je obrizgala, mislili so, da je smrtno ranjen in da je že izdihnil, pa je bil le nezavesten. Ko se je prebudil in odprl oči, je videl, da leži med mrtvimi, obenem pa je ugotovil, da niti ranjen ni. V hipu je razumel ugodni položaj, najrajši bi bil planil in zbežal. Toda v reko se mu ni ljubilo skočiti, na gozdnem robu pa so stale straže. Sklenil je, da počaka na boljšo priliko, in skril nož v rokav, da bi imel vsaj eno orožje, če bi se bilo treba braniti. Kmalu nato je pristopil Blenter, ga obračal, zasodil, da je mrtev, mu izpraznil žepe in pobral orožje, noža v rokavu pa ni našel, in ga zavlekel med mrtve tovariše na drugo stran ognja. Nepremično je obležal pa izza polodprtih vek pozorno opazoval tabor in poslušal. Sodili in obsodili so tovariše, pa privlekli cornela in ga vrgli poleg njega na tla, glava mu je obležala na njegovem truplu. Prišlo mu je na misel, da bi rešil tudi vodjo. Ko ga je Blenter zravnal", se je zavalil za njim. Cornel je imel roke zvezane na hrbtu, kar je bilo za trampove nakane jako priročno. Ko je ugovarjal in se rogal Blenterju in Old Firehandu, je skrivaj izvlekel nož in mu previdno prerezal vezi pa mu porinil ročaj med prste, da bi si v danem trenutku še sam prerezal vezi na nogah in zbežal z njim vred. Cornel je občutil rahli dotik njegove roke, občutil tudi, da mu je rezal vezi, in prijel za nož. Tisti krat je bilo, ko je umolknil, osupnil je in ugibal, kdo bi bil za njegovim hrbtom, pa se brž potajil in spet govoril. Nihče ni opazil, kaj se je zgodilo. Na njegove izzivalne besede mu je Old Firehand resno povedal: »Kjer imam jaz besedo, se krivičen umor ne bo zgodil, na to se zanesi! Toda prav tako se tudi ne zanašaj na svoje rdeče lase! Lahko da si si jih pobarval!« Cornel se je režal. »Oho —! Lasje, ki še rastejo, se ne dajo pobarvati!« Iz njegovega glasu je donela samozavest, ves drugačen je bil ko malo prej. 2al se Old Firehand ni zmenil za čudno spremembo. »O pač!« je pokimal pomenljivo, »S čim neki?« »Ne boš se dolgo več smejal!« je dejal Old Firehand mirno. »Druge si prevaril, mene pa ne boš!« Pobral je usnjat mošnjiček, ki so ga našli za njegovim pasom, in ga odprl. »2e prejle sem ga pregledoval,« je dejal, »in našel v njem to in ono, nisem vedel, čemu ti služi, zdi se mi pa, da bom kmalu uganil.« Vzel je iz mošnje zamašeno stekleničko, drobno pilo in košček lesa, ki se ga je še držala skorja, pomolil te reči rdečemu trampu pod nos in ga vprašal: »Čemu nosiš tole s seboj?« Cornel je prebledel, pa le odgovoril precej samozavestno: »Kako čudo! Veliki Old Firehand se zanima za take otročje malenkosti —! Kdo bi si bil mislil —I V steklenički je zdravilo, tako pilo rabi vsak vvestman in tisti košček lesa je slučajno zašel v mošnjo. Ste zadovoljni, sir?« Porogljivo, pa obenem plašno in skrbeče ga je gledal. Old Firehand pa je resno in s poudarkom pravil: »Da, zadovoljen sem! Pa niso me zadovoljile tvoje besede, ampak moje sklepanje, Tramp ne potrebuje take drobne pile, večja bi mu morebiti koristila. V tejle stekleničici ni zdravilo, o^tružki so v njej, namočeni v špirit, in tale les je košček veje od koprivca. Dobro mi je znano, da na špirit nastavljeni ostružki koprivca pobarvajo rdeče tudi najtemnejše lase. No, kaj praviš k temu —?« »Da od vse te učene razlage ne razumem niti besede!« je dejal cornel in zadrega je donela iz njegovih besed. »Bi le rad poznal človeka, ki si bo črne lase rdeče pobarval! Reči bi moral o njem, da si je popolnoma pokvaril okus!« »Okus je, vsaj v našem slučaju, čisto postranska zadeva, poglaviten je namen! Črnolasi zločinec, ki ga zasledujejo, si bo prav rad pobarval lase rdeče, če si s tem pokvarjenim okusom, kakor praviš, reši življenje. Prepričan sem, da si ti tisti, ki ga išče Blenter in menda tudi Droll, in si bom zarana zelo natančno ogledal tvojo glavo in tvoje rdeče lase. Nocoj je pre-temno.« Oglasil se je pa Fred in ponudil: »Tako dolgo ni treba čakati! Še po nečem drugem ga bomo spoznali. Pravkar sem se spomnil. Ko me je vrgel ob tla tistikrat in me suval z nogo, sem se branil in mu zabodel nož v bedro, prebodel sem mu bedro in nož je obtičal v mesu. Naj pokaže bedro! Ako je pravi, se morata še danes videti obe brazgotini na njem!« Cornelu so se zabliskale oči. Nič mu ni bilo ljubše, ko da bi mu slekli ali pa vsaj podvihnili hlače, — sneti bi mu morali tudi vezi z nog in mu sami ponuditi priliko za beg, da je ugodnejše najti ni mogel. Brž je odgovoril: »Dobro, moj bistroumni fantek! Prepričal se boš, kako se motiš! Le to bi rad vedel, kako naj pokažem golo bedro, ko pa ste mi povili hlače z vrvjo! Sam si ne morem sneti vezi, ker imam zvezane roke. Se boš moral že ti potruditi, če res želiš videti tiste namišljene brazgotine!« Fred je pokleknil k ujetniku in odvezoval vrv. Ko pa je mislil podvihniti hlačnico, ga je tramp sunil, da je odletel. Hip pozneje je planil cornel na noge. »Zbogom, gospodje! In na svidenje!« Tako je kriknil, visokr zavihtel nož pa skočil med dvema rafterjema po jasi in proti gozdu. Ko okameneli so stali, vsi iznenadeni nad nepričakovanim begom, nobeden ni zinil. Le Old Firehand in Droll sta se v hipu zavedla. Old Firehand je skočil kar črez ogenj za beguncem, da bi ga brž DriieL — na ie zadel na nepričakovano ovi«»- (Dalie sledi.) Belgrajčan dviga od ruskih beguncev zakopane zaklade. Mnogo Rusov, ki so po zmagi boljševiške revolucije zbežali iz Rusije, je zakopalo ¡pred pobegom dragoce-canosti v trdnem upa-, nju, da se bodo vrniU čez nekaj let in dvignili sami skrite zaklade. Ta up se jim ni izpolnil. V sedanjem po-' ložaiju je za te begunce samo en izhod, da rešijo vsaj del zakladov: poslati marajo v Rusijo posredovalca, kateri zanje dvigne zakopane dragocenosti. Seveda odpade na prvotne lastnike le neznaten del. Sovjetska država zahteva zase 75% vseh na ruskih tleh najdenih vrednosti, med tem ko pripade najditelju 25%. V Parizu izhajajoči čas» pis »Ilustrovana Rusija« poroča, da živi mož, ki se bavi poklicno z dviganjem zakopanih ruskih zakladov. Gre za Belgrajča-na Milana Markovi ča, ki je bival v Rusiji že pred vojno in ima med ruskimi begunci mnogo znancev. Izseljenci mu izročijo natančne načrte, kje ravno se nahajajo zakladi pod zemljo. S temi načrti se vozi Markovič v Rusijo in odkriva pred leti zemlji zaupano. Od 25%, katere mu prepustijo sovjeti od dvignjenega, obdrži em del zase, drugi pripade lastnikom. Pri iskanju zakopanih zakladov je doživel Markovič marsikaj zanimivega. Kljub načrtom je tolikokrat največja težava, zadeti na prava mesto. Mnogo zakopanih dragocenosti je bi lo izkopanih od napo klicanih. Vsekakor j< pa posel slikanja z» skritimi zakladi za Markoviča dobičkano-sen, sicer se ne bi ukvarjal s tem opravilom že leta in leta. Budistične redovnica — katolikinje. Katoličanke so postale prednica in tri redovnice v budističnem samostanu v Hu-nani. Posvetile so se misijonskemu delu. Ivan Kacin, tvorrJca orgel in harmonijev, Domžale-Ljubljaua, dobavlja harmonije od 2200 Din za pevska .lnišiva, šolo in cerkve. Pianini od 10.000 Din. Zahtevajte cenik! 736 Mostna escnca, izvrstni izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 Din. Dnevna razpošiljatev. Drogerija Ivan Pečar, Maribor, Gosposka ulica 11. 618 Na prodaj hiša v trgu Rogatec, pojasnila daje Hranilnica dravske banovine, podružnica v Celju. V ponudbi je navesti način plačila, kot plačilo se sprejmejo hranilne knjižice pupilarnih zavodov. 705 Prodam posestvo 23 oralov. Naslov v upravi. 737 Sprejmem vajenca. Prednost imajo oni, kateri so se že učili. Krajnc Franc, mesar, Sv. Ru-pert 8, p. Sv. Lenart v Slov. goricah. 738 Iščem posojilo 10 do 15 tisoč dinarjev. Velja hranilna knjižica. Vrnem vsako leto 5000 D. Obresti posebej. Vknjižba na prvo mesto na vinogradno jjosestvo. Popolnoma varno. Ponudbe na »Slovenskega gospodarja«, Maribor. 739 Mesarskega vajenca sprejme Karel Wergles, Rače. 741 Prodam ovce lepe koroške pasmi. Grušovnik Franc, Boč 26, Selnica ob Dravi. 743 Trgovskega učenca sprejme trgovina z mešanim blagom v mestu. Fant mora imeti posebno veselje do trgovine, mora biti zdrav, živahen in bistroumen, lepega vedenja, naj ima lepo pisavo, biti mora dober in hiter računar, s primer no šolsko izobrazbo. Zaže-lj.eno je znanje nemščine. Nerazvajeni sinovi trgovcev imajo prednost. Ponudbe na upravo »Slov. gospodarja« pod »Marljiv« 350—744. Sodarskega pomočnika sprejme takoj v delo, pri prosti vsi oskrbi, Fran Repič, sodair, Ljubljana. Učenko sprejmem takoj. Fara-zin Lojzika, ši-yiJja, Sv. Marjeta ob Pesnici. 748 Posestvo 17 oralov prodam. Sv. Marjeta ob Pesnici št. 56. 745 Važno za hišne posestnike in cerkveno-konku-renčne odbore. Vse strelovodne naprave Vam preizkusi ter eventuelne napake popravi po konkurenčni ceni z lOletno pismeno garancijo ANTON ROMIH splošno stavbeno in galanterijsko kleparstvo ter špecijalni oddelek za napeljevanje in preizkušnje strelovodov v MARIBORU, brzojav: Romih, klepar, Maribor. Zadostuje dopisnica, da Vas obiščemo. — Priporočam se tudi za vsa druga kleparska dela, kakor pokrivanje zvonikov, pleskanje, popravila :'td. Cfrilova knjigarna IIIIIIII!!ll!!iiiiliil!lIlll!ll!iillIlilLI!!li!!llllllttllUIIM v Mariboru nudi vedno najnovejše knjige: Ulaga Drago: Crawl prsno in hrbtno plavanje, Din 10.— Dravska banovina Jugoslavija (album z naših gora), Din 30.—, na boljšem papirju Din 40.— Undset Sigrid? Kristina Lavransova hči, katere III. del je pravkar izšel, broš. Din 85.—vez. Din 95.— Trsni izbor in vinski tipi za dravsko banovino, broš. Din 3.— Naš kruh, evharistična izpoved inteligence, kart. Din 12.— Presveti zakrament, premišljevanja o Gospodovi pričujočnosti v presvetem Rešnjem Telesu, broš. Din 16.— Kalinšek: Slovenska kuharica, najnovejša izdaja vez. Din 160.— Ilumek: Sadje v gospodinjstvu, kratek na vod o ravnanju s sadjem, o domači sadni uporabi in o konserviranju sadja in zelenjadi, broš. Din 42.— Mileinski: Humoreske in groteske, broš. Din 45.—, vez. Din 60. ¡¿assist!. VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI ZAVARUJE: pgžar vlom steklo easeo jamstvo nezgode tvonove življenje karitas ♦ Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici. 167 Kova hiša z iekaj zemlje v bližini mesta Celja naprodaj. Cena 27.000 DiDn. Vanovšek, Lastni dom 18, pri Čestnovi tovarni, Celje. 750 Hlapec, pošten, neoženjen, ki ima veselje do kmečkega dela in je vajen konj, se išče za župnišče Razbor pri Slovenjgradcu. Nastop takoj. Plača po dogovoru. 749 (rednjeveliko posestvo, v bližini Maribora, se proda. Naslov v upravi »Slovenskega gospo-■ dar j a«. 746 lavna zahvala. Podpisani se zahvaljujem »Vza-; jemni« in »Zedinjeni« zavarovalnici za izplačilo za telesno nezgodni primer ter obe Vsakomur najbolj priporočam. Franjo Pun-gartnik, Ribnica na Pohorju, 29. maja 1935. 751 jopice po 24 Din V trpinovem bazaru. Najboljša refelama za trgovce, obrtnike in zasebnike so lepe Mopins, kakor n. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoran-dc, dopisnice, letaki, lepaki, barvo-tiski, večbarvne razglednice in pri-poročilnice ki jih izvršuje v najmodernejši izpeljavi, hitro in po najnižjih cenah Tisftarna sv, Cirila s Mariboru. Horoška c.5 IV. mariborski do 11. 1935 avgusta Revija nacijonalne produkcije. - Tekstilna razstava, splošna industrijska, velika obrtna, umetniška, vinska, vrtnarska, fotoamaterska, propaganda?, turistična i. t. d. 3. do 4. avgusta mednarodni plesni turnir in III. drž. razstava čistokrvnih psov. 70i 9. do 11. avgusta plavalne in skakalne tekme na Mariborskem otoku. 50% popust na železnicah od 1. do 15. avgusta 1935, Kopajte pri naših lnscrcnti&t Manufakturna in modna trgovina, industrija odej in perila Franc Dobovičnik, Cslfe, naznanja ponovno znižanje cen vsemu manufakturnemu blagu. Zaupajte, da kupite tu najcenejše. Sveže blago, poštena mera, nizke za to Vam jamči dober glas trgovine. 640 cene Vsi, ki potujete, ne pozabite na novi vozni red! Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej D 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema: tiskarna sv. cirila, maribor. ireiiliici Drav§Mc Mm me Podružnica: Cclfc pribor i ; v lastni mm palači na ©gin nasproti pošte, prej lužnošta- (fosposfte-siovenshe ulice. . fersha Hranilnica. f Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj j varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim { i premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. j osojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v noni lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Sprejema hranilne vloge in jih .•. obreslnje najbolje. ■-. .. Denar je pri niči naložen po-.. polnoma varno. ■•. .•. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim pr e -.•. v .•., m oženje m! .•. v lllllllilllllllllllllllllillllllllllllllil llllllllllllllllllllllll'll'l mi tfH i'üiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiim! "iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiii'iiiiíi '"lllllllllll'llllllllillllllll lllllüllillllllllllllllllllllii'1'i'iini'miiiiiiiiiu m iiuiuHiiniimiiiii 9m mm llllllllllllllllllllllllillllllll iiiiiíiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii ni mrani iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiilllllllllillllllililllil Miiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii illllllllllllllllllllliilllllllllllllillllllM mm m iMHnr WHtiillliHiH iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiüiiiiiiiiiiii h ¡mm m............ iw