Posamezna številka 10 vinarjev. Slev. 26. V Ljubljani, v sredo, 3. februarja 1915. Leto XLIIL ■b Velja po pošti: = b oelo leto upr«|. , S 28'— n «a meseo „ . . „ 2-20 u Nemčijo oeloletno , „ 29'— n ostalo Inozemstvo . „ 35'— V LJablJanl na dom: Sa telo leto uprej . . K 24'— u en mesa« „ . . „ 2'— V ipran |ie|eniB neseCno „ 1*70 B Sobotna Izdaja: = ■a oalo teto........ V— sa Nemčijo oeloletno . „ 9— a ostalo Inoaemstvo. „ 12'— Inseratli Enostolpna petltrrst« (72 mm): za enkrat .... po 18 T za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ sa večkrat primeren popnst. Porotna oznanila, ukvali.isnmiti Iti: enostolpna petitvrsta po 21 vin. 1 ■ Poslano: enostolpna petitvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, Izvzemil nedelje ln praznike, ob 9. ari pop. Bedna letu priloga Vosni red. par Orednlitvo je v Kopitarjevi nllol itev. 8/UL Rokopisi se ne mča]o; nelrankirana pisma se ne <» sprejemalo. — Uredniškega teletou itev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Bačun poštne hranilnica avstrijsko št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Opravnlškega telefona it. 188. Nemški lisi g razmerah v Rumu-olll. Nede^i^"%Lcipziger N. Nachrichten« prinašajo iz Bukarešta sledeči, zelo informativen dopis: »Vprašanje, s katerim se bavi tukaj ves političen svet, — in Bukarešt je mesto, kjer je število »politikov« ravno toliko, kakor število prebivalcev, — se glasi: Ostane li Rumunija nevtralna, ali bo posegla v vojsko? Zdi se mi, da morem trditi, da gotovega odgovora na to vprašanje danes nihče ne more dati, niti ministri kralja Ferdinanda. Če bi šlo po željah »ulice«, vsaj tu v Bukareštu, bi se dalo pač sklepati, da je rumunsko-avstrijska vojska sklenjena stvar in da moment izbruha ni več daleč. Vpliv entente prevladuje na celi črti in »rubel, frank in sovereign«, ki so se vsipali nad časopisje in nad vplivne osebe, skrbe, da vsako nasprotno mnenje molči in da se prijatelji Nemčije in Avstrije ne upajo več tako glasno zastopati svojega mnenja, kakor bi to bilo želeti. Kako tukajšnje časopisje ščuje in javno mnenje truje, o tem nimate nobenega pojma. Časopisje liberalne vladne stranke in konservativne in konservativno-demo-kratične opozicije stoji skoro brez izjeme v službi entente. Imenujejo se imena podkupljenih listov in politikov čisto glasno, ne da bi to škodovalo njihovi veljavi. Opaža se tudi, da leži Rumunija na pragu orijenta, kjer se gospodje prav nič ne ženi-rajo jemati denar od obeh strani. Najbolj ščujejo »Adeverul« resnica), ki dela svojemu imenu prav malo časti, potem »Dimineata« (= jutro) — oba lista izdaja znani g. Mille, — revolver-žurnal »Drep-tatia« pravo), organ Filipeskov »Epo-ca« itd. Nekoliko zmernejši so »Universul«, oficijozni »Viitorul« (;= bodočnost) in francoski pisani list »L' Independance Rou-maine« (oficijozna) in »La Politique«, organ konservativnega politika Marghilo-mana. Zloglasni, nedavno zmrzli časnik »Faclea« začne v kratkem na novo izhajati z denarjem entente. Zelo sovražen pa je tu v nemškem jeziku izhajajoči »Buka-rester Tagblatt«; redakciji tega lista in novo ustanovljenega, Nemcem prijaznega »Zina« (= dan) so bila nedavno pobita okna. Če bi hoteli navesti vse laži, ki so v teh listih nagromadene proti Nemčiji in Avstriji, bi lahko pisali cele knjige. Tako LISTEK. Moler Doiorosa. Doživljaj iz cerkve v Regozsini, V »Schlesische Volkszeitung« pri-občuje Hgnrik Boes to-le črtico: TanfVjgtfri pri Limanovi, kjer so bile že dva dni, čez veliko cesto sem, žvižgale brzokrile, nevarne ptice — njihovo petje ti je šlo do živcev — tam torej je nekega popoldne tudi meni kakor živi ogenj šinilo v nogo. Čutil sem, kako mi je nekaj gorkega vrelo v škorenj. Drznil sem se še prestopiti nekaj-krati docela gibčno, potem pa sem bil s svojo močjo pri kraju. Zavedal sem se, da potrebujem tuje pomoči. In tako sem po marsikakšni nezgodi srečno utekel peklu ter končno tiho in tožno pozdravil zastavo »Rdečega križa«, ki je žalostno gledala s cerkvene strehe, trudno so nagibajo k zemlji, kakor da bi vedela, koliko jih išče njenega zavetja, cla bi vsaj zadnje, skopo odmerjene ure, predno stopijo čez mejo neznane dežele, našli v mirnem kotičku malo pokoja. Prinesli so me v cerkev. Zadnji utrujeni sij večerne zarje je priplaval skozi skrivnostno temo romanskega okna v svetišče. Na levi strani od vrat sem dobil ob stebru še prostorček na čudno vlažni slami. Potipal sem krog sebe ter prestrašeno umaknil roko. Zakaj me ta vlažna slama pre- javljata »Dimineata« in »Adeverul« ravnokar, da se je Avstrija odrekla vsakemu upanju na zmago, da cesar Franc Jožef in vladarska rodbina in velike banke že začenjajo spravljati svoje premoženje v Švico »na varno«, »Epoca« poskuša insce-nirati veliko gonjo proti špijonom v fulmi-nantnem uvodniku, in sicer v mestu, kjer živi nacl 50.000 Nemcev, Avstrijcev in Ogrov, ki opravljajo popolnoma mirno svoje posle. Vse laži in vsa obrekovanja, katere trosi ententa, se z radostjo ponatis-kujejo, da se pokaže Nemce in Avstrijce kot barbare, katere je treba v imenu kulture uničiti. Za Rusijo sicer ni tu posebnih simpatij in Anglija je do malega neznana. Zato pa prevladujejo simpatije do Francozov, zlasti med inteligenco, ki navadno študira v Parizu. Pri tem je seveda mnogo snobizma, in biti frankofil, spada k dobremu tonu. Kolikor površnejša je romanska prevlaka pri današnjih Rumunih, toliko bolj se poskušajo Rumuni legitimirati k ot Latince s posnemanjem Francozov. Trgovci sicer priznavajo, da odvisi več nego dve tretjine vse rumunske trgovine od centralnih sil, in med njimi so se ohranile vkljub vsemu šču vanju še neke simpatije in nekoliko spoštovanja do Nemčije. Ti krogi bi vojsko z Nemčijo zelo obžalovali in ti pravijo, cla se javno mnenje ne obrača proti Nemčiji, ampak proti Avstro-Ogrski, zlasti proti poslednji, čeprav prav dobro vedo, da mora vsaka sovražnost do monarhije naleteti na oborožen odpor Nemčije, Poleg časopisja je »kulturna liga« vse storila, da neti sovraštvo v notranjosti Rumunije in goji med avstro-ogrskimi Rumuni iredento. Nedavno pa je vrgla ta liga, kateri načeluje znani piofesor Arion in še mnogo drugih profesorjev, svoj kulturni plašč proč in se jc izpremnila v n a c i -j o n a 1 n o ligo ter tako odkrito priznala svoj načrt, ogrske Rumune odtrgati od monarhije. Tudi nekateri ogrsko-rumunski veljaki, kakor ogrski poslanec župnik Lukaciu in pesnik Goya, so se dali voliti v odbor nacijonalne lige, ker jim slava Wetterle-jeva ne da miru. Ogrska rumunska nacijonalna stranka je na ta korak odgovorila s tem, da se je odpovedala kulturni ligi in je oba, Lukaciu-a in Goyo, izključila iz stranke. V rumunskem kraljestvu pa je vpliv kulturne lige zadnji čas zelo narastel, tresa s skrivnostno grozo? Sledim misli, ki mi je prešinila glavo, in po-clržim roko proti luči. Ah! Rdeča človeška kri, ki se jc morda šele ravnokar ohladila! Vzdihnil sem in se naslonil na steber. Pogledam okoli sebe. Z velikega lestenca v srednji cerkveni ladji prihaja svetla luč. Pod njo je miza, na njej steklenice, obveze, vata, pa Skrinjice z majhnim orodjem, ki se nekako neprijetno lesketa. Zraven pa resnobne vprašujoče oči, ki zro na povoclenj krvavečih mož, katera še vedno priteka in noče prenehati. Lahen žvenket, zatajen bolesten vzklik in stok, tiho zamirajoča beseda vmes, in le-še samo neprestano stokanje slišiš, ki I i tere in. trga živce. »Sanitetec!« Kakor rahla tožba, kakor lahna prošnja se glasi. Ta ni slišal. Baš je pomagal onemu tam v kotu. In klici se množo. Oni tam je napel zadnje moči, da prizove. Pozna se, da mu luč življenja ugaša. Tu zopet zakriči nekdo v besni boli, zahtevajo, zapove-daje. _ In vodno se ponavlja beseda: \ odo! Vode! — Moj Bog! Kako to peče! Kakor žerjavica ti prežge žiie, mišice, do kosti, do mozga. Kako stokajo, kako joče in cvilijo, kako ihte in jočejo možje — zapuščeni otročički, ki iščejo mater. In kako škripajo z zobmi v svojem srdu, v onemogli jezi nad divjim ognjem, ki se jim pretaka po žilah. O Bog! Pomagaj! Pred olturiem miglja mirno večna in liga je znala v javnosti prav spretno buditi prepričanje, da je sedaj prišla ura, ko je treba z oboroženo roko pod avstro-ogrskim jarmom zdihujoče tri milijone bratov v Bukovini, v Sibinju in v Banatu osvoboditi. Na dejstvo, da prebiva več milijonov R u m u n o v v Besarabiji pod rusko vlado in v okrožju n c g o t i n s k e m pod srbsko k n u t o | na to rie misli tu nihče! Sploh pa je znano, da vkljub vsem frazam o demokraciji in ljudski volji »dela-; politiko tu le nekaj malo oseb. Vsa vladajoča. oligarhija, ki obstoji iz več klik, se zbira v znani kavarni Capsa, na glavni ulici Calea Victorei, in tam dobiva časopisje vsak dan svoje inštrukcije, v kolikor jih ne dobiva neposredno od francoskega poslanika g. Blondela in njegovega ententnega kolege. Zlasti prejšnja ministra Take Jcnescu in Nikola Filipescu se odlikujeta s svojim ščuvanjem proti centralnim silam. Temu se še pridružujejo resne vojaške priprave Rumunije. Ljudje govore, da sc "bo napovedala 28, januarja splošna mobilizacija (se ni, op, ured.). Mnogo šol in javnih poslopij so pripravili za bolnice. Pozornost je vzbudilo tudi armadno povelje kraljevo o (grškem) novem letu: Dežela in jaz gledamo z zaupanjem na Va's. To Vam nalaga dolžnost, da ohranite svoje ime, katero ste si pridobili, ne-izpremenjeno, da delate neutrudno naprej, da sc more dežela v vseh o k o 1 n o -stih zanesti na Vas, ki ste njena močna opora.« Tvdi nekaj drugih znakov je treba omeniti. V rumunski poslaniški kapelici v Parizu jc rekel duhovnik po službi božji o novem letu (13. januarja), »d a želi zmago Francozom in r u m u n-s k e m u narodu u j e d i n j e n j c.« Po božji službi je zbor zapel rumunsko himno in marzeljezo. Pozornost zaslužuje tudi okolnost, da mnogo Rumunov beži iz Bukovine in Sibirija v kraljestvo; rumunski listi javljajo, da je nad 30.000 beguncev došlo. Ker ti nimajo nič denarja, skrbi zanje rumunska vlada. Po zadnjih bojih v Bukovini je tudi precejšnje število rumunskih lcgijonarjev moralo čez mejo, da jih Rusi niso ujeli in jih kot »franktirerjev« niso postrelili, čeprav nosijo vsi črno-rumene trakove z napisom: avstro-ogrska črna vejska. Omeniti je treba tudi stroge ogrske odredbe zaradi potnih listov za vse potnike, ki prihajajo iz Rumunije na Ogrsko. dihljajih visi Križani. Z neskončno bo-dihljajih visi Križani. Z neskončno ljubeznijo se ozira Njegovo oko navzdol, ljeno ljudstvo. No dvigajo kvišku pobožni, zaupni otroci, svojih nedolžnih ročic. Mamice ne prebirajo tiho, z na-gubančenimi prsti jagod rožnega venca. Tu ležijo — bratje. Tu umirajo, tu trpe sinovi večnega, pravičnega Boga. Oh, da! Kako si trpel za nas! Kako si nas klical! Malo jih je prišlo. Mnogo jih jo oglušelo. Ne samo usmiljen in pol ljubezni si. Gospod, Sin Božji; tudi pravičen si. O, poglej torej, kako Tvoji sinovi prelivajo kri, vršeč najvišje človeške dolžnosti! Z leve strani ob glavnem oltarju se iz dolbine v zidu bliskajo zlati žarki. Oko se jc polagoma že privadilo mračni polutcmi. Blažena Mati drži svojega edinega Sina v naročju. Na njenem plemenitolepem obrazu je žalost, tožba, bolest in miloba, ki se ji no moreš upreti. Sin Božji je mrtev. Nežno jc nagnil svojo venčano glavo v stran. Gledam in gledam, pa ne morem proč obrniti oči. Čedalje jasnejši so mi obrisi oboli podob, čedalje bolj sc poglablja moj pogled v čudapolne potozo Matere Božjo in Njenega Sina. In, glej! Kaj je to? Ali so godi čudež? liho nagnjene roke so dvigajo, in Marija se ozre na reveže ob njenih nogah, so ozre name. Kako je. pač drugim pri srcu? Nobene bolečino več nc čutim. Moja dobra mali doma bi nc mogla toliko Vsi ti momenti vzbujajo med trgovci in zlasti naseljenimi Nemci in Avstrijci veliko pozornost. V Braili izhajajoči list »Romania« piše: Na predvečer (grškega) novega leta je obiskal šef konservativne stranke gospod Marghiloman trgovino s pohištvom Portois & Fix, ki je znana dunajska firma. Ravnatelj jc vprašal Marghi-lomana, če jc res trenutek tako blizu, da bo Rumunija posegla v akcijo, in če se bo res Rumunija v tem slučaju, kakor se sploh govori, obrnila proti centralnim silam. Gospod Marghiloman se je temu v p r a š n j u prav spretno ognil. Ravnatelj trgovine je pripomnil, v.da se pač vedno agitira proti Nemčiji in Avstriji«. Nato je dejal gospod Marghiloman: »Rumunija je konštitucijonelna dežela, kjer ima vsak pravico povedati svoje mnenje. Ljudje vpijejo, to je res. Mislite pa li, da ie to dovolj? Ne pozabite, da se v Rumuniji ne srne nikomur zamašiti ust.« vo aSki polai v Italiji. : Kolnische Volkszeitung« poroča, da je zavladalo v Italiji zadnje leto živahnejšo delovanje v vojaških zadevah in tudi v javnosti so obširneje razpravlja o teh stvareh. Po teh poročilih lahko postavi Italija v vojsko 12 armad-nih zborov po 38.000 mož, tri kavalerij-ske divizijo in še nekaj čet izven zborno zvezo. Skupna moč teh formacij se ceni na 660.000 mož. V drugi liniji je 12 divizij in nekaj samostojnih oddelkov, skupaj približno 250.000 mož. V tretji liniji je 450.000 mož, tako bi armada na suhem znašala 850.000 mož prve in druge linije in 450.000 mož tretje linije. Moštvo je sestavljeno iz 19 letnikov, in sicer gre 8 letnikov k stalni vojski, 4 ljubezni, toliko usmiljenja položiti v en sam pogled kakor ta Mati. Toliko do-brotljivosti, toliko odpuščanja more biti le v srcu Matere Božje. In sedaj! Polumrak jo zginil, glava Materina zažari v nebeškem sijaju, lice ji zasveti blaženstva, dvanajstero zvezd vidim plavati ob Marijini glavi, v barvi rubinov pa zasijejo znamenja neprecenljivih ran križanega Gospoda. Jezus jo vzdignil svojo trudno glavo in z očmi, polnimi enake milost-Ijivosti in dobrote, zro na reveže ob Svojem vznožju. O Bog, ali nam daš moči, ali nam daš poguma, da bomo prenašali usodo narodov? Iztegni Svojo roko, ki ne samo rano soka, ampak .jih tudi ljubezni polno celi. Vom, skušati nas hočeš; grešili smo. A pokoro hočemo delati, krivice popraviti; toda, o Bog: dona nobis pacem! (Podeli nam mir!) V svetišču jc postalo tišjo. Stokanje počasi umira, šo zadnji žarek večne luči za migl ja na Materi in Njenem mr-tvem Sinu. Na podzidku so zasveti. V zlatu loskečejo posamezne črke. Borom besede, ki me navdajo z globoko otožnostjo in tiho željo, s sladko vdanostjo in voljnim potrpljenjem: Mater Doiorosa! Zjutraj rano, ko so še ni zdanilo, so štirim tovarišem pokrili s prti obraze. Na štirih odrih *o jih odnesli iz cerkve. V vrtiču ob svetišču, kjer je bilo včeraj dvanajst križev, jih je danes šestnajst. Mater Doiorosa! k deželni brambi (Milizia mobile) in 7 k črni vojski (milizia territoriale). Ravnokar je pod orožjem 415.000 mož iz letnikov 1912, 1913, 1914, letnik 1914 služi šele od septembra. Poleg lega je pod orožjem še 70.000 deželne brambe letnikov 1913 in 1914. Vojni prijazni listi so pisali, da bo italija januarja vpoklicala še 4 letnike deželne brambe. To se ni zgodilo, pač pa je vlada za večjo pripravljenost vpoklicala sredi januarja letnik 1915. Ta letnik šteje 180.000 mož, tako da v zvezi s prejšnjo vpoklicano armado stoji danes v Italiji pod orožjem 660.000 mož. To mirovno stanje je tako visoko, da bi bilo treba le dobrih 200.000 mož in preračunano vojno stanje 900.000 mož bi bilo dosežeho. Vsled velikega števila vpoklicanega moštva se čuti pa pomanjkanje častnikov, posebno stotnikov, kajti libijska vojska je bila zelo naporna in manjkajočih 400 stotnikov misli vlada nadomestiti s povišanjem poročnikov. Tako bo pa poročnikov zmanjkalo. Vlada hoče njihove vrzeli napolniti z rezervnimi častniki in pa imenovati sposobne podčastnike za poročnike. Seveda stvar ne bo šla tako hitro. Reformni zakon ministra Sping-hardija bo kmalu na vseh drugih vojaških poljih izvršen in tako se je že ustanovilo 5 novih poljskih artilerijskih polkov. Danes jih je 35. Obema polkoma težke artiljerije so pridali šo po tri baterije težkih topov in tako to skupino znatno ojačili. Ustanovili so tudi nov polk gorske artiljerije z 12 baterijami in zdaj je takih baterij 46. Baterije 1 do 36 so razdeljene med tri gorske topniške polke, baterije 37 do 39 so pri 36. poljskem topniškem pol-ku in 7 zadnjih gorskih baterij imajo v Libiji. Ne da se presoditi, kako se bo v oližnji bodočnosti razvil vojaški položaj v Italiji. Državni interes seveda zahteva najstrožjo nevtralnost, pa vlada smotreno izpopolnjuje vojsko in mornarico, ker hoče biti pripravljena za vsak slučaj. Novi ifoHiaoskl zroKoplovn! zDor. S kraljevim razpisom z dne 9. januarja, ki je postal pravomočen že 16. januarja, se je na Italijanskem ustanovil nov, popolnoma samostojen zra-koplovni zbor, v katerega se uvrste elementi dosedanjega posebnega ženij-skega in letalskega bataljona, ki sta bila ustanovljena na podlagi zakona z dne 27. junija 1912. in se sedaj razpustita. Že julija 1914. je Grandijevo vojno ministrstvo predložilo zbornici zakonski načrt za osnutje novega zrako-plovnega zbora, ki je pa ostal nerešen. Z ozirom na sedanji položaj je načrt — nekoliko spremenjen — s kraljevim razpisom na en mah postal resnica; v to svrho se je rednemu vojnemu proračunu za 1. 1914/15 dodalo 200.000 lir, izrednemu pa okroglo 161 ^ milijona lir. Od tega dobi mornariško ministrstvo na razpolago pet milijonov lir za povodna letala itd. Razen centralnega ravnateljstva za zrakoplovstvo in letalstvo v vojnem ministrstvu, kateremu so podrejeni tudi civilni inženirji, kon-strukterji letal in motorjev, poizkuše-valni mehaniki itd., sta se sedaj ustanovili dve poveljstvi: eno za'zrakoplov-ce, drugo za letalce; prvemu je podrejen en bataljon zrakoplovcev in en bataljon z vodljivimi zrakoplovi ter zra-koplovna delavnica; drugo poveljstvo razpolaga z enim letalskim bataljonom s posebnim letalskim brodovjem, enim šolskim bataljonom za letalce in tehničnim ravnatelstvom za letalstvo; končno se ustanovi tehnični centralni zavod za zrakoplovstvo. Častniški zbor šteje dva polkovnika, 5 podpolkovnikov, 7 majorjev, 67 stotnikov, 102 po-ločnika in podporočnika; število moštva se določi po potrebi. Popolnoma dovršen zrakoplovni zbor bo nalagal vojnemu proračunu vsako leto za 0'95 milijona lir večje izdatke. AnoleSKl vrtiovni poveljnik v Italiji. Rim, 1. februarja. »Corrierc d' lia-lia« poroča, da je došel s tremi častniki angleškega, generalnega štaba angleški general Frcnch v Italijo, da si okrepča zdravje; njegovim spremljevalcem so poverjena važna politično vojaška dela. Če je res Frcnch došel v Italijo, se to ne tiče italijanske politike ali armade. Hii zasede ilolijo Mallo? Sofija, 31. januarja. »Kambana« poroča iz Rima: Vojno navdušenje v Italiji je pričelo zelo pojemati, ali vedno bolj se sliši zahteva, naj zasede Ita- lija od Angležev zasedeno Malto. To vprašanje jc za Italijo zelo važno, ker je Malta gospodar morskega pota, ki vodi iz Sicilije v Tripolis. ' ., Movci mwM g piiiiiiisi! prosiosli ve-mm dopisovanja. ; Dunaj, 30. januarja. (Kor. ur.) Da '-se konča negotovost, katere vojne pošilja-tve so poštnine prešle in katere ne, ter da se onemogočijo zlorabe in izrastki glede prostosti od poštnih pristojbin na vojnih poštah, je trgovinsko ministrstvo v sporazumu z vojaško upravo ter s kr. ogrsko in bosensko-liercego-vinsko poštno upraVo ravnokar v ukaz-niku za pošte in brzojave razglasilo naredbo glede prostosti poštnih pristojbin pri dopisih vojaških oseb za časa vojne. Te določbe postanejo s 1. februarjem t. 1. veljavne. Občinstvo bodo zlasti zanimale določbe, ki urejajo poštninsko prostost pri vojnopoštriem prometu na eni strani od in do armade na bojišču, na drugi strani pa glede dopisovanja vojaških oseb v ozadju bojišča, to je izven okoliša, na katerem armade operirajo. Določila o oprostitvi od poštnine pri korespondenci ranjenih in bolnih vojaških oseb med transportom z okoliša armade na bojišču v bolnišnico, kakor tudi med bivanjem v bolnišnici, nadalje slede vojnonoštnega prometa v Nemčijo ter v Švico in iz Švice je sedanja naredba v bistvu ohranila neiznremenjena. O tej novi ureditvi se jo že mnogo razpravljalo v javnosti in morda ne bo zadostila vsem željam vojakov in njihovih svojcev v tej reči, njena prednost pa jc v tem, da bodo to ugodnost dejansko uživali oni, katerim je po postavi namejena, ne da bi bili vezani na gotove formalnosti, ki jih mnogokrat ni mogoče izpolniti, in ne da bi jih pri tem ovirale nadzorstvene odredbe, po katerih je poštna uprava morala seči, ker vojnopoštnin-sko prostost, namenjeno pravzaprav samo vojakom pred sovražnikom, neupravičene osebe zlorabljajo. Vojska i Ha. AVSTRIJSKO U SADNO POROČILO. Živahni boji na Rusko Poljskem in v zahodni Galiciji. -- Naši ujeli v Karpatih zopet 80«) Busov. Dunaj, 1. februarja. (Kor. urad.) Uradno se objavlja: Na Ruskem Poljskem in v zahodni Galiciji so se včeraj vršili živahni boji. Ker se je večinoma dobro videlo, so sc podvzeli številni poizvedovalni boji in praske, ki so v marsikaterih oddelkih dosegli krajevne uspehe. Splošen položaj v Karpatih po zadnjih dogodkih je neizpremenjen. Odbiti so bili novi ruski napadi zahodno od Lupkovvskega prelaza. N' nekem boju v gozdnem gorovju je izgubil sovražnik na ujetih 5 častnikov, 800 mož, 2 topova in 2 strojni puški. V Bukovini se ni nič posebnega zgodilo. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Ilofer, podmaršal. Odbit ruski napad ob Fiiiei, — Nadaljevanja bojev v Karpatih. Dunaj, 2. februarja. Uradno se poroča: Položaj se ni izpremenil. Osamljen ruski sunek ob srednji Pilici je bil odbit. V Karpatih se nadaljujejo boji v vzhodnem delu fronte. V središču fronte se bojujejo nemške in naše čete z uspehom. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Ilofer, fini. NEMŠKO URADNO POROČILO. Nemški uspehi na Poljskem. Berolin, 1. februarja. Veliki glavni stan: Z vzhodnoprusko meje ni nič novega. Severno od Visle jugozahodno od Mlawe smo pregnali II usi iz nek aterih krajev,, katere so dan prej pred našo fronto zasedli. Na Poljskem južno od Visle smo zopet pridobili na ozemlju. Južno od Pilice smo obnovili svoje napade. Najvišjo armadno vodstvo. Napredovanje nemških napadov. Berlin, 2. februarja. Veliki glavni stan: Na vzhodnopruski meji se ni pripetilo nič pomembnega. Na P,oljskem severno od Vi?)c so sc pri Livnu in severozahodno od Sicrpc vršili soopadi z rusko kavalcrijo. Južno od Visle naši' napadi nadalje napredujejo. Najvišje armadno vo'.l ,tvo. RUSKO URADNO PO^. ^iLO. Nemški listi prinašajo rusko uradno poročilo z dne 29. januarja, k;cr slo:i glede galiških bojev sledeče; V Galiciji in Karpatih smo 26. in 27. januarja imeli važne uspehe južnovzhodno od Dukle, kjer smo prisilili sovražnika, da je naglo popusti! materijal ii^ streljivo. Južnovzhodno pri Uszoku smo zavzeli sovražno reduto, napadli drugo in ujeli nekaj sovražnikov. Na isti fronti je nasprotnik poizkušal naše prodiranje ustaviti z ofenzivo, kar se mu pa ni posrečilo. — V Bukovini ni bojev. Vršijo se le artiljerijski boji in praske prednjih straž.« (Opozarjamo na naša uradna poročila, ki pravijo, da so naše čete zavzele vse karpatske prelaze, Cp. uredništva.) Ii' RUSKI LISTI OPOMINJAJO NA PO-TRPEŽLJIVOST. i: Kodanj, 1. februarja. »Ruske Vje- mosti« poročajo, da se je pričela splošna ruska ofenziva ob avstro - ogrski meji, da so prepreči nadaljnje razširjenje te fronto. Przemysl se je silovito obstreljeval, a posrečilo se je le, da se jc nekaj stvari poškodovalo. V tem prostoru ni misliti,, da so kmalu izpre-meni položaj. Drugi listi izvajajo: S premočnimi silami podvzeti sunek avstro - ogrskih čet je prisilil Ruse, da so ustavili svoje operacije proti Bochniji in da se zbirajo okolu Tarnovva. Dobro skrite avstro - ogrske baterije so otvo-rile strašen ogenj na Ruse in so neki presenečeni kozaški polk uničile. Izgube v tem boju so strašne. »Novo Vreme« piše: Zmagovito napredovanje ruskih čet v Bukovini je zadelo na odpor ker se je nenadoma naročilo avstro-ogrskim četam, naj izvedejo na tem do zdaj zelo postranskem bojišču odločilne boje. Zato so zbrali veliko čet v vzhodnih Karpatih in v Bukovini. Kar se tu godi, je prav za prav zagonetno. Za Poljsko in Galicijo sc zaveznika navidezno več ne zmenita; njuno geslo tvorita zdaj Vzhodna Pruska in Buko-vina. Oživela jo zc*pct teorija o na lastnih tleh izsiljeni odločitvi. ANGLEŠKO POROČILO IZ PETRO-GRADA. Rotterdam, 2. februarja. »Times« poročajo iz Petrograda: Delovanje Avstrijcev v Beskidih jiostaja najvažnejši faktor vojaškega položaja. To delovanje se hitro razvija na 160 km dolgi fronti, ki se razteza od prelaza Dukle do Wyszko\va. Sovražne kolone poizkušajo skozi številne prelaze priti čez gorovje. Transport čet sc vrši po štirih važnih železniških progah iz juga. Przemysl leži v središču prodiralne črte Avstrijcev. NEMCI PREKORAČILI PRI WLOCLA-WEEU VISLO. Bern, 2. februarja. Daily Mail« poroča iz Petrograda: Nemci so zgradili čez Vislo pri Dobrzynu in pri VVlocla-weku dva mosta, čez katera korakajo večje vojne sile. (Dobrzyn leži kakih 20 kilometrov vzhodno od Wlaclaweka.) STRAH V VARŠAVI. V t urinski »Stampi« opisuje neki italijanski časnikar z nepristrano odkritostjo razmere in razpoloženje v Varšavi na sledeči način: Ljudstvo se zbira v lepi in glavni varšavski ulici »No\vy Svviat«, da pričaka ranjence. Stiska se in šepeta. Policija ima polne roke dela, da obdrži prosto pot za vozove z ranjenci. Vsak dan prihajajo novi ranjenci. Na avtomobilih, označenih z rdečim križem, sc nahajata dve postelji, iz katerih se spoznajo v belih povojih povita vojaška lica. Eden drži roko na vratu, drugi pa leži nepremično kakor voščena mumija. Neki suh fant drži med zobmi cigareto, z izrazom ti lic in težke boli. Vsi prihajajo iz železnice s cvetjem okrašeni. Nekdo grize precej rdeče rože, ko ga jemljo z voza, a drugi sc igra kot otrok z zeleno vejico .Pri vhodu v bolnico se je zbralo radovedno ljudstvo. Neka belo oblečena gospa ustavi vsakega nosača in ga izprašuje. Mati jo gleda z zarudelimi očmi, grize žepni robec in jo vleče za plašč: »Pojdi, Marija, saj vidiš, da o tem ničesar ne vedo.« Zbrane so številne bolniške strežnice, ki izgledajo dra-žestno v malih, belih jopicah. Zelo veliko jc pomanjkanje zdravnikov. Neka preveč parfumirana sestra mi je pripovedovala, stiskajoča čelo z levo roko, na kateri jc bilo polno prstanov: »Zgražam se, kadar na vse to samo pomislim. Imela sem nekega vojaka, ki je bil ranjen v laktnico. Ni mu bilo treba odrezati roke, ker je bila rana le neznatna. Privezali so mu roko za rob postelje in ga tako — pozabili«... Grozno! Ljudstvo posiaja od dne do dne bolj potrto. Na licih se opazuje nekaj težkega in bojazljivega —.znamenje obupa. Naletiš na ljudi izpačenega rumenega obraza, iz katerega se svetijo sirahupolne oči. Kamorkoli pogledaš — splošen strah. Zapirajo vrata in odpirajo jih šole — kaclar pogledajo skozi okno... Zve-er nobeden ne igra na karte ali pa svira na klavir. Po ulicah ,se vlači mokra in temna megla. Ambu- I Jnučni vozovi prihajajo in odhajajo polni ranjencev. Ljudje gledajo zvedavo in kakor okamenjeni skozi okno. Posebno moški prihajajo s strašnimi vestmi domov. Bolnice so natlačeno polne, tako da ne moreš skoro niti po hodniku iti. Prihajajo novi transporti. Pod svetilko stoji neka debela žena in na vso moč joka. Težko mi je pri srcu. V restavracijah izgledajo natakarji kakor sence. Nekdo mi pripoveduje, da so videli nad Varšavo aeroplane. Torej so že tako blizu? Drugi poleg njega trdi, da je bila zvezda repatica... XXX BOJI V KARPATIH. Italijanski vojaški kritik Gatte priznava avstrijske uspehe v Karpatih in pravi, da so v tej pokrajini v tem času mogoče operacije samo v dolinah, koder vodijo velike ceste. Po takih cestah silijo naši preko sedla Uszok in Wyszkow, Rusi pa v bližini Dukle iti med Lupkovom in Uszokom. Zaradi tesnega prostora ne more stopiti v boj večje število čet, pač pa je gotovo, da bo ona armada, ki bo spomladi ob boljšem vremenu obvladala prelaze, imela precej ugodno stališče, ki ga bo izrabila z brambo, če bo manjša, pp številu, ali pa z ofenzivo, če bo 'mocjiejša. Vse kaže, da se bo severno od Karpatov razvila velika in odločilna bitka. KARPATSKI GOZD V NAŠIH ROKAH. Dunaj, 1. februarja. Zmagoviti boji naših čet v Karpatih so nam pridobili zopet ves karpatski gozd. Mali boji se bijejo le še na nekaterih krajih. Naša odločilna ofenziva je prisilila Ruse, da so zapustili svoje močne postojanke. Novo ustvarjeni položaj je nam zelo ugoden. Nadaljujejo se naši sunki. V, vseh bojih je kljub silovitemu sneženju preveval naše čete najboljši duh. RUSI UMAKNILI SVftj GLAVNI STAN V BUKOVINI NAZAJ. Budimpešta, 31. januarja. »Az Est* poroča: Ruski poveljnik v Bukovini je umaknil svoj glavni stan v Suczavvo nazaj. PRED KARPATI PRIČAKUJEJO VE« LIKIH BOJEV. Rotterdam, 1. februarja. Poročevalec lista »Daily Nevvs« poroča iz Petrograda: Novo vojsko otvori najbrž velika bitka severno od Karpatov. Avstrijci razvrščajo zelo močno silo čet v okroglo 130 klm dolgi bojni črti. Prve dni tega tedna so Avstrijci nekoliko napredovali, kar Rusov ne vznemirja, ker so dosegali dozdaj v tej okolici najlepše uspehe s tem, da so izvabili Av-strijce iz gostih gozdov na odprto ozemlje, ki se znižuje proti Galiciji. Bitka, ki jo pričakujejo, najbrže vpliva na celo vojsko. Operacije v tej okolici so zato veliko važnejše, kakor trajni spopadi na srednjem Poljskem, ki tvori zdaj najmanj važno mesto ruske vojne črte. XXX RUSKI NAČRTI V GALICIJI. Uredništvo »Nowe Rreforme« je po raznih potih prejelo več ruskih časopisov, ki prinašajo mnogo novic in načrtov o Galiciji. Pred par tedni se je iz Galicije vrnil poslanec ruske dume Čy-hačev in je ruskim časnikarjem pripovedoval svoje vtiske in načrte o Galiciji. Po trditvi Cyhačeva so rusko oblasti vojaškim krogom naročile, naj postopajo prijazno in pravično ter spoštujejo gališke kulturne in zgodovinske tradicije. Gališko prebivalstvo je mirno; protiruskega gibanja ni nikjer opaziti. čyhačev sc pritožuje samo nad Ukrajinci, a upa, da bodo pod rusko vlado kmalu izginili. čyhačevu sc zdi najbolj važno šolsko in cerkveno vprašanje. Priporoča vladi, naj prepusti rešitev teh vprašanj ljudstvu ter naj se ogiblje umetnega vplivanja. Po njegovem pretprjčanju so gališki Rusini pripravljeni.TJB^rniti se k pravoslavju; ljudstvo samo so smatra za »pravoslavno«. Samo duhovščina noče veliko slišati o pravoslavju. Treba bo torej v Galicijo poslati pravoslavnih duhovnikov; kolikor več pravoslavnih duhovnikov pride v Galicijo, toliko hitreje sc bo ljudstvo »povračalo v pra-voslavje«. Ljudstvo samo zahteva, naj se v šolah poučuje v ruskem Zato so potrebni ruski kurzi za gališke učitelje. Za rešitev agrarnega vprašanja priporoča čyhačev kemčlco banko, ki naj bi kupovala velika posestva in jih razprodajala malim kmetom. Rusinska moskalofilska stranka je rusko okupacijo tako drzno izrabila, da se je začasna ruska vlada že začela odvračali od galiških moskalofilov. Mo-skalofilski lvovski dnevnik »Prikar-patskaja Rus« v najsrčnejših barvah slika protirusko razpoloženje galiških Ukrajincev; s tem hoče doseči, da bi Rusi bolj odločno podpirali moskalo-file in preganjali Ukrajince. Rusi so žo spoznali, da bi bilo zelo nevarno, ako bi poslušali moskalofilskc denuncijan- te ter preganjali vse osebe, ki so mo-skalofilom neljube. Ruski vladni krogi so se začeli ogibati moskalofilov. Uradni lvovski dnevnik »Vojennoje Slovo« se je preselil iz tiskarne »Prikarpatskc Rusi«, in sicer zato, ker ne more več prenašati moskalofilske oblastnosti. Tako poroča »Nowa Reforma« iz ruskih časopisov. POLDRUGO MILIJARDO RUBLJEV VOJNE ŠKODE V GALICIJI. Petrograjski listi poročajo, da je ruski Zunanji minister Sasonov pri posvetovanju proračunske komisije dume cenil po vojski povzrpeeno škodo v Galiciji na poldrugo milijardo rubljev. POSLANEC BREITER PRI RUSIH V NEMILOSTI. Krakov, 1. februarja. (Priv.) »No-tva Reforma« je dobila iz Lvova po ovinkih to-le poročilo; Poslanec Brei-ter, ki je, kakor znano ostal v Lvovu, je s početka večkrat posredoval, ko so imeli kaki obdolženci biti z »nagajko« tepeni. Poslanec Breiter je za prebivalstvo, ki^l^stalo v mestu, dejansko mnogo dosegel. To pa se je od pogroma na žide v Valovi ulici spremenilo. Ko je hotel poslanec Breiter po tem po-gromu predstaviti generalnemu guber-natorju, grofu Bobrinskemu, židovsko odposlanstvo, ter ga opozoriti, da Židi takega preganjajnja niso zaslužili, je grof Bobrinski nanj zavpil: »Pašol, jevrejski advokat!« (Zgubi se, židovski odvetnik!) ter dal celo deputacijo zmetati na cesto. Odsihdob jc poslanec Breiter pri ruskih oblastih v nemilosti. POLJSKE LEGIJE V RUSKO POLJSKI. Znano je, da je v začetku vojske načelstvo poljskih legij vsled zahteve podoljskega plemstva in narodnih demokratov moralo izjaviti, da svojega delovanja nc bo raztegnilo na Rusko Poljsko. Sedaj so pa poljske legije središče svojega delovanja prenesle v ruskopoljsko mestece S. V tem mestu se zdaj nahaja tudi podčastniška šola za legije. Obenem so se tudi načelna vprašanja sporazumno rešila. Sprva je bilo ljudstvo v Rusko Poljski nasproti legijam hladno in ne-zaupno. Sedaj se je pa razpoloženje že tako izpremenilo, da legijoniste povsod pozdravljajo z veliko simpatijo. To je uspeh patrijotične agitacije legijoni-stoV. Legijonisti namreč v Rusko Poljski večkrat prirejajo patriotične poljske prireditve, obhode in predavanja. Poleg tega organizirajo tudi gmotno pomožno akcijo za bedno prebivalstvo. RUSKE POLJSKE LEGIJE. Krakov, 1. februarja. Ker Rusi niso mogli ustanoviti prostovoljnih poljskih legij, so zdaj Rusi iz rednih polkov ločili Poljake in ustanovili poljske oddelke, legije, ki jim poveljuje general Ivanov, pa so svetu to naznanili kot ustanovitev velike poljske legije. XXX NAŠ PRESTOLONASLEDNIK V KRA-KOVU. Krakov, 1. februarja. Prestolonaslednik nadvojvoda Karol Franc Jožef se je pripeljal v soboto zjutraj v Krakov. Prestolonaslednik je toplo pohvalil junaško hrabrost in bojno sposobnost legij, ki jih je obiskal nedavno na severnem Ogrskem. XXX TEŽKE RUSKE ČASTNIŠKE IZGUBE. Petrograd, 2. februarja. V zadnjih treh izkazih častniških izgub, ki obsegajo dobo 12., 13. in 14. januarja, so označeni kot mrtvi, ranjeni ali ujeti: V prvem izkazu je 12 imenjpojkovnikov, v drugem 8 imen polkovmhtrr, iv tretjem pa 17, skupaj so tedaj Rusi izgubili v treh dneh 37 polkovnikov. XXX DR. LIEBKNECHT VPOKLICAN V ARMADO. Berlin, 1. februarja. Socialnodemo-Iiraški poslanec dr. Liebknechl je pozvan v vojaško službo, in sicer kot črnovojnik. ' 'X X X CARJEVO ODPOSLANSTVO V LONDONU. Amsterdam, 1. februarja. (Priv.) Iz Londoetb se poroča: Sem sta prispela posebna odposlanca carjeva, knez Ju-supov in grof Ivutusov. Prinesla sta visoko odlikovanje za princa Walleškega in pa križ sv. Jurja francoskemu gene-ralisimu Joffrcju in maršalu Frenchu. Knez Jusupov je v pogovoru s sotrud-nikom lista »Daily Mail« izjavil, da obstoji med Anglijo in Rusijo najlepši sporazum ter tla upa, da bo zmagi obeh držav sledila velika gospodarska po-vzdiga in živahen trgovinski obrat. A' to svrho je vse potrebno žc davno dogovorjeno. PRED RUSKO KMETSKO VSTAJO? Stockholm, 1. februarja. Množe se poročila o pomnoženem revolucijskem gibanju v Rusiji. Neki švedski list sodi, da se pripravlja kmetska vstaja. XXX RUSIJA VABI AVSTRIJO. Milan, 2. februarja. »Novoje Vrenl-ja« piše: Rusko ljudstvo in vlada sta vsled velikanskih dogodkov prišla do izredne edinosti in ju niti z obljubami niti z grožnjami ni mogoče spraviti od svojega cilja. Nemški agenti naj nikar nc upajo na separatni mir •/. Rusijo, Francijo ali Anglijo. Separatni mir jc mogoč edinole z Avstrijo in še to le tedaj, če sc požuri, da ga poišče. Avstrija pa tudi ne bi mogla skleniti miru z Rusijo ali Srbijo samo, ampak z vsemi državami trosporazuma, ki bodo do konca vojske neomajljivo držale skupa j. XXX ZA MIR. Curih. 1. februarja. Tu je izšel spis za poseben mir med Nemčijo, Avstro-Ogrsko in Rusijo. Sodi se, da je povzročil spis višji ruski plemič grof Korvin Milovski, ki 1 v Curihu. Milovski trdi, da divja ob jevi bolniški postelji hud boj med nacionalistično bojno stranko in med za mir zavzetimi pravimi monarhisti, ki uvidevajo, da Rusiji ne kaže dobička iz vojske. Zavzemajo se za pošten mir brez zavzetja zemlje, nacijonalistična stranka pa zahteva iz osebnih in materijelnih razlogov, naj se nadaljuje vedno brezobzirnejše vojska, da se tako onemogoči sporazum z nasprotnikom. 137 nemških divizij. Dunajska »Zeit« poroča po »Frankfurter Zeitung« iz Amsterdama: Vojaški sotrudnik Timesa« ceni število nemških čet na zahodnem bojišču s 9i, na vzhodnem bojišču s 43 divizijami. Blokirana niml Mi a, dogodki — Pred važ-v Kanala. Berlin, 1. februarja. O delovanju »U 21« piše kapitan Persius »Berliner Tage-blattu«: Pred vsem je zanimivo pozorišče novega dejanja. Dozdaj so nastopali naši podmorski čolni aktivno najdalje ob Kanalu, zdaj delujejo naši podmorski čolni že v Irskem morju, na zahodu Anglije. Angleška trgovska mornarica mora zdaj računati z nevarnostjo nemških podmorskih čolnov in se jim more izogniti le, če ustavi promet. Naši podmorski čolni so udejstvovali, česar ni nihče pričakoval, da se odstranijo do 1000 milj od svoje baze brez večje spremljevalne ladje. »Post« piše: Velik uspeh obeta poizkus, da se Angliji odreže vsa zunanja trgovina in dovoz živil. Vojaški kritik »Tempsa« izraža veliko začudenje nad tem, cla je »U 12« mogel angleško-francosko blokado prodreti in pripluti do irskega morja. XXX Berolin, 2. februarja. »Reichsan-zeiger« prinaša sledečo objavo: Angleška namerava številne čete in velike množine vojnega materijala prepeljati na Francosko. Proti temu prevozu bomo nastopali z vsemi pripomočki, ki so nam na razpolago. Nevtralne ladje se nujno svare, naj se nikar ne približajo francoski severni in zahodni obali, ker jim vsled zamenjave z ladjami, ki služijo vojnim namenom, preti resna nevarnost. Trgovini na Severnem morju se priporoča pot okoli Škotske. Načelnik aclmiralnega štaba mornarice pl. PolU. XXX Kanal med Anglijo in Francijo bo tedaj v prihodnjih clneh pozorišče velikih dogodkov, od katerih bo v precejšnji meri odvisen na daljni razvoj vojne ne samo na Francoskem, ampak tudi na Ruskem. Cela angleška obal od Varmoutha do Plymoutlia stopa sedaj s svojimi številnimi pristanišči v središče vojnih dogodkov in gotovo bodo predvsem scvcrnofrancoska pristanišča glavni cilj transportov angleških čet. X /S X London, 1. februarja. (Kor. urad.) Tudi angleška admiraliteta priobčuje sedaj komunike, poln ogorčenja proti nemškemu pomorskemu vojskovanju. Komunike pravi med drugim, da so je nemško brodovje očividno odločilo, vedoma in sistematično kršiti mednarodno pravo. S tem, cla Nemci spuščajo torpede proti trgovskim ladjam, ki se ne morejo braniti, se postavljajo izven civilizirane človeške družbe. Tako postopanje, ki da jc nevredno civilizira- nega naroda, napolnjuje celi svet z gnusom. XXX London, 2. februarja. List »Daily Nevvs« pripoznava, da so napravili uspehi nemških podmorskih čolnov v Irskem morju pri Liverpoolu globok vtis, vendar o kaki paniki ni govora in tudi promet v Merseyhafe ni ustavljen. Ladjo »Graphic« je med vožnjo iz Bel-fasta v Liverpool 7 milj daleč zasledoval nek podmorski čoln, vendar se je kapitanu s spretnim manevriranjem posrečilo doseči Liverpool. Pasažirji »Graphica«, okoli 200 po številu, so dobili rešilne pasove in tudi rešilni čolni so bili pripravljeni. XXX Fariz, 2. februarja. (Kor. urad.) »Tcmps« naglaša, da je položaj resen, ustvarilo ga je delovanje nemških podmorskih čolnov in izvaja: 30. januar znači dogodek največje važnosti. Neki nemški podmorski čoln je vdrl ta dan na irsko morje, kjer je naznanil svojo navzočnost s tem, da je potopil neko trgovsko ladjo, ki jo obsezala nad annn trm XXX rsBinsKi podmorski čolni torpedirali dva angleška parnika. Pariz, 1. februarja. Uradno se poroča: Neki netrfsRi podmorski čoln je na višini Cap d' Antifor (severno od Havra) potopil angleški parnik »Takomaru«: Posadko so rešile francoske torpedovke. Neki nemški podmorski čoln je na istem morju v nedeljo popoldne lorpediral angleški parnik »Ikaria«, ki sc pa ni potopil. Francoske torpedovke so ga vlekle v Havre. Uničen angleški parnik »Takomaru«. London, 1. februarja. »Reutcr« poroča iz Havra: Angleški parnik »Takomaru« je vozil 97.000 zmrznjenih ko-štrunov in obleko, namenjeno belgijskim beguncem v Franciji. Kapitan ribiškega parnika »Niblick« poroča, da je našel posodo s 40 rešilnimi pasi brez vsake označbe. Po številu rešilnih pasov se sodi, cla je morala biti uničena ladja zelo velika. London, 1. januarja. (Kor. ur.) Možje od posadke ladje »Takomaru«, ki so prispeli na Angleško, pripovedujejo: Ladja je čakala na pilota, ki bi jo naj vodil, ter je stala skoro nepremično, kar se začuje grozna eksplozija pod vodo. Voda jc začela vreti v ladjo in moštvo se je rešilo v čolne, vzemši s seboj baje samo ladijske listine. Ker ni bilo viharja, so čolni lahko ostali v bližini mesta, kjer se je ladja pogreznila. Potem so se približali trije francoski ribiški parniki, ki so moštvo rešili. Obstreljevanje parnika »Ikaria«. London, 1. februarja. (Kor. urad.) Reuterjeva pisarna priobčuje podrobnosti o obstreljevanju parnika »Ikaria«: »Ikaria« je priplula, naložena s kavo, sladkorjem in kožami, iz Plato. Moštvo je brez skrbi opravljalo svoje posle, ko se je začula pod vodo eksplozija. Ladja se je začela pogrezati in dajati znamenja, da je v sili. Francoske torpedovke so ji hitro prišle na pomoč. Dve ladji vlačilki sta »Ikario« otvezli nase ter spravili v pristanišče v Havru. Nemci potopili neki angleški parnik blizu Liverpoola. London, 2. februarja. (Kor. urad.) Listi objavljajo dolga poročila o dogodku v irskem morju. Kako drzno da operirajo nemški podmorski čolni, dokazuje, da je bil neki angleški parnik potopljen 18 morskih milj (33-39 klm; približno toliko, kolikor znaša razdalje iz Ljubljane do postaje Sv. .lošt, drž. žel.) ocl Liverpoola. Angleži se vznemirjajo, ker vodi blizu napadalne točke atlantska vožna proga v Liverpool. Nemci potopili parnik »Kelcoan-Carsten. London, 1. februarja. »Lloyd« poroča: Dne 30. januarja so 10 milj se-vernozapadno ocl Liverpoola potopili Nemci parnik »Kelcoan-Carsten«. Nemci potopili angleške ladje šele potem, ko so se rešile posadke. Berlin, 2. februarja. (Kor, ur.) Wo!ffov urad poroča: Po zadnjih poročilih so nemški podmorski čolni v Irskem morju ustavljene angleške trgovske ladje šele potopili, ko jih je zapustilo moštvo. Francoski kapitalisti v strahu. London, 2. februarja. »Financial Nevvs« pišejo v najnovejšem tedenskem poročilu o pariški borzi; Moraličen učinek umikanja pri Soissonsu še vedno ni premagan. Treba bi bilo velikega uspeha zaveznikov, da bi prenehalo slabo razpoloženje kapitalistov. Angleži o nemških podmorskih čolnih. London, 2. februarja. (Kor. urad.) Arehibald Ilurd piše v :>Daily Telc- graph«: Državni tajnik pl. Tirpitz angleškemu brodovju ničesar ne more in pošilja sedaj miši, da bi oglodale angleški kruh. Ali v resnici misli načelnik nemškega brodovja, da bo prisilil Angleško na kolena, če potopi nekaj trgovskih ladij? Mesec dni je že preteklo, ko je gospod pl. Tirpitz izrekel grožnjo in ocl tedaj je potopljenih lc nekaj malih ladij. In če potopi 300 ladij, se njegova politika ne bo posrečila. Angleška pohvala nemške podmorske službe. London. 2. februarja. (Kor. ur.) »Daily Chronicle« poroča iz Fleetvvooda: Ni potrebno dokazovati, da je nemška podmorska služba ravno tako drzna, kakor izborila. Prijetno nam je, da beležimo: častniki in moštvo nemških podmorskih čolnov postopajo ravno tako velikodušno, kakor športno. — »Daily Nevvs« izvajajo v uvodniku: Dogodek, da so potopili Nemci tri angleške ladje ob obrežju Lankashire, da. misliti. Operacije so izvedli Nemci ob belem dnevu na neki glavni trgovinski črti velikega liverpoolskega pristanišča. Akcijski obseg teh čolnov je veliko obsežnejši, kakor se je pred vojsko pričakovalo. Gre za to, če razpolaga Nemčija z zadostnim številom podmorskih čolnov, da izvede v velikem obsegu drzno taktiko, ki je zvezana z vsakršnimi nevarnostmi. Boj trgovinskih ladij s podmorskimi čolni. London, 2. februarja. (K or. ur.) » Times« priporoča trgovskim ladjam, naj sc bojujejo s podmorskimi čolni tako, da jih izkušajo z najhitrejšo vožnjo potopiti in naj ne poslušajo ukazov podmorskih čolnov, marveč naj hitro pobegnejo z bojišča. Francoska lorpedovka se je potopila. »Times« poroča, cla se je pretekli te* den pred Nieuportom potopila že druga francoska torpedovka »št. 218'. Od 40 mož se jih je rešilo le pet. Povišana pomorska zavarovalnina na Angleškem. London, 2. februarja. (Kor. urad.) Zavarovalna družba »Lloycl« ie povišala radi napadov nemških podmorskih čolnov zavarovalnino vseh voženj 20 do 100 odstotkov. NEMŠKI CESAR V WILHELMS-HAVEN. Berolin, 2. februarja. Nemški česat Viljem se poda tekom juirišnjega dne v Wilhelmshaven kj.uukuivovnnju. Beli na zahoda. Nemško uradno poročilo. Potvorjena francoska poročila, Berlin, 2. februarja. Veliki glavni stan Razen artilerijskega boja na različnih točkah se ni nič posebnega zgodilo. Francoska uradna poročila o vojnih dogodkih vsebujejo zadnji čas naravnost gorostasne, za nas neugodno polvorjene, deloma tudi popolnoma izmišljene podatke. Naravno, da se nemško vrhovno vojno vodstvo s takimi poročili podrobno ne peča. Vsakdo si lahko sam na podlagi nemških uradnih poročil napravi sodbo. Naj višje armadno vodstvo. Frarcosko uradno poročilo. Genf, 2. februarja. Francoski generalni štab poroča z dne 31. januarja: Dne 30. I. m. so se vršili skoro izključno le artiljerijski boji. Kanonada je bila na obeh straneh silna. Na številnih točkah smo bili mi v prednosti. Pred La Bassee jo vzela angleška armada, vse jarke, ki jih je prej izgubila. Nemci so obstreljevali cerkev v Fouqueviller-jn južno od ArraSa. Pri Arrasu, Royc, Soissonsu, Reimsu in Perthesu so naše baterije razrušilo dva sovražna topova, več utrdb in večje število metalcev min; več laborov in Irenov smo razkropili. V Argonih v gozdu La Grurie, kjer smo se 29. januarja morali nekoliko umakniti, so Nemci včeraj pri Fontaine Madamc vnovič trikrat napadli, pa so bili odbiti. Ocl Argonov do Vogezov ni nobene izpremembe. Vas Angomont pri Bademveilerju, o kateri trdijo Nemci, da jo imajo zasedeno, jc v naši posesti. Poročilo ob II. uri zvečer pravi, cla ni nič pomembnega poročati. Zadnji angleški komunike. Berlin, 1. februarja. »Lokalanzeiger^ poroča iz Amsterdama: Londonski včerajšnji večerni komunike poroča o nemškem napadu severno ocl Lombartzyde, da so pustili Nemci veliko število mrtvih. Priznava nadalje, da so sc zavezniki v Argonih nekoliko umaknili v novo črto, ki leži kakih 200 metrov za prejšnjimi črtami. Biie se težek boj, Sovražnikove izgube so velike, naše resne. Bombardiranje Dunkirchna. obstreljevanje Diinkirchna pričelo v četrtek ob pol 9. uri ter je trajalo eolo uro. V mesto je bilo vrženih pet bomb, ki so ubile mnogo ljudi in povzročile veliko škode. Hrušč in trušč, ki ga je bombardiranje povzročilo, je kar uglu-ševal. Dasi je bila posadka pripravljena za zračne napade, dasi je svetilo več žarometov in se je iz topov in pušk proti letalcem močno streljalo, jih vendar niso mogli zadeti. Zavezniki hočejo Soissons držati. — Francozi pričakujejo med Arrasom in Aisno v februarju ali marcu nemškega napada. Amsterdam, 1. februarja. General French se zanaša na močne francoske postojanke pri Soissonsu. Dopisniku »Reu-terja« je izjavil: Francoske postojanke na desnem bregu Aisne so močne. Prepričani smo, da jih Nemci ne osvoje. Zasedena sta šc tudi dva mosta, kjer lahko napademo, če hočemo. Poveljnik Francozov, general Maunoury je pa izjavil: Uverjeni bodite, da držimo Soissons in utrjene mostove čez Aisne. Znani vojaški sotrudnik »Timesa« polkovnik Repington sodi, da nadomeste Nemci v kratkem svoje najboljše čete z manj izurjenimi; prve zbero v eni ali več točkah bojne črte, da podvzamejo zadnji odločilni napad prej, ko zbero zavezniki svoje armade in sicer prej, ko bi bila Nemčija vsled letnega časa na vzhodu in po pripravah nevtralnih držav ogrožena. »Ti-mesov« kritik pričakuje nemškega napada med Arrasom in Oiso februarja ali marca. Pristavlja: Zavezniki napad mirno pričakujejo, ker so pripravljeni nanj in bi ga celo pozdravili. Haag, 1, februarja, »Echo de Pariš« izvaja: Nemci nastopajo v Argonih vedno silnejše, da bi prodrli proti Clermontu, vsled česar bi se nevarna obkolitev Ver-duna zopet otesniia. Gre za veliko. Čas je bil, da je poslala Anglija večja ojačenja, ki bodo znašala koncem marca 606.000 do 700.000 mož. Kakor tudi upamo na nadaljnji razvoj, bi bilo le pomotno, če bi preveč se zanašali na angleška ojačenja, ker imamo opraviti z zelo sposobnim in z vztrajnim sovražnikom. Izkrcavanje angleških čet v Franciji. Hamburg, 2. februarja. (Kor. urad.) »Hamburger Nachrichten« objavljajo iz Bruslja: Iz Havra se poroča, da so pričeli angleške čete dovažati 15. januarja in jih še dovažajo. Ne more se dvomiti, da je poročano število o več sto-tisočerih pretirano, ker izkrcajo vsak dan približno 2 do 3 tisoč mož. Angleške transportne ladje prihajajo vse iz Portsmoutlia. Pristanišča Havre ne nameravajo popolnoma zapreti, a trgovinski promet v pristanišču je obtičal, ker angleški transportni parniki napolnjujejo vsa haverska pristanišča. Iz Pariza in iz Londona poročajo istočasno, da so s silo v Franciji in v Angliji novačili vse Belgijce od 18. do 30. leta, ki so jih poslali na vojaška vežba-lišča. V Parizu je zbral prefekt Belgijce v neki vojašnici pod pretvezo, da jim mora nekaj važnega izporočiti, a izpustil jih ni več iz vojašnice, dasi so malone vsi ugovarjali. Ravno tako so postopali v Londonu in v drugih angleških mestih. Proti Parizu. Rotterdam, 2. februarja. »Times« pišejo, da bodo Nemci najbrže v najkrajšem času napravili krepak poskus, da prodro na desnem krilu črto zaveznikov in dosežejo Pariz. Garibaldi. Miian, 2. februarja. Riciotti Gari-fialdi namerava večjo akcijo v korist zaveznikom. Potovati namerava v Pariz in London, da se pogaja glede sestave nove legije 30.000 mož. V slučaju, če bi Italija posegla v vojsko, bi bila ta legija takoj odpuščena iz francoske službe. Novi angleški strelski aparat. Berlin, 1. februarja. (Brz. »Wiener Allg. Ztg.) »Berliner Tageblatt« poroča iz Rima: V arzenalu Woolwich se zdaj živahno izdelujejo takozvani traceurs-aparati, ki razsvetljujejo ponoči polet krogel. »Corrispondenca« poroča, da se aparat pritrdi na kroglo. Aparat je napolnjen s tvarino, ki zelo svetlo sveti. Plamen se pojavi, ko zapusti krogla top. Svetloba se lahko sledi 10 kilometrov daleč. Izvede se še en aparat, ki funkcijonira podnevi. I/, aparata teče črna tekočina. S temi aparati se ogenj zastreli. Aparat sc je dobro obnesel v zadnjih pomorskih bojih. Novi nemški zračni torpedi. Rotterdam, 30. januarja. Ob napadu na Dunkirchen so vporabljali nemški zrapoklovci novo razstrelilno snov, ki, kadar razpoči, razširja gost, bel dim. Nemški zrukoplovci mečejo od časa do časa tudi velike zračne torpede, ki tehtajo clo 200 funtov. Amsterdam, 21. januarja. »Allge-tneen Handelsbld« objavlja 24. t. m. z bojne črte pri Veurner Videl sem nekaj novega, naziva se zračno torpedo; a opisati ga ne smem. Poročali smem le, cla te stvari uničevalno učinkujejo na sovražnika. Novi Zeppelinovi zrakoplovi. Curih, 31. januarja. Švicarski listi poročajo, da so v Friedrichshafnu že decembra izdelali nove ZeppeliiVoVe zrakoplove, ki so jih ocl 12. do 15. jantarja preizkusili in jih odpošljejo zdaj v zanje že pripravljene lope v Brugge, Zeebriigge, Gent, Luttich in v Namur. Med novimi zrakoplovi so tudi taki, ki so oboroženi s topovi proti napadom zrakoplovov. Novi Zeppelinovi zrakoplovi so izdatno večji, kakor so bili prejšnji, dolgi so 154 do 158 metrov, torej 30 metrov daljši, kakor prejšnji. Gonijo jih štirje motorji. Opremljeni so tucli z metalci svetlobe, ki razsvetljujejo ozemlje 6 kilometrov daleč. V zraku ostanejo lahko novi Zeppelinovi zrakoplovi 36 ur. Letnik 1916 na naboru na Francoskem. Pariz, 1. februarja. »Temps« poroča, da so od letnika 1916 v Parizu od 18.000 mladeničev, ki so morali na nabor, potrdili 12.000. Izid zaostaja za letnikom 1915. Najnovejši angleški dreadnought. Berolin, 2, januarja. »Tageblatt« poroča iz Pariza: Vojni minister Au-gagneur je obiskal ladjedelnico v Portsmouthu, kjer se dovršuje najnovejši dredanought, ki obsega 28.000 ton, vozi s 25 vozli in ki je oborožen z 28 cm topovi. Nerednosti v irancoski armadi. Pariz, 2. februarja. (Kor. ur.) »Hu-manite« piše v uvodnem članku, da bo le takrat mogoče zmagati, če se odpravijo nerednosti v armadi in v vojni in-tendanturi. Čudne vesti se širijo. Ljudje govore o hitro, pa slabo dobavljeni vojaški opremi, nadalje o parazitih v intendanturi, ki na račun države Spravljajo v žepe velikanske dobičke. Pravijo, da vojaški uradniki iz političnega ali osebnega prijateljstva spravljajo vojake iz fronte k drugi lažji službi. Če se ne odpravijo te nerednosti, potem nimamo ničesar upati, četudi bi sami ženiji vodili našo armado. Francoska zbornica. Lyon, 31. januarja. (Kor. urad.) »Le Progres« poroča iz Pariza: Zbornica je sprejela včeraj zakonski načrt, ki določa, kdaj da se lahko izgubi priznano francosko državljanstvo. Novi zakon navaja slede ce razloge: 1, Če novi državljan obdrži prvotno državljanstvo, ko je pridobil novo državljanstvo. 2. Če se v slučaju vojske odtegne francoski vojaški dolžnosti. 3. Če med vojsko kakorkoli pomaga kaki tuji državi. Razveljavljeno državljanstvo se s sklepom državnega sveta raztegne lahko tudi na ženo in na otroke. Zbornica je iz-premenila nadalje poslovnik. Proti znižanju francoskega prebivalstva. Genf, 1. februarja. Pariška akademija znanosti zahteva takojšnjih odredb proti grozečemu znižanju prebivalstva na Francoskem. Žrtve krvi so tako strašne, da se mora pričeti naj-ostrejša. propaganda proti razvadi samo dveh otrok. Uvede naj se takoj davek na samce in naj se podpirajo rodbine, ki štejejo veliko otrok. Defravdacije Descl'auda. Milan, 31. januarja. »Stampa« poroča iz Bordeauxa: Poneverjenje glavnega plačilnega mojstra Descfauda znaša približno 2 milijona frankov. V »Banque Societe Generale« v Lyonu so zaplenili pol milijona frankov, ki so bili naloženi na ime njegove ljubice. Tudi zbirke francoskih občin za belgijske begunce so oškodovane za 500.000 frankov. Razgvori finančnih ministrov. Pariz, 2. februarja. (Kor. urad.) Ruski finančni minister Bark in angleški zakladni tajnik Lloyd Georg sta clošla v ponedeljek semkaj. Danes sta se pričela razgovarjati s francoskim finančnim ministrom in drugimi člani vlade. Belgijski pomožni odbor nakupil živila na ladji »WUhelmina«. London, 2. februarja. (Kor. ur.) Belgijski pomožni odbor v Londonu je izjavil, j da nakupi živil, ki jih vozi ladja »Wilhel-J mina« iz Združenih držav v Ameriki. i K obisku francoskega vojnega ministra v Londonu. • Milan, 29. januarja. Listi poročajo iz Pariza: Vojni minister se je iz Londona vrnil semkaj. O uspehu svojega londonskega obiska poroča, da se je v dolgih pogovorih z britanskimi kolegi v vseh točkah vojnega vodstva in uprave zavezniških armad določila popolna enotnost. Millerand je imel tudi z As-cfuithom, Churchillom, lord Georgem in Haldanejem dolge pogovore, v katerih se je istotako konstatirula uopolna edinost med kabineti v Londonu in Parizu. Millerancla je pri tem spremljal francoski poslanik Cambon. Oba sta bila v soboto v privatni aVdienci pri kralju. "i Zakonska Caillaus se vrnila v Francijo. Pariz, 1. februarja. »Temps« poroča: Zakonska Caillaux sta se vrnila v Francijo. Prijatelj miru. , s Kopenhagen. Listi poročajo, da je ravnatelj tovarne šrapnelov in topov odbil te dni neko veliko arigleško naročilo za več milijonov z motivacijo, da hoče s tem pomagati, da pride čim preje do mira. Izjalovljeno zamenjevanje vojnih mejnikov? Milan, 1. februarja, »Idea Nazionale« piše: Zdi se, da se je izjalovilo posredovanje sv, očeta o izmenjavi invalidnih vojnih ujetnikov iz praktičnih in iz diploma-matičnih razlogov. Boje se očividno, da bi vojni ujetniki ne pripovedovali, kar so videli v sovražnikovi, deželi. Baje očitata tako Nemčija kakor Francija sv. očetu, da ne postopa strogo nevtralno. jezero se je znižalo. Cittaducale, 1. februarja. (Kor. urad.) Površina jezera Paterno se je včeraj za približno pet metrov usedla. Ozek pas obale se je pogreznil v vodo. Jezero ima sedaj okolo 150 metrov premera. Okoliški vaščani pripovedujejo, da so videli, kako so se včeraj v jezeru delali vrtinci. Približno 300 metrov daleč so slišali močno podzemeljsko bobnenje. Žvepleni vrelci v okolici tečejo močneje kakor doslej, postali so pa motni. Inženirji in zastopniki oblastev so se podali na mesto. Rumunija in vojska. Bukarešt, 31. januarja. Tu sc živahno komentira, ker je bil prejšnji rumunski ministrski predsednik Peter Carp, ki je še pred kratkim zavzel stališče za osrednje velevlasti, v sredo sprejet od kralja Ferdinanda v izredno dolgi zasebni avdijenci. ZAKON O NADZOROVANJU TUJCEV NA RUMUNSKE1VI. Bukarešt, 30. januarja. (Kor. urad.) Zakonski načrt o nadzorstvu na Ru-munskem bivajočih tujcev, ki ga je notranji minister včeraj predložil zbornici, določa: Vsi na Rumunskem živeči tujci se morajo najdalje v desetih dneh po razglasitvi tega zakona naznaniti pri krajevnem oblastvu, da dobe dovolilo za svobodno prebivanje v deželi. Vsi na novo dohajajoči tujci imajo to storiti tekom osmih dni po dohodu. Zakonski načrt ima nadalje na misli natančno nadzorovanje vseh hotelov, kavarn in kabaretov; po vseh mestih se imajo ustanoviti uradi, ki bodo morali izkazovati število in gibanje prebivalstva. VOJNE PRIPRAVE RUMUNIJE. Rim, 27. januarja. »Tribuna« poroča iz Brindisija Tu sem je došla ru-munska tovorna ladja »Bucaresti«, ki jo je najel rumunski Rdeči križ, da naloži sanitetni material, ki se dovaža iz Švice s posebnimi vlaki. Došel jc v Brindisi tucli neki višji rumunski artiljerijski častnik, ki je prevzel večje po-šiljatve orožja. VPOKLICANJE POD OROŽJE V RUMUNIJI. Tukajšnji konservativni list »Steagul« poroča: Kakor izvemo, se izvede vpokli-canje pod orožje. Prvi se vpokliče letnik 1897, do 2. februarja se vpokličejo štirje kontingenti pod orožje. Dnevne novice. -[- K odstopu Bilinskega. Z odstopom dosedanjega skupnega finančnega ministra se v upravi in politiki bosanski ne bo prav nič izpremenilo, Mogpče kaj malega, iz-večine bo pa ostalo vse pri starem. Za to jamči že dejstvo, da baron Burian kot predsednik skupnega ministrskega sveta ne bo privolil izlepa v kake iz premem-be vladnega z i s t e m a, kateri je izvečine njegovo lastno delo. To dejstvo je važno za celo jugoslovansko politiko. -j- Novi koroški deželni predsednik? Listi poročajo, cla je za naslednika koroškega deželnega predsednika pl. Friess, ki postane namestnik v Trstu, določen dvorni svetnik Karoj grof L o rl r o n » L a t e -rano, dosedaj dodeljen notranjemu ministrstvu. Grof Lodron je bil rojen v Gradcu I. 1866. ter je sin grofa Gašparia Lodron iz drui>e< Z odličnim spoštovanjem: Janko Logar, narednik; A. Jeglička, četovodja; Stane Derganc, poddesetnik. — Zlata poroka. Iz Sv. Križa pri Kostanjevici: Redek dogodek se je zgodil te dni v naši župniji, 24. t. m. sta obhajala g. Ivan Kerin, posestnik in njegova žena Katarina zlato poroko v krogu svoje družine. Navzočih je bilo 7 otrok in 22 vnukov. Manjkalo je pa starejšega sina Ivana, ki je v trdnjavi Przemysl in najmlajše hčerke Zofije, ki je redovnica pri čč. ss. de Notre Dame v Šmihelu pri Novem mestu, Cerkveni obred je izvršil njiju sin Martin, župnik v Šoštanju. — Bog ohrani zlato-poročenca še mnogo let v krogu njiju družine tako čila kot sla sedaj. — Mešanje moke na Reki. Da dobe novo vrsto moke, jc ukazal župan zmleti za poizkušnjo 20 vreč pšenice in 10 vreč ječmena. V moki je ostalo veliko otrob, a župan jo sklenil, cla rabi to moko, če se obnese peka, ker znaša cena 49 K 50 vin., moka brez otrobov pa 53 K stot. — Prekrstitev sarajevskih ulic po nemškem cesarju in sultanu. Sarajevo, 1. januarja. (Priv.) Iz zunanjega ministrstva je došlo naznanilo, cla sta nemški cesar in sultan izrekla občinskemu svetu zahvalo za sklep, da se bosta dve ulici imenovali po nemškem in turškem vladarju. — 200 avtom obilnih vozačev stav* ka v Londonu. — Padel je na čelu desu**-stotnije dno 28. novembra na scvdrmjrtir'bojišču nadporočnik 2. polka deželnih strelcev g. Ignacij Hočevar. — Za domovino je padel 11. septem« bra preteklega leta v Galiciji Anton Me-stek iz Šutne pri Sv. Križu na Dolenjskem, Služil je pri 97. pešpolku. Sovražna krogla ga jc zadela v srce. — Znanemu biciklistu Greglu ni od« rezana noga, kakor so javili nedavno listi, Gregi se nahaja zdrav na Dimaju. — Umrl je na južnem bojišču Franc Kompare, narednik, doma iž Škocijana pri Dobu. •— Z Ježice nam piše prijatelj našega lista: V ponedeljek, dne 1. svečana t. I. so pobrali samoslovenske vaške napise v naši občini in jih odpeljali baje v Domžale, da jih bodo nadomestili z dvojezičnimi. — Pecivo se je pozdražilo v Zagrebu za 1 vinar pri komadu, tako da stane sedaj vsak komad 5 vinarjev. Kljub povišanju cene pa postaja pecivo od dne clo dne manjše, tako da pravijo zagrebški šaljivci, cla je takozvano »cesarsko žemljico« lažje spraviti v denarnico nego petkronski novec. Tudi gostilničarji so povišali ceno kruhu, in siccr za 2—4 vinarje, tako da slane v gostilnah kosec kruha 6 oziroma 8 vinarjev. Časopisje zahteva odpomoč. — Vesele vesti s severnega bojišča. G. Gustav Pesarič, asistent na državni železnici, ki služi sedaj kot praporščak pri 17. pešpolku, piše svojemu bratu v Trbižu, ki je tudi uradnik na državni železnici, naslednjo vojnopoštno dopisnico z dne 20. januarja: »Ljubi brat! Končno Ti zopet enkrat pišem. Saj si lahko misliš, da človek po bojih in drugih dogodkih komaj čaka, da se odpočije. Sedaj smo za nekaj dni nastanjeni sredi gorovja, potem ko smo gospode Ruse strahovito potolkli jn ugnali. Kljub velikemu snegu in mrazu popolnoma zdrav in dobre voljel Kmalu se vrnemo kot zmagovalci! Tvoj Gustav.« — Iž roškega ujetništva so se oglasili po več mesecih: Ivan Bevc iz Ufe, Franc Rifelj iz Kuska in Anton Gotlib iz Simbirska. Vsi trije so doma iz šent-peterske farc na Dolenjskem. — Ustrelila se je v Mariboru 18-Ietna polkovnikova hči Olga Debicki pl. Naviga, ker je padel njen ženin na bojišču. — Samoumor Bolgara. V Gradcu se je ustrelil 271etni Bolgar Bazilij Fan^čfftT Je bil zopet pozvan pod orožje. Fanpott se je vojskoval v obeh zadnjih vojskah na Balkanu. »Parkhotel«, prej Siidbahnhof v Gorici je kupil g. Glešič z Reke, ki jc imel v najemu več časa hotel »Griin-vvald« v Benetkah. — Najstarejši ogrski poslanec umrl. Umrl je ogrski poslanec Jožef Madarasz v 101. letu svoje starosti. — Cesarja Viljema cesta v Celju. Celjski mestni svet je povodom 56. rojstnega dne nemškega cesarja soglasno sklenil, da se odslej največja cesta v Celju imenuje »Cesarja Viljema cesta«, — Smrtno obsodbo so izvršili v Gradcu nad topničarjem J. Lašičem, ki je na Koroškem umoril neko dekle. Obesil ga je krvnik Lang. — Cesarja Viljema cesta v Gradcu. Iz Gradca se brzojavlja 1. t. m.: Mestni zastop je sklenil soglasno, da se nazo-ve največja cesta v Gradcu po nemškem cesariu Veljemu. • Ceno pivu povišajo tudi na Bavarskem. mm v vojski. TURŠKO POROČILO. Carigrad, 31. januarja. Brzojavna agen-fura »Mili« poroča iz Iskhana (v turškem Lazistanu ob ruski meji), da so odbile turške čete tekom zadnjega tedna ponovljen^ ruske napade na Norpitkoprii. Kljub številni premoči so Rusi pobegnili. Ob zadnjem napadu so pustili 210 mrtvih. Med begom so požigali mohamedanske vasi in so morili otroke. Iskhan leži v severno-zahodnem delu Perzije nedaleč od turško-ruske meje. Carigrad, 2. februarja. (Kor. urad.) Glavni stan obvešča: Boji, ki so se bili te dni na kavkaški črti, so se končali z uspehi naših čet. Neki sovražnikov oddelek, ki je napadel naše čete v Art-\vinu, je bil vržen s težkimi izgubami nazaj in nam je med begom zanustil veliko materiala. V okolici Korna je presenetil neki -mali oddelek ponoči 30. januarja dva sovražnikova bataljona, ki sta se utrdila za žičnimi ograjami in jima je zadal velike izgube. Drugi dan je poizkušal sovražnik pod varstvom topničark v okolici izkrcati čete, a je bil zopet poražen in je pustil na bojišču več mrtvih, med njimi nekega stotnika in enega podčastnika. ANGLEŽI V EGIPTU. Rim, 1. februarja. Angleška armada šteje v Egiptu, kakor poroča »Gior-nale d' Italia«, 180.000 mož prve in 100.000 rtidž druge črte. ANGLEŠKI PORAZ PRI KORNI. Carigrad, 2. februarja. (Kor. urad.) Agence Telegraphique Milli priobčuje naslednjo brzojavko svojega bagdad-skega poročevalca: Sto mož močan oto-manski vojaški oddelek jc ponoči presenetil angleški tabor nasproti Korni, udri vanj in razkropil dva angleška bataljona, ki sta imela na begu resne izgube. Angleži so v toliki meri izgubili glavo, da so dve uri drug drugega obstreljevali in utrpeli nadaljne izgube. Naslednje jutro zarana sta dva angleška kavalerijska škadrona pod varstvom topničark otvorila ogenj proti našemu malemu oddelku. Obenem so Angleži izkrcali vojake, da bi zbrali razhežane angleške čete. Vsled hrabrega odpora naših čet so pa morali Angleži bežati proti jugu, puslivši za sabo mnogo mrtvih, med njimi enega stotnika. Ostale čete, ki so se nahajale na topničarkah, se niso upale izkrcati, ker smo imeli obrežje zasedeno. Angleži so so umaknili, potem ko so zažgali dve arabski koči. OB SUEŠKEM PREKOPU. Milan, 2. februarja. Listi poročajo iz Kaira: Turki so zasedli ves vzhodni breg Sueškega prekopa, izvzemši 4 km. Tuj i konzulati v Kairu se pripravljajo, da se preselijo v Aleksandrijo. TURKI PRODIRAJO TUDI NA JUGU, PROTI SUEŠKEMU KANALU. ' 1 Iz Kaire poročaj?, da Turki tudi jugu prodirajo proti prekopu, kjer se je prejšnji teden vršila majhna praska. SUEŠKI PREKOP OSTANE ODPRTI Haag, 2. februarja. (Kor. urad».) Poluradno se poroča: Od sueške pre-kopno družbe je došla brzojavka, ki pravi, da ostane prekop za praroplov^-bo oclprt in da se promet čez dan vršit BOJI V KAVKAZU. Petrograjske vesti poročajo, da se je nova turška ofenziva v smeri proti Olti ponesrečila, ker so Rusi turško kolono popolnoma razbili. Pač pa se bodo v bližini Aserbeidžana kmalu vršili boji, ki bodo odločilni za vojsko v Kavkazu. Zato Turki tudi zbirajo v Kavkazu nove čete. In res je 15 novih turških divizij začelo napad na rusko fronto. Med višinami Sultan Selim in črnomorskim obrežjem so se vršili krvavi boji. ki postopajo ž njimi vljudno in prijazno. Z otokov Palau in z Marianov še ni poročil, a sodi se z gotovostjo, da so zasedli Japonci tudi te otoke in da Japonci ne ovirajo misijonarjev. Na Portugalskem. Z m. PORTUGALSKA HOČE OSTATI NEVTRALNA. Beroiin, 2., februarja. Madridski listi poročajo iz Lizbone; Min. predsednik Castro je izjavil v senatu, da ostane Portugalska nevtralna. KRALJ MANUEL SE VRNIL NA POR-TUGALSKO? Madrid, 1. februarja. »Imparcial« poroča, da se je kralj Manuel res zopet vrnil na Portugalsko. Položaj na Portugalskem je zelo pripraven za državni preobrat. Upori v armadi se množe. Tudi prebivalstvo se je uprlo v več krajih. NOVE PORTUGALSKE ČETE ODPOSLANE V ANGOLO. Lyon, 2. februarja. (Kor. ur.) »Express Republican« poroča iz Lizbone: V Angolo so odšla nova ojačenja čet, ker je po Nemcih zaseden še vedno velik del ozemlja. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO O OPERACIJAH NA JUGU. Dunaj, 1. februarja. (Kor. urad.) Uradno se objavlja: Na južnem bojišču je položaj neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, podmaršal. ZRAČNO VOZILO NAD BELGRADOM. Curih, 1. februarja. (Po »Wiener Allg. Ztg.) »Agence Havas« poroča iz Niša: 28. januarja je priolulo nad Belgrad zračno vozilo, ki je metalo bombe. Blizu vojnega ministrstva je razpočila bomba, ki ni povzročila večje škode, SRBSKI PRESTOLONASLEDNIK INOZEMSTVU. Listi poročajo, da je za princem Jurijem odpotoval v inozemstvo tudi prestolonaslednik' Aleksander, in sicer v Marziljo. Princ Jurij ho šel v Nizzo se zdravit. NASI LETALCI NAD GETINJEM. Bera, 30. januarja. Ruska poročila izvajajo, da je neko avstrijsko zračno vozilo letalo pol ure nad Cetinjami, kjer jc vrglo več bomb, ne cla bi se bila, kakor poročajo Rusi, provzročila kaka škoda. ČRNOGORCI NAPADLI POGREB. Rim, 1. februarja. Nekaj črnogorskih bataljonov je olvorilo včeraj na neki pogreb, ki se je pomikal po Ko-torju, siiovit. ogenj iz pušk. Več Kotor čanov je ran jenih. Pogrebci so bežali na vse strani. Krsta je ostala do noči na cesti. SRBI PRODIRAJO PROTI DRAČU? Milan, 2. februarja. Glavni urednik milanskega lista »Avanti« poroča iz Niša: Proti Draču koraka neka srbska divizija. Srbija smatra sedanji čas ugoden, da dobi v Albaniji jamstvo za svoje načrta na Jadranskem morju. GENADIJEV V NEAPOLJU. Rim, 1. februarja. (Priv.) Genadijev se je v soboto zvečer odpeljal v Neapolj', kjer odstane nekaj dni. Potem bo zopet malo časa bival v Rimu, odkoder odpotuje za nekoliko dni na Dunaj. Od tam se povrne na Bolgarsko. GRŠKA KRIŽARKA »HELLAS« ODPLULA IZ VALONE. Križarka, katero je Grčija poslala za varstvo svojih 7 podanikov, je zopet od-plula iz Valone v veliko zadovoljstvo Italijanov, ki so se bali, da hoče tudi Grčija razvozljati albansko vprašanje. MOBILIZAČNE PRIPRAVE NA GR-ŠKEM, Carigrad, 2. februarja. Tu zasledujejo z veliko napetostjo zadržanje Grške, ki živahno mobilizira in utrjuje svoje meje. AVSTRIJSKI LETALEC NAPADEL RUSKE LADJE. Bukareški listi javljajo iz Turn-Se-verina, da je neki avstro-ogrski aero-plan po triurnem poizvedovanju pri Lodovu vrgel več bomb; ruske vojne ladje, in srbska artiljerija je zaman streljala na aeroplan. Razna poročila. ŽITNI ŠPEKULANTI SE NE UDAJO. Budimpešta, 1. februarja. (Žitni trg.) Nobenega prometa, kupčija z žitnimi otrobi zelo trdna, vreme mrzlo. POMANJKANJE SLADKORJA V ITALIJI. Base), 31. januarja. »Basler Nacli-riehten« poročajo, da se namerava v Italiji prepovedati izvoz sladkorja, ker ga primanjkuje. novice. lj Odlikovana junaka. Poveljstvo balkanskih sil jc podelilo četovodjem Jožefu Mohorič in Francu Anžič, črno-vojniški polk št. 27, srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda. lj Mati ob umirajočem sinu. V tukajšnji rezervni bolnišnici v obrtni šoli je ležal na smrt bolan vojak Krebcl iz Poreča, Bolniška strežnica sestra Ana Zisl bi bila rada njegove domače obvestila o njegovem nevarnem stanju, a bolnik že ni več mogel glecie nas.ova. dati nobenih podatkov o _ _______ Strežnica se je zato obrnila naravnost .na poreškega škofa dr. Pederzzolija. In res je blagi vladika takoj po prejemu pisma, t. j. pozno ponoči osebno hitel iskat vojakovo mater, vdovo Marijo Krebe'. Dal ji je potrebna sredstva in preskrbel brezplačno vožnjo po železnici. Tako jc uboga mati dospela k sinu dve uri pred njegovo smrtjo; umrl je 30. januarja ob 6. uri zjutraj ter imel naslednji dan zelo lep pogreb z vojaško godbo in drugimi vojaškimi častmi, lj Poročil se je včeraj na Črnučah kleparski mojster in hišni posestnik g. L e n -ček. lj Prijeti tri|e poštni tatje iz Ljubljane. Dne 1. t. m. so izstopili na postajališču Gostnig iz dunajskega vlaka trije dečki 13 do 14 let stari. Ne malo so se prestrašili, ko jih ustavi orožni-ški četovodja Tiefenbacher, ki jih aretira. Mlade fante išče namreč ljubljansko deželno sodišče, ker so na ljubljanski glavni pošti in na kolodvoru kradli poštne ovoje, vsebino pa prodajali. Česar niso prodali v Ljubljani, so odpeljali na Dunaj in v Dunajsko Novo mesto, kjer so plen prodali ali pa zastavili. Izroče jih ljubljanskemu deželnemu sodišču. lj Pohvaljen jc bil dne 19. januarja od 17, gorske brigade g. narednik Ivan Meden, po domače »Šlajmarjev Johan«, 27. črnovojniškega polka, 7. stotnija, radi hrabrosti pred sovražnikom. Čestitamo! Listnica upravnišiva. Gospodu P., Inomost: Na Vaše vprašanje, zakaj ne pošiljamo »Slovenca« za vojake-ranjence v Vašem zavodu, Vam tem potom odgovarjamo, da nam niste dosedaj poslali še nikakega naslova, kamor naj se list pošilja. V dokaz ,da se oziramo na vsako tozadevno željo, Vam v naslednjem navajamo, kam, na koliko naslovov in koliko izvodov pošilja naša ekspedicija brezplačne iztise »Slovenca«: Na Tirolsko odpošiljamo na 23 naslovov po 2, na i naslov po deset izvodov, skupaj 56 izvodov; na Kranjskem, in sicer v Ljubljani, 17 bolnicam 340, na deželo na deset naslovov 23 izvodov; na Koroško pošiljamo na 9 naslovov 18 izvodov; na Štajersko na 35 naslovov po 2 izvoda, skupaj 70 izvodov; na Goriško na 2 naslova po 2 izvoda, skupaj 4 izvode; na Hrvatsko na naslovov po 2 izvoda, skupaj 24 izvodov; na Solno-graško na deset naslovov po 2 izvoda, skupaj 20 izvodov; na Češko na 11 naslovov po 2 izvoda, skupaj 22 izvodov; na Moravsko na 8 naslovov no 2 izvoda, skupaj 16 izvodov; na Nižje Avstrijsko na 37 naslovov po 2 izvoda, skupaj 74 izvodov, na 1 naslov 10 izvodov, skupaj 10 izvodov; na Gornje;Avstrijsko na 5 naslovov po 2 izvoda, skupaj 10 izvodov, na 2 naslova po 10 izvodov, skupaj 20 izvodov; v Šlezijo na 4 naslove po 2 izvoda, skupaj 8 izvodov; v Bosno na 4 naslove po 2 izvoda, skupaj 8 izvodov; na Ogrsko na 53 naslovov po 2 izvoda, skupaj 106 izvodov, na 1 naslov 5 izvodov, skupaj 5 izvodov, na 1 naslov 10 izvodov, skupaj 10 izvodov. — Skupno se torej pošilja na 222 naslovov 844 izvodov vsakdanjega »Slovenca«. Obenem pa pošiljamo na te zavode tudi časopisa »Domoljub« in »Bogoljub«. Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znaimetn tužuo vest, da jo naš oče in sin, gospod narednik c. in kr. črnov. pešp. št. 27 umrl častno smrti na južnem bojišču. Dragega rajnika priporočamo v molitev in blag spomin. Škooijan pri Dobu, 3. februarja 1015. Žalujoča rodbina Kompare. mm mmm HH »Mi Spojim p. L odjemalcem l?ol>sa si do-ooljujemo t>ljudno naznaniti, da odslej do preklica 267 "O Cjubljani, 3n,«c£. februarja 19IS. Cjubljansl^a plinarna, pp p % m a?, prej v Idriji na Glavnem trgu, sedaj v Blekovi vasi žit. 2B prt Logatcu poživlja vse, lul7"mšo poslali po svoje, v popravilo poslane predmete, naj to takoj store ali panaznanijo svoj naslov, da se jim pošljejo predmeti na dom po povzetju stroškov za popravila. 263 i I s v kaki pisarni ali trgovini. — Naslov pove upravništvo ,,Slovenca" pod št. 2S5. p u mesec maj feelenburgovi ulici, nasproti kazine. Podrobnosti istotam v I. nadstropju ali iz prijaznosti v brivnici g. Nav.nžeka. '>01 vsako obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin se otldasra takoj ali za februarjev termin v v Židovski 11. nadstropju. Vpraša naj se štev. 1, I. nadstropje. ulici 48 Kupi se malo rabljen j. ter ena amsrikanska pisalna hlza za eno ali dve osebi. Ponudbe na: Karol Plauinšek, Ljubljana, Dunajska cesta 6. 223 ji TSINGTAU — JAPONSKA VOJNA LUKA. Kodanj, 2. februarja. »Novvoje Wre-mja« piSe, da je japonski cesar izdal dekret, ki proglaša Tsingtau za drugo vojno liiko. JAPONCI V POLINEZIJI. Kolin, 1. februarja. »Kolnische Voiks-zeitung« poroča z vzhodnih Karolinških otokov, da zapuščajo otoke nemški uradniki. Misijonarji bivajo sami med Japonci, Dr. Loschner-Maderjeva ustanova za uboge vdove in sirote članov društva zdravnikov na Kranjskem so razdeli meseca februarja za leto 191o. Prošnje, k. pa morajo biti uradno opremljene o ubožnosti prosite!,a. se morajo poslati do 20. februarja 19SS. odboru društva zdravnikov na kranjskem. Pozneje vložene prošnje ne pridejo v poštev. V Ljubljani, 4 februarja 1915. Dr. A. Praunseis, t. c. tajnik. 2 6 Dr. V. Gregon t. č. predsednik. o stališču rutinskega mul Bukarešt, 31. januarja. Bukareški vseučiliški prOfeSor, bivši naučni, poljedelski in zunanji, minister, vodja konservativne stranke Arjkm Konštan-tin, ki je eden največjih rumunskih politikov, je vseskozi navdušen pristaš Avstrije. Nasproti nekemu dopisniku budimpeštanskega lista »A Nap«, ki ga je intervieval o stališču in nevtralitete ti Rumunije, je, ta politik izjavil takole: Tisti, v kateribjLbkab leži usoda države, so prepijKapt, jdai odgovarja najbolje intereson^umimije nevtralnost. Na stališču nevtralnosti stoje kralj, ministrski predsednik in zelo veliko uglednih politikov. Kako dolgo se bo nevtralnost vzdržala, kdo naj na to vprašanje odgovori. Zavzetje stališča Italije in razvoj vojske bi moglo na Rumunijo zelo vplivati. Kaj misli ulica, zato se nobeden ne briga, da bi se sklepi odgovornih faktorjev izpremenili, ampak bodo le to storili, kar zahtevajo koristi države. Morem vam reči, da se zdaj rumunski politiki nahajajo v zelo težkem položaju. Treba je sedaj zelo veliko modrosti, da se ne krene s prave poti. Kaj mislite, ekscelenca, o vojni situaciji? O vojni situaciji se je zdaj zelo težko izraziti. Že pol leta traja vojska, ali rezultata še ni nobenega. To je res. Nemčija razvija moč, ki mora vsakemu im-ponirati, ali kdo bo končno zmagal, to ve samo Bog. Kaj pravite, ekscelenca, o vsak dan bolj jasni nesposobnosti ruske vojske? Arion Konštantin se je smehljal in rekel le toliko, da je ruska vojska zelo velika. (Ekscelenca je hotel s tem reči, da je ruska vojska zelo velika, a ni dosegla nobenih uspehov. Dopisnik »A Napa«). Ali ni zelo Velika nevarnost za Rumunijo, ako pridejo Dardanele v ruske roke? Dardanelsko vprašanje je zelo važno. Ne bi bila samo za Rumunijo, ampak tudi za Nemčijo in Anglijo velika nevarnost, če bi prišle Dardanele v ruske roke. ^repričan sem, da bi cel svet proti temu protestiral. Kaj pravite, ekscelenca, o izpre-membi v zunanjem ministrstvu? Ta iz-prememba, mislim, ne bo imela nobenega vpliva na položaj Rumunije, ali iz lega dejst¥q.)jvidim, da je ugled Ogrske v monarhiji' izredno velik. Kakšni odnošaji vladajo med Rumunijo in Bolgarijo? Med nami in Bolgarijo niso odnošaji napeti, ali to se razume, da moramo z nanjvečjo previdnostjo zasledovati dogodke in biti pripravljeni na vsako možnost. Najvišje cece na Kranjskem. Deželna vlada določa do preklica za celo deželo'Kranjsko, izvzemši stolno mesto Ljubljano, ki se glede njega obenem izdajo posebne odredbe, za nadrobno nrodajo blaga, navedenega v naslednjem seznamku, iz seznamka samega razvidne najvišje cene. V kolikor se vrši prodaja tega blaga v prostorih ali na sejmskih stojnicah, morajo imeti obrtniki nabite najvišje cene v svojih prostorih, oziroma na svojih stojnicah. Kdor bi se ne držal teh predpisov, se bo kaznoval najstrožje po določilih obrtnega reda za vsak posamezni slučaj z denarno globo do 1000 K ali z zaporom do treh mesecev. Nastopne najvišje cene stopijo v veljavo z dnevom razglasitve. Tukajšnji razglas z dne 6. oktobra 1914 št. 28.976-B, je razveljavljen. Najvišje cene, katere so bile določene za veliko trgovino z žitom in "moko s tukajšnjim razglasom z dne 7. decembra 1914, dež. zak. št. 39, ostanejo seveda nedotaknjene. Za drugo v naslednjem seznamku ne navedeno blago se ne določijo najvišje cene, vendar pa še opozarja, da sodnije zahtevanje pretiranih cen po § 7. cesarske naredbe z dne 1. avgusta 1914. drž. zak. št. 194, kot privijanje cen kaznujejo z zaporom do šest mesecev, odnosno do enega leta, in z denarno globo do 2000. odnosno do 20.000* K. Goveje meso, I. vrsta, kg 1 K 78 v. Goveje meso, II. vrsta«,kg 1 K 54 vin. Ovčje meso kg 1 K 48 vjn. Svinjsko me-"so kg 2 K. Telečje meso kg 2 K. Krompir, jedilAi, izvzemši kiflerček kg 13 v. Kava, v^rizacijska, vrsta Rio kg 3 K 10 vin. Kava, valorizacijska, vrsta San-tos kg 3 Iv 30 vin. Kava, valorizacijska, bražena kg 4 K. _jl_L- MIvišje cene v LliiDljani. Deželna vlada določa za deželno stolno mesto Ljubljano do preklica za nadrobno prodajo blaga, navedenega v naslednjem seznamku, iz seznamka samega razvidne najvišje cene. V kolikor se vrši prodaja tega blaga v prostorih ali na sejmskih stojnicah, morajo imeti obrtniki nabite najvišje cene v svojih prostorih, oziroma na svojih stojnicah. Kdor bi se ne držal teh predpisov, se bo kaznoval najstrožje po določilih obrtnega reda za vsak posamezni slučaj z denarno globo do 1000 kron ali z zaporom do treh mesecev. Nastopne najvišje cene stopijo v veljavo z dnevom razglasitve. Tukajšnji razglas z dne 6. oktobra 1914, št. 28.976-A, je razveljavljen. Najvišje cene, katere so bile določene za veliko trgovino z žitom in moko s tukajšnjim razglasom z dne 7. decembra 19ii, dež. zak. št. 39, ostanejo seveda nedotaknjene. Za drugo, v riaslednjem seznamku ne navedeno blago se ne določijo najvišje cene, vendar pa Se opozarja, cla sodnije zahtevanje pretiranih cen po § 7. cesarske naredbe z dne 1. avgusta 1914, drž. zak. št, 194 kot privijanje cen kfznujejo z zaporom do šest mesecev, odnosno do enega leta in z denarno globo do 2000 krort. odnosno do 20.000 K. Goveje meso s priklado, I. vrsta 1 kilogram 2 K. Goveje meso s priklado, II. vrsta, 1 kg 1 K 76 vin. Meso krav, bikov, mlade živine, I. vrsta 1 kg 1 K 70 vin. Meso krav, bikov, mlade živine, II. vrsta, 1 kg 1 K 46 vjn. Pljučna pečenka 1 kg 3 K. Goveja pečenka in br-žol 1 kg 2 K 40 vin. Ovčje meso 1 kg 1 K 50 vin. Kozje meso 1 kg 1 K 50 vin. Telečje meso s priklado 1 kg 2 K 40 vin. Telečje meso brez priklade 1 kg 2 K 80 vin. Svinjsko meso s priklado 1 kg 2 K 20 vin. Svinjsko meso brez priklade 1 kilogram 2 K 40 vin. Krompir jedilni, izvzemši kiflerček ker 13 vin. Kava, valorizacijska, vrsta Rio kg 3 K 10 vin. Kava .valorizacijska, vrsta Santos, kilogram 3 K 30 vin. Kava, valorizacijska, pražena kg 4 K. Oučjo uolno kupuje po najvišji ceni 134 V. Čf?rlILiEC, Naklo pri Kfanju. Povečane slike do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno , izvršuje umetniško po vsaki 3409 fotografiji 3409 DAVORIN ROVŠEK prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska uli a 34a. Takoj se da u najem 248 l elegantni na solnčni legi, vsako obstoječe iz 4• sob, predsobe, kopalnice, kuhinje in z vsemi pritikiinami, i podprJLčno sianotianje, obstoječe iz 2 sob in pritiklin. Naslov -e izve v uprav ništvu tega lista pod št. 248. ppejo uolno kdor jo ima na prodaj, naj jo ponudi, © to Hej 3. C|r©bdnil{q Ljubljana ■ Mestni trg 22 nasproti lekarne Trnkocžy Kupim vsako vrsto, tudi črno in neočiščeno po brezkonkurenčni ceni. Posebno pa se plača lepo belo oprano po naivjSji ceni, ki se zanjo lahko nudi. )©©©©©0©00 mam Iščejo se za takojšnji nastop močni, samski V t 1 I • Naprodaj sta v Novem Vodmata pri LJablJanl o o ^ o ~ m z lepima vrtoma. Vsaka hiša obstoji iz 2 stanovanj, kuhinje in prostorno kletjo. Kupnina zelo ugodna. Več se izve pri Mariji Sedušak, Novi Vodmat 152. 29 [\ SANATORIUM - EMONA ZA-NOTRANJE-IN-KIRURGICNE -BOLEZNI. proti dobri plači za tovarno celuloze v Hinter- bergu pri Ljubnem (Leoben), Gornje Štajersko 2 ! LOVEC ! ! srednjih let, z dobrimi spričevali išče službe, gozdarske, gospodarske ali viničarske. Ponudbe do 1. marca na upravništvo „Slovenca" pod »Varčnost št. 237«. 237 3 Lepa, velika 7. električno razsvetljavo se odda. — Dalmatinova ul ca 15, 2. nadstropje. 239 Sprejme se takoj • V 244 močan, star od 15—16 let, poštenih starišev, s primerno šolsko izobrazbo. Prednost imajo z debele. Leskovec & Gruden, trgovina, Šmartno pri Litiji. ^temoucmj« ■ PORODNIŠNICA. J LTXIBLTJANA • KOMENGKEGA-ULICA- 41 SEPzniOTNKiFravraJ-DR- FR.DERGANC' Sprejme se takoj dobra prodajalka z večletno prakso, v večjo trgovino na Dolenj skem. Prednost imajo take, katere so na dežel-uslužbene. — Ravnotam se sprejme močan deček poStenih starišev, kateri ima veselje do trgo« vine, v poduk pod ugodn mi pogoji. Ponudbe sprejema uprava „Slovenca" pod št, 204. (Znamka za odgovor!) '-04 z mentolom, steklenica po 50 vin., proti revniatizmu, glavobolu, protinu itd. razpošilja po povzetju 3276 Osvaid Dofoeic Ljubljana, Martinova cesta 15. Preprodajalci dobe popust. Kantina Corazza Levada (Istra) 601 s 4 sobami v Kolodvorski ulici ter s 3 in 4 sobami v Sodni ulici, pripravna eventuelno tudi _7.a pisarne, se takoj oddajo. -- Več pove Al. Vodnik, kamnosek, Ljubljana. 235 belo, črno in šiljer lastnega pridelka se pošilja po jako ugodni ceni. Za pristnost se jamči. r..*. «wr»s r.; Kranjska deželna podružnica v Ljubljani ^ n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in amstvene zavarovalnice sprejema zavarovanja na doživeije In smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in janstvena zavarovanja. Javen :>avod. Absolutna varnost Nizke premije. Udeležba n, dividendah pri življenskem zavarovanju že p. prvem letu: Stan e zavanva^koncem leta 1913. . ............... ■ ...................u 4^ 424 496-17 btan e garar.cijskih fondov koncem leta 191o. ... . • ■ • • • • • • • • • • • • 0 432 232-66 V letu 1913. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička ... K 00 Kdor namerava življensko zavarovanje, naj se v lastno koris. obrne do gori imenovane Kdor namerava z _ p^euti zastonj m po.tmne prosto. Sposobni zastopnik, se sprejmeio pod na ugodne,s,m, pogoji. 'JfciJ . ___________________m m « » .. « I.J 2171 ttsr 0 »_«..» ». .r. wjkm» JT. 0. j Družbeni oklic. Bite 16. marca 1915 dopoldne ob 9. mi bo pri tem sodišču v izbi št. 3, na podstavi odobrenih pogojev, dražba sledečih nepremičnin : - Zemljišče vi. št. 360 kat. obč. Kočevje, obstoječe s stavbeno parcelo št. lo7, hiša št. 99 in k tej prigra;eniin motorjem na bencin, kakor tudi mlin in žaga. Cenilna vrednost: 27.058 K 50 h. olme roo Najmanjši ponudek: 20.000 K; pod najmanjšim ponudkom se ne prodaje. C. kr. okrajno sodišče v Kočevju, odd. II. dne 27. januarja 1915. 257 [ Tovarna čevljev v Tržiču 1 na Gorenjskem| igli1 1 Prodaja svoje lastne izdelke I J na debelo in drobno f £ju6ljani, Srea ndsproii sv. <3aRo6a mostu