D -270/1 22 207 ci 150' 50 » upravL lianai T • Trii !St lili e dva-anj * dli PRIMI c.fc oKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ^ postale i gruppo - Cena 70 lir Leto XXVI. St. 240 (7734) TRST, sobota, 24. oktobra 1970 ZARADI OSTRE OBSTRUKCIJE V PARLAMENTU _ F« spotf nstntf* obso Na včerajšnji seji vlade potrjeno stališče o ponovni predložitvi zakonskega dekreta Parlament bo vseeno do ponedeljka nadaljeval z razpravo - Nejasnosti glede nekaterih določil v zvezi s potnimi listi in šoferskimi dovoljenji Nfl SLAVNOSTNI SEJI DNS IN SREBRNEM JUBILEJU ZNJ Uredniški skupini Primorskega dnevnika izrečeno priznanje s Tomšičevo nagrado Posebna priznanja ustanoviteljem Društva novinarjev Slovenije in časnikarjem za 25-letno delo ■ Obrazložitev nagrade našim urednikom • Jubilejni nagovor predsednika DNS Milana Pogačnika IM, 23. — Danes so je sestala vlada, ki je razpravljala od fari U*e pa .vs.e.^? ure- Po sestanku je zakladni minister Fer-I51'* Priti "^radi izjavil, da obžaluje način opozicije do katerega je la konit-'j par*amen*u 'n ^ar onemo9°<:a, da bi se odobril vladni zaje li ‘Ki dekret o konjunkturi in o reformah. 15 »£ i pf^ |lr°a vztraja na svojem stališču, arcK®* da je soglasno mnenja, glede aii ® j n', ukrepov za ureditev gospo-Se ]1' in socialnih odnosov ter s ttrf jj^Pov, ki jih vsebuje dekret od je ^ te L*v®u*1a- Vlada je sklenila, da DOnnvnn coctala karlar + r> ja>: * vp^ najief ) J«, Ved* r htev* fot “ l,_r®*>n° v skladu s potekom par-sntarne razprave. 'liSMlIliui na sedanji seji ponovila svoj dekret od 27. avgusta, do česar pa ni prišlo iz povsem logičnega razloga, saj se mora prej zaključiti parlamentarna razprava, ki pa je postala zaradi obstrukcije psiupov-cev in misovcev brezpredmetna in bo lahko vlada šele v ponedeljek ponovila svoj zakonski dekret. luiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiniiiiiiuiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii NA JUBILEJNEM ZASEDANJU OZN Nixon o odnosih med ZDA in SZ Olili kV J!EW YORK, 23. Na jubilej- V tem okviru je Nixon predlagal jmoč nerazvitim državam, instrumentov OZN za ohra-0» xn'Aon, ki .je uurav-, nuev miru in za mimo rešitev ekst I ^‘ Predvsem vprašanje odnosov | sporov, globalno sodelovanje za za-in SZ. Pozval je SZ, naj i ščito naravnega okolja, za miro-lela^1^2' ZDA v »miroljubnsm ] ]jubno izkoriščanje morja in za - vanju» za napredek miru in načrtovanje družine. Dalje je predlagal sklenitev mednarodne pogod- fMakoti, boleznim in člove- %*°n ’e dejal, da obstajajo šteta ^razlogi, zaradi katerih mora-■ e supersili stopiti na pot mi- stnw ipii,,/ “upersni stopiti na pot mi-ek $ tekmovanja. Ne kaže i sfcvT/^vati nesoglasij med Mo-jjjltffl j^0 in Washingtonom. vendar je vij° "* ki bj e hiše navedel štiri točke, p / SoviS ,'ahko pomenile temelje za bival1 $2 ; ' ameriško sodelovanje, ina 2’ tawn .ZDA hi morale skupaj: 1. eddfi lar«60*^ jedrski spopad, ki bi ter-desetine milijonov žrtev: 2. Hja a1 ti ogromne stroške oboroževanjih usmeriti v delovanje za hfJt • napredek: 3. razširiti trgo-bo^e hi druge odnose: 4. medse-tekmovati za gospodarski in razvoj. be o omejitvi proizvodnje mamil, ki naj služi izključno znanstvenim ir. zdravstvenim namenom, mednarodna jamstva proti preusmerjeva-nju letal in ugrabitvi diplomatov ter človečansko ravnanje z vsemi vojnimi ujetniki. Nixon je samo bežno omenil krizi na Bližnjem vzhodu in v Indokini: na Bližnjem vzhodu bodo morale SZ in ZDA delovati skupaj za nadaljevanje premirja in za ustvarjanje ozračja zaupanja, v katerem bi bilo mogoče nadaljevati prizadevanja za mir. Glede Vietnama pa bi se morali supersili sporazumeti o uvedbi premirja in o začetku mirovnih pogajanj. V bistvu pa gre za zelo resen sklep. Vlada v parlamentu ni prejela zaupnice, istočasno pa ponavlja svoj dekret, ki bo torej ohranil polno veljavo, vzporedno s tem pa postajajo nekatera vprašanja zelo zapletena, kot npr., če bo treba v ponedeljek ali v torek, že imeti plačano višjo takso za «patentin» ali za potne liste. Tu gre za prvi dekret, oziroma za navodila finančnega ministra, ki izhaja iz prvega dekreta. Nobenih dvomov pa ni za resnejše stvari in bo seveda cena bencina in vse ostalo ostala na že sedaj uveljavljeni višji ravni. Še zlasti pa je resno vprašanje vladne strukture notranjih odnosov ter odnosov z opozicijo. Vendar pa so komentatorji soglasni, da ne bo prišlo do vladne krize zlasti zaradi zadržanja močne skupine komunističnih poslancev, ki v tem trenutku vladne krize nočejo, saj bi pomenila padec zakona o razporoki, prekinitev pričetka izvrševanja reform o zdravstvu in o stanovanjih ter zaostritev odnosov s sindikalnimi organizacijami, ki bodo prav v prihodnjih dneh naredile pomemben korak k prvemu poskusu enotne organizacijske oblike. Po sestanku vlade so se sestali načelniki skupin poslanske zbornice, katerim je predsedoval poslanec Pertini. Sklenili so, da se bo splošna razprava o vladnem dekretu nadaljevala. Sestanek je bil zelo kratek in so po njem liberalci ter misovci izjavili, da so zahtevali, da v poslanski zbornici obrazložijo svoje stališče glede vladnega sklepa o dekretu, da pa so jim to preprečili ter da so z velikim začudenjem ugotovili, da gre dejansko za sporazum med vlado in komunisti, ki nočejo, da se o tem govori. Seja poslanske zbornice je danes trajala do 18. ure, ko so jo prekinili zaradi neučinkovitosti razgovorov v komisiji devetih. Dopoldne je o tem poročal poslanec Vi-centini, ki je dejal, da se niso mogli dogovoriti o oblikah, ki naj bi omogočile, da se premosti sedanji način obstrukcije. Vicentini je nato govoril o nekaterih konkretnih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu komisije devetih. Stavka šoferjev avtobusov RIM, 23. — Danes se je pričela vsedržavna 72-uma stavka šoferjev avtobusnih prog, ki so jo proglasile sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL. Stavka se bo končala v nedeljo zvečer in so jo proglasili, ker ni bila obnovljena delovna pogodba.' Brandt o gospodarstvu Zahodne Nemčije BONN, 23. — Kancler Brandt je imel danes skupno z zunanjim ministrom Scheelom tiskovno konfe- renco, na kateri je poudaril, da je zahodnonemško gospodarstvo danes boli zdravo kot pred letom dni, ko sta socialdemokratska in liberalna stranka prevzeli oblast in bolj trdno kot pred štirimi leti, ko je bil predsednik vlade Erhard. Kljub velikemu naraščanju cen v skoraj vseh državah na svetu, je dejal Brandt, je bilo povišanje cen v Zahodni Nemčiji zadržano v znosnih mejah zaradi pogumne revalva-dje marke in drugih ukrepov za stabilizacijo. Zahodnonemškj kancler je poudaril, da je danes marka, poleg švicarskega franka, najbolj trdna valuta na svetu. Glede zunanje politike je Brandt obtožil demokristjane, da vodijo neobjektivno opozicijo in dejal, da si bo opozicija prevzela zelo veliko odgovornost, če bo skušala še bolj ovirati težko nalogo vlade in njena prizadevanja za popuščanje napetosti in utrditve miru. Letošnji Tomšičevi nagrajenci (od leve proti desni): Ivo Marinčič, Milan Bolčič, Jože Koren, Sandi Čolnik, Stanislav Renko, Franc Kavs in Franc Šetinc niiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiinniiiiniHiiiiiniiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii JUGOSLOVANSKI PREDSEDNIK OBISKAL PARIZ Srečanje Tito-Pompidou Predsednika sta izmenjala misli o mednarodnih in dvostranskih vprašanjih PARIZ, 23. — Predsednik Jugo-, val v Elizejsko palačo kjer ga je slavije Tito je danes dopoldne s soprogo v spremstvu državnega tajnika za zunanje zadeve Mirka Te-pavca po tridnevnem uradnem obisku na Nizozemskem dopotoval iz Amsterdama v Pariz. Ostali člani predsednikovega spremstva so odpotovali tfrektno v Beograd- Na letališču Orly v Parizu, kamor je predsednik Tito prispel ob 10.30, so jugoslovanskega predsednika in ni -govo soprogo pozdravili predsednik vlade Chaban Delmas in drugi visoki zastopniki vlade, zunanjega ministrstva in francoske armade. Po pozdravih in izkazanju najvišjih časti je Tito v spremstvu francoskega vladnega predsednika odpoto- i /# & n* J 5 BREZ SLOVENSKEGA NAPISA OB ČUDNIH OKOLIŠČINAH ^ nedeljo bodo uredili dostojen grob trinajstim partizanom v Sv. Lenartu v Žalna maša in zadušnica v slovenščini - Predsednik ANPI: «Ti borci so med prvimi padlimi za svobodo v Evropi» S ^ Bož $ posebnega dopisnika) , r CFn sa Posebnega dopisnika! >Vj bfjjjjj-AD, 23. — Ta trenutek ,.r ' Čn TO Tlphio « Viri mil nlnS- [ie. jjev( v Vidmu ploš- fj te vsedržavno parti- % K° združenje ANPI narodi t^nart soglasju z občino Sv. i > ‘Hm*. in 710 kateri je med rfi1 Sl)ohn? napis: «V borbi za 13 “odo je padi0 m3 ieta J *anonZTlanifl slovenskih parti-v*1; ^ ,Q’ ki so tu pokopani.)) jriu’ Wo4g . AJVP/ Udine. S te bodo zbrusili navedeni *aiV‘L,n io bodo tako zni-,0. \ % centimetra ter na in { italijanščini o nekih “e d vojakih brez omem-* Wo|g?roženja partizanov. Na / ^rn0^°stayili bronaste črke VI t rdeČQ, bo zvezda. Bo morda ^non f° zadnjih vesteh bo brezbarvna. Ja m .^uštvu «Ivan Trinko ie SM„iStar partizan dejal, da 6 (,nekaSiCer suot,oda’ da pa -,ldito^® — t?e. nJeP° uredila pokopali-yna„ob 13 slovenskih par-»!?o so prestavili, sedaj H p. i A % * ^bti7n kepava)). iLSv- Lenart je Iz- Ve,6 ,«pokopani kot psi». '.fr. “Jejo ?eo pod pokopališko r*sti ’< *®Wor so jih vrgli na-u/ tyer se je znani žup- > v? Po»t„}^a «drznil», da jim ti.1 le(ia? i skromen lesen križ. : V /ilartj. Te to dnstolen arob * V h gfbl s ^ ( 6 na bližnjo dolino, to dostojen grob slovenskim fantom, so padli. J S ^i. župnik Adolf Dor-te prosil, da bi lahko 'jLf *^Or) slovenski pevski J 10sn™! bi pel v nedeljo ko je predvidena eri ,, rao2 . a za padle in ko na- l slovenščini najprej .4 c eri' kter ima on oblast ' * r Zaeni predstavnik, mo-tfteejg slovenske partizane, -a Po na pokopališču po frhtJu občine, ki odgo-jr> gbijzffnj. N a izrecno vpra-j. 5 ? Se^Zega dopisnika j dejal, ft’ l t) . “ »zelo hudo zdi, da it te: vzelo hudo zdi, rt bi *„anjem času, v toli-h? hetSu Po vojni, dogaja, v Srnejo imeti žrtve na-svojem jeziku». Pri starem partizanu Ivanu Baptistu smo se oglasili, našli smo ga, ko je bil ravno poln dela in ko je postavljal kopalnico k svoji stari hiši. Večkrat so ga Nemci, fašisti in kasneje tudi trikoloristi obsodili na smrt. Vedno se je rešil. Poln je življenja, duhovitosti, šal in želel nam je, da bi se (maša borba nadaljevala in da bi šla vedno na bolje». Zupana Giuseppa Sidarja smo našli, ko je varil železno mrežo za nova vhodna vrata, saj je po starem kovač, po «novem)) pa strokovnjak, za vse kar se potrebuje v vasi. Bil je v zadregi. Skliceval se je na sejo občinskega sveta, nato pa je dejal, da so naredili najbolje, da so zelo lepo pripravili pokopališče. Proslava se bo začela ob 10.30, «Jaz pa ne bom mogel iti tja. Lahko se pa zahvalim za sredstva, ki nam jih je nakazala deželna uprava, pokrajinska uprava in prefektura)). (Tudi ta razgovor, kot vsi razgovori, z izjemo predsednika videmske ANPI, je bil v sloveiiš-čini). Uradno vabilo za nedeljsko proslavo sta podpisala župan in kavalir Vinicio Toffali, ki predseduje odboru za proslave 25-letnice odporniškega gibanja in v nedeljski uradni proslavi je predvideno najprej ob 9.30 zasedanje na občini St. Lenart, nato povorka, ob 10.30 žalna maša in ob 11. uri pozdrav župana ter uradni govor. Uradni govor bo imel predsednik ANPI videmske pokrajine Federico Vincentini, s katerim smo imeli daljši razgovor in ki nam je izjavil: «Teh trinajst članov odporniškega gibanja je padlo v Evropi med prvimi proti na-cifašistični agresiji. To so bili prvoborci velike bitke, ki so jo vodili evropski narodi za svobodo, za nacionalno osveščenost in za novo družbo svobodnih ljudi v ozračju miru in sožitja. Padli so maja 1943. leta. Oboroženi boj italijanskega ljudstva se je pričel 8. septembra 1943, toda odporništvo italijanskega ljudstva se je pričelo mnogo prej, se je začelo že 1923. leta. Tu moramo omeniti Matteottija, Gramscija, don Manzonija, brate Rosselli, Slovence Tomažiča, Miloša, Valenčiča, Marušiča in Bidovca, ki so žrtvovali svoje življenje za svobodno in demokratično družbo. Najvišji predstavniki italijanske družbe, izhajajo iz odporništva. kot sta to predsednik republike Saragat in predsednik poslanske zbornice Pertini. «šel sem s kolesom, bil sem italijanski vojak v italijanski uniformi)) — nam je začel svojo pripoved star partizan kateremu je pomagala njegova žena s spomini, mlada simpatična hčerka pa se je zanimala predvsem, kako je z njeno šolo, bi lahko prišla v Trst, kako je v Slovenskem dijaškem domu in podobno. Partizan pa je nadaljeval svojo pripoved: ((Srečal sem jih, bilo jih sedemnajst in že sem mislil, da je po meni. Po slovensko so me vprašali, od kot sem in komisar mi je dejal, «saj bo kmalu svoboda». Nato so mi odvzeli orožje ter me poslali domov. Nato sem premišljal in ko je prišlo do razpada fašizma sem odšel v partizansko edinico, v kateri sem se boril vse do konca vojne.)) Italijanski vojak — kasnejši partizan — se je srečal s skupino slovenskih partizanov 30. maja 1943. 31. maja pa so jih pobili: 13 jih je padlo takol, partizanko so kasneje na licu mesta ustrelili, 4 so odpeljali v Videm, od katerih so eno dekle (ta je še sedaj živa) poslali v taborišče, 3 pa ustrelili. Grob, ki ga bodo na dostojen način počastili v nedeljo ni več povsem neznan, saj so do sedaj menda ugotovili že osem imen padlih slovenskih partizanov in med njimi tudi nekaj imen slovenskih domačinov iz občine št. Lenart. Deželni svetovalec dr. Drago Štoka nam je včeraj sporočil, da je bil pri šentlenartskem županu in da mu je izrazil svojo zaprepaščenost v zvezi z dogodki okrog odkritja spominske plošče padlim partizanom. BOGO SAMSA « • * VIDEM, 23. — Italijanska poluradna agencija Ansa je objavila naslednjo vest: »Izkopali in pokopali v skupni grob so trupla trinajstih slovenskih partizanov, ki jih nikoli niso identificirali in ki so padli na področju Nadiških dolin 1943. leta. Pokopali so jih na pokopališču pri Sv. Lenartu (Čedad). V spomin njih žrtve bodo v nedeljo na pokopališču odkrili ploščo». pn vhodu pozdravil oredsedrik francoske republike Georges Pom-pidou. Neposredno po prihodu sta predsednika v enem izmed salonov palače pričela razgovore, katerim sta se kasneje pridružila tudi Chaban Delmas in državni tajnik Mirko Tepavac. V razgovoru, ki je trajal nad dve uri, sta predsednika izmenjala misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih m nekaterih dvostranskih vprašanjih. Predsednika se bosta ponovno srečala nocoj na večerji, ki jo bo Georges Pompi-čtou priredil v čast jugoslovanskega predsednika in njegove soproge. Predsednik Tito s soprogo po večerji odide v Beograd. V popoldanskih urah se je predsednik Tito na rezidenci jugoslovanskega veleposlanika v Parizu sestal z gospo Ngujen Thi Binh, zunanjo ministrico in načelnico delegacije južnovletnamske začasne revolucionarne vlade. Razgovor je trajal poldrugo uro. Sile FNO uničile rečno oporišče ZDA SAJGON, 23. — Ameriški vojaški glasnik v Sajgonu je povedal, da so osvobodilne enote napadle ln uničile ameriško rečno oporišče v pokrajini Canmu na skrajnem južnem koncu Južnega Vietnama. Pri napadu, do katerega je prišlo še v torek, je en vojak ZDA zgubil življenje, 55 pa jih je bilo ranjenih. PARIZ, 23. — Načelnik severno-vietnamske delegacije na pogajanjih o Vietnamu Xuan Thuy je danes odpotoval iz Pariza v Budimpešto, kjer bo ostal na obisku nekaj dni na povabilo madžarske vlade. MOSKVA, 23. — Agencija TASS poroča, da so včeraj v Moskvi podpisali nov sporazum o sovjetski vojaški, gospodarski ln finančni pomoči Severnemu Vietnamu. Podpisu pogodbe je prisostvoval tudi predsednik sovjetske vlade Ko6igin. Schiller odpotoval v nedeljo v Budimpešto, kjer bo podpisal dolgoročni gospodarski sporazum med ZRN in Madžarsko. Minister bo ostal na Madžarskem tri dni ter bo imel vrsto razgovorov z visokimi predstavniki madžarske vlade. Predsednik Tito BONN, 23. — V Bonnu so uradno sporočili, da bo zahodnonem-ški minister za gospodarstvo Karl Predsednik Pompidou tiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit EDVARD KARDEU OB 25. OBLETNICI ZDRUŽENIH NARODOV Brez OZN bi na svetu vladala neomejena pravica močnejšega Prizadevanja Jugoslavije usmerjena h krepitvi mednarodne vloge svetovne organizacije Objavljamo v nekoliko skrajšani obliki govor, ki ga je imel sinoči tov. Edvard Kardelj na ljubljanski televiziji ob 25. obletnici Organizacije združenih narodov. Ustanovitev Organizacije združe- nih narodov je bila eden najbolj pomembnih zgodovinskih korakov v stremljenju in naporih človeštva, da bi vojna prenehala biti sredstvo v reševanju konfliktov med narodi in s tem tudi korak dalje v demokratizaciji odnosov med narodi vsega svete. Rodile so jo težke izkušnje in nauki druge svetovne vojne, ki so močno okrepili zavest o medsebojni odgovornosti slehernega naroda glede vseh vprašanj in konfliktov, ki lahko ustvarjajo pogoje za nove vojne in za mednarodno nasilje sploh. Zato so narodi vsega sveta ustanovitev te organizacije dočakali z velikimi upi in s široko razprostranjenim prepričanjem, da bo lahko učinkovito vplivala na utrjevanje miru in kolektivne varnosti v svetu. Če danes po 25 letih ustanovitve te organizacije poskušamo odgovoriti na vprašanje, koliko so se ti upi dejansko uresničili, potem je odgovor odvisen od tega, kaj je kdo pričakoval in pričakuje od take organizacije. Z drugimi besedami, če bi pripisovali OZN naloge, ki presegajo meje realnih možnosti današnjega sveta, bi živeli v iluzijah. Iluzijam pa slede razočaranja. In po navadi se zgodi, da razočaranci za svoj poraz ne dolže lastnih iluzij, marveč realen svet okoli sebe. Tudi delo OZN marsikdo po svetu ocenjuje s stališča takega razočaranja ali pa vnaprejšnjega omalovaževanja. Res je, da v svetu (Nadaljevanje na 6. strani) LJUBLJANA, 23. — Društvo novinarjev Slovenije je včeraj na slavnostni seji v Klubu poslancev v prisotnosti sekretarja CK KPS Franca Popita, predsednika Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Janeza Vipotnika, sekretarja za informacije izvršnega sveta SR Slovenije Boštjana Barboriča in drugih predstavnikov javnega življenja, v počastitev 25-letnice ustanovitve Zveze novinarjev Jugoslavije podelilo zahvalnice ustanoviteljem Društva novinarjev Slovenije in Zveze novinarjev Jugoslavije ter plakete ZNJ vsem članom, ki že četrt stoletja delajo kot časnikarji. Ob tej priložnosti je komisija za podelitev nagrad Toneta Tomšiča, ki jih podeljuje vsako leto za posebne zasluge v časnikarskem delu, podelila tudi Tomšičeve nagrade iz sklada Toneta Tomšiča za leto 1970. Po soglasnem sklepu je komisija, ki je prejela v pretres 41 predlogov, podelila Tomšičevo nagrado (diplomo in denarno nagrado): 1. uredniški skupini Primorskega dnevnika (Stanetu Renku, Milanu Bolčiču, Francu Kavsu, Jožetu Korenu in Ivu Marinčiču), 2. letos u-mrlemu Jožetu Keršmancu, komentatorju Dnevnika, čigar delu je s tem izrekla posmrtno priznanje, 3. Francu Šetincu, odgovornemu u-redniku slovenske izdaje Komunista, 4. Sandiju Čolniku, redaktorju televizije Ljubljana. Diplome in denarne nagrade iz sklada Toneta Tomšiča pa so prejeli: Mirko Čepič, Marjan Drobež, Mojca Drčar - Murko, Vlado Jarc, Božo Kos, Marjan Kos, Andrej Novak, Ciril Stani in Pavle Zrimšek. Med petimi odlikovanci z diplomo iz vrst ustanoviteljev DNS je bil tudi Dušan Hreščak, bivši odgovorni urednik in dolgoletni resorni u-rednik Primorskega dnevnika, di plome za neprekinjeno 25-letno časnikarsko delo pa je prejelo 82 članov. DNS. V utemeljitvi za podelitev Tomšičeve nagrade uredniški skupini Primorskega dnevnika, ki jo je prebral predsednik komisije za podelitev nagrad Toneta Tomšiča, Dušan Benko, je rečeno: «Primorski dnevnik, glasilo primorskih Slovencev, je letos praznoval 25-letnico izhajanja. Nedvomno je danes, ko tudi Zveza novinarjev Jugoslavije slavi svoj srebrni jubilej, najprimernejši trenutek, da se naše društvo spomni tistih zamejskih slovenskih novinarjev, ki so si s svojim dolgoletnim požrtvovalnim delom pridobili posebne zasluge za razvoj slovenskega novinarstva nasploh in v zamejstvu še posebej. Gotovo ni potrebno posebej dokazovati, kaj je pomenil in kaj pomeni Primorski dnevnik za našo narodno skupnost v republiki Italiji in ne podrobno naštevati, kaj vse so za rast, raven in ugled tega časnika storili njegovi sodelavci. Zadostovalo bo, če v naši obrazložitvi ponovimo samo tisto, kar je ob 25. jubileju Primorskega dnevnika izrazil v svojem voščilu predsednik republiške konference SZDL Slovenije tovariš Janez Vipotnik: »Partizanski dnevnik v času oboroženega narodnoosvobodilnega boja in Primorski dnevnik v vseh povojnih letih, sta izraz zgodovinskega trenutka, ki ga je preživljal in ki ga preživlja slovenski narod na svoji zahodni meji tostran in onstran državnih meja, ko se je boril za demokratično reševanje bistvenih življenjskih vprašanj, predvsem vprašanj svojega obstoja, danes pa svojega nemotenega razvoja. Primorski dnevnik je v svoji današnji obliki izraz skupnih teženj slovenske narodnostne manjšine v sosedni republiki Italiji, ki naj v miru, demokraciji, enakopravnosti in strpnosti dobi pravo mesto kot enakopraven član italijanske družbe, kot pomemben faktor svojega lastnega narodnostnega, političnega, družbenega in kulturnega razvoja, istočasno pa kot ena izmed komponent vsestranskega razvoja družbe in skupnosti, v kateri živi. Primorski dnevnik je bil v svoji 25-letni zgo- dovini zelo pomemben nosilec teženj slovenske narodnostne manjšine v Italiji za ureditev njenih lastnih vprašanj, pomenil pa je tudi most sporazumevanja med obema narodoma in obema širšima državnostnima skupnostma.» Takšen Primorski dnevnik f nepretrgoma, že polnih 25 let \odijo in soustvarjajo tovariši Bolčič, Kavs, Koren, Marinčič in Renko. S svojo novinarsko zavzetostjo in soustvarjalnostjo so med prvimi, ki so zaslužni za to, da je Primorski dnevnik postal glasnik skupnih teženj narodne skupnosti onstran meje, da je dosegel tisto visoko raven, na katero je kolektiv tega časnika lahko upravičeno ponosen, in opravil delo, za katero mara izreči priznanje in zahvalo vsa slovenska skupnost. Tudi požrtvovalno časnikarsko delo nagrajenih tovarišev je prispevalo k temu, da so slovenski ljudje v Italiji lahko prešli iz obdobja boja za obstoj v čas, ko so se odprle možnosti za reševanje njihovih perečih problemov in za njihov celotni razvoj v republiki Italiji.» V uvodnem delu slavnostne seje je ob srebrnem jubileju Zveze novinarjev Jugoslavije spregovori predsednik Društva novinarjev Slovenije Milan Pogačnik. Dejal je med drugim: »Te dni se izteka petindvajset let, kar so delegati približno 300 novinarjev, tol/ko jih ie bilo takrat v Jugoslaviji, na ustanovni skupščini v Beogradu 28. in 29. oktobra leta 1945 postavili temelje Zveze novinarjev Jugoslavije. Značilnost delegacije slovenskih novinarjev na ustanovni skupščini ie bila, da je zastopala poklicno organizacijo slovenskih časnikarjev, ki je imela takrat za seboj že dobro leto trdega dela. Slovenski časnikarji bomo zmerai ponosni, ker se je Društvo novinarjev Slovenije ustanovilo že ’44, torej takrat, ko je morala naša revolucija zmagovat1' še hude preizkušnje, v času ko se je fašizem še divje upiral. Zasluga za ustanovitev gre vodstvu narodnoosvobodilnega boia na Slovenskem, ki se je zavedalo oome-na časnikarstva in publicistike, ki je temu področju dela zmeraj pripisovalo izjemen pomen, k) je poudarjalo, da mora biti vsak politik tudi časnikar in da mora vsak časnikar biti tudi politik. M;mo lahko rečemo, da ie bilo slovensko časnikarstvo, rojeno v narodnoosvobodilnem boju, od začetka sestavni del najnaprednejših sil slovenske družbe in da se je v letih, ki so za nami, pošteno trudilo, da to mesto v naši družbi zadrži in še bolj okrepi.» Kar velja za slovenske časnikarje — je dejal Milan Pogačnik — velja tudd za časnikarje ’ vse Jugoslavije, namreč, da se njihovo delo ni začelo z ustanovitvijo Zveze novinarjev Jugoslavije, da je bilo in je nadaljevanje svetlih tradicij predvojnega naprednega časnikarstva, predvsem časnikarstva in publicističnega dela komunistične partije Jugoslavije, da je bilo bistvena sestavna naše revolucije. Naše časnikarstvo ie — to vsi vemo — po vojni preživljalo vzpone in padce, drznem pa si reči. da se je trudilo biti aktiven dejavnik razvoja humane socialistične skupnost1, v kateri ima delovni človek poglavitno mesto, da si je prizadevalo za čimbolj objektivno in čimbolj vsestransko informiranje delovnih ljudi, da se ie borilo za načelno, javno polemiko in družbeno kritžko, da ie bilo vedno na strani tistih, ki so se bp-rili za razvoj in krepitev delavskega in družbenega samoupravljanja, za krepitev in za poglabljanje samoupravne socialistične demokracije. V nadaljevanju svojega govora se je Milan Pogačnik dotaknil vprašanja čim popolnejše integracije časnikarstva z načeli in delovanjem samoupravnega sistema, ter vprašanja »objektivnosti in celovitosti tistih informacij, ki jih posredujejo pooblaščeni viri informa- (Nadaljevanje na 6. strani) TRŽAŠKI DNEVNIK 24. oktobra SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA DEMONSTRACIJA UPOKOJENCEV PO MESTU ODLOČNA STALIŠČA PROTI NAČRTOM U|wl",il"ci54 ?“* meii* ZA PREUREDITEV POMORSKIH PROG Župan zagotovil, da bo občinska uprava vložila vse napore za ohranitev pomorskih prog Na sinočnji seji tržaškega občin-1 Zahteva po ohranitvi in izpopakiit- skega sveta so govorili v glavnem —--------------- •"■ o vprašanju ureditve plovnih družb z državno udeležbo, ki je zdaj najbolj pereče in živo zanima ne samo osebje Tržaškega Lloyda in sindikalne organizacije, ampak sploh tržaško javnost. Župan Spaccini je namreč odgovoril na vprašanja, ki so mu jih v zvezi s tem problemom postavili svetovalci Pittoni, Rinaldi, Fragia-camo, Moofalcon, Cuffaro, Hrevatin, Rossetti .Supancich, Cesare, Marche-sich, Taddeo in Morpurgo. V svojem odgovoru je župan zavzel odločno stališče in zagotovil, da bo občinska uprava storila vse, kar je v njeni moči, da se preprečijo načrti, ki bi hudo prizadeli tržaško plovno družbo in tržaško gospodarstvo. Pripomnil je, da niso še znane podrobnosti načrta o preureditvi pomorskih družb z državno udeležbo, da pa je že osebno posredoval pri ministru za državno udeležbo, pri ministru za trgovsko mornarico in pri ministru za proračun in načrtovanje, predstavniki strank pa so posredovali pri osrednjih vodstvih svojih strank, pri vladi in parlamentarcih. Tudi sindikati so tako v pokrajinskem kot v vsedržavnem merilu že zavzeli odločno stališče, ki naj bi prišlo do izraza v enotni vsedržavni konferenci, na kateri bi razpravljali o tem vprašanju in o drugih vprašanjih pomorske politike. Odločno je treba nadaljevati z napori, da se bistveno spremeni usmeritev, na kateri slonijo načrti glede preureditve plovnih družb PIN. Z znižanjem investicij ne bo mogoče doseči učinkovito produktivnost italijanskega pomorstva in večji ekonomski donos. Možnosti nadaljnjega razvoja javnega pomorstva so osnovni pogoji za okrepitev italijanskega ladjevja. Ne gre za vprašanje razvoja ne kega mesta na škodo drugega, aLi za konkurenco, ampak se znajdemo pred zgrešenimi predpostavkami zelo važnega načrta. Trst, je še dejal župan, katerega gospodarstvo je bilo že močno prizadejo, ne sme utrpeti še druge škode, ki bi porazno vplivala na njegovo gospodarstvo. Zato bo občinska uprava odločno branila interese našega me sta. Ob zaključku je župan pripomnil, da nas čaka še oster boj, da pa je pozitiven znak stališče vlade, da se na politični ravni proučijo napovedani načrti Finmare ter da se vpraša za mnenje krajevne u-stanove in sindikalne organizacije pred kakršnim koli sklepom o tej zadevi. Po odgovoru župana so spregovorili svetovalci Morpurgo, Cuffaro, Monfalcon, Rinaldi, Pittoni, Cesare, Taddeo in Fragiacomo. Morpurgo je dejal, da taki načrti dokazujejo, kako je popolnoma zgrešena pomorska politika vlade in kako so bili neutemeljeni sklepi CIPE glede ladjedelnice Sv. Marka. Cuffaro je podčrtal zgrešenost politike leve sredine in neutemeljenost ter škodljive posledice sklepov CIPE ter je navedel podatke in napovedi o velikem porastu ladjedelništva po vsem svetu. Če bi se uresničili načrti o preureditvi pomorskih prog, bi bil Trst dvakrat prizadet, zato je treba vprašanje reševati globalno in ga vključiti v širši problem pomorskega prometa ter ladjedelništva. Če ima večina dobre namene, mora zahtevati od vlade, da sploh pregleda in spremeni svojo pomorsko politiko. Tudi Monfalcon je poudaril, da bodo šle stvari naprej po starem, če večina ne bo odločno nastopila. Rinaldi je pripomnil, da okrepitev tržaškega pomorskega prometa pomeni ne samo krepitev tržaškega, ampak sploh vsedržavnega gospodarstva, in da je treba rešiti to vprašanje v širšem vsedržavnem okviru. Pittoni je na očitke svetovalca Cuffara pripomnil, da PSI ni dolžna delati av-tokritike, ker je vedno poudarjala nujnost skupnega reševanja problemov ladjedelništva in pomorstva. Zagotovil je, da dežela ne bo odstopila od svoje pristojnosti in da je predsednik Berzanti že posredoval v Rimu. Uspeh bomo dosegli, če bomo skupno s sindikalnimi silami načeli globalno diskusijo o vlogi in važnosti državnega ladjevja. Zato PSI odločno poudarja nujnost diskusije na vseh ravneh o perspektivah družb PIN in zahteva, da se objavijo v oeloti načrti Finmare. vi pomorskih prog temelji na nujnosti ohranitve delovnih mest in o-hranitve rednega obratovanja prog. Ob koncu svojega govora je Pittoni izrazil solidarnost PSI z delavci pomorskih družb Firanare, Tržaškega Lloyda, Italie, Adriatice in ladje »Cristoforo Colombo*, ki bodo stavkali v ponedeljek. Cesare je med drugim omenil, da je bilo zelo zgrešeno graditi velike ladje kot »Michelangelo* in »Raffaello* ter je izrazil upanje, da bo Finmare poskrbela za okrepitev ladjevja. Ko se je končala diskusija o tem perečem problemu je župan kome-moriral pokojnega kiparja Attilia Selvo, nato je občinski svet odobril razne sklepe. Med drugim so z večino glasov odobrili najem posojila 740 milijonov in 2 milijonov lir za kritje občinskega s svojimi nerešenimi vprašanji Zahteva po uresničenju pregibne lestvice s prilagoditvijo pokojnin draginji Včeraj je skupina upokojencev od takrat, ko je začel veljati ome socialnega zavarovanja hodila po primanjkljaja v proračunu za leto deUla .^^nom letake, 1969. Prihodnja seja bo v torek. Obvestilo obrtnikom Jutri bodo v naši deželi volitve predstavnikov obrtnikov v pokra- jinske komisije za obrt in delegatov za pokrajinske občne zbore za izvolitev vodilnih organov pokrajinskih bolniških blagajn obrtnikov. Obrtniki, ki niso prejeli volilnega potrdila nai se obrnejo na volilni urad svoje občine, da prevzamejo potrdilo. Če potrdilo izgubijo, ali pokvarijo, lahko dobe duplikat pri pokrajinskih komisijah za obrt, ki imajo svoj sedež na trgovinskih da bi jih seznanila s svojim položajem. V letakih pravijo, da so mnogi meščani mnenja, da so lani z zakonom štev. 153 ugodno rešili položaj upokojencev, tako da se to vprašanje več let ne bo pojavilo v sindikalni kroniki. Toda to mnenje je zgrešeno. Okrog 4 milijone upokojencev INPS še vedno dobiva od 23.000 25.000 lir pokojnine na mesec. Dva milijona avtonomnih upokojencev dobiva po 18.000 lir. Okrog en milijon upokojencev dobiva 12.000 lir tako imenovane socialne pokojnine. Nadaljnja dva milijona upokojencev dobivata od 26.000 do 50.000 lir pokojnine. Letak pravi, naj vsi razmišljajo o pomenu teh številk, tako bodo zbornicah. Obdnski volilni uradi in uradi pokrajinskih komisij bodo od-1 videli kako nizka je življenjska ra-milijardi 218' prti tudi v nedeljo od 7. do 22. ure. I ven upokojencev. Poleg tega se je aillllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllltlllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII NA VČERAJŠNJI SEJI DEŽELNEGA SVETA Zaključena razprava o zakonu za gradnjo ljudskih stanovanj njeni zakon, draginjska doklada zvišala za 12 točk, zaradi česar so kljub vsem pomanjkljivostim delavci prejeli od 4.000 do 5.000 lir mezde več. Za upokojence pa naj bi začela pregibna lestvica delovati šele s 1. januarjem 1971. leta, kar pomeni, da so bili prikrajšani v zadnjih petnajstih mesecih sorazmerno s svojimi pokojninami od 15 do 40 odst. Spričo tega upokojenci upravičeno zahtevajo, da se jim zviša draginjska doklada od 1. januarja letos za 500 lir za vsak odstotek poviška življenjskih stroškov. Nadalje zahtevajo zvišanje minimalnih pokojnin na dostojno višino ter avtomatično periodično prilagajanje pokojnin gibanju plač in mezd. Po mnenju upokojencev njihove zahteve torej niso pretirane. Zato pozivajo vse prebivalce, naj moralno podprejo njihove zahteve. Silvij Kobal prejel Borštnikovo nagrado V ponedeljek razprava o posameznih členih • Delavcem stanovanja proti najemnini pod 20.000 lir? Deželni svet je na včerajšnji seji ponovno razpravljal o zakonskem o-snutku, ki se nanaša na gradnjo ljudskih hiš v Furlaniji - Julijski krajini. Po nastopu predstavnika manjšine Bosarija (KPI) in večine Romana (KD), sta o tem vprašanju spregovorila odbornik za urbanistiko De Carli in njegov kolega za javna dela Masutto. Bosari je v svojem nastopu poudaril, da zakonski osnutek predvideva v glavnem le podeljevanje finančne pomoči za gradnjo ljudskih oziroma cenenih •** lovanj v deželi, kar pa ni dovolj za to, da se to pereče vprašanje reši na zadovoljiv način. Dosedanja izkustva na tem področju potrjujejo, da takšni posegi ne zadostujejo, ter da puščajo za seboj odprta številna pomembna vprašanja. Dokaz za to je tudi deželni zakon štev. 15, je nadaljeval govornik, ki je doživel neuspeh in ki se zato zdaj skuša popraviti prav z novim zakonskim osnutkom za gradnjo ljudskih stanovanj. Na področju gradbeništva je res potreben deželni zakon, vendar ta naj bi poleg finančnih posegov vnašal v materijo tudi primemo politiko obravnavanja gradbenih zemljišč, ter primerne finančne in industrijske prijeme. Kar zadeva pristojnosti v zvezi z izvajanjem zakona pa je govornik dejal, da bi morala dežela zaupati finančna sredstva, določena za ljudske gradnje, občinam in drugim javnim upravam, medtem ko naj bi igrali zavodi za ljudske gradnje (IACP, itd.) vlogo operativnega organa. Svetovalec Romano je priznal, da je zakonski osnutek, o katerem te-virajo njegove morebitne pomanjklji-glede na pričakovanja prizadetega prebivalstva, vendar pa da izvirajo njegove morebitne pomanklji-vosti iz dejstva, da deželna uprava nima izvirne pristojnosti pri za kavskem urejevanju področja ljudskih gradrnj. Glede znanega zakona štev. 167 je govornik naglasil, da je v bistvu koristen ukrep ter da ga je treba zato obnoviti, pa čeprav s primernimi popravki in dopolnili. Dežela Furlanija - Julijska krajina in njena levosredinska vlada nameravata vsekakor voditi tudi v naprej politiko cenenih stanovanj, politiko proti špekulacijam s parcelami in proti neupravičenemu navijanju cen pri ljudskih gradnjah. Deželna vlada se v tem pogledu ravna po glavnih smernicah osrednjih organov v Rimu, ki so tudi med nedavno razpravo o protiikonjunktumem dekretu naglasili prednost vprašanja ljudskih gradenj ter namenili tej specifični dejavnosti vrsto davčnih in finančnih olajšav ter nakazali, tudi v zvezi z izvajanjem zakona štev. 167, 100 milijard lir za to področje. Na koncu svojega nastopa je Ro- mano navedel, da je deželna vlada j dih za ljudske gradnje v naši de- z dosedanjimi posegi v korist ljudskih stanovanj in s posegi, ki jih predvideva novi zakonski osnutek, pripravila »tla* za grgdnjo 8.000 stanovanjskih enot, ter da je v tej zvezi prevzela za 79 milijard lic finančnih obveznosti. Odbornik za urbanistiko De Carli je nato povedal, kako napreduje delo pri sestavljanju deželnega urbanističnega načrta. O njegovih o-snovah teče zdaj že peti teden razprava pred medodbomiško komisijo za urbanistiko, tako da, če ne bodo nastopile posebne težave, bo načrt dokončno sestavljen še pred koncem letošnjega leta. O njem ne bo stekla razprava pred deželnim svetom, ker gre za upravni akt deželnega odbora, pač pa se bodo pristojni deželni organi o njem posvetovali s sindikati, prizadetimi stanovskimi organizacijami ni drugimi zainteresiranimi organi. Govornik pa je v tej 2vezi zavrnil trditve nekaterih svetovalcev, češ da pomanjkanje deželnega urbanističnega načrta 2avira celotno področje ljudskih gradenj ter naglasil, da kar 80 od sto vseh občin v naši deželi že ima ali pa bo v najkrajšem času sprejelo občinske regulacijske načrte, tako da se Furlanija - Julijska krajina v tem pogledu uvršča na prvo mesto med vsemi deželami v Italiji. Odbornik Masutto je v svojem nastopu navedel, da so deželni organi prišli na osnovi posebne ankete pri denarnih zavodih in zavo- žil do prepričanja, da bo mogoče s posegi na osnovi tega zakonskega osnutka nuditi delavcem primerna stanovanja proti najemnini pod 20.000 lir na mesec, splošni stroški in morda tudi stroški za ogrevanje vključeni. Kar zadeva odnose z Zavodom za ljudske gradnje IACP pa je govornik naglasil, da namerava dežela izvajati prek njega tudi primemo stanovanjsko politiko v Furlaniji - Julijski krajini, ter da nikakor ne misli omejevati svoje pristojnosti na to, da bd leto za letom odobravala obračune zavoda. Sledila je razprava o nekaterih vprašanjih v zvezi z interpelacijami in resolucijami, ki so jih med razpravo o zakonskem osnutku vnesli nekateri svetovalci. Tako je slovenski svetovalec dr. Štoka izročil resolucijo, v kateri se zavzema za to, da bi dežela prispevala ne le za gradnjo novih stanovanjskih blokov in ljudskih hiš, ampak tudi za obnavljanje že obstoječih hiš, kar velja zlasti za okolico. Kras, Beneško Slovenijo, itd. Dr. Štoki je odbornik Masutto zagotovil, da bo deželna uprava upoštevala njegov upravičeni predlog v prihodnje. Stavka v Lucky Shoe Včeraj je bila celodnevna stavka delavcev in delavk v tovarni Lucky Shoe v tržaškem pristanišču, in sicer v okviru stavke delavcev tovarn čevljev. Stavka ie bila popolna. iiminiiiimuMiiiiiHmiiiiiiiiiiMiiimimiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiaiiiifiiiiiiiiniiHiiiiiiHiiHuiminiiuHmuimin SESTANEK VODSTVA FI0M-CGIL Odločno stališče proti preureditvi plovnih družb Zahteva po izvajanju nove učinkovite pomorske politike za razvoj prometa, pristaniške dejavnosti in ladjedelstva Te dni .je pokrajinski odbor sin-clkata FIOM-CGIL, ki se .je sestal skupno s sindikalnimi predstavniki iz raznih podjetij, med drugim proučil tudi vprašanje o preureditvi plovnih družb PIN. Spričo različnih vesta o tej preureditvi, o raz premi ladij ali njihovi premestitvi v druga pristanišča zavračajo kovinarji vsakršen ukrep te vrste. Kovinarji so imeli zaradi raznih preureditev, kot .je na primer preureditev ladjedelstva. že veliko škodo in se .je tudi zelo skrčilo število nj;hovih delovnih mest. Zato ne morejo dopuščati preureditve Finmare, kajti to bi pomenilo še večje skrčenje zaposlitve. Spričo naglega porasta pomorskega prometa predvidevajo, da se bo Stavka uslužbencev avtobusnih podjetij Včeraj se je začela tridnevna stavka uslužbencev zasebnih avtobusnih podjetij, ki se že dolgo ča- sa borijo za uresničenje svojih zahtev, katere delodajalci zavračajo. Prvič, odkar stavkajo ti uslužben- ci, so prevažali potnike z vojaškimi kamioni, za katere pa vidimo, kot kaže slika, da se le bolj prazni. Stavka se nadaljuje. čez deset let tonaža ladij podvojila. Zaradi tega .je nujno, da se italijanska mornarica modernizira in okrepi, zlasti pa plovne družbe PIN. Zato zahteva vodstveni odbor FIOM, naj se čimpre.i skliče enotna vsedržavna konferenca o pomorstvu, ki bo omogočila, da sprejmejo sindikati pomorščakov, pristaniških delavcev in kovinarjev enotno stališče proti stališču IRI in vlade. Podlaga tega mora biti zahteva po okrepitvi ladjevja ter ustanovitvi novih pomorskih prog, na katerih bodo plule nagle ladje, ki bodo ustrezale sedanirm zahtevam pomorskega prometa. Skratka, postavlja se zahteva po novi učinkoviti pomorski politiki za ta važni pomorski sektor, ki bo popravila napake preteklosti ter zajamčita trajnost in razvoj prometa, pristaniške dejavnosti in ladiedelske industrije, kar pomeni večjo zaposlitev delavcev in prisotnost itali janskih ladij na vseh morjih. Prometna nesreča plavalca Pangara Znani plavalec, 20-letiii Roberto Pangaro iz Milj, je včeraj proti večeru med vožnjo z miniminorjem po cesti čampore - Milje na ovinku, ki je posut s peskom, zašel na levo in silovito treščil nedaleč od karabinjerske postaje v zid. Pangaro, 16-letna Ariella Furlan iz Ul. Bonomea v Trstu ki 17-letni Floria-no Mercandel iz Zidnisa v Miljah, ki sta bila s plavalcem v avtu, so se pri nesreči ranili, zaradi česar so jih morali z rešilnim avtom odpeljati v tržaško bolnišnico. Pangaro, ki se je udaril po glavi, se ranil po komolcu leve roke in si zlomil stegnenico leve noge se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku dva meseca, Furlanovo, ki se je podolida po glavi, so pridržali s prognozo okrevanja v 6 dneh na nevrokirurškem oddelku, medtem ko so Mercandela zaradi ste* vilnih udarcev in odrgnin ter ran po raznih delih telesa poslali na I. kirurški oddelek, kjer bo verjetno ostal dva tedna. (Po telefonu) Ob zaključku Borštnikovih gleda, bških srečanj v Mariboru, na katerih so nastopila vsa poklicna slo. venska gledališča, so podelili nagrade za najboljše vloge, režijo itd. Najvišje priznanje — Borštnikov prstan — je prejela odlična slovenska gledališka umetnica ELVI RA KRALJEVA. Velikega priznanja Borštnikove nagrade je bil deležen član Slovenskega gledališča iz Trsta SILVIJ KOBAL za glavno vlogo v Štokovi komediji »Moč uniforme*. Za vlogo v isti komediji je prejel BORIS CAVAZZA nagrado ted nlka »ANTENA*. Članu SG Silviju Kobalu naše iskrene čestitke k tako pomembnemu priznanju. Dr. M. Deveglia novi glavni ravnatelj Tržaškega Lloyda Včeraj se je v našem mestu sestal upravni svet Tržaškega Lloyda, ki je med drugim imenoval za glavnega ravnatelja ustanove dr. Maria Deveglio. Dr. Deveglia, ki se je rodil leta 1912 v Trstu in ki je pri Lloydu od leta 1934, je bil doslej podravnatelj ustanove. Obnovitev pristajališča za ladje pod Skednjem Odsek in pri Višjem svetu za javna deda je sprejel varianto k splošnemu regulacijskemu načrtu tržaške luke, na osnovi katere naj bi se naprava za razplinjevanje petrolejskih ladij postavila na območju miljske ladjedelnice »Sv. Rok*. Isti organ je odobril tudi obnovitev pristajališča za ladje v okviru lesnega skladišča pod Skednjem. Zaradi kolere v Turčiji preusmerjene ladje Pomorska družba »Adriatica*, ki vzdržuje redne zveze tudi med našim pristaniščem in Turčijo, je zaradi razsajanja kolere v tisti državi sklenila preusmeriti svoje ladje iz turških luk Istanbul in Izmir. Začasno ne bodo torej ladje omenjene družbe (pa tudi drugih ladjarjev) pristajale v turških pristaniščih, ladje pa, ki prihajajo te dni v Trst iz Turčije, morajo opraviti pred luko predvideno karanteno. Pristaniško delavstvo je bilo te dni cepljeno proti koleri. Skupščina zdravnikov Zdravniška zbornica tržaške pokrajine sklicuje skupaj s sindikati zdravnikov izredno skupščino, ki bo jutri ob 10. uri v konferenčni dvorani glavne bolnišnice v Ul. Stuparich St. 1. S tem se pridružuje dnevu vsedržavnega protesta, ker niso uveljavili delovnih pogodb, ki so jih že podpisali pristojni ministri. • Občinska zdravstvena služba je sporočila, da so zabeležili v tednu med 12. in 18. oktobrom naslednje bolezni: 4 primere škrlatlnke, 1 primer tifusne mrzlice (izven občine), 5 primerov noric, 3 primere vnetja priušesne slinavke, 1 primer srbečice, 4 primere infekcijskega vnetja jeter in 1 primer revmatizma. 0 Z županovim ukazom so določiti enosmerni promet po Vtcolo delile Rose na odseku med Ul. Giaggioll in Ul. Commerolale • Zaradi popravil »trebe stavbe Bunca Commercdale Italiana je župan odredil stalno prepoved parkiranja vseh vozil ob leseni pre gradi v Ul. S. Caterina. 0 Včeraj so Izžrebali listek loterije občinske umetnostne galerije. Na podlagi izžrebanega Ustka št. 12699 bo lahko posestnik dvignil v uradnih urah v sobi št. 124 občinske palače oljnato sliko slikarja Grassija. Razstave V Tržaški knjigarni razstavlja svoje tempere Atillj Kralj. Ostale vesti Iz tržaške kronike berite na 6. strani OB 25. OBLETNICI OSVOBODITVE V NEDELJO, 25. OKTOBRA, OB 11. URI V NABREŽINI Odkritje spomenika padlim v boju proti nacifašizmu iz občine Devin-Nabrežina Spored: Uvodni govor predsednika pripravljalnega odbora, odkritje spomenika, blagoslovitev in polaganje vencev. Pevski zbori zapojejo žalostinko ob spremljavi godbe na pihala. Govor župana, pozdravi delegacij in slavnostna govora v slovenščini in italijanščini. Nastop pevskih zborov in godbe na pihala. Recitacije. Nastop nabrežinske godbe na pihala. Ob zaključku proslave ogled razstave fotografij, dokumentov in raznih predmetov iz NOV. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom LEV N. TOLSTOJ MOČ TEME drama v petih dejanjih Kostumi: ANJA DOLENČEVA Scena: SVETA JOVANOVIČ Glasba: IGNACIJ OTA Režija: JOŽE BABIC DANES, 24. oktot ob 20.30 (ABONMA RED a) V nedeljo, 25. okt. ob 16. uri Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. Abonmaje dobite vsak delavnik od 10. do 14. ure v Kulturnem domu v Trstu. V soboto, 31. okt. ob 21. url, v nedeljo, 1. nov. ob 16. uri Gostovanje Opere Narodnega Kazali-ta »Ivan Zajc* z Reke NIKOLA ŠUBIC ZRINJSKI opera v treh dejanjih ( 7 slik) Po drami: TEODORA KORNERA Libreto napisal: HUGO BADALIC Glasba: IVAN ZAJC Dirigent: VLADIMIR BENIC Scenograf: A. AUGUSTINCIC Kostumograf: U. WAGNER Režije: VLADIMIR RUDŽAK kot gost ABONENTI SG IMAJO 50% POPUSTA Prosimo cenjene abonente, da rezervirajo vstopnice do vključno srede, 28. t. m. vsak delavnik od 12. do 14. ure pri blavaint Kulturnega doma, tel. 734-265. Prodaja vstopnic od četrtka, 29. t. m. dalje od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; v nedeljo eno uro pred pričetkom predstave Rezervacije na telefonu 734-265. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 24. oktobra RAFAEL, ELKO Sonce vzide ob 6.33 in zatone ob 17.05 — Dolžina dneva 10,23 — Lu. na vzide ob 0.24 in zatone ob 14.46. Jutri, NEDELJA, 25. oktobra DARJA Vreme včeraj: najvišja temperatura 13,5, najnižja 7,1, ob 19. url 12 stopinj, zračni tlak 1017 raste, veter vzhodnik 6 km na uro, vlaga 54 odst., nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 16,9 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 23. 10. se Je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo Je 7 oseb. Umrli so: 75-letna Maria Abramlch roj. Sega, Ol-letna Virginia Spigo-lotto vd. Benussi - DamiUo, 75-letnl Glovannl Zanon, 38-letnl Carlo Cres. sl, 62-letna Santlna Vlsintln por. Ber. tettl, 44-letna Olovanna Moro, 85-let-na Ida Bonpante. DNEVNA SLUŽBA LEKARN ra nln (Razmišljanje ob izida Soče) Začetek ob 20.30 Vljudno vabljeni! vse tir: tavi tdr; VERDI Pri blagajni gledališča »Vd® M z ■otnl (tel. 23988) se nadaljuje sprejem*® ^ abonmajev za operno sezono UWi ^ ki se bo začela 10. nov. s prvo pl* fj stavo Verdijeve opere «Don Carle*1 ^ Abonenti na prejšnjo sezono gled jo pravico potrditi svoje sedeže * £j ( 24. t. m.t po tem roku pa bodo Oj ^ položljivi prostori oddani novim r v[_. silcem- e %! Avtonomna ustanova gledal^ ^ »Vere - je tudi uvedla posebea,« bonma za 5.000 lir za študente viS S 'lednjih šol univerze za oštevi«' rjb sedeže na balkonu za večerne pP^mi stave. j^oi POLITEAMA ROSSETTI p in Ponovitve predstav »Le Mal dob"* 1 deltl? sezoni Teatra Stabile 1970-71, se Ji/r® prve od osmih abonmajskih čenjajo danes in se bodo zaklj3^ Nji 8. nov. Današnja predstava v teama Rossetti se začne ob 20.30,1 trišnja nedeljska pa ob 16.30. 7 n JRK nedeljek ne bo predstave. -------------------------------“ tieje stran] Nazionale 16.00 «Roy Colt & 'vi*"5H)6 ster Jack«, Brett Halsey, Vsm. Tol°- ] Eden 16.00 «L'uomo venuto da * caortll TrvHn rinrbn Ui.L«! n AllfltF fLv cago«. John Garko, Michel Boo^.drjj Adolfo Celi. Prepovedano pod 14. letom Aho- Fenice 15.30 «Il' Presidente«, A«*.?? Sordi, Margherita Lizzano. Te»r^0f color. % Grattacielo 16.00 «Dramma deli*J1*!^ losia, tutti I particolari in cf, jv, ca«, Marcello Mastroianni. ^ ' ' Vittl. Technicolor ila " fcacelslor 15.30 «M.A.S.H.», Sutherland, Elliatt Gould. T' , J* color. Prepovedano mladini P011 JVc letom. Charlie Ritz 16.00 «Twinky», son. Technicolor. Alabarda 16.30 «11 elan degll “alk* ni violenti«, Jean Gabin. color. Prepovedano mladini P°° Vra; letom. , C.l Filodrammatico 16.30 «11 grasso-f magro, il cretino«, Stan Laure1,1 liver Hardy. Autora 16.30 «La prima volt«8: jt*"1 chnicolor. Prepovedano mladi111 18. letom. Cristatlo 16.30 «11 divorzio«. Gasmann Technicolor. Capitol 16.00 «Chisum», John Technicolor. Moderno 16.00 «Lacrime d3111 Vit"1] A r /I Impero 16.30 «Con quale amorf' Silvia Dionisio, Mal. mpero 16.30 «Con qual quanto amorei, Katherine »ra Technicolor. Prepovedano pod 14. letom. * Vittorio Veneto 15.30 «Queim* Marlon Brando. Technicolo1'-,,; Ideale 16.00 «11 californiano«. K lle Bronson, Susan Oliver 7* , color. J Astra 16.00 «L’uomo chiamato Technk0 j lo», Richard Harris Abbazia 16.00 «Una sulFaltra«. |; Sorel, Marisa Mell. Elsa mladini P°' II Prepovedano letom MILJE Verdi 17.00 «11 commlssario Ugo Tognazzi, Silvia Dionisl0-chnicolor. KINU «|KlS> PROrf danes ob 19.30 barvni ^ turistični film: IL GRANDE GIORNO Dl JIM FLAGG * Igrata: Robert Michel & Kennedy KiNO NA OPČIN®", ,K danes ob 18. url barvni r N;, losalni vojni film: sr^ltč GENERALE PATTON j .V Igrata: George C. Scott, Malden > t $vi KASTA priredi v nedeljo« ^ oktobra V BREGU ex tempore za Žigosanje platen do 420x590 mm) A' amate^N*! (od 210^ jfi 9- >jo 11. ure v društveni gostili5*^ l 'Mj, Dolini. Oddaja platen do^ ure. Sledi razstava. oceaF J, ^ nje ter nagrajevanje. Darovi in prispevki JV m* V počastitev spomina pok. na Turchettlja daruje Primož (l na 5.000 lir za tabornike drega vala. V isti namen daru* y žlna Borisa Možine 5.000 lir ** spomenik NOB v Cerknem. v* be Nenadoma nas Je zapustila naša draga žena in sestra Marija Magajna por. Soszko Pogreb bo danes ob 14.30 lz mrtvašnice glavne bolnišnic* Žalujoči: mož Stefan, bratje in drugo sorodstvo l Trst, 24. oktobra 1970 k GORIŠKI DNEVNIK jjAJAVLJENA MED VČERAJŠNJO TISKOVNO KONFERENCO TRŽAŠKE ZDRAVNIŠKE ZBORNICE 1 Zdravniki bolniških blagajn in v bolnišnicah »najavili za nedeljo vsedržavno splošno stavko ^ ^°žaj v bolnišnicah je katastrofalen - V prvih dneh novembra verjetno nove stavke . l a ciVtc®r®j dopoldne je bila v knjižni- Druga točka, ki jo je dr. Petronio ^ n burk Slavne bolnišnice na po-1 navedel med svojo tiskovno konfe-»K0 krajevne zdravniške zbornice ‘ “jvna konferenca, med katero je . ■: slednje, dr. Petronio, o- :tnW | azložil prisotnim novinarjem šte-/j®6 vzroke, ki so privedli do nad-1 J! ^Učnega položaja bolnišničnih ravnikov in zdravnikov bolniških I ipT^valnih blagajn. V ta namen, J ^ klal dr. Petronio, bo v nedeljo H,Vsei državi splošna stavka vseh krikov. ki s tem hočejo prote-I J®*« proti že sprejetim spora-med bolniškimi blagajnami !Uroom luJjavniki, ki pa jih je nova, Co-dVei* ki va vlada, v osebi ministra za ejeflud1 , Donat-Cattina, nerazumljivo um Plavila. J^dsednik tržaške zdravniške ,no & je nato podal krajši pre- seje * ki i 1enotnega položaja in trenj, j0do fl1 uj^dajo med bolniškimi blagaj-vim f' In zdravniki na eni, ter med (u™na drugi strani. Še pred novo dJJJJoovo vlado je prišlo do po-jj^Joga bolnišničnega zakona, ki |J^ooval sprejemljivo delovno po-/ned zdravniki in upravami jjL--lc. Kljub temu, da je zadevni , odobren, ga še niso nikoli in -°ti aplicirali, pač pa le delno ^ to zelo pomanjkljivo. Ob nove vlade pa je minister -■ uuMfcJiP^ttin zaustavil zakon z ute-z „ poi2*trtjo, ja je preveč naklonjen ‘20.30!] 30. v r Hudoben problem se je pojavil J?, zdravniki bolniških zavaroval- ItJi^Jagajn in upravo INAM. Ko je januarja lani zapadla delov- jjjl^godba med obema prizadetima , Wi"£,let* ania' le prišlo meseca julija . M>:‘w.d° novega sporazuma med Ajj^vno zbornico in upravo IN , da ^SlAvi ®a Podpisala predsednik Bo«^ irjs vurchetti in predsednik vse- 0 (etJVne zdravniške zbornice De Lo- 4w°- Minister Donat-Cattin pa je >, A"j nupkazal vodstvu INAM, naj ne 0. Te 'vju11 Pogodbe s podobno utemeljit- H.,]a I «*' da je slednja preveč naklo- tn cr^ * Javnikom. In [v d. lkW k!'Petronio je nato dejal, da je D0!*kh - P°ložai v bolniških bla-*• , m sploh bolnišnicah narav- 3- n od1 ELfi^trofalen, saj imata obe n P 'tj ogromen denarni deficit, rile Bt^llsk^knanjkljaj, ki mu je treba dj j vzroke v neradonalni upravi egii ustanov, pa pripisujejo n. TfH WirS°m 'n jim nalagajo v breme ni P°° ((jj^učnejše obtožbe tako, da se ' «0 ovni Pr?.va kampanja proti tej de- lS' St ’ W šteie v ltai* 97 tisoc renco, je zdravstvena reforma. V ta namen je dejal, da je sistem bolniških blagajn nadvse zastarel saj je treba, kot sicer izrecno pravi ustava sama, stremeti k tako imenovani socialni bolniški pomoči, ki je morajo biti deležni vsi državljani, brez vsakršne razlike in v isti meri. Res temeljita uresničitev zdravstvene reforme pa narekuje, da se v vse komisije, ki se bavijo s slednjo, vključijo tudi in zlasti zdravniki, saj so mogoče edini, ki na lastni koži občutijo te pomanjkljivosti v italijanskem zdravstvenem sistemu in torej vedo najbolje, kako s konkretnimi predlogi pripomoči k izboljšavi tega nevzdržnega stanja. Na koncu je dr. Petronio navedel vrsto ukrepov, ki so jih zdravniške sindikalne organizacije in same zbornice sprejele, da protestirajo proti kateremu stanju, ki diskvalificira dostojanstvo in profesionalni ugled zdravnika. Kot že rečeno, bo v nedeljo vsedržavna stavka zdravnikov. Prav tako v nedeljo pa bo v Trstu, ob 10. uri, v konferenčni sobi glavne bolnišnice izredna skupščina vseh članov zdravniške zbornice, na kateri se bodo sporazumeli o nadaljnji sindikalni akciji. V dneh 2. in 3. novembra po prav tako vsedržavna stavka zdravnikov, ki pa se je bodo udeležili le splošni zdravniki bolniških blagajn. V primeru pa, da bi v doglednem času ne prišlo do ratifikacije sporazuma med ustanovo INAM in zdravniki, ki ji pripadajo, bodo slednji proglasili administrativno stavko. To se pravi, da bodo sicer pregledovali zavarovance, vendar pa ne bodo izdali oziroma pisali nobenih potrdil, ki izrecno zadevajo upravo bolniške blagajne. IUTRI VOLITVE PREDSTAVNIKOV V OBRTNIŠKO ZBORNICO Za novo deželno politiko v podporo našim obrtnikom Na listi št. 3 kandidira domačin iz Pevme Valter Sošol, na listi št. 1 po Stanislav Leban in Božidar Gorjan J VESTI Z ONSTRAN MEJE ŽUPAN IZ CONEGLIANA GOST V NOVI GORICI Povečano zanimanje za vprašanja zamejskih Slovencev niiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiniiiHriiiiiiiiiiuiimiHmHHummHiiiiiiiiiii VČERAJ PRED KAZENSKIM SODIŠČEM Skupno nad sedem let zapora za tatiče v pivovarni Forst V notranjosti lokala sta dva od sedmerice izmaknila 100 tisoč lir Pred tržaškim kazenskim sodiščem (preds. Ligabue, tož. Brenči, zapisničarka Federici) se je včeraj morala zagovarjati sedmerica mladoletnih tatičev, ki so bili obtoženi, da so ponoči 2. septembra letos vdrli v znano pivovarno Forst in izmaknili iz predala prodajne mize 100 tisoč lir. Na zatožni klopi so sedeli 18-letni Carlo M., 18- letni Nicola G., 16-letni Sergio K., 17-letni Claudio S., 16 letni Giorgio P„ 16-letni Mario M. ter 18-letni Pierpaolo D., vsi iz Trsta. Skoraj vsi so se morali zaradi podobnih so seveda takoj pohiteli do omenjenega lokala in po krajši raziskavi naleteli v bližnjem ljudskem vrtu, na Trgu Vittorio Veneto, na pet mladeničev, od katerih sta bila dva Scibetti dobro znana, saj ju je prav pred nekaj minutami zapazil, kako sta rovarila okrog pivovarne. Na kvesturi so vsi fantje-dolgo-lasci odločno tajili, da bi vdrli v lokal. Povedali pa so, da sta zelo verjetno izvedla tatvino v pivovarni dva njihova priložnostna znanca. Po zaslišanju so se agenti podali do pivovarne in opazili, da je bilo prekrškov že zagovarjati pred steklo na vhodnih vratih, razbito. ,*. Vifj hn ^ sodnimi oblastmi, 17-letni Clau dio S. pa je bil prav pred nedavnim obtožen ropa. Omenjenega dne, okrog 4. ure zjutraj, je 25-letni Giancarlo Sci-betta iz Ul. Paolo della Francesca 10 pritekel na kvesturo in povedal agentom, da je malo prej zapazil vzdolž pivovarne Forst Europa, v Ul. Filzi, dva mladeniča, ki sta se nekam sumljivo vedla. Agenti liillliimllliinmiiniimiitiiiiililillli annorspii ine »G ,o 1,1 Que|rT,jJr colof.^i ino». er J 113,0 ul chnic° itr$i n 1 T t- po" OD 25. OKTOBRA DO 30. NOVEMBRA Od nedelje splošno štetje kmetijstva Pri štetju sodelujeta pokrajinski statistični urad m pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo ionisl°- j, oktobra letos se začne kletje kmetijstva v smislu st. 14 z dne 31. januarja „ je, da se v vsaki _____- H«, 5“®reio poglavitni podatki o °®hove osnovne značilnosti hbr. površina obrata, obli-•Aia, način izkoriščanja zem-krd&^^no stanje živine, delo, *66l.1‘7ske stavbe in naprave, po- tvj Itd- fnje bo hkrati služilo tudi ——"u b°datkov za ustanovitev ^uniskega katastra in za se-bo urejal vin- irvn) ^ NarLt*tžav članic Evropske go-StTarU.. slcuPnosti. Popisovanje roN >tt. \rim0L ce r°i, i lir ** tišnic* % RETROLCHIMICA ADRIATICA DOMJO 145 CALOR Tekoče gorivo di F. MALE MOTORNA OLJA % TELEF 817-395 CALOR PLUS Plinsko olje KAKOVOST - KOLIČINA - CENA Jutri bodo obrtniki v vsej deželi šli na volišča in izbirali za novo mandatno obdobje svoje predstavnike v pokrajinskih komisijah za obrtništvo in upravnih svetih obrtniških bolniških blagajn. Kot vsakokrat se za njihove glasove poteguje več kandidatnih list, ki so nosilke, poleg specifičnih interesov obrtništva, tudi teženj po taki ali drugačni politiki do obrtništva. Na Goriškem se s svojimi kandidati predstavljajo tri liste: dve sta izraz goriške in t rž iške «Asso-ciazione degli Artigiani*, ki ima svoj sedež pri zvezi industrijcev, tretja (št. 3) pa je izraz sindikalno-obrtniške organizacije «Posoška o-brtniška zveza — UIA», ki je na vsedržavni ravni povezana z levičarsko sindikalno zvezo obrtnikov CNA. Slednja kandidira na svoji listi, ki je na glasovnici označena s številko 3, tudi zavednega slovenskega obrtnika, domačina iz Pevme, mladega Valterja Sošola (Gualtde-Sossol). Ta ima tudi več iegle-dov za svojo izvolitev, ako bo prejel dovolj preferenčnih glasov. «Posoška obrtniška zveza» (UIA) nastopa s precej kritičnimi stališči do druge obrtniške zveze, kateri o-čita, v prvi vrsti, da se je povezala z industrijci in je sprejela vladne ukrepe proti konjunkturi («de-kret»). Prav ta «dekret» pa Poso-ška obrtniška zveza ostro kritizira, ker meni, da bo s svojina fiskalnimi zaostritvami resno oškodoval o-brtništvo v naši deželi. Od dežele terja UIA marsikaj. V letaku, ki smo ga prejeli, omenja na primer vlogo deželne finančne družbe cFriulia*, ki da razdeljuje svoje prispevke samo med večjimi industrijci, redkokdaj pa pride do obrtnikov. Dežela tudi ni sprejela samostojnih ukrepov v prid obrtništvu, ako izvzamemo dodelitev letne podpore 170 milijonov lir, ki pa se razpršijo med kar 27.000 o-brati v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Kaj terja UIA od dežele, poleg prispevkov «Friulie» za obnovo o-bratov in racionalizacijo obrtniške dejavnosti? Tudi podporo za dosego nekaterih ključnih zahtev na socialnem področju, od parifikacije delavskih in obrtniških pokojnin, do fiskalizacije (se pravi, da bi morala država sprejeti na svoje stroške zadevno breme). socialnih prispevkov, državnih prispevkov za bolniško oskrbo obrtnikov, kot prvi korak do stvarne zdravstvene reforme, sprejem deželnega zakona za izplačevanje družinskih doklad tudi obrtnikom itd. UIA je v svoj program postavila tudi točko, naj krajevne oblasti poskrbijo za racionalnejšo razpredeli-tev obrtniških delavnic s pomočjo regulacijskih načrtov in zamrznje-njem najemnin zanje. Drugo listo, ki nosi št. 1, je predložila obrtniška zveza j umetnika že večkrat vabil ^ J« lovanju. SOBOTA, 24. OKTOBRA 1970 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Veseli motivi; 12.10 O človeški prehrani; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.10 Operetne melodije; 17.00 Znani pevci; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Stare pesmi; 19.10 Pod farnim zvonom na Katinari: 19.40 Zbor »E. Adamič*; 20.00 Šport; 20.50 J. Tavčar: »Zagonetna smrt navadnega človeka*; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran: 15.10 »Trst in znanost*; 16.10 Deželni avtorji. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 9.00 Pesmi iz Furlanije; 9.30 »20.000 lir za vaš spored*: 10.05 Juke box; 10.45 Plošče Rifi; 11.30 Današnji pevci; 12.00 in 12 45 Glasba po željah; 14.15 Lahka glasba; 15.30 V ritmu z mladimi; 16.15 Zapojmo in zaigrajmo; 16.45 Primorska in njeni ljudje; 17.10 Vaši pevci; 17.30 Parada orkestrov; 18.00 Izbrali ste; 19.00 Orkester The New VVestminster; 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 12.00, 13.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranja glasba; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.09 Franca Valeri; 15.20 Glasbeni koti čeki 15.35 Srečanje z znanostjo; 16.00 Oddaja za bolnike; 16.30 Filmska glasba; 17.10 Veliki variete; 19.00 Baletne novosti; 19.30 Luna park; 20.20 Jazz; 21.05 D. Sarro: »Im-presario delle Canarie* — melodrama; 21.50 Na klavir igra Dora Musumeci; 22.10 Sodobna ital. glasba. II. PROGRAM 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Protagonisti: pianist Solomon; 9.00 Spored za odrasle; 9.35 Strnjena komedija; 10.35 Spored z Ginom Bramierijem; 11.35 Zbori z vsega sveta; 12.35 Alto gradimento; 14.00 Zakaj in kako?; 14.05 Juke box; 15.15 Sobota je tu; 18.00 Glasbeni aperitiv; 19.00 Spored s Silvano Pampanini; 20.10 Dostojevski: »Besi*; 21.00 »Canzonissima*. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 mentu; Baletna glasba; 12.20 Italijanska instrumentalna glasba; 13.00 Medigra; 13.45 Koncert; 14.30 Glasbena komedija; 16.35 Klavirske skladbe; 17.40 Glasba izven sporeda; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Simf. koncert; 22.55 Radijska priredba. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Haurdiovi koncerti; 9.30 Od gotike do baroka; 9.45 Sodobna ital. glasba; 10.20 Vzporedna glasba; 11.00 Medigra; 12.30 Simf. skladbe; 14.30 Beethoven; 15.30 Lahka glasba — stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Melodije s pop ansambli; 10.15 S * s* v* C" H Pri vas doma; 12.10 Z jugo^Li skih baletnih odrov; 12.30 ski nasveti; 12.40 Igrajo rij. , ansambli; 13.30 Priporočajo ^ ^ 14.10 Glasbena pravljica; ^'(jj prijelno razpoloženje; 15-3“ beni intermezzo; 15.40 " { Mario Lanza; 16.40 DobiiT10 ji isti uri; 17.10 Gremo v kin ojj Kitara v ritmu; 18.15 I orkestralne glasbe; 18.45 S (| nega trga; 19.00 Lahko ci!; 19.15 Ansambel Borisa j ka; 20.00 «Nove melodij6*' Panorama zabavne glasb6; jj Oddaja za naše izseljene^' ^ S pesmijo in plesom v nov1 ITAL. TELEVIZIJ* 13.00 Komike; 13 30 pf', 17.00 Spored za najmlajš6' j Spored za otroke; 18.40 ) na oddaja; 19.05 Izžrebani ■■ rije; 19.10 Sedem dni v & Nabožna in 19.35 19.50 Športni dnevnik in 20.30 Dnevnik; 21.00 Ca«*^ ma 70; 22 15 Posebna r6P° 23.15 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Tis«^ večer; 22.30 Silvio Pellic° ječe* — drama; 23.30 S66*^. v parlamentu. JUG. TELEVIZIJ* 20.00, 23.15 Poročila: 9$ šoli', 11.00 Osnove sploš^rif razbe; 11.30 Oddaja za delavce; 15.05 Simf. konc61^ Obzornik; 16.50 Ansambel Bardorferja; 17.15 »Iva ser. film; 17.40 Hokej: -ščak-Beograd; 19.20 S ka«1* ! svetu; 20.35 TV magazinNd Skrivnosti morja; 22.05 55 magiji vi* — ser. film; **' kažipot. j S % s ^ 1 \! S 1 Vi 2U» je si1® sta* 20® ča, ki > mo* w opredli1 ■vno o®1 silo e fca 0le* Gledali usmerf ališke 11 talni id v glo^ mjeni 9 ,o Zoo>. i'a « f' italifld SVETOVNO PRVENSTVO V GIMNASTIKI Včeraj na sporedu obvezne vaje žensk Jj®LJANA, 23. — Danes se je tekmovalni del svetovnega ?>S®tiinega Prvenstva v Ljubija .Na sporedu so bile le ženske ■dizmffl1 ttne vaje in sicer v šestih sku- l fplrmnvnlo ointmi tri Dušo Popold; sporedu so bile le ženske vaje in sicer v šestih sku-tri so tekmovale zjutraj, tri - M T°)dne. Mio^1' ^ ^ jutranjim nastopom je pri-e nek*1 u, ™ izraza premoč Čehoslova-in se % jJjar Pa seveda ne predstav-Od ! Oed'i enefia presenečenja. Nato so na lestvici reprezentance Poljske, švedske, Kana- Iično držav- skupno s Sovodemjoi. To so: Az-zurra, Medea, L. Caprivese, S. Lo-renzo, Moraro, Brazzanese, Podgo-ra, Sudest, Pro Gorizia B, Audax B, Mantesanto, Juventina. Obenem moramo pohvaliti mladince za nastope v lanskem prvenstvu, saj so prejeli prav v teh dneh od federacije iz Gorice lepe nagrade, kot najbolj disciplinirana ekipa na Goriškem. Za predprvenstvene nastope so mladinci prejeli lep pokal, za prvenstvo pa lepo plaketo. D. rf At/j «Be» trrtZ®fte f i ^gih . . . ., u; ifli |l 7* Posameznicami se je najbo--^ala Čehoslovakinja Bohu-/,S“ ?^mnacova, ki je na lestvici .tel, pet stotink točke prehi-■rajff f j,.1sy»jo rojakinjo Vachovo. Tret-.ji^skTni je nastTla-^ y,irn d* ti / slav>ja, ki se je z danasnji-07. nek1 uvrstila na zelo dobro ] se i ie jj0 hiesto. Med Jugoslovankami i so ^ šef uajvišje uvrstila Nataša šlje-pa se ti linj °ajin, ki je bila 39., kar je zavtd ^ zadovoljiv uspeh. Najboljša IrnoTod i Posameznicami, ki so nastopile , so d JfP°ldanskem in večernem spoli obed o' Pa je bila Sovjetinja Turi-:animd j 'duš^^iji 111 se bo tekmovanje nafdalje-^■i Wa 2. °bveznimi vajami moških. ovanl“> jpi ®nji del tekmovanja se bo zato.,, 8-30 in nadaljeval do 13. ure, iko ionski pa se bo začel ob 17 30 ia nai1* li k?^trajal do 22. ure. Jugoslova-kot * nastopili zjutraj, ob 10.30. 'udi A ----------- SS* KOŠARKA IV ff ■ V ia, sal wliettnaj"t>dni prijateljski košar-primd C1 tekmi, ki je bdila smodi v ej za1 ui. della Valle, e Ju- štetilj Ku^ki prvoligaš Zeljezničar iz ne W itjT03, P° napeti in dramatični j ^rf^nagal tržaškega tretjeldgaša """"" Kf8- Končni izid Je bil 57:56 A V korist Željezndčarja. Naj-sta nied domačini sta bila Dalla • * Btol3. bi Oavazzon, ki sta vsak Po 14 točk. iurt'0 21. uri pa bo v miljski BARCELONA, 23. — Španec Juan Gisbert je poskrbel za presenečenje na mednarodnem teniškem prvenstvu Španije s tem, da je premagal Ceha Kodeša 2:6, 7;5, 5:7, 10:8, 7:5. V polfinalu se bo srečal z Avstralcem Rodom Laverjem, ki je premagal drugega Spanca Ma nuela Orantesa 3:6, 6:0, 6:4, 6:1. KOŠARKA V PRIJATELJSKI TEKMI Danes Bor-Domžal« Drevi ob 21. uri bo v telovadnici v Ul. della Valle, mednarodno prijateljsko srečanje v košarki med Borom in Domžalami. Domžale so pravkar končale svoje prvenstvo druge jugoslovanske zvezne lige. Uvrstile so se na predzadnje mesto, skupno z Lesonitom iz Ilirske Bistrice. Za «plave» bo ta tekma koristna izkušnja za prvenstvo D lige. Bor bo nastopal z običajno postavo, in sicer: Adrijan Zavadlal, Igor Sancin, Andrej Rudes, Boris Fabjan, Peter Starc, Aleksander Sirk, Silvan Ambrožič, Sandi Pertot, Mladen Škerlj. Borovci so že enkrat igrali proti drevišnjim nasprotnikom ko so bali na skupnem treningu v Domžalah. Takrat so izgubah z 10 točkami razlike. Pred to tekmo bo na sporedu srečanje med mlajšimi mladinci Bora in naraščajniki Poleta. Začetek srečanja bo ob 19.30. * * * DANES DEČKI Danes bodo začeli trenirati dečki Bora (letniki 1957-58), ki se bodo tako pripravljali na bližnje prvenstvo. Dečki bodo trenirali dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in sobotah, od 15.30 do 17. ure. liiiiHiiiiiiiKiiiiiiiiiiiliiiiiiiiliiiimiiiiiiHMiiiiiiiiiliiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiHitimiiiiiiiHiiiiiiiiirniii MEMORIAL M. FILEJA V GORICI Danes in jutri atletski spored V namiznem tenisu zmage Prinčičeve, Ukmarja, Cattonarja in ekipe Sokola A iv 0i mednarodno prijateljsko iais med Oianocolorijem in 2e- 2 0< m =? > V 3. -žisef- jeA, AMATERSKI LIGI ^0Vo,toF jutri doma >r A; Vj Celjskem uspehu proti Az-rrA°r^ ’ Utojf. Ločniku bodo Sovodenjoi t Stvori0 brrali pred domačim ob-tfitid t0, k ' Igratl 130110 morali do-i- je Medea izkušena ekipa, fctijj® igrala lani v drugi kate-pa je le relativnega po-2 dobro voljo in razumeva-Igralci je mogoče pre j tudi dobre ekipe. Gotovo &oV(Jfcleli v nedeljo na igrišču Ij^bijah prav lepo tekmo, zato ^Pričakujemo veliko število 'b), j ^ Trener Marson Je pove-\ /J večina igralcev redno tre-računa v bodočnosti na rezultate. Za jutri skli-\ Jf^er sledeče igralce: Toma-jo Plorenin, Tomšič, Kuz- čaj° ?tii fjfvie .Batistič, Gruden, Mo- »s f-u iilW s|i M »J 1 noC’f, risa i !'>ivuUžmani Marson, Bevilacqua, rtaV' Vsi ti igralci naj se zbe-"9 ^ igrišču ob 13.45, tekma pa navajamo vse v prvenstvu 3. ekipe, ki kategorije Atletsko tekmovanje se bo odvijalo danes popoldne in jutri zju traj na šolskem stadionu na Roj-cah v Gorici. Urnik tekmovanja bo naslednji: DANES 14.45 zbor tekmovalcev 15.15 100 m CL in četveroboj; krogla CL, M in N 15.30 100 m M; krogla četveroboj 15.45 60 m N; disk CL in M 16.00 daljina CL in četveroboj; 1000 m N, M in CL 16.15 400 m CL; kopje CL in M; 300 m M 16.30 višina N, M in CL 16.45 1500 m CL in četveroboj. JUTRI 8.45 zbor tekmovalcev 9.15 50 m NA; krogla M, CL ta četverobpj 9.30 60 m N; 80 m MA; krogla CLA 9.45 krogla N in NA; 100 m M, CL, CLA lin četveroboj 10.00 krogla MA 10.15 daljina N ta NA; disk M, CL, MA in CLA 10.30 daljina M in MA 10.45 300 m M; višina N ta NA; daljina CL, CLA in četveroboj 11.00 400 m CL; 1.000 m N in M 11.15 višina M, CL, MA in CLA 11.30 1500 m CL ta četveroboj; kopje M in CL. Sigle: N -naraščajniki; M-mladinci; CL-člani; NA-naraščajmice; MA-mladimke; CLA-članice. Vsak posameznik se lahko prijavi za tekmovanje v največ dveh disciplinah v Istem dnevu, N ta NA pa le v eni sami disciplini. NAMIZNI TENIS Tekmovanje v tej panogi je bilo preteklo sredo in je dalo naslednje izide: DEKLETA 1. N. Prinčič, 2. M Devetak, 3. D. Prinčič. FANTJE mladinci: 1. Ukmar, 2. Vižintin, 3. Dobrila, 4. Krapdc II. člani: 1. Oattonar, 2. Komel, 3. Pavšič, 4. Kramberger. Ekipe: 1. Sokol A, 2. Dom A, 3. Gorica A BALINANJE Tekmovanje v tem športu se bo nadaljevalo v soboto ta nedeljo. Prijavilo se je namreč veliko število tekmovalcev, zato so morali organizatorji tekmovanje podaljšati. NA PREDLOG JUGOSLAVIJE Svetovni pokal tudi v košarki Jugoslovanska košarkarska zveza je sprožila zanimiv predlog: v bodoče naj bi namreč — poleg drugih — organizirali tudi mednarodno košarkarsko tekmovanje za svetovni pokal. Prvo naj bi bilo na sporedu prihodnje leto- v začetku julija v Jugoslaviji. Odtlej pa naj bi bilo na sporedu vsaki dve leti. Prvega tekmovanja naj bi se udeležile reprezentance Jugoslavije, Sovjetske zveze, Brazilije in ZDA. DUNAJ, 23. — Maria Sykora, avstrijska peterobojka je dosegla v svoji disciplini na zadnjem atletskem mitingu v Avstriji 4831 točk. ZA MLADINSKO DRŽAVNO ODBOJKARSKO REPREZENTANCO Pečarjeva, Hrovatinova in Barejeva kandidatke Tehnična komisija italijanske odbojkarske reprezentance je vključila v seznam kandidatinj za sestavo mladinske ženske šesterke pod 18. letom starosti tudi tri Borove igralke. Te so: Lučka Pečar, Dragica Hrovatin in Sonja Barej. Poleg njih so bile sklicane tudi štiri igralke AGI, ter ena igralka tržaške OMA. S tem je Borova odbojkarska šola dobila še eno priznanje v državnem merilu. Pečarjeva in Hrovatinova bosta prav gotovo dobro zastopali slovensko odbojko, medtem ko je dvomljiva prisotnost Bareje-ve, ki se letos ni mogla posvetiti treningom zaradi delovnih obveznosti, in zadnjih tekem sploh ni igrala. Vsa dekleta se morajo zbrati v petek, 30. t.m., v Covereianu, kjer bodo ostala do vključno 3. novembra. 20 deklet bo tam v petih dneh skušalo pokazati vse svoje znanje in doseči v bodoče vključitev v mladinsko reprezentanco. f. v. V moški odbojkarski B ligi Drevi Bor za točke Nocoj bo Borova moška ekipa začela svojo prvenstveno pot. Fantje bodo odpotovali danes v Ravenno, kjer se bodo zvečer pomerili z lanskim prvoligašem Portuali. Že dejstvo, da so domačini nastopali lani v pri ligi je dobra vizitka za njihovo igro. Portuali ie lani opravil sicer katastrofalno Drven-stvo. Saj je osvojil le dve točki in obtičal na zadnjem mestu lestvice. Verjetno so letos domačini skoval' načrt, s katerim meri;': na prvo mesto v lestvici. Bor bo v tej tekmi nastopil nepopoln. Poleg Klavdija Veljaka ne bo odpotoval v Ravenno niti Orel, kateremu je zdravnik odsvetoval nastop. S prvo Borovo šesterko pa bo tokrat prvič nastopil v prvenstveni tekmi mladi Igor Može, ki ie do sedaj nastopal z rezervnim moštvom v D Egi. V Ravenno bodo torej od jootovali: Sergij Veljak, Plesničar, Vodopivec, Fučka, Uršič. Stare in Može. Ta postava bo skušala prekrižati račune domačinom in prinesti domov (če bo le mogoče) točki, ki bi b'li zelo dragoceni. Letošnje prvenstvo bo po predvidevanjih zelo izenačeno in nazadovale bodo v C ligo kar štiri ekipe. Borova šesterica bi morala obstati na tretjem ali četrtem mestu, vsak spodrsljaj na bi lahko privedel do neljubih za-pletljajev. «Plavi» pa bodo prav gotovo napeb vse sile, da bi odigrali «mimo» prvenstvo in skušali o-svojiti raje višja mesta, na katera brez dvoma sodijo. f. v. Ve^rjeva bolna NOVI SAD, 23. - Zdravniki so prepovedali Mariji Vegerjevi, najboljši strelki letošnjega svetovnega košarkarskega prvenstva, vsakršen fizični napor. Košarkarica boleha za kroničnim bronhitisom in njeno zdravstveno stanje se je po zadnjem turnirju še poslabšalo. Vojvodina bo ta rej startala v prvi jugoslovanski ligi brez svoje najboljše igralke. V MLADINSKIH NOGOMETNIH LIGAH Uspešni nastopi naših mladincev Nedeljsko kolo je bilo na splošno ugodno za naše mlade nogometaše. MLADINCI Gaja je tudi v nedeljo zmagala, pa čeprav le z 1:0. Gajevci bi lahko dosegli višjo zmago proti skromni enajsterici Edere, a imeli so precej smole pred nasprotnimi vrati. Sicer pa so naši nogometaši potrdili svojo dobro formo in so trenutno visoko na lestvici. Jutri bodo gajevci na lastnih tleh (ob 10. uri) igrali proti Rosandri. Verjet- SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na predvajanje barvnih filmov o smučarskem tečaju z naslovom PRVIČ NA SNEGU ki bo v torek, 27. oktobra, ob 20. uri v društvenih prostorih v Zgoniku. — Toplo vabljeni! lllllllllfllUIIIIIIIIMIIIIIIIIIIHIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiIMfflllinitlllllllllllllllllllllllllllllllMIIIItimilllllllllll OB ZAKLJUČKU ATLETSKE SEZONE Borovci naskakujejo svoje osebne rekorde Jutri se bo zaključila atletska sezona 1970, in sicer z mlajšimi mladinci v San Vitu al Tagliamen-to, kjer so prejšnjo nedeljo odprli nov atletski stadion, mladinci in člani pa bodo v Trstu nastopili na tekmovanju za pokal Libertasa. Bor bo prisoten na obeh manifestacijah ta sicer s Fabijem Ruz-zierom ter Oskarjem Grgičem v najmlajši skupini. Oba sta že prejšnjo nedeljo tekmovala na Istem stadionu. Kot smo že poročali je tedaj Oskar Grgič precej presenetil v teku na 1000 m. Jutri bo seveda imel še poslednjo možnost, da popravi svoj letošnji osebni pa tudi društveni rekord na tej progi, ki je le za tri sekunde slabši od njegovega sedanjega rekorda. Tudi Fabio Ruzzier ima precejšnjo možnost, da popravi svoj osebni rekord v skoku s palico, katero v zadnjem času vneto vadi. Po tem kar smo videli na treningu, ima atlet mož&og, d$ premaga levico pa višini ta-eb metrov. . . V Trstu -pričakujemo predvsem nastap dveh naših atletov: . Dušana Švaba, M je prejšnjo nedeljo ponovno popravil društveni rekord in tako dokazal, kaj zmore ter Stojana Udoviča, ki prav sedaj služi vojaški rok, zato ne vemo če bo lahko nastopil že to nedeljo. Dušan Švab bo tekmoval na progi .............................................im..................................................................-.....1rTt L — prvi 1 1 drugi 2 X 2. -fprvi ^ r 1 -s**- > '• d"T|1 • -"— - lv- S. — 2 1 . drugi 1 2 4. — prvi 1 drugi 2 5. — prvi 2 1 2 drugi 1 2 X 6. — prvi 1 1 drugi 2 X FIORENTIMA Superchi; Stanzial, Botti; Espo-sito, Ferrante, Brizii; Mariani, Merlo, Vitali, De Sisti, Chiairugi. NAPOLI Zoff; Montdcolo, Pogliana; Zur-lini, Panzanato, Bianchi; Irnpor-ta (Hamrin), Juliano, Sormani, Altafini, Ghio. SAMPDORIA Battara; Sabadini Sabatini; Čarni, Spano, Lippi; Salvi, Lodetti, Cristin, Suarez, Fotia. CATANIA Rado; Strucchi, Limena; Reg-giani, Buzzacchera, Bemardis; Volpato, Fogli, Cavazzoni, Pe-reni, Bonfanti. L. R. VICENZA Pianta; Cisco, Volpato; Scala, Carantini, Calosi; Damiani, Ci-nesinho, Maraschi, Fontana (San-tin), Ciccolo. TORINO Castellini; Lombardo, Fossati; Puia, Ceseres, Agroppi; Ferri-ni, Sala, Bui, Maddč, Petrini. JUVENTUS Tancredi; Spinosi, Furino; Sal-vadore, Marchetti; Haller, Capel- 10, Anastasi, Cuccureddu, Bet-tega. MILAN Cudicimi; Anquilletti, Trapatto-ni; Rosato, Schnellinger, Biasio-lo; Combin, Benetti, Vlila, Rive-ra, Prati. FOGGIA Trentin; Fumagalli, Colla; Pi-vazzini, Lenzi, Montefusco; Sal-tutti, Garzelli, Bigon, Viilla, Maio- 11. BOLOGNA Vavassori; Roversi, Fedele; Cre sci, Battisodo, Liguori; Scala, Rizzo, Savoldi, Bulgarelli, Pace. VARESE Carmignani; Perego, Rimbano; Sogliano, Della Giovanna, Mori-ni; Carelli, Brignani, Braida, Bonatti, Nuti. ROMA Ginulfi; Scaratti, Petrelli; Sal-vori Bet, Santarini; Cappellini, Del Sol, Žigoni, Cordova, Ama-rildo. INTER Vieri; Burgnich, Facchettii; Fab-bian, Giubertoni, Cella; Pelliz-zaro, Mazzola, Reif, Bertini in Corso. CAGLIARI Albertosi; Martiradonna, Maneta; Cera, Niccolai, Tomasini; Domenghtai, Nenč, Gori, Great-ti, Riva. LAZIO Moriggi; Wilson, Legnaro; Go-vemato Polentes, Marchesi; Mas-sa, Morrone, Chinaglia, Fortu-nato, Dolso. VERONA Pizzaballa; Nanni, Sirena; Fer rari, Batistom, Mascalaito; Maz-zanti, Moschino, Clerici, Muie-san, Mascetti. 400 m z zaprekami. Prepričani smo, da bo borovec skušal odnesti še nekaj desetink društvenemu rekordu O Stojanu Udoviču vemo samo, da ima velike težave s treningom, kljub temu je letos dokazal kaj velja, ko je poslal kopje čez značko 60 m. Prav zato pričakujemo njegov nastop v nedeljo z upom, da bo postavil tudi v tej panogi nov društveni rekord. Brez večjih problemov bosta tekmovala tudi Čandek Lucijan in Zupan Peter v metu krogle ter kopja. Naša atleta nimata možnosti za visoko uvrstitev, skušala pa bosta popraviti osebna rekorda. Z. P. 0UMPIADA MONCHEN, 23. - Ob priliki prihodnjih olimpijskih iger, ki bodo v tem bavarskem mestu leta 1972, bodo prireditelji dali v prodajo 4.600.000 vstopnic. 67 odst. teh vstopnic bodo prodali v Nemčiji, ostalih 33 odst. pa bodo poslali V tujino. na postava: Kante, Marc, Metlika, Stranščak, Verše, Janko Grgič, Ra-desič, Čuk, Iztok Grgič, Ražem, Križmančič. IZIDI 7. KOLA: Edera - Gaja 0:1, G. Viani — Triesttaa 0:1, Union — Aurisina 0:8, Rosandra — S. Giovanni 1:2. Počitek: Audax. Lestvica Aurisina S. Giovanni G. Viani Gaja Triestina Union Audax Rosandra Edera JUTRIŠNJE KOLO: G. Viani, Gaja 18 14 10 7 10 5 10 3 2 Aurisina Rosandra, 0 1 1 1 1 4 3 4 6 5 10 2 2 4 19 10 11 16 Giovanni — Audax, Triestina — E-dera. Počitek: Union. POKAL PACCO V naraščajniškem turnirju za pokal Pacco je v B skupini moralo Primorje v nedeljo — žal — poraženo z igrišča. Primorje je namreč igralo proti enajsterici San Sergia inizgubdo, čeprav bi lahko naši igralci s preudamejšo in skrbnejšo igro dosegli pozitivnejši izid. Breg pa je remiziral proti enajsterici Es-peria Pio XH. Brežani so na splošno zadovoljili. IZIDA 3. KOLA: Breg — Esperia Pio XII 1:1, morje 3:2. Lestvica Esperia Breg Primorje San Sergio A San Sergio — Pri- 1 11 3 3 1 4 1 4 2 3 4 11 Jutri bo za to skupino počitek. ZAČETNIKI Najmlajši nogometaši Brega so v prvenstvu začetnikov dosegli pomembno zmago z 1:0 na tujih tleh proti enajsterici Flavie in so tako potrdili, da so povsem upravičeno na drugem mestu lestvice. Naj omenimo še, da imajo Brežani tekmo manj. Jutri bo Breg igral proti Mug-gesani, ki je trenutno na prvem mestu lestvice. Tekma je seveda zelo važna za mlade nogometaše, ki merijo na osvojitev prvega mesta v tem prvenstvu. Srečanje bo jutri, in sicer ob 15.30 na igrišče Sv. Alojzija. IZIDI 4. KOLA: Flavia - Breg 0:1, Muggesana — Libertas 3:1, Tergeste — Edera 0:0. CELJE, 23. — Mladi nadarjeni košarkar Celja, Teme Sagadin (202) bo igral to zimo pri ljubljanski (>-limpiji. Voditelji obeh ekip so v tem oziru pred kratkim dosegli sporazum. Sagadin se bo pod vodstvom Iva Daneva precej naučil in izpilil svojo tehniko. mlr#YVTc« Muggesana Breg Flavia Libertas Edera Tergeste 4'J 2 2 10 0 o 12 3 3 5 1 0 JUTRIŠNJE KOLO: Libertas — Edera, Breg — Muggesana, Flavia — Tergeste. b. I. Slovensko planinsko društvo obvešča, da se je pričelo vpisovanje za SMUČARSKI TEČAJ V TRBIŽU Id bo v dneh: 29. nov., ter 6., 13. in 20. dec. v vsakem primeru. Tečaj bo pod vodstvom učiteljev Kravine in Mešnika, ki bosta poučevala v slovenščini. Tečajniki bodo razdeljeni na tri skupine, u-poštevajoč sposobnost kandidatov. Ob zaključku bodo udeleženci opravili smučarski test in prejeli ocenjevalno značko. Cene: 7.200 lir (prevoz in tečaj), 5.500 lir (samo tečaj), 1-kratni prevoz z avtobusom 1.500 lir. Iz organizacijskih vzrokov in zaradi velikega zanimanja se VPISOVANJE ZAKLJUČI V SOBOTO, 7. novembra. Tečaj se bo nadaljeval tudi januarja. Vpisovanje v Tržaški knjigarni. Ob vpisu je treba položiti vsaj polovico navedenega zneska. DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 24. OKTOBRA 1970 ODBOJKA Moška B liga 21.15 v Ravenni Portuali — Bor KOŠARKA Prijateljska tekma 19.30 v Trstu, Ul. della Valle Bor — Polet (naraščajniki) * * * Prijateljska tekma 21.00 v Trstu, Ul. della Valle Bor — Domžale ATLETIKA Memorial M. Fileja 14.45 v Gorici na Rojcah Nastop slovenskih atletov BALINANJE Memorial M. Fileja Nastop slovenskih ekip JUTRI NEDELJA, 25. OKTOBRA 1970 NOGOMET 1. amaterska liga 14.30 v Percotu Percoto — Vesna A « « * 2. amaterska liga 14.30 na Proseku Primorje A — Isonzo Turjak • • # 3. amaterska liga 14.30 v Padričah Primorec — Demacorl • * * 08.00 v Trstu, Ul. Flavia Inter SS — Vesna B # # * 09.00 na Proseku Olimpija — Esperia • « • 11.00 na Proseku Libertas Pros. — Primorje B • • • 14.30 v Bazovici Breg — Virtus * # • 14.30 v Sovodnjah Sovodnje — Medea « * • Mladinska liga 10.00 v Padričah Gaja — Rosandra * « • Začetniška liga 15.30 v Trstu, Sv. Alojzij Breg — Muggesana ODBOJKA Prijateljska tekma 14.00 v Bovcu Bovec — Breg (moški) ATLETIKA Memorial M. Fileja 08.45 v Gorici na Rojcah Nastop slovenskih atletov « • * Pokal Libertasa 09.00 v Trstu Sodelujejo tudi člani Bora » • * Miting ob otvoritvi novega stadiona 09.00 v S. Vitu al Tagliamento Sodelujejo tudi mladinci Bora BALINANJE Memorial M. Fileja Nastop slovenskih ekip m NATEČAJ ŠT. 9 Fiorentina — Napoli X 1 Foggia — Bologna X Infer — Cagliari 1 X 2 Juventus — Milan 1 X t Vicenza — Torino 2 Lazio — Verona 1 Sampdoria — Catania I Vare se — Roma 1 X Novara — Bari X Palermo — Livorno 1 Piša — Modemi X Sambencdettese — Genoa X 1 Spal — Rimini 1 NOGOMET CURITIBA (Brazilija), 23. — Dolgoletni član brazilske nogometne reprezentance Djalma Santos, ki se je udeležil SP 1958. in 1962. lete je izjavil, da se bo umaknil is aktivnega športa ta se posvetil tre. nerstvu. i*v ije» sbri t tiče: 10 vi lUA- me'f % [Wj ico: Se Yorku. statistični uradi pa so po »nekaj* mesecih ugotovili, da je bil posledica teme močan demografski dorastek. Žani mivo bi bilo vedeti, če bo prišlo tudi tokrat do takega pojava. in slab tisti, ki bi jo spr®M, druge strani bi nastaii v ® -dve skupini: ljudje za razi in tisti proti njej. Toda problem razporoke P0^ za cerkev tudi nastanek nOV®jp blemov. Že so se pojavili tis® toličani, ki iščejo in najdejo' jo moč v svoji notranjosti s tem približujejo kristjan®®!; prve dobe. Ti katoličani božjo besedo in njen misterij' nekoč stari kristjani spoštuj®^ vilne zakone, toda gredo na“j Prav zaradi tega je zanje Pr j ne more zanje imeti smisla "J jetje ali odbitje zakona F®10 Baslini. Tako katoličani in katolik®1 r hovniki gledajo naprej, na/, ko bo razporoka veljavna- J bodo duhovniki morali bolj® ‘ ■ Žid, kaj pomeni poroka, novjjjj čcnca si bosta morala biti „ svesti svojega dejanja. Spl®V treba preurediti celoten kat«ri poroke, že od otroK na poudariti predvsem sp aprej-.polno 7*4 ki naj bi ne bila le infor®1^! pač pa popolna vzgoja. Gle®a torej treba na poroko kot 118 cialno zadevo. j To naj bi bil torej P^r s* trud v vzgoji k nerazve poroke. Kaj pa tisti, ki itv «0 »h! ha So- ha So "ai »id ho bil ta itv *at hei Ut hic S'a hja 5 sti hai g g s« ?» ItO; 01 S’vr ? tile k Ote tai Dot javne grešnike. Danes pa se |f poudarja evangelij in tudi je bilo od evangelija pozabljaj med drugim besede, da je P* od tistega, ki ga je storil \DJ ko* Bog ve, če ga je storil. zakon ostane: ločencem bo^j-vzeli zakramente. Toda kaj® j gleda nanje duhovnik: naj)r f ša prepričati, naj prelomi j®, zvezo in se vrnejo k stari' prav imajo novo družino? Prav pri tem pride v P°s^ kušnja drugih držav. Ko Italija odločila, da prouči j janja v državah, ki imajo ‘ roko, bodo duhovniki °PaZ\j) je temelj vsega velika P°*\£ vost. Na Danskem in v čenči lahko prejemajo zakra®1^ v Nevv Yorku njihovi sino®1^ hodijo v cerkev in prejem®*! kramente. Konec koncev j® jj takih duhovnikov, ki so P‘(j ljeni priznati, da so število1^ ni* zakoni mogoče srečnerj kanonsko pravilnih. Nedvotijf do morale cerkvene obl®^ pastirskim pismom ločen®*’-. vse poglede na razporoko P“ in Italija je za tako pismo & njem mestu. ^ V zvezi z vsem tem nam P d . -i _____» , ,, na misel vprašanje, ki ga nedavnim postavil v Ams^® ru*Lri HllllAimilr In S* neki duhovnik, ki je na nju duhovnikov oporečnikov šal: »Kaj se sveti Duh menjavo klime?* ho Ot- ti ko i It * U