oodetf te I < PROSVETA r' VWM H i prostori i MIT S update Am GLASILO SLOVENSKE NARQDNE PODPORNE JEDNOTE SStTsoutfc'l 1* '¡¿¡¡¡Til* r.ockw.B «M« LETO—YEAR XXIL Já£9L Ata**Mu«ry M. 1»1«, m Um >w> rfflw t*« 0* of Cwina Ol Ibnli t. 111«. Chicago, III., torek, 18. Junija (June 18), 1929. Acceptance for SMiling at «paeial rato of Dete veko gibanje oživelo v Min neapoHsu.— Stavka vosnlkev končala a kompromisom. —Konvencija Washington^ državne delavske f)ederacije. —Gibanje s a pomilolčen jc šumskih delavcev In drago. I Ril- ionvenci'a Hrwhk* Bratski Zaiadaica Tri seje ao ac bavlle samo a pravili. Večinoma je vse pri a tare m. Pomoini tajnik podal ostavko, katere konvencija nI sprejela. Minneapolis, Minn.—Po večletnem presledku delavskega gibanja za napredno akcijo od leta 1923, je tukajšnje delavsko gibanje zopet oživelo in vanj se je pričel vračati stari bojeviti duh. Openšaparji so postali bolj oprezni. Pesimizem, ki je sledil reorgpBiMdji prejšnje delavske lokalne centrale Iii ko je Samuel Gompere grozil, da odvzame poslovnico, ako se centralna organizacija ne bo posluževala bolj zmerne in konservativne taktike, je izginil. "Minnesota Union Advocate," delavski list, pravi, da se delavatvo zopet politično probuja, kar daje veliko upanje. Butte, Moat.—Stavka voznikov je končala s kompromisom glede povišanja mezde in izboljšanja delavskih razmer. Perice in peričniki še stavkajo. liellingham, Wash—Konvencija Washingtonske delavske državne federacije prične dne 8. julija v Dellinghamu. Taroma, Waah.—Joseph Taylor, tajnik takomskega centralnega delavskega sveta, je poročal, da je bil v Olympiji, da predloži governerju peticijo za pomi-loščenje osem šupiskih delavcev, ki so v ječi zaradi znanih dogodkov v Centraliji, ko so b iHwdw dvorano proti skemu napadu v letu 1919, Etizabethton, Tenn—Policija ¿e aretirala in vrgla v zapor James A. Dombroskega, bivšega dijaka na Emoryjevi univerzi in zdajšnjega dijaka teolo-8¡¿nega semenišča v New Yor-ku, ker jc govoril pred rajonskimi delavci. Delal je poleti v rajonski tovarni, da študira razmere, v katerih delajo delavci. Dombroski je komentiral in ožigosal napad policije na stan Narodne unije tekstilnih delavcev v Gastoniji, N. C., pa so ga prijeli in odvedli v zapor. Ameriška unija za civilne svobodšči-ne je polotila zanj poroštvo in mu bo dala odvetnika, da vodi njegovo obrambo. New Brunswick, N. J.—Tukajšnja podružnica General CiKa r kompanije, ki lastuje več to-varen za izdelovanje smotk, je uHtavila delo v svoji tovarni, ker je zastsvkala večja skupina delavk, brez katerih tovarna ne more obratovati. 8tavkarice so v povorki korakale «kozi tovarno in pridružilo se jim je okoli l*t sto drugih delavcev in delavk. Povorko stavkarjev je vodil^ sedemnajstletna delavka. Spor je pričel, ko je vodstvo tovarne odredilo, da delo v tovarni prične petnajst minut prejo. da tako sniža produkcijske Nt roške. Zaslužek v tovarni je '«i 15 do 19 dolarjev-na teden. Delati morajo 60 ur v tednu, datira v no postava drtsve New •lerwy določa, da delavke ne *mej0 delati več kot 64 ur v tednu. Vse delavke ao prisiljene vxak dan delati uro in pol čez uro, da oanažijo stroje. Syracnss, N. Y. — Tukajšnji stavblnski podjetniki so izprli del stavbi nekih delavcev, etav-t'inaki delavci so pa na to predrzno odgovorili s splošno stavko. Si. Louis, Mo. — (Izvirno poročilo Prosveti). — Deveta seja v petek 14. junija zjutraj se o-tvori. Zapisnik sedme seje je prečitan in sprejet • Na dnevnem redu je nadaljevanje pravil. Gl. predsednik Ga-zdič čita točko za točko. Za točko, da se-redna konvencija vrši vsaka tri leta kakor doslej, je glasovalo 105 in proti. 74 delegatov. Ostane pri starem. Sprejet je bil tudi predlog s 115 glasovi RAZVOJ STAKE IZ MAJHNEGA PREPIRA Kompaalja sredstev cev. se poslužuje starih za uklonltev de lav- Oakland. Cat — Fisher Body kompanija ni pričakpvala kaj takega. V njeni tovarni je nastal majhen prepirček. Iz tega stavka in nemir. PoHclja je pahnila nezadovoljne in nepokorne delavce Iz tovarne. Zdaj je za-šumelo mod delavci. V tlačenih 4n trpečih delavskih dušah je vzkipel delavski ponos in skoraj proti 109, da ima gl. odbor pra- Idva tisoč delavcev je pustilo o- vlco glasovanja na prihodnji konvenciji. Glede volitev delegatov je sklenjeno, da vsak odsek (društvo) z 200 člani ima pravico do enega delegata in na vsakih na-daljnih 200 članov lahko pošlje po enega delegata več» To je bilo sprejeto z 200 proti 19. Vsi člani se morajo pismeno pozvati na sejo, kadar so volitve delegatov in vsak član se pokliče po imenu, tako da vsak dobi glasovnico. Vsak kandidat lahko imenuje po enega člana za svojega pazitelja; če se odsek proti-vi temu, so volitve neveljavne. S tem je deveta seja potekla in otvarja se deseta seja ob 1:30 popoldne. Cita se zapisnik osme seje. Ker je zapisnik pomanjkljiv in ga konvencija noče sprejeti, poda pomožnNtajnik Tomac ostavko, toda konvencija ne sprejme njegove resignacije. Preide se na čitanje pravil, ki iT !£„rSS ssBrasrs 5? rsrsss terimi majhnimi spremembami. Tako je potekla deseta seja. Enajsta seja v soboto 15. junija. Prečitan je zapisnik devete seje in sprejet z nekimi dodatki. Nadaljuje se s pravili. Točka "Glavni odbor" je sprejeta stara, ki se med drugim glasi, da vsi člani gl. odbora HBZ morajo biti državljani Združenih držav ali Kanade. Za točko je glasovalo 137 delegatov, proti 97. Ta točka je mnogim sposobnim članom odvzela pravico kandidature samo zato, ker niso državljani. Pri točki o iniciativi in referendumu je delegat Rimac iz Detroita predlagal, da gre iniciativni predlog društva na glaso-vsnje, če gs podpirs sto drugih društev) Predlog je dobil 102 glasova, doČim je 116 glasov od-(ločilo, da ostane stara točka, ki določa podporo ene tretjine društev. Glede nalaganja denarja je bilo sklenjeno, da se denar ne nalaga več v železniških in indu-strialnih bondih, temveč parno v občinske, utilitarne in federalne bondc. Večina je tudi odgla-so vala, da se denar ne posojuje članom Zajednice. Zaključek enajste seje ob 12:30. V soboto popoldne ni bilo zborovanja. Jacob Stančič. poročevalec. fttlri osebe utoafle. Tilbyry, Ont. 17. jun. — Philip Beard, njegova žena in dva ' t roka so včeraj utonili, ko je avto, v katerem so se vračali proti domu, podrl leseno ogrsjo »s nekem mostu in padel v vodo. Ženski kongres v Berlinu. * Berlin, 17. jun. — Mednarodna žensk« zveza za volilno pravico in enakopravno državljanstvo je danea otvorila avoj enajsti kongres v Berlinu, kjer je bila ustanovljena pred 26. leti, torej obhaja tudi svoj srebrni jubilej. Okrog 2000 delegatinj iz 43 detel je navzočih. Precejšnja delegacija je tudi iz Amerike. rodjs in stroje na miru in odšlo iz tovarne. Ti delavci so člani organizacije' avtnih delavcev. Dolgo časa so prenašali priga-njanje industrijskih valptov, a ko je Čaša trpljenja priklpela do vrhunca, so odšli iz tovarne In tako pokazali kompaniji, da se še niso ponižali aa stopnico ix>-nižnlh mezdnih sužnjev, ki poljubljajo bič, ki jih tepe. Delavci so takoj formulirali svoje zahteve in sicer zahtevajo: Odpravo dela od kosa, osem ur dnevnega dela in pet dni dela v tednu, pa dnevno mezdo šest dolarjev na dan. Dalje zahtevajo priznanje unije, enako plačo mladoletnih in delavk za enako delo. Boljše sanitarne razmere in kompanija naj preskrbi potrebno orodje za . delo v tovarni. Kompanija se je obrnils za pomoč na policijo. Ta je postavila kordon okoli tovarne, v kateri ni skoraj nobenih delavcev. letova tovarna, ki zdaj tudi trpi zaradi stavke. Povod k tej atavki je dal sirov nastop policije, kije pretepla stavksrja J. Bjginicha na tovarniškem dvorišču in ga na to aretirala. Kompanija se nsj zdsj ss poravnavo škode obrne na policijo, ki je s svojim sirovim ravnanjem izzvala jezo delavcev. Bsttegarsfcl Chicago. —Ralph Cera, znan butlegu. j« bil v nedeljo najden mrtev v nekem grabnu blizu Chicago Helghtaa. Njegovo truplo je bilo preluknjano od krogel. Domneva ae, da Je bil umor delo butlogarske gange, s katero je Cera živel v sovraštvu. - METODI8TI ODOBRAVAJO ' SUHASKK UMORE. « _____ • Odbor metodiatovske-eptskopa) ne cerkve kritizira čssoplse, ki nasprotujejo prohlblcljl. Waahington, D. C. — Metodj stovska-episkbpalna cerkev je potom svojega odbora za ljudsko morale In prohibicijo pritisnila uradni pečat odobravanja za šest zadnjih umorov, ki so jih Izvršili prohibičnikl. Svoje o-dobravanje je izrekla brez vsa kega pridržka aH kvalifikacije. Ta odbor v svoji Izjavi tudi ostro kritizira stališče časopisov, ki nasprotujejo prohiblciji in so prinesli detajiiranc podatke suhaških umorih pred ameriškb javnost ter ožigosali brutalna postopanje In metode suhsšklh agentov. t Odbor specifično Imenuje šest umorov ter jih odobrava: U mor De 'Kingove v Aurori; Ja cob Hansona v Niagara Fallsu, N. V.; postopsnje auhačev pri streljanju na ladjico I'am Alone, ko je en mornar zgubil življ nje; umor Ottmer Hormona Washington U, D. C.; uboj dijaka J. W. Kendricka v Va., in Henry Vlrkula v International Fallsu, Minn. J ugstlje zastavkalo še 150 delatoov. Vzrok stavke je ta, da so bili delavci plačani na dan. Kompanija je pa pričela uvajati prigs-njaške metode in zahtevala, da delavci aprejmejo plačilo od ko-aa. Tej zahtevi se je prvotno u-prlo Te 28 delavcev, ko ja pa kompsnljs postala sitna in zahtevala, da tudi drugi delavci sprejmejo plačilo od kosa, je pokorščina delavcev odpovfdala. Delavci so organisirsni v kanadski industrijski uniji, ki objema vse delavce, ki delajo z iglo., * ■osli dosti dobitka ■ewwwi «vvii ivsitav Ameriški sreinl tramp more deliti p Francos!. Clkaškl list gs Imsaajs tata, ki mora v ječe, ko ss vrne. Parts, 17, Jun. ~ Dvaindvajsetletni smeriški fant. Arthur Schreiber, prvi aeroplanaki tramp v sgodovini, ki se Je sad-nji četrtek ukradel ns francoski monoplan ln je s tremi letslci vred dospel včeraj v Psriz, js vsekakor, čltal a amsriškem trsmpu enake starosti, k t* |e lani ukrsdel zračno vožnjo ns '«Grafu Zeppslinu" ln ki Je bil potem počsičen v Nemčiji In ot>-dsrovsn s denarjem. Ce ps Je u-pal, ds tudi njsgs čaka snaka slava in bogastvo, ss Jš u rezal. ' Schreiber Js res dobil tskoj I »o prihodu v Evropo bognt kon-trskt od smeriških čssopisov, toda letalci so gs te ns morju prisilili, da js podpisal pogodbo, ns podlagi kstsre mora deliti ves dobiček s njimi. Pilot Is>ttl je povedal, da so bili tako Jezni, ko ao gs zagledali sa svojimi hrbti v letalu, da bi mu bUJ usj-rajši zavili vrst in gs vrgli v morje. Imeli ao natančno preračunano teto za vaako kapljo ga-zolina, fant jim je \m snu-Aal račun; njegova tata jim je požrla 60 gaion, baš'toliko, da niso mogli priti v Pariš in morsli so na tla na španakem obrežju. Kljub smoli, katero jim je sskri-vil, so se letalci aprijaspill s trsmpom in zdsj Js njihov gost v Parizu.» L Chicago. — "The Chicago Dsi-ly Tribune" piše, ds Js ftchrei-ber nove vrste tat, ki gs js treba takoj zapreti čim pride v A-meriko, da se preprečijo asdslj-ne take tatvine domišljavih fan-tičev. Utografi pozdravljajo dolavsko zmago Pozdrav je IsAel v strokovnem * glasilu. . Chicago, III—Juatus E b e r t, urednik strokovnega glaaila lito-grafičnih delavcev "Lithograph-ers Journal," je napiaal uvodni Članek, v katerem posdrsvlja volilno zmago delavstva v veliki Britaniji. > Ebert piše: "Britskamu delavskemu gibanju pošiljamo naše pozdrave za velik volilni uspeh pri zadnjih volitvah. Medtem, ko se zavedamo, da je izvojevana zmaga le začetek naloge Herkulijevcga obsega, Čutimo, da bo uspeh pri sadnjih splošnih volitvah slutil delavskim armadam sa podžiga-nje in Inspiriranje v boju proti torijstvu, kjerkoli se najde. "Bratje ln sodrugi Velike Ari-tanije, pozdravljamo vasi Po-sdravljamo vaa zmagovalce ob prihodu sprje novega socljalne-ga reda, v katerem bo delavstvo kot zmagovalec vlsdalo. Veselimo ae veltkegs napredka, ki ga vaša smaga zagotovi vsepovsod." Chile IM* delavce v Evropi. Kan t lago, Chile, 17. Jun. — Republika Chile, ki se ponsša. da sa časa diktatur* zadnje dvo Isti ni bilo noben«» dslavske ota v ks v dsidi, je zdaj začutile po-msnksnje dalsvsav. • Potrebno bo dobsvljsaje I slavce v Is Evrope, posebno is mnog s ln rss-ss Jsvns kon«' rukelJaka dels. Vlada hoče piedvaom (Aonjene imlgrante. ki pripeljejo svoje d rut I ne s seboj. IMšUe ss mML Bsltimore, Md., 17. jun. — llerbert P. Getz, mlad letalec, «s je včeraj ubil, ko Js v višini ** tisoč čevljev skočil s psrašutom s aeroplana in ss ta ni odprl. Pretakava js p mas, aorisllstlčnl (iredsednlAkl kandidat /adnjo jeaen, je bil zadnjo ardeljo nominirsn sa tupan-skega kandidata v New Yoriut. Nom if orala ga js neof iciolna konvencija mxiallstMas stranka. ■' f 08VETA TOREK, 18. JUNIJA. PROSVETA GLASILO gLOVBHtt« »AB0PMS fOPfORIf» ntPWOT» ^ LASTNINA SLOVEN BAS MASOPHS POPPOKN g* J BPNOTK tli pisalo o anarho-političnih in gospodarskih : 'Tako je kot na Turškem." Zdaj pa pride za takih razmer v pregovor: "Tako je kot na Ogrskem, v deželi betjarov v pozlačenih frakih in cilindrih/' m Zadi»*-* države (iavaa Ckioasa) ^ MJ" Sol tata; Ckicar» Clain fTJi ss 1st* |S.fS ss yd hn, to m toomm- ftvo IMS. _ ■ « -. n , i i >m Gfev » «Mt ftar to»** • "PROSVETA" SSST-tt So. Lowalslo AfW -THE ENLIGHTENMENT' ■ of tool _ _ it United States ( pmri Cktes* Mftf» or THM rBOCRATBD PBE88 1« ■Dotam v oklopoju, n. pr. (May »Mt») solo« voftofo imena m naslovu ■omeni, do vom jo i ton dnevom potekto narotoino. Ponovite jo provo4o.no, M ustavi Hit. _ - PREGANJANJE DELAVCEV NA OGRSKEM. Iva« Halah: Ogrska socialna demokracija je obdržavala svoje strankino zborovanje pod policijskim nsdzorstvom. Zakaj? Iz enostavnega vzroka, da policija vstavi vsakega govornika, ki po njeni sodbi govori veleizdajsko, ga odvede v zapor in obtoži, ali da razžene zborovalce, ako se ji zdi kaj takega za umestijo. OgrskajBOcialna demokracija se deli v dve krili, desno in levo, a obe krili nastopata skupaj pod enim vodstvom. Vodja manjšine ali levice je dr. Kis, to je tisti Kis, o katerem smo poročali, ds je bil obsojen na tri leta ječe, ker se je v nekem letaku drznil stvarno in mirno razložiti politični in ekonomski položaj na Ogrskem. Razlika med abemf krili se odkrjje v razpravi o politični preiskavi tolmačenja revizijskega vprsianja. Desno aH večinsko krilo zahteva demokracijo za Ogrsko in navaja za vzrok, da ima le demokratična Ogrska pravico zahtevati pravico revizije mirovne pogodbe. Manjšina pa opozarja na nevarnost iluzije, ki je v reviziji mirovnih pogodb. Od imperialistične Evrope je nemogoče pričakovati revizije. Ako stranka postavi vprašanje revizije v središče svoje propagande, tedaj je v nevarnosti, da neprostovoljno pomaga reakciji, kateri služi revizijska propaganda za odvr-nitev pozornosti delavskih mas od socialnega izkoriščanja. Ogrski podjetniki odgovarjajo na zahteva delavcev za povišanje mesde, da je mirovna pogodba taka, da ne dovoljuje plačati boljfte mezde. Strašne reči se pripovedujejo o mezdah, ki so dovoljene in opravičene po pariški mirovni pogodbi. Vsa administracija si prizadeva obdržati plačevanje teh barbarsko nizkih mezd. Te mezde je sarkastično označil neki stavbinski delavec, ko je rekel: "Ministrski predsednik je velik in mogočen gospod. Toda sodnik ima še več moči. Najmogočnejii nad vsemi je pa žandar." Te besede jasno in razumljivo govore, da je na deželi usoda delavcev popolnoma v rokah žandarjev Policijski komisar se je pri teh besedah pričel premikati ria stolu, kakor da sedi na živih koprivah. Ako delavci ob meji postajajo nezadovoljni in glasni, tedaj jih preganjajo, dokler ne gredo prek meje. Po poročilih, ki so bila podana na zborovanju, veliko dobrih ogrskih delavcev, ki žive od 30 do 36 let na Ogrskem, ni-msjo ogrske državljanske pravice. Te delavce kar pori-' nejo čez mejo v Cehoslovakijo ali Jugoslavijo. Vzpričo te nezakonitosti, ki vlada na Ogrskem, nastaja vprašanje: Kaj se godi s političnimi pravicami ogrskih državljanov, ako se izvede revizija mirovne pogodbe? Na to vprašanje odgovarja plebiscit v Oedenburgu. Slo se je za vpraftanje, kam naj Oedenburg pripada: V Avstrijo ali ns Ogrsko? Ogrska si je pridobila Oedenburg. In kako ga je nagradile? Vzela mu je tajno volilno pravico. Ampak s tem še ni konec omejitve volilne prsvice. Na zborovanju so poročali, da grof Bethlen študira, na kakšen način bi vzel volilno pravico podnajem nikom. Najslabše med vsemi delavci na Ogrskem se godi poljedelskim delavcem. Delegatje so poročali, da so štiri družine živele v eni sami kuhinji. Dvajset otrok je pa lezlo in se igralo v tej smrdljivi luknji. Poljske delavce tudi pretepajo. Vasi, v katerih prebivajo poljski delavci, so odrezane od vsega sveta. Dovoljeno jim ni sprejemati sorodnikov lz drugih vasi in mest Tudi pisma in knjige, ki jih njim pošljejo njih znanci in prijatelji ic mest po pošti, jih ne dosežejo. In če se poljski delavci prično pogovarjati o svojem bednem in tužnem položaju s svojimi sosedi, tedaj voditelje pomečejo v zapor in jim naprtajo dolgotrajne preiskave. Taka je slika, ki ao jo podali delegatje o razmerah na Ogrskem. Nsobratno pa gospodujoči razred živi v izobilju in o sadovih dela proletarijata, katerega potiska pod žlvljen-slri nivo kitajskih kulijev Dokler ae socialne rasmere ns ne izboljšajo In ne priznajo delavnemu ljudstvu pravice, nI U država vredna biti v krogu drugih naroddv, Včasl je bil pregovor, kadar ee je ^Hk -j? (Nadaljevanje.) ' - • POROČILO UPRAVITELJA. Cenjeni delegati In deleftetiaje deveto rodne konvencije! V smislu prsvil podam avoje poročilo za* moje poslovanje od zadnje konvencije pa do sedaj, io to sa list Prosveta, za Mladinski lat, za Književno Matico in za Tiskarno SNPJ. Poročilo je razdeljeno po ustanovah. Ob časti zadnje konvencije smo tiskali list Presveta sredino zdajo v M,000 iztisih, sedaj se jo tiska v nad 40,000 iztiaih. Torej smo narasli v tem času nad 4000 pri listu Prosveta. Dnevnik ali drug» dni gs tiska sedaj pa le nekaj nad «000 iatleov. Kot je razvidno smo pri naročnikih na dnevnik padli za okrog dva tlaoč, glavna krivda tega je velika brezposelnost med premogarji in pa majhen del vsled starosti. UpravništvO je poskusilo vse, kar je bde v njega moči, za razširjanje dnevnika, med naročniki, ali tal nismo uspeli. Imeli smo par tekam za nabiranje novih naročnikov, a tudi s tem ni bilo uspeha. Vsekakor izgleda, da ljudje, ki šive v večjih mestih, se veliko manj zanimajo za dnevnik, kot pa ns deželi Za primero je lahko Cleveland, "tam se zelo mak) zanimajo sa agitacijo za Prosveto.. List smo povečali iz šest na sedem kolon kar pomeni, da ae je list povečal ekozi cel teden sa 28 kolon ali štiri kolone več kot za velikost enodnevnega iztisa. Ker se je list povečal smo seveda tudi listu povišali ceno is 16.00 na $6.00 ali iz $8JO na $4*0 za članstvo. Po tej ceni in velikosti bi šlo vae gladko, ako bi le ostali odroma ko bi se Število naročnikov povečalo recimo vsaj na 10,000. Vsled krise in brezposelnosti med delavstvom in še posebno med premogarji, smo na jrošnjo pošiljali tn še sedaj pošiljamo veliko naročnikom list na dolg, to se pravi vsak, ki je vprašal in obljubil, da bo pozneje plačal je dobival in še aedaj dobiva liet, seveda v sporazumu, da kadar bo mogel, bo plačal. Ustregli smo vsem po najboljši možnosti. Finančno amo izhajali še vseeno precej dobro in S. N. P. Jednota nam ni dala niti enega centa več kot to kar pripada listu. Torej list Proeveta se je vzdrževal sam in le parterat smo dobili nekaj podpere iz sklada Tiskarne S. N. P. J., kateri dobiček je pa itak nastal is dohodkov tisksnja lista Proeveta. To pojasnjujem le zato, ker aa še vedno dobe nekateri naši člani, ki trdijo, daS. N. P. J. mora zalagati deficit pri listu Prosveta is upravnega sklada, kar pa abaolutno ni reanica. Da je list Prosveta kot dnevnik potreben in koristen sa 0NBV, o tem ni nobenšga dvoma in gotov sem, ako bi ga ne imeli, M tudi ne napredovali tako kot napredujemo pri SNPJ v vseh osirih. Oglasi so precejšnja pomoč pri listu Prosveta in ostanem še vedno pri tem, da prip&očam, da ee še nada-Ijs obdrši oglase v Prosveti. Kar se tiče dela aamega pri upravni-štvu, ae rasume, da kakor narašča število članstva tako narašča tudi delo pri listu. Največjo preglavico nam dela sredina izdaja zadnjih par let, ker vedno primanjkuje prostora, da bi vse priobčili sproti kot prihaja. Večja organizacija, več dopisovalcev ,več naznanil, in odkar so se rssvils angleško poalujoča dniltva, dobi'- Poročevalčevo mnenje. iVeeoljai potep, vesoljni poiar in brž pobahali: "Evo znanstvene-rwte«H O Na soioftrto je veeo#na «rtaškarada. ga in zgodovinskega dokaza u Zanimiv je prepir med teolo- vesoljni^ potop, ki ga opi8UJe cmeravo se nekateri vodje slo- gi-fundamentalisti vseh krščan- Dioiijai venskega naroda drže, odkar je skih sekt - Jehova jim grehe tfg^ * * v končala konvencija v Chicagu. odpusti - in znanstveniki glede ^o^miji je bila ker ae jhn zdi, da ni bija dovolj starosti zemlje in človeštva. ^ temVeč cela vrata kata«tro-narodna. Čudni so ti narodni Fundammtahsti sicer pravijo, po^odnj . Baš ,z Kabi- vodje - kakor se sami naziva)o da med "pravo" vero io "pravo" ! ^ -saj bi jim bilo lahko že zna- vedo rti spora. Katera veda je Po" no, da ie naša jednota v prvi "prava"? Oh, tista, ki se lepo vodnji so bile tudidrugje |Saj vrsti podporna organizacija, ujema s pravljicami pravover-, tlBoilIetJm potem šele kulturna in vzgoje- cev, na primer o ustvarjenju »¿mj* "> P°PUw valna, kar je v resnici tudi vse- prve šenske iz moškega rebra, 'P°«08t*-| lej bila. No, narodna pa je od padcu kače z repa na trebuh in v H njene ustanovitve. Saj nosi ime s drugimi takimi bajkami. ^Ji^^J01^; * "narodna", in temu imenu je vse Pred kratkim so fundamentali- t * ? doaedaj bila zvesta. sti napadli drja. Aleša Hrdličko, Z !H Drugače se v ClevaUndu do- La»£ ant*>polog* v Wash- S^ft^LtoZT bro razumemo. "Dokument sra- ingt0„u, ki je poročal, da zgo- gJW^H^^fnsie J U mote" je v pozabljivosti, kon- dovina ameriškega Človeka sega ° J ¿j ?o tuT^Z L venčnih bomb ni več. ki jih jenajmanj 26,000 let nazaj. Hr- JLm * fcffilL' «H metal lokalni dnevnik, a se je dlička je to ugotovil na podlagi Sva nraf ^n n^^ ^l pri tem zelo opekel. Sedaj nenajnovejAih izkopnin mastodo- v onihlLih " " ve kod ne kam. Sprevidel pa Lovih okostij v Floridi in v trH tPv h. je, da na distanco "modre za- Ltem ležišču pole« kosti so na- Uru ^i T V ključke" delati ae ne izplača, pe šli par kosov primitivnega kam- X>" k ga je £J£ IZ če so želje še tako močne na- nitega orodja, kakršnega je ra- JJ2S £ f™ J sprotni struji v prid. Drugsče bil pradavni človek v paleolitaki ^¿ke iegwde uniiil z ! ponovno pravim, se v metropoli dobi. Mastodon, sorodnik ma- ^ dobro razumemo, nestrpno pa moU ali pra8lona, ne živi več dobrega N^ta Hn eIt čakamo na kakšno novo senza- nikjer, živel pa je v zadnji le- S ii Je cijo, da bi nas mslo pretresla in deni dobi; ostanki tega velikana kLn so bile re^ne tod" ! nam dala malo življenja, ki smo lefe v plasti iz ledene dobe po ^^ vrste pj ennlr T gs potrebni in vredni. vsej Severni Ameriki, severnem babilonski nredPi«n» V metropoli baš sedaj ob ne- L srednjem delu Evrope in se- ^a pravIHca je perfektent' deljah piknikujemo 100%, za-|Verni Aziji. pravljica je perfekten od. kar se nam mora dati priznanje. V tem se udejstvujemo prvo- sev barbarske mentalitite iz T ne nih primitivnih časov. Kakor & so bili ljudje barbarski in tiran- Fundamentalisti seveda „„ . t„tavnl«nr«v daamol^0 ° m*8todonu ***** ~ u», ,juu;C ^o««» u. uran- IZŽT I JZ bibUJe pa prftvij0' dft 80 0k08tja 8ki> tako jc bil barbarski in ti- rl * ntr^n In lipmf^r h živali - nftvadna ^^ ranski njihov bog, ki je pokon-mo, narooarlfho n polemizira- jg Taka je njihova "prava vemo ter argumentiramo, pa vse [ da>» na gentlemanaki način, ker toli ko smo pa vseeno eivilisirsiii v v čal vse svoje bankrotirano stvarstvo: ljudi in živali. Kaj so živali zagrešile? In zakaj ni Drugo zanimivost ln obenem Ha ao rtlufaLrlI"tavo «o povzročila odkopava- pokončal še rib s tem, da bi bil metropoli, da semmi «Me tega ljft y Uru v Mftl{ XzijU kjer ^ posuSiI vge vode? Ta bedasta n. r ^ nprn. i!Z nP ^ ameriški in angleški znanstve- pravljica je slabo spričevalo "ne-SLl ~ dan oetanke sta- «končne dobrotljivosti in vse- IT^Lv.1 P^Lm n. v«p re »unierijske civilizacije, o ka- mogočnosti" judovskega stvar- nir^rl ^ ^ ^ ** je nika sveta in človeštva. ski~Bvetu- ^»v0't10, *T mo v svoje kuče. Poročevalec. vajo mdno stran in pol in včaaih tudi dve stran! prostora v listu. Torej o tem bomo morali nekaj ukreniti. Naj omenim še, da pri upravništvu delati dva pomoči poleg mene, med tem ko jaz zgubim veliko čaaa s tiskarno. Pri uredništvu so pa poleg gl. urednika šc trije pomožni uredniki. O financah ne bom poročal, ker ao itak pregledane točno na vsakih šest mesecev po našem nadzornem odboru in po najetih vaščakih in računi priobčerti: Sem pa pripravljen dati, ako bo potreba, še podrobneje detajtirana pojasnila na sshlevo. To je zaenkrat vae moje poročilo za list iProsveta. Poročilo za Mladinski list. Mladinski Ust sa tiska v 8200 istlaih, ob Času zadnje konvencije se je tisksl v 6100, torej smo naraall nad dvfc tisoč naročnikov. Noročnikov izven članstva je zelo malo, okrog 60. List je urejo-van vsaj po mojem mišljenju precej izvrstno.« Uprsvi daje tudi preoej več dela, ker je Število naročnikov naraelo. Urejuje ga aobrat A. Kobal. Vsekakor pa izgleda, če se vssme v upoštev dopise naše mladine, da je precej več aanimanja za Hat sedaj kot gs js bilo v preteklosti. Torej je umestno, da ftNPJ «fcdrfl in izdaja še naprej ta list. To je vse poročilo za Mlsdinski Liet. ^ Poročilo Književne Matice a N. P. J. S Književno matico SNPJ pa ni bilo nobenega posebnega napredka v ti ddbl od sadnje pa do sedanje konvencije. Knjige so ss prodale po največ skosl rssne kampanje potom SNPJ in lista Prosveta, laven teh dveh odjemakev jih je tako malo, da skoro nt vredno omenjati. Da se rešimo čfmvečjegn števila knjig, se je knjigam cena tako znižala, da le skoro pokrivamo troške po-šlljatve. To se je storilo is razloga, ker novih naših slovenskih priseljencev ni, oni pa, ki so tu že odprej, pa salo malo kupujejo knjige. PO sklepu seje gl. odbora s dne 24. in-26. jan. 1920, da se knjige darujejo društvom in novoprietoplim članom, se bodo knjige raspečale in članstvo bo dobilo nskaj v pouk in izobrazbo. Knjige je v veliki večini plačala SNPJ tisksrna, torej jednota ni trpels vsled tega- Od sadnje konvencije pa do aedaj nismo isdali nobenih knjig isven igro Hrbtenico in Informator, ti dve sta plačala svojs troške. Toliko o Krijlševnl matici. Poročilo upravitelja tlakama 8. N. P. J. Kot sem še vaalej poročal seji glavnega odbora, poročam tudi vam bratje delegatje la aeatre delegalinje, da tiakarna je selo dobro in koristno podjetje sa našo organlaactjo. Naša tiskarna ima dovolj ssmo svojega našega dela aa nad tri četrtine dneve in sa ostale eno četrtino dseva pa dobimo vedno delo od sunaj. Tiskarna se vodi in posluje po strogo ontjskem redu. Posluje sa na takoavsnem trgovskem "Cost Sistemu." Vse kaše, da nam pri naša salo lep dobitek, katerega ae zopet deloma uporablja v podporo ln pomoč našim uetanovam, kl niso dobičkanosne, ali pa vendar koristne sa SNPJ. Skupni dobiček tiskarne snaša od početka do sedaj okrog f46,000 in koncem tega leta 1980 aa brss skrbi lahko reče, da bo dosegla ta vooU $60,000, In nam bode še povrnjen vsa vlošenl kapital. Seveda, tega denarja vsega na roki niimuno. Imamo pa vodno okrog od 180,000 do $86,000, tn etea* je aslošenlh $10,000 sa alučajne potrebe sa izboljšanja tiakarna. sa nabavo novih atrojev ali podobno, v prometu pa je tudi vedno ofclfcg $15,000 čiste gotovine. Ostalo pa od gori omenjonaga dobička smo podarili v podporo in sicer smo izplačali sa knjige Knji-ševne matice $16.666.02, v podporo Uatu Proeveta amo dali $M,i 000. ter $2,000.00 v aklad iarednih podpor sa česa velike prano-garifce stavke. Ne smemo pa posshtti, ds imamo še stroje ln opravo, kl je sa naa vredna v obratovanju malo manj kot celotno vrednost In upanje je. da bo tanaproj še bolje, ker doMvamo vedno več dela od sunaj In narattanjem članstva. Vsled toga bo po mojem mnenju naša ti-skavaa*. osiroma Is njenih dohodkov lahko še vol pomagala lista Proeveta In enakim stvarem aH ustanovam, ker bomo dobili nekaj povračila sa prodane knjige, knisio ao Še davna plačane upra-V«fPJ Omenim naj ob to j pritfti, da tlakama je to« glavni odjemalec, jednotlnega poslopja, ona plačuje po $800 mesečno stanarino. to je $8.000 letno hi ps presnelo neprikladno in malo prostora. 2e tetoo je nastala potreba In smo kopiM še en stroj t&alj» aa S. atraal.) tamkajšnja najstarejša Člove- kak splošen potop je bolna do-ška bivališča stara šest do se- miiljija. Ni. je vasi, ki bi ne demtlsoč let. Med drugim so imela požara, toda v enem dne-tam našli tudi znamenja povod- vu še niso gorel« vse vssi in vsa nji, ki je uničila «naselbino v mesta na svetu. Splošen požar kskor je Mgho iz Indtane. Universal, Ind. — Iz naše na- ____ selblne so postali Zadnje I divnih ¿"sih. In fundamentali-je prav tako logičen dopisi zelo redki. Menda je glav- ti t di rimsko-katoliški, so se vesoljni potop, ni vzrok, ker se Slovenci stalno1 ' selijo v druge kraje, valed slabih tukajšnjih delavskih/^ razmer. l^^remogovrUlrih^atari^pa zelo I Najnaprednejše je kmetijstvo skega psa. Drobčkans Šivi ps slabo obratujejo, kajti znano je, v Ameriki r tu so razmere take, rasto hitreje, žive ceneje, potre-da'je premogovna industrija d* povprečen kmet v starem bujejo manj prostora in se hi-skrahirala. kraju težko verjame raznim opi- treje razmnožujejo nego višje Kljub slabim delavskim raz-l8^- Kakšno pa utegne biti KMETIJSTVO BODOČNOSTI ^ ..... ........._ rastline in živali. Mikrobi, ki rteram b<^Tvseeno priredili 4ne I kmetfjstvo v bodočnosti, ko se se po velikosti in številu vsakih 23 junija veselico ki bo pro- bodo v gospodarskem življenju dvajset minut podvoje, dsleko slava srebrnega jubileja naše £boU uveljavila znanstvena na- prekašajo v jlodovitos« belgu velike organizacije SNPJ. Slavje!^11 in tehnični pripomočki, o | prirejajo skupno društva št. 60,1 tem nam pripoveduje Edwin tikoliške jugoslovanske naseljence, da se našega slavja u4eleže. Pripravljenega bo vsega dovolj za vse. Glavni govornik bo br. Filip Gqdiha is Chicaga. Naša kovi farmi. V. Verhovnik, tajnik. ske kunce. Z njihovo močjo se dado n. pr. iz Žagovine ali iz a- 218 806 221, 461 in 474 8S4PJ. IE* G,0M0n v washingtonskem monljaka, kl je v zraku, pride- Torei šest društev skupaj. Taka r*80?1811 "Science News-Letter", lati razne vrste maščob, protei- priredltev mora biti uspešna na Iz tega Članka posnemamo na- nov in arematov. V tem pogle- vsak način. Uljudno vabimo vse »l«dnje: ________________du smo še krenili daleč ruiprej. 1 Drznem si prerokovati, da Ob neki priliki sem jedel iz dro- kmet bodočnosti skoraj ne bo ži pripravljeno juno, kl se ni več prideloval tega, kar se da- dala razločiti od rtajboljie gove- nes goji na poljih. Prideloval je juhe. Ali lahko govejereja ____bo sirovine. Trudil se bo, da konkurira s rejo kvasnic? Ne- mladina bo deležna posebnih da-1 pridobi kar največ ogljenčevlh davno sem obiskal tovarno ples- rll. Slavje se vrši v Topolovš- hidratov, maščobnih kislin in nI, ki jo je ustanovilo ameriško drutfh snovi, kl jih poznamo lz poljedelsko ministrstvo organske kemije in ki imajo ta- grozdni sladkor ko važno vlogo v človeškem Živ- pretvarja v glukonsko kislino. 1 jen ju. Namesto da prideluje Doslej je stala le-ta sto dolarjev sladkorno peso, lsrtovs semena, funt. Tu se kvantitativno Minneeotakim Jugoslovanom. ■ Oiftsholm, Minn.—Slovencem | ____ S pomočjo plesni * j« I« ^rr^^JTiir^^rr^u i" to*»*' bo Prideloval — pridelovalna cena znišala od *to hnl^ft^ZSm^K^ «^ spojine. V ta namen dolarjev aa 86 centov pri fan- holmu ln okolici uljudno nazna-l^ ^ |n ^ ^^ M mu tQ lahko na njegovem zemljišču S Nikdar se nisem štel med ti-„.Kimr, Utanmln I ksr najnižjimi stroški prineso ste kemike, ki prerokujejo dobo, V.n.i^hlva^ v t^, Hu največjo množino kemičnih ko bo človeftka hrana p^olnom« kl te nC^^^me^ ^ k»tepih ^ aadanji niačaj ln « bo « mrtr^i." in ki L prišli v človek hranil samo s kemičnim. Združene države pred 3. junijem w Kmet bodočnoeti se ne bo to- «pojinam, Ne vidim v bodočno-Ifll, da vsi pridejo dne 28. ju- «ko kot danes posvečal pridelo- sti dneva, ko ne bo več ee» nlja ob 8. zvečer v Coramunity h^nJ« »kaj tu bo njego- treh dnevnih obrokov, ko bo vse, kar rahteva naše telo. Trdno pa verujem, ds se bs velik del človeške hrane prideloval a pomočjo rsstlln, dssi bo dvorsno "" ' " ' Ivo tržile omajano. Ljudje ne človak použil samo Sekaj sinte-Na tem sestanku se vam bodo bodo več tako jedtl kot jedo se- tičnih pilul, ki bodo vsebovale izpolnilo forme sa "prvi papir" h^i* pfedvsem ps ne bodo toli-ss ameriško držsvljanstvo. S te- kanj tratili raznih snovi, ki se mi formami borite šli skupno na nahajajo v hrani. MoJ ded ml «odišče la jih oddali sodnljske- Je večkrat pravil:, "Dečko, oči mu klerku. kateri bo te izpol- U> ti večje nego želodec." Toda ljudem nemara mogoče, da njene forme le prepisal ter vam to ne velja safoo sa hrano. Naš delajo vaako poljubno hrano Izdal "prvi papir," ki eefcj ata-japetit po avtomobilih, radiu, sto kemično: Is olja, zraka » svilenih nogavicah in čaanikih vode v spe jan ju s rasnimi sol- Glede slednjegs je nsmr* vprašanje, ali M aa tako pridelovanje v velikem obsegu renti-raJo aH ne. Tako ameriški pisec o fsrmo-vanju. Priznati je treba. dsJ' človeštvo v svojih najpspr^ noj šib plasteh te na potu k t.-* ne videz fantastičnim vsorom-Najvažnejša kmetijaka veda t* v bodočnosti kemija; zarodke tr nove kmetijske oblike — kem' čen laboratorij na kmetiji-J opažamo na najbolj naprednih ameriških farmah. $1.» 2 dnem 1. HUs t. L bo pristojbina sa "prvi papir" stala $6.00. Priatojblna sa "drugi panir" aedaj stane $4.06, od 1. julija t l naprej pa bo stala $16.08. Rojaki in rojakinje, kličemo vam: Na svidenje! nogavicah in Je bržčas nenasiten. Zato se bo ml. tudi poljedelec skušal izneblti pridelovanja živete In AMb ns področje, kjer se mu odpirajo neomejene motnosti. Drznem si postaviti domnevo, da bo kmet bodočnosti vpregel V našem meeto bi ne smelo v svojo delo tudi nižje «vi. Do- biti niti enega Jugoslovane dne t. julija 11, ki bi ne Intal vanj Ameriški jugoalovanaki klub št. 8. natu ralieartfetri Jae All«, taHMI slej je smatral, da so bakterije, plesni in dr. njegove sovražnice, kl jih mora zatreti. Toda razne drobne «Ivi ao lahko kmetijskemu pridelovanju sila koristne. Ns sačetkn poljedSlstvs Je človek i spremenil volks V ovčar- TOREK, 18. JUNUJA. » L POROČILA SLAVNIH ODBORNIKOV POSVET* (Nadaljevanji; s 2. strani.) ^ notype," da izvršujemo dek>. Tako je upati, da bo naša tiskarna raala ia napredovala. Zspoaljenih je stalno od 18 do 18 unijekHi tiskarskih delavcev in en učenec, ia» aam delam precej zh tiskarno, ne le kot upravitelj, ampak v vseh potrebah pri raznih delih, poleg mene pa še-knjigovodkinj* ■ To je v glavnem vse moje poročilo glede tiskarne in, kajpak, sem vam na-raspo-lago s potrebnimi pojasnili na zahtevo. MoJa priporočila. List Prosvets naj se še naprej izdaja kot dnevnik vsak dan in na sedmih kolonah. Dnevnik Prosveta se je izkezal izvrsten agitator in koristen za našo organizacijo. Ker pa je nastala potreba, da se obligatno glasilo poveča, bodisi podvoji sil karkoli ie, pri porotam» da ta konvencija sprejme predlog povišanja ases-menta, recimo ne manj kot 6c do 8c na člana. Potem Tiaj se naloži bodočemu glavnemu upravnemu odboru, da določi dve izdaji dnevnim za obligatne izdaje za vse članstvo, to je katere dneve nsj izhaja in koliko strani naj bo, naj se prepusti glavnemu upravnemu odboru. Ce bo potreba recimo samo malo povečanje, se lahko poveča samo za en list, to je za dve strani ali iz štirih na šest strani, ako bo in lcadar bo potrebno, se pa lahko izda na o-smih straneh dvakrat v tednu. Prišel sem do zaključka, da sa to lahko uredi brez nadaljnik sitnosti, in tako bi se ustréglo vsem dopisnikom, ter povečanim potrebam prostora v listu za SNPJ. Ta konvencija naj riclene, da se priobčijo vsi stvarni in za SNPJ koristni dopisi, poslsni zs obligstno Številko Prosvete bodisi v hrvatskem, angleškem ali slovenskem jeziku in to v eni sli drugi obligstai isdaji Prosvete. Da se pomore lažje izvesti to povečanje, naj ta konvencija pooblasti gl upravni odbor, da zniža recimo za 10% ceno listu Prosveta, in da ee za primerno ceno zniža tudi stanarina (rent) listu Prosveta in tiskarni, ki je po mojem previsoka. Tudi s tem se bo nekaj pomsgslo za povečano izdajo Prosvete. Nadalje se sedaj pridružim ideji, da se lahko iz ene družine pripiše več članov za naročnino na dnevnik, ampak le pod pogojem, da konvencija strogo naloži društvenim tajnikom in tistim posameznim članom, ki bi ae na ta način naročili na dnevnik, in bi recimo dali tri ali štiri tedenske Prosvete prepisati na dnevnik, da dotični tudi točno in redno plačajo razliko, ako bo kateri od omenjenih pustil SNPJ, če odpotuje Stran od družine in zahteva sam zase tednik, vsled smrti, razporoke, itd. da se vselej takoj doplača dotično razliko, ki je ali bi nastala v takem slučaju in ako bo veliko teh naročnikov, bo tudi veliko več dela za to kontrolirati, da se bo dala upravništvu potrebna pomoč to točko izvrševati. Treba Je računati, da imamo mi nad 41,000 članov, in to daje precej dela. Ce ee vse to dovoli in če konvencija poviša aseament v to svrho, potem bomo lahko izdajali dve obllgatni številki, in obdržali dnevnik vsak dan, tudi ob sobptah. Mladinski list naj se še naprej izdaja kot doeedaj po en iztia vsaki družini, ki imajo otroka ali otroke zavarovane v Mladinskem oddelku pri SNPJ. Piše nsj se če le mogoče v takem tonu, da bode odgovarjal za mladino pod 14 let staro. Mladina nad 14 let stara se zanima Že bolj za angleško stran v Prosveti kot pa za Mladinski list. Književna Matica naj se še obdrži. Razty$i k temu ao» ker imamo 6e precej knjig na rokah. Drugič lahko nastane potreba, da se tupatam izda kaka manjša knjiga v korist SNPJ, ne priporočam pa izdajanja velikih in dragih knjig, kakor tudi ne prevelikega števila. Ce se bo kaj izdalo v bodoče, naj se izdaja manjše knjige ali brošure, recimo za ceno od 25 centov do $1.00, število po naj ne presega nikoli nad 2000 izvodov. To jf priporočilo glede Književne Matic*. U - • Predvsem želim, da ta konvencija dovoli in pooblasti bodoči glavni upravni odbor, da ako vidi potrebne, lahko poveča aedanje prostore tiskarne po našem načinu, ki je najbolj praktičen in za SNPJ koristen, in če je potreba, da se lahko uporabi recimo spodnjo dvorano v to svrho. Tiskarno nsj se še nsdalje vodi v tem smislu kot se je dosedaj, to se pravi, da ao trije člani gL upravnega odbora sporazumno odgovorni z upraviteljem za vodstvo tiskarne. Prepusti naj se temu ožjemu odboru, da ukrepa vse potrebno glede tiskarne, kakor ae je to vršilo dosedaj. Ta način jo najcenejši. To so v glavnem vsa moja priporočila za naše ustanovo. Za vsak slučaj potrebnih pojasnil sem pa na razpolago delegaciji kadarkoli uVIdi potrebno. . Philip Godina, upravitelj. Vesti iz Jtigodavijé zadružno gibanje na GORENJSKEM. 1 * (Iirirno.) ¿^.i Jesenice, 29. maja 1929. Odkar so nastale nove razmere, se zdi, da se delavci zavedajo mnogo bolj važnosti dela v vela vakem zadružnem gibanju. V tej «meri so začeli zaatavljati vae svoje sile. Zadnji teden je bilo na Gorenjskem mnogo zadružnih zborovanj in predavanj, losabijo na vae moraličho predsodke ter gredo ns prosta Tudi ko so se ljudje približali in Jik opazovali — ti lm«jo bržkone manj mor*le — se prijatelji solne* niso prav nič zmenili z* to ter so mirno igr*li dalje. Opazovalci nemoralni so jih naznanili oblaptem, ki sicer nimajo prave moči proti temu, pač pa je laatnlk travnika prepovedal uporabo Istega in zdaj bodo morali pri j sUl j i solnca bržkone v kak gozd, kjer bodo lahko bolj svobodni ^ svojim nazi-ranjem o naravi, goloti in soln-cu. — Takile prljsUljl solnca so kar simpatični. Da bi se ljudje sprsvrniii Še V prijaUlje zemlje! PrljaUlje avoU In ljudi t Od vsepovsod. 27. maja 1929. Švedske posojilo. — Narodna banka v Beogradu Js prejela o-sUnek druge In tretje transe U-ko zvanega švedskega posojils v skupnem snssku * 22 milijonov dolarjev. Posojilo Je sedsj v celoti izplsčsno in bo uporsbljsno po navodlljh finančnega ministra predvsem zs Izplačilo uredniških razliki Invalidnin ln pokojnin Ur ga urediUv državnih dolgov dobaviteljem. — Poeojl lo Je UreJ Izplačano vse. Kot smo poročali* je posojilo dal švedski vžlnlčni trust, ki Je zato dobfl monopol za prodajo vži lavi jI. Se pred no je vae izplačano, smo [e fkatlje vžigalic, ki so mnogo rttanjše od dosedanjih, a sUneJo prav tako dinar. V prejšnjih Škatljlcah Je bilo do dO vžigalic, v Uh novih pa Jih je samo 40 do 41$ komadov. So Že vedeli, kaj bddo počeli. Avtomobilska nesreča v Južni Srbiji. — Pred dnevi (88. msjs) as Js v Južgl Srbiji pripetila pre-cej težka avtomobilska nesreče, ki bi bila kmotu zahUvala težke žrtve. Avtobus Je med Prilepom in Grodsklm sspeljsl v globok in dsroč potok. Aoferni opszil ns ovinku«) ds Je voda- odnesla most Ur Jo tako ns ovinku sv U sspeljsl nsrsvnost v potok. Bivši poslsaec TrUč In trgov«-Frsnk ¿urok sU bila težko ra-njena, osUli trije potniki ps so dobili vsč poškodb. Avto je se-veds zelo rszbit. galic v Ju bilo posojil žs dobili ostala živo. — 26 msjs as js akušala smoriti v Beogradu dijakinja srednje teh nične šole Milena M. Na progi med Beogradom in Topčlderom eo Je vrglo pod osebni vlak, ki ps JJ nI storil skoro n Maser zlega Obležala Jo eredi mod tračnicama ter Je šel cd vlak preko nje, odrezalo JI Je samo palec ns no-gl. ReAlIns posUja Ji Js nudila I js «sms šla do-UmoriU ae Je hotela bsje Is nssrečne IJnbezni. Ps JI ni M-lo usojeno. | Alkohol in poboji. Alkohol 1-ma mnogo ubojev na vesti. So nature. ki jim je treba aamo nečesa priliti, da posabijo, da ao ljudjf in počenjajo stvari, ki jih v normalnem stanju ne bi storili. Nekaterim Je treba priliti jezo. drugim ljubosumnost, tretjemu nekaj alkohola, pa ae bo začutil obvezanega, da kogarkoli ubije. AH pa se s alkoholom pridruži še izreden pogum in zgrabi za nož. Alkohol «ilno mnogo stori in treba bi bflo v tem ozlru ljudstvo izobrstlti, pokazati mu, kaj vse pride od te razvade pijančevanja — mnogo manj dolge bi bile policijske kronike in mnogo bolj prazne bi bile ječe. i I Emigrant i ruski molijo zs Ru-eijo. — V ljubljanskih čssoplsih čitamo poziv ruskim emigrantom: Molitev sa odrešenje o-svobojenfe RusijJe bo v nedeljo 26. t. m. v pravoslavni kapelici po službi božji. O tem se obveščajo ruski emigranti ln njih prijatelji. — KolČak, Denikln in Wrangel niso mogli s topovi In puškami, zdaj skušajo s moli-tvijo Strela je istega dne ubila no-kega kmeta pri Zagrebu. Popoldne je začelo močno deževati. Pri Vrsbču, nedaleč od Zsgrdbi, je kosil travnik kmet Slavko Gjuretlč. Ko je dvignil koso kvišku, da bi jo nabrusll, je U-darila vanjo strela, ki je Gjur^-tiča na mestu ubila. Smrtna koss. V Trebnjem Je umrls Terezija Zajčeva. — V Travniku je preminul posestnik in trgovec Ivan Rus ml. — V Celju Je umrla učiteljica v p. Ana Finkova. — V Zavrtnlku je umrl mizarski mojster in posestnik žage Matija Jan, star 88 let. — V Beltincih je ugrabila neizprosns smrt po dolgi toles-ni 45 letno gospo Drago Stragar-jevo, soprogo šolskegs upravitelja.—V Ljubljani je umrl Prane Juvan, zobotehnik in posestnik. V komunističnem pg*e»u v Beogradu proti omiaomcfcui, ki so delili leUke s protirežlmsko vsebino, Je padla obsodba. Sest obtožencev je kaznovanih po B do 16 let ječe, akupno ns 64 let. Pet obtožencev Je bilo oproščenih. NsjsUrejši med njimi Je sUr 28 leti . . . Seveds voditelji so svobodni, njih se noben ni dotsknll. Strele ubilo rlblčs. Chicsgo. — V teku sllns električne nevlhU v nedeljo zju-trsj je strels ublls 20-letnega Johns Morieys, 8829 Bo. Albany s ve,, ki Je s tremi drugimi fsnti prenočevsl v šotoru ob reki Des PIsinss blizu Willow Bprlngaa, kjsr so ribe loviU. Morley je med nevihto stopil iz šotore in V tistem trenotku js treščilo, Kssneje so gs našli mrtvegs ns bregu. — NevlhU Je zshUvels več drugih žrUv. Pri Elkhornu, Wis., Je utonil Victor Kurlsn, ki Je rlbsril ns jezeru Beulsh. Čoln se mu je prevrnil. Furlsnov dom je bil v Chlcsgu, 1898 40th st. MscDonsId povabljen v Chicago. Chicago. — Ciksšks dslavsks federacija jo sodnjo nedeljo ns svoji seji zaključila, ds povsbi angleškega deisvsksgs premi-jsrjs Mac Donalds ns sUvnost čikaških unij na letošnji Labor day, če proti koncu svgusU ob. išče Združene dr^sve. Povabiti ?a ima John H. Walker v Imenu lllnoiske delavske federacij*. I'ompozen katoliški momorilnegs JečarJa. South Bend, Ind, Rdffard J. Pogartjr, Ječar okrsjns Jsč* v Chicagu, ki ss Je ustrelil sadnji teden, je bil v soboto tukaj pokopan s velikimi katoliškimi častmi. 'Kather' John Cavanaugli. bivši predsednik katoliška univerze Notre Dame, Je vodil obrede In pomagalo mu Je.šest duhovnov. _ » * Požar v hotelu. Chlcago. — V nedeljo Je na SUl v pritličju Henaca hotela o-gen J, kl ae Je hitro širil in objel druga nadstopjs. Poškodovan ni bil nihče, ker so as gostje A* pravočasno rešili. ftk<«Ia znaAa vsč tisoč doUrjev. Kako Js ogenj nssUl, ni znano. AN ln Mtatl ■l slovenske? Nerači si kstere je ladals Ig lam aa predaj Književna sulica M. N. P. J» Kdaj ss toii Jfiljitel in naoarjgni oirori Novi pogledi v bUoike skrivnosti žlvljeaja. Poleg resnih osebnih lastnosti roditeljev-je za rojstvo genialnih ln nadarjenih otrok važna tudi široka semljepisna osnova njihovega izvora. To je manj znano, zato nekaj besedi o tem. Vagno je namreč, da sta oče in mati vsak is drugega kraja in da sU si U kraja čim bolj oddaljena. Zakaj vsak kraj ima drugo svojevrstno okolje, individualni tip vsakega otroka pa je prilagojen tej sredini, ima njene svčjltvene vnsnje in notranje obrise. KriUnje dveh Ukih močno rasličnih, vendar rasno no preveč oddaljenih tipov daje kajkrat selo nadarjeno potomatvo. Ce sU bila oba roditelja ks-terega genija ia istega kraja (Ukl primeri so še redkejši), lshko smatramo s veliko verjetnostjo,^ bomo, preiskujoč genijev rodovnik, vedno odkrili, da je kateri izmed njegovih nadaljnjih vtrednikov (ded, pra-ded) potekel la kakšnega oddaljenega kraja ali pa da je vsak mnogo potoval In si nabral v rasnih tujjh mestih dosti isku-šenj, kar je dalo njegovi naturl nove poteze. Očetje akoraj vseh genijev so šlveli več ali manj ča-aa zunaj V, svetu. Križanj* med rasnimi kraji nekaterih Večjih dežel Je tedaj eden izmed vzrokov, da se rodi nov, bolj «kompliciran In geni-alnejši tip. (Neslutena bodočnost čaka Evropo, če ae bo olajšalo in pospešilo križknje med oddaljenejšimi deli avojega ozemlja!); Med Uko svaniml "narodnimi geniji" (zlasti med geAiji svetovnega slovess) Je selo veliko Ukih, kl so rszno-rodnega, torej svetovnega po-kolenja. Tako Je n, pr. bil e-den izmed prednikov Puškina in DumssA zamorec, Lermonto-Va in KanU Skot, Ibsena, Levs Tolstega, Masaryka — Nemec, Nietsschojs . in Korolenka Poljak, 2ukovsksga — Turek, Cho-ptns, Zeye«Jn,( HumboldU — Frsncoz, Napoleona, Zolaja — IUlijan, Treitschksja — Ceh. Dostojevski} se je ponašal s tem, da so bili njegovem rodu raz nonarodnl elementi. Tudi stari svet nam fl^je dosti doksaov. Hslamonova mstl js bils Hstlt-ks, o Kristusu so trdili sodobni ZidjJf da nI bil čisto domačega pokolenja. Polužldovskega izvora so bili Mendjelejev, Močni-kov, VrchlVcfcy in drugi, Ia stalnih tesnih » stikov srednjeveške srednje Evrope je nasUl mogočni razmah renessnee sli prspo-rodnegs gibanja. Anglijg ss Ish ko zahvali «a aVbje genije mešanju z danzklml in mornarskimi življl, ki as ns drugi strsnl še vedno obnavlja Iz ftkotaks. Mnogi ruski gsnijl so bil! rojs-ni po ssskigi *UI nega- dotoka kulturnsjšlh tujcev v Rusijo In njih mešsnjs t domačimi prebivalci. Takisto Js Iz,potomcev frsneoskih emigrantov Izšlo, zlasti v Nemčiji dokaj genialnih duhov. L. Burbank pravil "Vodje, izumlUlJI, pesniki, u-metalki ln podjetniki, kl vodijo svet k napredku, so v glavnem mešaocl — v rastlinskem «vetu Je plod mešonjs duhteče In lepo cvetje, slsdko In hranilno ssdje, sočna In isdatna zelenjava. (To bi lahko potrdili s mnogimi dokazi. Tsko Je ns Du naju sUrs toksjaka trU, po-žlshtnjena a iulljansko Refos-co, (Uls leU 1927, rekordni plod 817 grosdov (280 kg.) Avedskl raziskovalec Nilson-Ehle Je po dvsjsetletnčm krlšonju švedske pšenice s 'angleškimi vrstami pridobit vrišo, kl Je sa a odst. rodov i t nt* j S*. Ds ps Ims krlžsnje med ljudmi rasnih nsrod ki bi ae lahko dvignile nad nizko povprečnost svojega okolja. Ce hočemo, da se bo človeštvo dvignilo k novim in vodno Višjim rasnim tipom, bomo morali skrbeti, da ae bodo kar najbolj otežkočall ali celo sabranili zakoni med osebami Iz isUga mesU (občine, kraja). Nadarjeno potomatvo bo isšlo samo Is zskonov med poedlnci is oddaljenih, kolikor moči svojevrsnih krajev, ki pa so v nekaUrih smereh obdarjeni a-, aličnlmi lastnostmi. Zenltvo preveč daljsnih, raano selo rasllčnj pa tudi družabno In mlaelno ni-malo sorodnih >oedlnceV In edink niso nikdar dobre, rasen če aa lastnoatl i obeh strani is-redno Izpopolnjujejo med seboj. Tako so napačni zakoni med Angleži In Indijkami — zgodovina rasnih mešancev nam nudi dovolj primerov, kakšni tipi na-sUJajo (M) krivdi napačnega križanja. (Dalj* prlkedsJMI Nov dokaz očetova!va In ma-terlnstvft. Iz Llpakega, kjer so Imeli nemški ginekologi svoj kongres, poročajo, da Je nastopil profesor ZangenmelaUr la KtaMilgsberga s novo metodo, po katsrl )«• mogoče v teku one ure dokasatl, dali Je kakšen moški (ali ženska) oče olotlm ne divenu in boš vseeno med rnuni ■ . . Tudi Soeimov pride. Ali greš s menoj?" "Ne!" "Kaj blebetaš!" je neatrpno vzkliknil Rezumihin. "kako moreš to vedeti? TI ne moreš Jamčiti zase, ti ne rerumeš nlčeeer, kar ae tiče tega! . . , Tisočkrat eem se Še sprt s takšnimi ljudmi tn prišel zopet nazaj; — človeka poeta ne sram ln ae vrne! Zapomni ai torej: hiše Počinkove. tretje nadstropje . . (Dalja prtkoCaJM.) Iii na tisoče jih je o-Pustili so svojs živ-cnje v deželi, kjer so si obetali ftrečo. O, veriga nesrečnikov je bila tako dolga, da ss ne da izmeriti, tudi ne popisati... Stradali, zmrzovsli so, bojevsli so s Indijanci, klali so se za vsa-co ped semlje ... V to armado sem se bil uvrstil tudi jas — a ne kot Iskalec zlata, marveč kot mož, ki živi in se preživi e srečo sil nesrečo drugih. Bil sem še mlad, pa se mi ni ljubilo pehsti se sa zlatom-Mislil sem: kaj bi se pehal, če shko kopiješ zlato iz — žepov! Nisem hotel tvegati,, da bi leta in leta iekal zlata, kupil košček zemlje in naposled pustil vse Um, kjer je ter se praznih rok vrnil med ljudi, bolan, izčrpan, utrujen, napol mrtev. Računal sem takole: Kjer je toliko ljudi, bo pač tudi nekaj zaslužka. In nisem se vštel. Ah, bili so lepi časi, kupovsl in prodajal sem vse, kar je šlo v trgovini In krčmi... Ni trajalo dolgo, pa sem obogatel. V V u na toku sem sezidal skladišča in prodajalno. In na vi sok! ravnici tega kraja sem postavil majhno trdnjavico. Kma- so izpregovorile puške. Lovili smo živali . . . streljali pa smo tudi Indijance . . . No, Indljancf so se nam osvetlil. Najprej šo nas skušali izriniti Iz lovišč. Ko so videli, da ne gre, so nam sporočili preko tolmačev, da je kr&j,*k|er smo se sasidrali, svet kraj za njihovo pleme. Temu smo se smejali. Moji tovariši so šli celo tako daleč, da so začeli Indijancem baš zaradi tega kljubovati in še bolj pritiskavati v deželo Padel je prvi strel. Indijanc so bežali, nam pa je bil njihov beg v še večjo zabavo. Naslednje noč nas je zbudilo spanja mogočno grmenje? Kaj je? smo se vpraševali. Al se bliža vinar? Ne, ni mogoče .. . Na nebu 80 gijaie zvezde grom se je ponavljal, poeta-jal je vedno močnejši, prihaja je čedalje bliže . . . Zdelo se je, cakor da se vali proti nam o-gromna skala, ki se je utrgala nekje nad nami, skala, ki lomasti z orjaškimi koraki pokonče-valca v doljno in drobi pod seboj debla kot slamnate bilke. Večina naselbinskih hiš je >ila uničena. Zvečer nas je bilo tri sto, ob zori se nas je prebudilo — osemdeset . . . Štiri naj stori ca kolonistov se je bila tako prestrašila, da so skušali pobegniti. Med tistimi, ki niso bili izgubili poguma, sem bil tuadN smo orožje in naslonili puškine cevi na okno. Oglesilc so se stopinje. Koraki so prihajali vse bliže . . . In zdaj Je nekdo p*rkal na duri ... ~ Zdelo se nam Je. de pleza nekdo čez .»grajo, e videli niamo nikogar. Me potem se je zasvetil nekakšen obraz. Streelo nas je do mozga. Vsi smo mislili, s nihče ni rekel: Indijenec! TOREK. 18. JUNUa. Tedejci je Anglež sprožil peteline. Strel je zažvižgal rezko, nekaj težkega je padlo na tla. Vsi smo bili veseli, da je bil so-vrag pogoden in da je nastal mir. Do jutra je bilo vse tiho. Ko smo vstali, smo šli gledat okoli hiše, koga je ponoči pogodil strel. Onkrpj ograje je ležal naš sin . . . Krogla mu je preluknjala čelo ... Moje oko se je srečalo z An gležem. Brez besede je snel z zidu svojo puško in se odstranil Pograbil sem orožje in streljal za njim, a moja žena je prijela za cev ter jo namerila zrak. Anglež je ušel smrti. | Vidite, pastor Renders, v tistem trenutku sem prvič v živ ljenju okusil strah, strah pred samim seboj, pred ubijalcem, ki se ni sramoval pokončati toliko in toliko Indijancev, da so potem navalili na kolonijo, jo de-mirali in razpršili. Videl sem vso svojo krivdo. Razumel sem divje vpitje Indijancev ponoči, vpitje, ki je proslavljalo zmago nad nami i . . In zavedal sem se še tega, da je moj sin mrtev. Moje življenje je izgubilo»vsa-ko ceno. Žena je umrla od žalosti, jaz sem se odpravil naprej po svetu. Kaj mi je ostalo od vsega? Imel sem mnogo denarja, a do cjega mi ni bilo. Moje življenje je bilo uničeno. Vtnil sem se v dolino, med ljudi, iskal sem ubijalca svojega ediuca. Mislil sem si: če sem izgubil vse — ali naj pustim živeti njega, ki mi je ukradel vso srečo? In začel sem potovati iz kraja v kraj, vozil sem se iz države v državo, prehodil sem ves svet. Povsod sem našel denarja in zlata v izobilici. Pustolovil sem t— vselej *e je srečno izteklo. Prijel sem za karte — moje imetje se je množilo samo od sebe. No, preganjala me je za to misel osvete. Sledil sem ga in našel sem ga — nocoj, v tej hiši. Gostje so se spogledali. — In zdaj, lord BUrry, lahko končava kruto i^ro! Pripravljen sem na vse! Imate orožje pri r-rokah? je zaključil Jim Burke. I— Well, je dejal kratko lord. ki so mu veljale Burkejeve besede. Lahko se greva — na pl Hote. Jim Burke je segel po samokresu. Roka se mu je tresla, zobje škrtali, na obrasu so se pojavile čudne poteze. | Lord Burry pa je stal pred njim mirno in čakal. Nenadoma pa je Burke obrnil pogled v tla. Sprožil je svojo roko in jo ponudil angleškemu lordu. Dve desnici sta se krepko stisnili, Jim Burke je pogledal naokrog, se rahlo priklonil in odšel. Njegova igra je bila končana. Končana za vedno. . "Predno vam dam svojo hčer za ženo, bi rad vedel, koliko zaslužite na leto?" "Deset tisoč mark." "No saj to bi še šlo. Ce pri-štejem še 10.000 mark, ki jih ji mislim dati jaz za doto —" "Pardon, te sem že vštel." POZOR! Znamenje (May 3M92«j) p^ da vam Je narečnimi n, teUh tn dan. Ponovit« * > da vam lista «i ___Ako *eta ne prej»» ie, je.^ogeče vstavljen, kar d bil plačan. Ako je vaš Ust pU. čan ta ga ne prejmete, je geče vstavljen veled napak,«* nnntova, pišite nam dopisnico k navedite etari In novi naslov. Naši zastopniki ss vsi dr« štvenl tajniki In dragi zastopal ki, pri katerih lahko Sedaj dobro spi in počuti se svež v jutro. Mr. John W al Ura, PhUadoipUn. Trn.. Ml 4« bolniki ¡»vedo, kako U vratne uapehe Jo on doaacel od N uro-Ton«. On p rovi: "Nu«a-Tono Jo čudeaen. Ju aedaj dobro spim po noti in moj» «rov* delujejo redno trikrat dnevno, in Ju n počutim aedaj dobro ko ao v Jutro vat«nem. * Prodno ae« vael Nuga-Tone ao« bil v« utrujen, aedaj ae pa ia-vratno počutim." Tiaoče Mi in ion Jo alaboUiih. imajo bo. Mino. ko bi ao morali počutiti dobro, «dravi ln Močni in I«mM M morali aSrave flvljen-ako organa. Imajo alab tak So Jed prebavo, plin in vadlga»4»^a.. telodoa in ¿rev, in ftivUonako orraa«. jJ **" Jo tadoino adnavilo aa tako boloiina. ono ateklenico tega lo dan«. VI to kJorkoS ao adravUa na Ako val trpovoo nama latam lato naroči aa vaa o nlka M debelo. Naročnina oi četo leto je $6 o< ln za pol leta pe |3.0C. Cfci S. N. P. J. doplačajo $4.80 s leto, in pol leta $2.40. Ta mesto Chlcago In Cicm sa leto $740, pol lete $3.75,. člane $«.90. Ze Evropo stane sa pol I* $4-50, za vne leto pa $9.00. Tednik etaae sa Evropo 91.71 Clanl doplačajo eaato 50e 1 ooštnino. a Mladinski List stane za cd leto $1.20. ■■■ta* ns Upravnižtvo "PROSVETA" !«S7 $. Lswsials švs. Ostat«, HL IZVRSTNA PRILIKA Člani in flanice a N. P. J. Seda j lahko dobite Mat Prosveta vsak dan sa ew» leto In knjigo AMERIŠKI SLOVENCI, vredno $5.00—sko nam pošljete brez odbitka evoto $6.30. Ali pa tri knjige: SLOV.-ANGLEŠKA SLOVNICA, vredna $2.00, ZAKON BIOGE-NEZIJE, vredna $1.50, in PATER MALAVENTURA V KABARETU, vredna $1.10, skupaj vrednoet $5.00 In dnevnik Proeveta sa eno leto za evoto $6.30. ( To velja sa člane S.N.PJ. sa vat stan In nove naročnike. Ne člani pía čaje $7.50. ti \ Lahko dobite pol leta dnevnik Proeveta In skupne j vrednosti n $2.50 knjig, n. pr. JIMMY HIGGINS, ZAKON BIOGENEZIJE, aH pa ZAJEDALCE ln HRBTENICO In INFORMATOR ako nam pošljete evoto $3.90. Nečlani pošljejo $4.50. Ali pa za $2.t0 pol leta list Proeveta In knjigo JIMMT HIGGINS. NeBanl $3.5$. ——; ™ »1 Te vne velja sa atare In nove naročnike, pookt! celo svoto brci odbitka. Denar bf àardMe «j pošljite na upravnifttvo na naalov: PROSVETA, 2657 So. Lawndale Ave„ Chicago, IE Poiiljain $ ......................M ................ ................. Naslov Držav*....-............. ....................... CL društva. ,.MM...M.H.».. Ta zaiiaia cena knjig Književne Matice SNPJ. VELJA DO 1. JULIJA 1929 Sednj je prilika, bratje ln esotro, ds si vsakdo lahko naroči eno eH veš knjig po seto nfaki ceni. Knjige ao dobre, poučno in moraU M JUi Imeti v vsakihlšL AMERIŠKI SLOVENCI—ta knjiga obaega 682 strani In mnogo krasnih sgodovtNddh aUk, je prljasna sa čitanje In vam daje veliko pouka o zgodovini Amerike, ameriških Slovencev in naše S. N. P. Jednote. Knjiga ......$1.50 WIM.,..I.W..W.,M.MW.HW»..»W.MW«>»>M»MM..M..MHI,W»M.» vredna $6.00—eodnj SLO VENSKO-ANGLEŠKA 8LOVNIC A—izvrstna poučna knjiga sa učenje angleščine In rasnimi dragimi pojasnili, vredna $2.00~~sedsj......—.50c ZAKON BIOGENEZUE—ta knjiga pojasnjuje splošni rasvoj in naravne zakone, veetraje veliko poučnega sa vsakega človeka, vredna $1.50— eedaj • ••••••••••..........a. . PATER MALAVENTURA V KABARET! J—povest is «fvljenja ameriških frančiškanov te došivljaji rojaka., vsebuje precej slik, vredna $1J0— ejoeoeeoooeoooeeeeoes«eewes»oeoee—oeesseeeee.e«»—•eoo»so»——•o»»«««o»»»»»oao»«oooooooooe »o»»———e»oeeeeee^^C ZAJEDALO—povest In sHka skritega življenja slovenskih delavcev v Ameriki, vredna $1.75—sedej____________________________ _______________________________ n-.ff» JIMMIB HIGGINS—sanimiva In krasna povest, spisal dobrosnsni pisatelj Upton Sinclair, poslovenil L Moiek, vredne $1.00 sedaj_____Me Odtrgajte In listek, prfloüte potrebno svoto v pismo In pošljite na % i PROSVETA, MS7 S. Lawndale Av*, Chicago, tU PrOošeoo vate pošiljam svoto $--------kot naročilo ss sledeče knjige: >..MM.....i.,MlM,n| Knjlgu pofljltene Naslov. Drftavn. pošljem tudi naročnino sa Ust Prosveta svoto _ - SZPHLÏ¿JS^0 ~ <*!° 1*0 MJO, sa pol leta $240 in ne flanl pa M 00 odroma $1.00 se naročnino. (To velja izvzemši Chicago, m inosemeko drteva)