144. äfev. LLJSU, četrtek2. decembra 13*20, PoStnfna plačana v gotovini. LETO II. tzhaja v«aktor«k, Aetrtek. m •Oboto> — Cena i Za cclo leto 80 K, *a pol leta 40 kron, za četrt lela 20 K, ra 1 mesec 7 kron. Posamesna ttavllka stane I krono. Na pismenc naročbc brez pošiljatve denarja •• ne moremo ozirail. Naročnlki na] pošiljajo naročnino po poštni nakaznici. Reklamacije fledc Hsta so poštnine proste. Ne- frankiranl dopisi se ne sprejemajo. N« dopisc brez podpisa se ne ozira. ^Hph ^^^Hv ^hbk ^3^S ^^HmEmB ^^^b B^^b h9HI AbhT hH hhh üh jm nv hh Uredntfttvo in upravnlAftvo se nahn]a v Zveznl tisknini v Celju, •troasmajerjeva ulioa *t. S. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in siccr: za navadne oglase po 80 v od I mm, za poslana, na- «nanli« občnth zborov, nsxnanila o unrtl, mhv*lc itd. K 1*20 od 1 mm, u reklamne notice med tekatom 5 K od vrste, Malt oglasi (nafveč 4 vrste) 19 K. Pri veČkratnih objnvah poputt RokopUi ae ne vračajo. Telefon it 68, IZDAJA IN TISKA ZVEZNJt TISKARNA V GELJU. 03B ODGOVORNI UREDWIK VEKQSLAV SPINDLER. Še beseda po volitvah. Kakor pravijo današnja poročila, .so i/šli jngoslovanski demokrati iz vcÜt^v vkljub vseinn kot najmoenejša strankar- ska skupina v parlamentu. To je nam slovenskim dein-jkratom, ki smo stall v koncentričnein ognju besnih nasprotn- kov, najsijajuejše zadoščenje. V Sloveni- j; smo demokratje, ki smo v pokojni Av- striji prod vojno lindi enega edinega po- slanca v dimajs-kem parlainentn, pri se- dajn h vofötvah izvojcvali 3 mandate, najmanj 2—3 pa smo izgubil' na socijali- ste in kornuniste vsled onega splošnega nerazpoloženja in nezadovoljstva, o ka- teretn smo pisali že v zadnji številki. Da so nam narodni soeijalc, kj bodo s svoji- ma dvema zastopnikoma v parlamentu igrali pač zclo klaverno vlogo, odjcdli 2 mandata, o tem dalje nc govorimo. Zgo- dovina bo sod';la in obsodila delo pol:t!č- nih Iierostratov, porojenu ne iz Ijubezni do naroda, anipak iz osebnc eastihlepno- sti nekaterih voditeljev. (iospodje narodno-socijalistiuii vo- ditclji so iieprestano vpili, da bodo od- tcgnili cele masc vollcev iz delavskih vrst soc. demokratom. In sedaj si poglej- te rczultatc volitcv v dclavskih centrih: Trbovlje, Zajiorje, KJajhcnbiirg. Celjc in okolica, VcltMije, SJov. Clradc^, Maribor ltd. Bolj klavern-iji štev.lk nso mogli ti sacijal'isti pod narod:o krinko dosečl! — Uffotovitno z nrrno vestjo, da so prido- b.l, kar so imeli glasov, po ogroüiiii ve- čini iz iraših meSčanskih vrst. In da so to dosegli zato se jim pač nrtrcba jio kri- vem imenovati - - socjal.sti). Pa pustimo rckriminacije! Dcjstvo, dn je izšla demokratska stranka iz vol'- tev v državi kot nnjniočnejša all vsai kot drujja najmočncjša politična skupina, nas mora vsc deniokratc navdnjati .s pono- som in samozavestjo. Brcz demokratske stranke se ne bo nioglo ničesar v državi izvršiti, brez nje ne bo mogla biti scstav- ljciia nobena vlada. To nam bodi zacioS- čcnje za vso brutalno gonjo, ki so jo po- sebei na Slovcnskeni nprizorile proti öc~ mokratenn vsc nasprotnc stranke. Težek poraz je zadel klerikalcc ne lc na Slovenskem, ampak v eeli državi. — Sanjali so o mogočni skupini 50—f>0 po- slancev, dobili so jih ?A. Na Slovenskem niso dosegK mti -10% vsch glasov in so dobili izmed 40 komaj 15 mandatov. Za stranko, ki je doslej vedno rnogočno po- vdarjala, da večina Ijudstva stoji za njo. jc to bridek kclih. Jasno je, da se mora v tcj'smeri sedaj tudi izvršiti sprcmemba v ljubljanski dežeini vlad1, kjcr od 28. no- vembra naprej klcnkalei nimajo vcč pra- vice do vec'inskc pozicije. In v interesu naroda in dr/.ave je, da se to zgodi Čim prej€. Socijalisti m komunist; so dosegl: pri nas v Sloveniji znaten, v celotni državi preeejscn nspeli- No zavidamo jim. Tre- ba bo jim pre.'ti od praznili gesel in bob- neeih fraz k tlejanjeln sedai, ko tvorijo sknpno znatno skupino v parlarncntu. In tudi njiliovo orožje v boju proti vsemw, knv so izrahljali v volineni boju zlasti proti nam demokratom, se bo kmalu skrhalo ob realnost, razmer. Bojimo sc. da bodo pri prihodni h volitvah stal; ])red volilci najmanj tako prazirh rok, kakor je pri sedajn'li stala več!na sinmV. čomnr je prip'sati vreKk njihov uspeh. V novi parlament pride - kakor ka- že si ka —- ueprimerno vee stninkar.skih grupaej nego jih je bilo v starem. Ali bo to zdravo in blagodejno za delo v parla- mentu in za razvoj državc, to pokaže bo- doenost. Boj'mo sc, da bo razccpijcnost še veeja, nredsebniüi bn|i še lni)^' ncgo so bili dozdaj. F!no pa je xonr.u. n^niuKuii , ki mi v jiiinulem narodnern predstavništvii poleg male soeijalistiene sktip ne cdini imeli sm-isel za velike socijalne reioime, so do- bili v velikem številu socija!no-radikaln!h j elementov znatno oporo v boju v tej smeri, zlasti glede agrarne reforme. Celotni izid volitev. Demokrati na.iinoene.iSa stranka? Po rezultatili, ki so po veein. /e zna- ii: in na katerih se more le nebistveno še | kaj spremeniti. iinajo od 419 mandatov nstavotvoriic skupsčint;: demokrati..........96 srbski radikalei .......95 Radičeva stranka.......46 komun'sti..........51 agrarna skupina (srbska zemljorad- ri'.'cka stranka, bosansk-i demo- kratski tezaSki savez in sloven- ska SKS)........ 42 jugoslov. niuslinianska organižaeija 28 klerjkaloi (v celi državi) .... 24 soc. demokrati........ 10 lirvatska težaška stranka (zajedni- earska) ......... 6 lnv. zajednea........ 5 Bmijevci.......... 4 RadiceA'ski disidenti (Hrvoj) ... 4 [ srbska republ/kanska stranka . . 3 J slov. uar. soeijalna stranka ... 2 j Frankovoi.......... 1 i Stojan Ribarac ....... 1 l dr. Ante Trumbič....... \ V Srbiii imajo od 158 mandatov: diimokrati ......... 56 j nurikalei.......... 52 kominvist.j.......... 28 zemljoradnička stranka..... 16 muslimani......... 3 repiubPikano!.........2 ; Ribarae........... 1 I V Oalmaciji j je vollo samo ;.'iio volüno okrožje, ker je drugo še od Lahov zasedeno- težaska stranka ....... 3 klerikalei.......... 3 demokrati.......... 1 srbski radikale;........ 1 komiin'isfci.......... 1 lirv. zajedniearji....... 1 izvenstrankarska skupina .... 1 V Bosai in Hercegovini imajo od 63 mandatov: demokrati..........3 demokratski kmetje (težaški savez-) 11 radikalei..........12 muslimani..........25 hrvatska Uajedn'.carska) težaška stranka.........6 komunist:..........3 kltrikalc'i..........3 V Vo.ivod:iii od 44 mandatov: demokrati..........10 radikalei..........22 Buii'jevei..........4 soe. demokrati........3 seljaeka stranka.......3 komun sti..........-2 V Crni Gori od 10 mandatov: demokrati......... komunist;......... radikalei......... repiiblikanei........ V Hrvytski in Slavonlji od 93 mandatov: d.«:i.okrati..........19 racliikalci..........7 Ra-dieevei..........46 komunJsM..........7 lirv. zajedniea........4 Radieevsk; d'sidenti......A klerikalei..........3 zemljoradn'ki......... 3 soe. demokrati........1 Frankovci..........1 Politiöne vests« V L.iubljani je zvoljen z 3196 gJasovi demokrat dr. Ivan Tavčar, z 1762 glaso- vi klerikalee dr. Tiosar, z 1189 glasovi nar. sooijalist Deržič, z \4')9 glasovi ko- munist dr. Lemež. Propadel je socijalno- demokratski kandulat Etbin Kristan. V Beogradu sta izvoljena dva demo- kra-ta, dva radikalea in dva komunista. V Zagrebu so dobili po en mandat demokrat', zajedniearji, komunisti. fran- kovoi in radieevci. Na Kranjskem je biio v splošni skupini (t. j. izven Ljubliane) oddanih 67.351 glasov. Dobili so: demokratje 4500. Samostojna 15.641, klerikalei 28.268, nar. socijalisti 2633, komunisti 9142 in soc. demokrati 7134 glasov. lzvoljeni so: demokrat dr. Žerjav, od SKS Kušar, A^ajcen, Pucelj in Rajar, od klerikalcev Brodar, Gostinčar, Ne- manič, Stanovnik, Škulj in Sušnik, od komunistov Žorga, Mlakar in Fabian- čič ter soc. dem. Etbin Kristan. Kdaj bo odstopila seda.ma vladaV Zagrebški ».lutranji list« poroča, da bo sedajna vlada ostala na mesiu do Jo. dec. •in da bo prisostvovala prvi in drupi sejl konst'tuairte. Na prvi seji bo izvoijen predsednik. na «Irugi se bo eital prestoltti govor. Nova parlaineufonia veeina. I '0 do- sedajnih i)oroe'il;li o volitvah ni nit: eiia. stranka dosegla vel;ke reiativne, kanio- li absolutne veeine. Ker je za spreje-m 11 stave v konstituanti potrebna dvetre- tj'nska veeina, se govori. da se bodo ra- dikalei in demokrati sporazumeli gleCle listave. Nj;m se baje pr:kl.iueijo vse agrarne stranke ter musl nianska orgair- zacija. Na ta naoin b; sc ustava sprcjela. Odstop sedaine vladc b; se po naj- novejš h vesteh izvr.su že te dni. Vosnič ima že pooblastilo niin. sveta, da poda regentu ostavko vlade. Po ostavki pokli- ee regent voditelje strank, d.i jih vpraSa za mnenje. Po dozdajn.h utis;h bo sesta- va nove vlade zopel poverjena ^'e.sl^čl.l. Vstopile b: vanio \-se dozdajne stranke. razun rnenda Ifrv. zajedniee. ki je pri vo- litvah žalostno propadla (11 mandatov). Nova agrarna skupina in Radieeva stran- ka bota pozvan1'', da vstop'ta v vlado. Prva (Avramovičcva) bo naibr^e vsto- p:la, Radič pa odkloii'l. vkljub tenm. da RadiČ ne vztra.ia več na stal'Scu v/. leta 191H, da ne bi sel v ustavotvorno skup- Sčino. Nova VesniČeva vlada bi ostala nn krmilu do sprejetja ustave. Nato b; se izvrš;la nova kotnbinaclja. V poštev pri- de koalicija med demokrati. radikalei in seljak'. Ustava bo — kakor kaže — spre- jeta najkasneje do konca jnnuarja 1921. Nato bo nadaljeva'ia konstituanta kot za- konodajni parlament svoje delo, ki bo rrnjnlo cfve leti. Poleg narodne skupšči- ne se ustvari senat, z:i kaferi bi se izvr- šile volitve rneseca februarja ah" marca. Razdelitev pokrajin in avtouomfja. V svoj: seji dne 30. now je min. svet raz- pravljal 0 razdelitvi države v oblasti in 0 obsegu pokrajinske avtonomije. Spre- jeto je bilo načclo. da oblasti (pokraiine) smejo obsegat; teritorije z najnfanj 200.000 do Jiajvcč 600.00s) preb'.valci. Beograd, Zagreb in Ljubljana bodo pre- stolice in svobrtdna niesta in bodo imela posebno široke konipetence. Pokraiine, v katerih se nahajajo ta tri svobodna VALO I3RATINA: Par besed o gledoliSču. (Koiice.) Vzgajanje k Ljubezni in Lepoti, oni Lepoti, v kateri so zapopadene vse dobre lastnosti človeštva, to naj bo cilj gledali- Skega zavoda! Kako krasna naloga! Po tej nepo- pisni kcTtastrofi svetovne vojne, ki ni un!- eila samo telesnega blagostanja, temveC —kar je najhiijše — popolnoma izpodko- pala tla etienim euvstvom ni spremenila svet v pravo Sodomo in Comoro. Avtoriteta raznih instituclj, ki so do zadnjega easa zavzemale vodilno mesto. je omajana. rsreba je novih idealov. In to ie t/isti moment, ki odpira gledališki umct- nosti tako sijaj.no perspektivo. Odpreti pot nspežncmii delovai?ju v tern smtislu, to bi bila naloga ministrstva za prosveto ali po naših zaeasno skrom- nih razmerah bi se dala rešiti zadeva na ta načui: oživotvori naj se krepka zveza dramatičmih ali sploli kiiltiirnih društev, ki naj si pred vsem pridobi par dobrih pisateljev in potovalnih režiserjev, ki so Studirali problem malih odrov Rsžiserji bi odsh' nemudoma na delo. Prcpričan sem, da bodo povsod z radostjo po- zdravljeni, kajti vsem malim odrom bo njihovo delovanje ncprcccnljive vrcdno- sti, ker ne le da bodo z dJctanti strokov- njaski nastudirali posamezne izbrane igre, temveč obdržavali bodo tudi stro-" kovna predavanja in skrbeli z:\ terneljiio na najmodernejši podlagi slonečo refor- 1110 odrov, ki so danes do malega vsl, vkljub temu, da je njih nabava mnogo stala — v zelo klavernem stanju, ker so bili sezidani brez vsakega pravega raz- nmevanja oderske umetnosti. Vsled tega bi dosezale uprizoritve v vsakem oziru mnogo veeje uspehe in b] našH na takih potovanjih, ki bi ga b;lo od dne do dne. Pa tudi marsikak talent bi našli na takih potovanjih, ki b j>a bilo mogoče pr'itegniti velikim gledaliseem In tako bi bilo kaj krnalu dobrega igralskega naraščaja v izobilici. Pisatelji pa naj bi oskrbovali rcdno izdajanje gle-daliSkih iger, strokovns knjižnice, kakor tudi potrebno propagan- do. Le na ta naein bi bilo mogoee prepre- čiti ii'prizarjanje nievrednih in banalnlh proizvodov. S'ecr pa, ee bi bili organiza- torji — ki bi dajali potrebne smernice — dovolj močni in bi nudili dovolj dobre li- terature, bi v kratkem easu izghViI z vsch odrov ves neokusen Sund kar sam od sc- be, kajti povsod si želijo boljšega mafe- rliala in zagrabijo za najslabSs — v na]- večih slučajih je vsled tega, ker ni bolj- šega na razpolago. lstotako je — m-imo- grede povedano — pn nas s slikam: in lrlsnimii okraski sploh. Ce bi se našel za- vod, ki bi prodajal po ceni dobre repro- dukcije naših slikarjev, bi sc kaj kmalu izločil židovski šund kar sam od sebe. Deset let sistematičncg.i dela in vsakega hišnega gospodarja bi bilo sram obesltl na svojo steno nestvor, kakoršn«i se (Ja- nes dobivajo tudi po najboljš;h hišali. Če bi dopušeab denarne razmere, naj bi se razširil ilelokrog tud' na zidanje dvoran, opremo gledališč in sploli na m- dustrijo gledaliških potrebSčin: kostu- mov, mobil'ij etc. V to svrho naj bi se pri- dobili arhitekti in slikarji — špecijalisti — umetniki, ki bi jim b:lo delovanjs na tem polju zivljeiiska potreba. In tako mislini, bi se najiiitreje dvig- nil nivo naše glcdaližke umetnosti. Ce se tega dela ne Iot: kulturna or- gamizacija, se ga bodo — to je čisto go- tovo — polastili špekulantje. In zdaj še nekaj, kar mi tudi leži že več let na sreu in je brez dvoma še va2- nejše nego diletantska gledališca in to ]e 0 t r o S k o g 1 e d a 1 i S č e. Ne marionet- no, temveč otroSko gledališee, kjer bi igrali in se udejstvovali otroci sami. O važnosti take instituoije bi moral pisati l)osebno poglavje, ali zdi se mi tako sa- moobscbi umcvno, da bi bila odvee vsa- ka beseda. Zato sc hoeem omejiti i\\ da- nes le na par spIoSir'.h opazk. Res je, da uprizore posamezna gledaliSča po par "otroSk'.h predstav na bto — ali to je vse premalo pa tudi n: v tistem chihii kakor bi bilo potrebno in zato take predstavc ne doseirajo pravih rezultatov. Ce je fe ideja telovadn'h druStcv vel'kanska, ko- liko večja ie 5e ideja otroških gledališč, k: bi skrbcia za estetsko vz^ojo telesa In duse na eminenten naem. In prepričan sem, kakor je danes petje, telovadba itd. v solan obligaten predmet, tdko bo v kratkem tudi to vpraSanje venlilirano v miniistrstvu za prosveto. Oa bi bila taka gledaliSCa v jezikov- 110 mešaivih krajih tudi velikanskcga po- litičnega pomena, je evidentno in mi tega ni treba še posebej povdai jat.. Le na ta način in pa potom dobrih dramatičnih šol bi se vzgojila resniCno prava idealna publika in igraiski narasča|. :tran i. »NOVA DOH. Siev. 14 \ inesta, botlo single obsegati do NiO.UOO prebvalcuv. s ilede kompetence pokra- jinskih oblasti se je sprejelo načelo de- koncentracije, odklonllo pa iiačelo avto- nomijc, kakor bi to rail; naši klerikalci in pa zajedničarji tin Hrvntskeiu. Pokraj n- ski zbori bodo torej predvsern imeli go- spodarski delakrog. Dr. Korošec jc za- stopal'nasprotno mišljcnjc. Ker pa, kakor je v;tlct, in; naivuirava l/.vajati posledce, je jasno, da je njegovo mišljenje le tcore- t enega znaeaja. Radič izpuščeii Ma svobodo. Regent je 27. tm. podpisal nkaz o obsirni arnnc- stij:, k'i vsebuje iudi muogo politienih de- 1-ktov. Aninestija vsebuje tudi taka kaz- njiva dejanja, katerih je bil obtožeu Ste- fan Radič. Na temeiju tega poni'losccnja je predsedn'ik sod'Sca Vajič 28. nov. ob četrt na oseninuisto nro naznanil obto- žencu Radien amuestijo, ter inu javil, da je 'izpuščen na svubodo. Ko je Radič to čul, je vzkliknil: »Živei regent Aleksan- der!« in takoj odšel na volišče klasovat. Rapallska pogodba v italijanskem parlanientu. Koneem debate o zakon- skem naertu t?lcde ratifikaeije rapallske pogodbe je min. predsüdnik Giolitt: ,/.Ja- vil, da obstoja za varstvo matijšiu sploš- "na pogodba, k'I izreka obveznost za spo- štovanje manjs'n. Pogodba rapallska sc tega vprašanja n! dotakn'Ia, ker je znana trad'ic'jonelna dalckosezna lojalnost Ita- lijanov do drugih narodov. Nato ie bil pr- vi del Luzattijevega dnevnega reda, po katerem zbornica odobrava sporazum z dne 12. nov.. sprejei z 253 proti 14 glaso- ( vom. Soglasno je bil sprejet drugi del dneviiega reda. k. pravi: Zbonrea .zreka željo, da se v Ranallu proglašeni dobn odnošaji razvijejo na skupno korist oben poni'irjenih narodov in Evrope. Zaupajoč, da bodo oni del; iiaradov, k; so ostali on- kraj meja, mogli v popolni varnosti uzV vati najsvobodneiso uporabo jezika, kui- turo in spostovaiue, priporoea zborniCa vlad'i, da Ščiti velke ideale našega ple- mena in višje interese domačega gospo- darstva na Jadrauskem inorju. Zakonsfci tiaert je bil nato v celoti sprejet '/. 2\?> proti 15 glasovom. Začasno narodno predstavništvo je z ukazom min. sveta od 28. nov. razpuščeno, istotako hrvatski sabor in vsi drugi pokrajinski zbori. Zahteva Slovencev v Itallji po avtonomfjf. Tržaška »Edinost« objavlja v nedeljski številki programatični čla- nek, v katerem naglaša potrebo sloge v narodnih vrstah. Zahteva avtonomijo za slovensko Ijudstvo. Madžarl ogrožajo mir. Praški »Čas« poroča, da madžarski vojaki južno bratislavskega obmostja kopljejo zvezne iarke in pripravljajo tiidi druge vojne utrdbe. Vellko Irsko zaroto na Angleškem so zopet izsledili minoli dni. Irski sin- fajnovcl so nameravali požigati hiše v Angliji. Izdane so najstrožje varnostne odredbe. Ultlmat entente novi gr^ki vladi. Iz Pariza se poroča, da je na sestankn Lloy- da Georgea in Leyguesa v Londonu v glavnih potczah označeno staliSče za- vezn'ikov proti (irški v slueaju vrnitve kralja Konstant na. V momontu, ko se Qrska odloei za vrnitev kralja Konstan- tina, bo ententa staviia svoj nltirnat, v katerem bo zahtevala revizijo Sevrej- skega miroviiega ngovora, ki bo obstoja- la v tem. da se Smirna z zaledjem vrne Tureiji, k; pa pride pod italijanski protek- torat. Dodekanez se vrne Italiji. Trakija dobi svojo avtonomijo pod protektora- tom entente; istotako bi morala Grška pristati na potrebne graničnc korekture v korist Srbije in Fiolgarskc. Tudi v fi- nančnem vprašanju bo ententa smatrala vse pogodbe kot neveliavne. — Italija se v načeln strinja s predlog-i Francije, ako- ravno je hotela izkoristiti položaj na Gr- iketn v svojo korist, da se prebliža se- dajni vladi, aK je vsled koncesij, ki bi jih dobila Italija na račun Grške v orijentu, spremeivla svojo politiko n se pridrnžila Franciji in Angliji. Panamerikatiski proRram Hardln- gov. Noyi predsednk Združen-ih držav Sev. Amerike Harding je izjavil v svoiem jjovoru v Panarni. da bo njegova politika težriia za skupnim delovanjem Severne s srednjo 5n Južno Ameriko. Iz Korotana. Kako delaio Neinci na Koroškem? V Pliberku se jc po prevratu naselil tr- govec-invalid St. P. F3il je član Narodne- ga sveta in vnet agitator. Ker je po ple- bisc;tu bilo njegovo življenje ogroženo, je zapntitil Pliberk in vzel polovico blaga s seboj. Po drngo polovico pa se je z vsemi potrebnimi dokuineti in potmmi dovoljenji peljal 8. nov. Tain pa so ga aretirali in psovali, in das. nna lokal še do konca leta placan, se mil je že naselü tain nek Celovean. Pozneje so ga izpti- stili in orožnižtvo ga je gnaio do meje. Taiko delajo na Koroškem z nasiin: ljud- mi. Mi pa? Mi pa še se posmeliujemo Cio- veku, ki je nnieen in n'ma danes prosto- n\. kjer bi si sluz.l vsakdajni krnli. Mariborske novice. Magistrat in Marburg. »Tabor« poroča: Pravijo sicer, da imamo slo- venski mestni urad v Mariboru, toda če pridete v gotove urade g. vladnega komisarja dr. Leskovarja, se lahko prepričate, da smo še v starem Mar- burgu. Na siovenski pozdrav ne dobiš odzdrava, atnpak čez nekaj časa vpra- §anje: »Was ist mit Ihnen?« Ako niste vešči tega jezika, vas kratko odslovijo; »Ich verstehe nicht slovenisch.« In s tem je uradovanje končano. Tako se ]e zgv^diio z menoj, ko sem priSel prosit pojasnila v neki trgovski zadevi. Še le ko sem uvidel, da cel urad ne zna ali noče znati siovenski in se mi je mudilo, sem se moral posiliti z nem^čino — in tedaj smo se v siovenski mestni hiši pod vlado komisarja iugoslovenske vlade in pod voditeljem »najboij na- rodne« stranke SLS — razumeli. In ta Skandal dopušča v Mariboru, v tretjem Ietu Jugoslavije, naša vlada za Slo- venijo? Celjske novice. Mestno güedafioce. Danes četrtek 2. decembra ob 191/2 Mora9a go»p& DuSske. Celjskl klerikaici so v nedeljo zvečer pozno v noč pili na svojo »zmago« nad demokrati. Ali so slavili tudi svojo »zmago« nad vsemi naprednimi stran- kami, o tem zgodovina molči. Mehanik Plahuta iz Gabirja leži 5e vedno v bolnici v opasnem stanju in tudi Se danes ne more govoriti. 4. porotno zasedanje v Celju se prične 6. decembra. Iz dijašklh krogov smo sprejeli pismo, v katerem se pritožujejo nad tem, da se cene dijaškim prostorom v mestnem gledališču neprestano zvišu- jejo, dočim so cene ostalim prostorom skoro vedno iste. Drugod prirejajo ce!o posebne predstave za dijake, pri nas pa še teh predstav, kar jih imamo, dijaki vsled neprestanega zviševanja cen ne bodo mogli obiskovati. »Morala gospe Dulske« stane za revnega ide- alista-dijaka že 5 K. Ta plot more 90% celjskega dijaštva preskočiti kvečemu po povratku s počitnic o božiču ali vel. noči. Pri ponavljanju predstav se cene vsem drugim prostorom znižajo, Ie za dijaške prostore ne. Naj bi se tudi napram dijaštvu človekoljubno po- stopalo. Dijaške vstopnice pa se naj oddajejo samo proti legitimacijam, da ne bo zlorab. »Judasglocke«, igra v 4 dejanjih od Hanns Knoblocha je bila zgubljena v nedeljo na kolodvoru. Najclitelj se naproSa, da jo blagovoli oddati v mest- nem fcledališču proti nagradi. Končni rczultat volltev v celjskem političnem okraju jc sledeči: SLS 6053, NSS 513, JDS 1315, .ISDS 5571. SKS 3858, PS 104, KS J573. »Samopomoč« v Celju prodaja raz- lično blago za gospode in dame, konfek- cijo za otroke ter čevlje po nizkih cenah. Samo za člaue. Rezervoarji trgovske /adriiRC »SIo- ga«. Prv, rezcrvoar .namenjcn za shrarn- bo petroleja in surovega olja, je koneati. Nadaljnje se z dovršenjem drugega. Za Dijaško kuhhijo v Celju 32 daro- val g. MVrko Gruden, dirigent podružnice Ljublj. krcd. banke v Celjn, namesto ven- ca na krsto gospe Fine dr. Kotirikovc, 100 K. Miklavžev veder v Gaberjlh. Vod- stvo dečje stanice v Gaberjih vabi na Mi- klavževanje, katero priredi v nedeljo 5. dec. v Sokolskem domu ob 2. uri popol- dne. Vspored: 1. Ciganček junak. Veseli prizor s petjem. 2, Kolo. 3. Slovensko dekle. Pojo deküce v narodnih nošah. 4. Sv. Nikolaj. Ovogovor. 5. Vigred. Nasto- pijo otroci kot cvetke. 6. Nastop Sv. Mi- klavža in razdeütev daril. — Kdor hoče prhiestj darlla za svojo deco, naj jih odda pr,'i blagajn v kmo Oaberj^, v nedeljo od 11. do 14. ure, kjer dobi legitimacijo, s katero gre potem po zavitek k Sv. Mi- klavžu. Brez legit'rnacj'e ne dobi nobe- den zavitka. Predorodaja vstopn c pr>i blagajni v kino vsak vecer od (\ do 8. lire. Zakaj so graščine prazne? Piscjo nam iz občinstva: Graseine Novo Celje, Zalog n Plevna v bližini Celja stoje sko- ro popolnoma ])razne in bi se razni za- sebn'ki iz Celja gotovo lahko tam nase- lll'i ter napravili prostora uradnikom, ki že mesece čakajo \\d sianovanja. Zakaj se to vprašanje ne vzamc resno v pre- tres?! DNEVNE NOVICE, Soboino števtlko »Nove Dobe« lahko pošHjamo onlm, k! si ne inorejo naročlti trikrat v tednu izhajajoče »Nove Dobe«, po- sebej kot tednik za ceno po K 7"50 četrtletno all K 3O'~ letno. U.^avnišivo. Glasilo narodnih socijalfstov »No- va Pravda« bo odslej izhajalo zopet samo kot tednik. Komedijant Radlc*. Ko je bil Radio napodlagi regentove amnestije izpuščen iz zapora, ie vzkliknil: »Živio regent Aleksander!« ko pa je na volišču spu- stil kroglico v škrinjico, je vzkliknil: »Živcla republika!« Gospod državni pravdnik, od- prite oči! Celjski ncmški listič je v svoji številki od 2. tm. prinesel iieko »praško pismo«, v katerem slika do- godke na Češkem v popolnoma lažnivi luči ter postavlja češke Nemce pred javnost naravnost kot mtičenike. In to skrajno lažnivo skrpucalo 0 razrnerah v nam prijateljski državi je našlo v celoti milost vočeh g. državnega pravd- nika, katerega naloga je vkljub vsej svobodi tiska vendarle tudi, da ne pripušča hujskanja prott bratskeimi češkemu narodu. Volilni rezultat iz Podcctrtk« je bil v zadnj: štev. krivo naveden 11 velja isti za Oplotnico v konjiškem okraju. V Pod- četrtku je rezultat sledeei: SLS 7S, NSS 2. JDS 28. ISnS 10. SKS Ifi3. PS o, KS 2. Kongres jugosiovanskili lastuikov kopališč, zdravilišč in letovi^d namerava sklicat; zagrebško druStvo za tuiski pro- met tekom decembra. C'itarn v časopisih, da se pri va.s dnhov- sciwa še vedno /elo mesa v politiko. Pri nas v NemCiji tega ni. Dishovivk je za cerkev, politiko pa najv miru piisti. Turistika in sport Sport, llustrovnno glasilo sloven- skih sportiiikov. St. 22. prinasa U\\m slike z letošnje Ohiurjade v Londoini, sliko nogoinetnega moštva S. K. Celje in raz- ne drnge. St. 21 vsebuje sestavke: pro- gram smučarjev, alpsko voznje in ingo- slov. avlonioblskj klub. Prvenstvo Slo- venijeM920, Nogometna tekina Avstrija- Ogrsko itd. ter slike: Sv. Jakob nad Meisnik. Iz Šmarla. Pri nas v trgu je narodne poslance vollo nad °1 % volilcev. k so se sploh volitev udeležiti mogli; v- okoli- ci šmarski pa koma.i 10% vseh v -imen k vpfisanh. Klerikalci so v trgu tiobili 36, protiklerikalne stranke 100 glasov. Oko- lica je volla v pritl;cju sole, kjer miajo v prvetn nadstropju klerikalci od jescni nekako zborovalnico. In tam so ;meli ob volitvi svoj agitacljski lokal Iz šmarskeJia okra.ia. (šclski Skan- dal brez uriniere v Sloveniji.) V Smar- skem okraju jc na sentpeterski štiriraz- rednic; samcat naduc'telj; istotako na Šentštefanski trirazredirci. V Pristavi je na trirazrednici ena nč-teljica, na dvoraz- rednlcah pri Sv. Rmi in v Loki pa n'; 110- bene učne nioči. V §marj: j)a jc v enem razredu nad 110 otrok. dasi je uč.lnica za paralclko pripravljena. — Vi.šji šolski svet, ali ti naj šc kaj več zatrobimo?! ~~"\z Trzemo&ne na Ceškoslova^kem nam pše siovenski steklar: DruStvo de- lavsko-uradniSko steklarskc stroke je ustanoviilo »vyrobno in prodcjno druz- stvo« steklarske stroke v leploh. Pri tej prilik'i se je pokazalo, da je ceSkoslo- vaški delavec že toliko izobražen, da se zna gospodarsko organizirati. Iz Hamborna nam piSe siovenski ru- dar: Dne 15. nov. se je prigodila v rovu Nefden velika nesreča. Utrgala se je fA- ca, na kateri je visel koš s 43 možini: pa- del je v glabino. Vsi možje so bili mrtvi. — Vsak dan je pričakovati zaradi dra- ffinje :n slabih p!ač splošne stavke. — ^v. 'M »M)V A DOHA« Sfsöfl 6. ti katastrofe. Pred vseni imamo zdaj že tri leta, ne da bi nastopila ta od strokov- njakov narekovana opasnost. Taka bo- gata leta bodu torej le izjemc. Razun te- ga. mislim, se bo tudi za odvišni vinski pridelek vedno daio dobiti kupca v tujiru. Vkljub italijanski konkurenci se bo nekaj prodalo v Avstrijo. Neka.i se bo dalo spraviti na Ceško, nekaj na Poljsko. Ali vse to treba pravoeasno organizirati. — Samo od zabavljanja na Jugoslavijo sc taka vprašanja ne dajo resiti. Dclati Irc- ba, potem .>e bo mogoc-J obraniti tndi vsakojakih tcžav. Pri čcmur pa sc scvc- da nc sine prezreti, da se za eventualno nadprodukcjo, kj presega cclo potrcfcc niednaroJnega lr?.i, lie more klicati na odgovornost Jugoslavijo. To se pri slo- venskem mentalitctu sieer more zgod'ti, ali pravieuo ni. Tako nadprodnkcijo feo regul"rala priroda sannt, življenje samo. Toda konstatirajmo, da doslej lakega sltičaja v Jiigoslavüi še ni bilo in da se niti Rledc vinskega vprašanja lie moic ozbljno (resno) trditi. da isto tare slo- venskega kmeta radi Jugoslavijc. A konCno so besedo o najbogatej- isem delu slovcnskega kmctijstva: o go- '/darstvu! Polovica ecle slovenske zem- Ije ie pod gozdovi! Ali je tudi slovenskim gozdovom Jugoslavia na skodo? Za de- set- n desettsoee vngonov lesa sprav- lja Slovenija letno v Slavonjo, Banat In Srbijo in to za ccne, o katerih se sloven- skim gozdarjein nikdar nUi sanlalo ni. No, res je, da je morda preccjSnja razl- ka mod cenami, ki j;li dobi slovenski go- zdar-proizvajalec in plaea srbski kmet- potrošač (konsnment) za les, a to ni krivda .lugoslavije, nego posrednikov, iwluosno je krivda slovenskih gozdnfti posestnikov samih. V, gozdni posestniki dobite za kubični meter lesa moreb!fl 600—800 kro:i. v Srb'ji pa moia potro- šač za isti les plaeati 2400 do 3200 kron za kubieni meter. Vidite, kak dobiček grc v žep posrednika in to po vaši lastni kr.ivdi! Združite se v lesne zauruge in sami žagajtc. sami prodajajte les v Ba- nat in Srbijo, pa hoste sani' iineli najpo- volnejši clobičok. Jugoslavia vain mid? pi'iliko, sami ste krivi, ako sc je r.e pos!u- žte! Nesinisel je torej trditi, da bo Jugo- slavija uničila slovensko kmet jstvo. In vendar se ta trditev v slovenski iavnosti vsak dan nonavljn. iz k-akefta razlojca? Samo dva razloga sta iiiožna. 1. Ncpo- učeiiost. nepoznavanje deianskih prilik. 2. Hudobcn namevi, škod;ti naši nov". dr- žavi. Ce opazujem ljudl, ki prgovarjajo slovenskemn iW NA DEBELO! Nfli DROBNOf Ravnokar došla velika množina svilnatega barvanega in krep papirja in rutk za božič. Pismeni papir v mapali in kasetah, kopirne knjige, stročnice, gobe za tablice ' 1547 14—1 in vse druge pisarniške potrebžčine. Za božič lepa dapila beleti^istiöxiil* l*nji& v vseh jezikih v elegantnih vezih. Gortčar ^fc Leskovšek, Celje. 8O liektoir prvovrstncga jabolčnika (zimsBci ntošanceEnctvec) pro da F. GNILŠEK, Maribor, Mcljska ccsta ši^. 29. Sprejmeta se 1545 2—1 dva mizof sha pomočiilg, katera se razunieta na politirana dela za po- hištvo. Plitnino Albin, mizar, Dečkov trg6. Proda se popolnoma nova elegantna ženska obleka (kostum). Cena 900 K. Naslov v upravništvu lista. 1542-1 Angleščina. 535 3~; Kdo v Celju daje večerne ali nedeljske ure v angleščini na podlagi učnih pi- sein Toussaint Langenscheidt proti dobremu honorarju ? Naslov se naj pošlje poStno ležeče Žalec pod »London«. Dolga moška 1536 3—2 zisko suhnja iz lisičjih koŽ se proda. Na ogled je pri fotografu Fodermajerju, Žalec. Za gostilničarje in vinske trgovce se priporočajo stara, močna črna in bela dalmatinska katera so vsled svoje visoke gradacije in dobrega okusa tudi najprikladnejša za zboljšanje slabejših vrst vina. 29 Ivan Matkovic, zaloga dalmafinskih vin Glavni trg 8 Celje Glavnl trg 8 Samo na d&belo» Na debelo in drobno t ; kupite ms jbolje pri iv^dki Janko Bovha| CeBje, Kralja Petra c. Celje, papis*, zvezkis, svincni" ke, peresa, radirke in vse «Sruge golske in pi- sarnidke potrebščirčc.29 i _________________ ..._..........___ I m *m m 1- IT IT (W < ¦> Tli » » i» m ^Dii U pristno norveSko ! najboljše sredstvo proti slabokrv- \ nosti se dobi v drogeriji 14—1 ( SANITÄS, Celje. ; Naznanjam, da sem prevzel staroznano zlatarsko frgovino od zlatarja g. F. , zaloga zlata in srebra CELJE, Glavni trg St. 4. Bencin, stnojtia olja, cilindnovo olje in auto-olje ima oddati Zveza sloif. trgoucev Y CeljU. 1533 3^2 Hočeie dobro 11~2 I to poceiai Kupiti? I Nafzanesljfvejša ura I je Sullner-jeva ura! I Nikelnasta, jeklcna, srebrna ali zlata I ura, vsaka V.ts bo zadovoljila! Tudi I verižice, prstane in uhane, vsakovrstne I darovc, in potrebščine, kakor: škarje, I nože, priprave za britje, šibičnjake, I diamante za rezanje stekla, doze za | smodke in cigarete, zapestmce i. t. d. I Vse dobro in poceni najdete v ceniku od I H. Suttner, Ljubljana at. 983. I r I 1 I *B ii I <2>OSlUJe PO VSeJ lllflflEIISSllllSI Delnüka glavnka 3 državi. JUUUUIU ViSlI mll"one «i". v«lam. splošna zavarovalna družba. Ravnaleljsivo za Slovenijo v Ljublfani sklepa: ni Največji tu delujoči domači zavod. — 1.) pozarna zavarovanja, // . ,r,ain «h s r xi 2.) žlvljenfska zavorovanja, (Ö Družba je prevzela od »Graške vzajemne 3.) nezgodna ln Jamstvena zavarov.. R« zavarovalnice« in od zavarovalne družbe 4.) zav.protlSKodamvsledtaf. vloina, // „ ., „ /__v , JJ , ,. ... 5.> fransportna zavarovanja. 111 »Feniks« (požarni oddelek) ves njihov 6.) zavarov. protl škodam vsžed ra«- R« kupčijski obstoj v naši državi. 7.) zavarovanja proti škodftm po tool. Lj Najnižji tarifi, takojšna izplačila škod. Pisarne se nahajajo začasno o Sodni ulici 1 (?eniks) in na Gosposuetski cesti 2 (Graška).