Od navadnih napak pri mleku.              Zdrav. Kaj velja ?
(Pogovor živinskiga zdravitelja (lekarja) z hišno gospodinjo,  *)              Mina.   Naj   pervič   skledico   nar   boljšiga   ko-
Mina. Prav lepo se Jim moram zahvalili,    &ta,  kakoršniga v mestu gotovo ne dobe. de so uni dan naši zorasti tako hitro ventali. Še             Zdrav. Že velja.   Poslušajte me tedaj: naj-zmiraj   mi cevke   ne   grejo iz glave, z kterimi    pervo vam hočem  poglavitne vzroke raso od mleka napeto vime na enkrat izpraznili in     zložiti, kteri mleko spridijo.
terdno sim   sklenila,   vpervic    kader   pojdem   v             Večidel tih napak pride od ondod, če krava
mesto, šteri take cevke kupiti, de jih bodem pri    oslabljen želodec ima, kar se iz tega pozna,
taki priložnosti pripravljene imela.                            de ona le pomalim ali clo nič ne žre,  de ne pre-
Zdravitel. Me veseli,   de sim vam vstregel     zvekje, de ima žlezast gobec,  nečeden  jezik,   de
in vas pripričal, de mi se kaj več vemo, kakor    le poredkama blato od nje gre, ali de blato kiflo
vaši mojstri Skaze, in de vi nimate prav, če per-    au gnilo smerdi i. t.  d.
vimu sleparju, ki pride, več zaupate, kakor nam,             Mina. Kako pa to mleku škodje ?
kar se tolikokrat zgodi.                                                        Zdrav. Tako le : Iz užite kerme ali klaje se
Mina. Kar sim vidila, de so pomagali, kjer    v želodcu in črevih sok naredi, iz tega soka po-
naš Jernej   več tli pomagati mogel,   Jim rada     tem k« postane in iz kervi pa mleko.    Če želo-
vse verjamem.                                                                 dec dobro ne kuha ali prebavlja, ni praviga soka
Zdrav. Ker tedaj vidim,  de ste pametna ze-    m dobre kervi,   in   ravno   zato ni  tudi  dobriga
na, in de se da z vami kaj več govoriti, kakor z    mleka.^   Tako   iz   ene   napake druga,   iz druge
marsikterim, ki hlače nosi, vas hočem čez naj-    tretja i. t. d. izvira.
bolj   navadne   napake   pri mleku koristno             Mina. To gre   res po tem takim vfe prav
podučiti, ker je to reč, ktera hišnim gospodinjam    'epo skupej;   in prihodnje   bom   na   to posebno
gre in se tolikokrat primeri, ktero pa mal oktera    pazila,
prav pozna in prav opravlja.                                              Zdrav. Drugi   poglavitni  vzrok napak pri
Mina. Oh — to bom hvaležno poslušala, ker    mleku je v   kermi ali klaji.  „Krava per gobcu
mi je   mleko   naših   krav   ze tolikokrat nadlego     molze.66    Koliko   in   kakofhna je klaja,   tako je
delalo,   in   ker bi tudi iz Njih ust rada slišala,     mleko; kar se prav lahko rasumi, če se pomisli,
kaj Oni od moči copernic čez mleko, ali od za-    de se iz klaje,   ktero krava vzije . meso. mast,
copranja kakiga hudobneža in od več druzih reči    koza, kosti, z eno besedo, vse, torej tudi mleko
pravijo.                                                                             naredi. Očitno se to pri tem vidi, de imajo ne-
Zdrav. Mali, mali! Kaj tudi vam  take ne-    ktere zeliša take reči v sebi, ki clo svoje   farbe
umne muhe po glavi blodijo ? ne veste,  de Bog    m svojiga duha   in   okusa v živinskih črevih ne
nič tacih stvari ni vstvaril, in de copernic in co-    zgube ; temuč se z vsimi temi lastnostmi v kri,
pernikov ni? Kaj niste v nedeljski šoli gosp. Slom-    meso in, mleko   premene.   Tako so,  postavim, z
seka brali, de „velike skrivnosti Božje moči On    prežiliko   skušnjo   naredili;   če   se živini  med
ni starim babam, ne rokomavžarjem, ne ciganam    klajo dene, tudi kosti od nje rudečo farbo dobijo.
razodel.66   Verjemite mi, ako bi kdo v današnih             Mina. To so pač res čudne reči, in  se. ka-
' časih coprati znal,   bi se svoje coperniške  moči    kor zdaj previdim, brez vse copernije zgodijo,
za kaj druziga   poslužil — jez mislim, de bi si             Zdrav. Tretji  poglavitni vzrok napak pri
rajši  denarjev copral;  ne pa de bi mleko kazil.    mleku   so  razne   kravje bolezni,   ali zvunanje
To je le  prazna vraža.     Slabo mleko  večidel  le    »a vimenu,   ali pa notranje;   posebno   vse  vro-
iz očitnih   vzrokov pride,   ktere   le premalo  ob-    činske  bolezni (ognjice).  Bolezen kri premeni in
rajtate ;   tukaj   le vam   jih po redi razložiti ho-    ker se iz kervi mleko dela, se mora tudi mleko
čem, poslušajte me.                                                      premeniti.
Mina. Zakaj pa krave včasi slabo mleko da-             Mina. To mi je všeč, de mi znajo tako na-
jajo,   in   vzrok tega  se   ne da  najti? zakaj  se     tanjko  vse  dokazati.
namolzeno mleko tolikokrat izpridi in  se ne da             Zdrav. Četerti poglavitni vzrok je posoda
nikakor   v   srovo  maslo ali puter podelati, brez    za  mleko in   kraj   kamur se molzna spravlja,
de bi se dal  vzrok najti?                                     kakor bote poznejši slišali. Vaša nesnažnost je
Zdrav. To vam čem  vse razložiti in  poka-    velikokrat   tista   huda copernica, ki vam
zali,   de  ni treba copernic in copernij, če se mleko     mleko  izpriduje!
izpridi, ker so vzroki večkrat tam, kjer jih nih-             Mina.   Večkrat   ni   pa   nič   tega   napčniga,
če  ne iše, in   ker  ni treba,  de  bi  se  ravno  tako    m  mleko se vunder izpridi. Kakošen  vzrok je pa
očitno  pokazali ,  kakor ljudje mislijo.                        tačas .   —
Mina. Prav željna sim Njih podiičenja in             Zdrav. Zrak ali luft in vreme, posebno rada bi vedla, če me bodo v vsim tudi pripričali.     poleti, je peti poglavitni vzrok, ki tudi dosti----------------                                                                        krat  nepoznan zraven pertisne,  in do mleka ve-
*} ™iZtl t,^lnnt^!^ P?0^6,te N°vice berej° in     Hko moč ima, kar je fleherni kravarici znano. Pa te-
molznja k ženskim opravilam sliši, sim ta pogovor z gospo-                           ,      .   .      .
ainjo uvedel.                                      Dr. Bleiweis.             ga ne vedo vsi ljudje, de se zrak večkrat preverze in
78
mleku škodje , brez de bi se vreme očitno pre-menilo, kar tudi vedenje nekterih žival, postavim bčel, vlastovk i. t. d. kaze , ki premenenje vremena  dostikrat dolgo pred čutijo.
To so navadni vzroki, ki mleko spridijo. Kar je pa druzih, jih bom per posameznih napakah mleka razložil. Te sirn vam hotel pred vsimi pred oči postaviti, de bi posebno na nje pazili; ker se morajo pred vsim drugim naj-pervo vzroki poznati, de se potem ve, kje de je pomoči treba , kadaj de jo je treba in zakaj večkrat pomagati ni mogoče.
Mina. Za to natanjko razlaganje se Jim moram prav lepo zahvaliti, in zeljim vediti, koga me bodo še dalje učili.
Zdrav. Preden bom pa od posameznih napak pri mleku govoril, moram še to le od mleka sploh pridjati, kar se nima nikoli iz ne-mar izpustiti: Prav mlade krave dajajo navadno bolj redko mleko — mleko pa od prav starih je rado kislovato — najbolji sploh je mleko od tistih krav, ki so ze trikrat teleta imele , in po-, tem v tretjim mescu po oteletenju. Po zimi imajo krave večidel manj mleka, pa to je bolj mastno — po leti več , tode je bolj redko. Od zelenjave je  mleko redkejfhi,   kakor od fena in  druge
tečne klaje i.  t. d.
(Dalje sledi.)
79
Od navadnih napak pri mleku«
(Pogovor živinskiga zdravitelja (lekarja) z hišno gospodinjo.
Zdravitelj. Nar pervo vam hočem od tega kaj povedati, če krave premalo ali pa clo nič mleka ne dajo. Ta napaka izvira od veliko vzrokov, kdor hoče ta praviga spoznati, mora pregledati in preiskati, če ni bilo prepičlo klaje, ali pa če ni bila preslaba? — če ni imela krava oslabljen želodec? — ali morebiti bolno vime? — ali kakošne notranje bolezni ? — če nima bolečine na kakim vunanjim zivotnim delu? če ni skozi pot, drisko, kervotok i, t. d. preveč moči zgubila? če ni morde želiš žerla, ktere imajo tudi posušene vlastno moč, manj mleka dati, kakor postavim: trubelika (Schirlingskraut), kervavi mleček (Schollkraut), peteršilj, vsedobro (Meistervvurz), i, t. d. — če morebiti dekla vime večkrat z merzlo vodo vrniva ? — če ni krava ze dolgo časa teleta imela? — če ni breja? če ni izver-
82
gla ? če ne gre preveč na meso ali na loj ? če ne hira preveč? če se ji po teletu, ki so ga ji vzeli, preveč ne toži? — če ji kakošna bolečina mleka v vimenu ne zaderžuje, postavim kaka bula v sescu, ali če se ji v vimenu mleko zagrize ? — če si krava sama, ali če ji kaka zraven stoječa živina mleko posisava? če se ne molze prav ali pa premalo ? —
Glejte vzroke , koliko jih je! Na tanjko se morajo preiskati, de se ti pravi najdejo in de se živina napčno ne ozdravlja. — Pravijo tudi, de tiste krave, ki jih vpregajo, prav po malim molzejo. Res, tega mi ne gre vun in vun tajiti; to de mislim: delo nemore mleku škodovati, ako se krave le ne presilijo; in skušnje novih časov uče, posebno na Ogerskim, de so krave, ako so ravno orati mogle, po navadi mleka dajale , če se jim je tudi le dovelj klaje dajalo. Saj se tudi pri naših ženah ravno kaj taciga vidi: imenitne gospe, ki malo delajo, ali clo celi dan počivajo, ako ravno v obilnosti žive, imajo večji del malo mleka za svoje dete; žena pa ka-kiga delavca ali kakiga kmeta ima dostikrat, ako ravno mora dan za dan veliko terpeti in slabo živeti, vunder toliko mleka, de večkrat razun svojiga deteta, tudi še drugo doji. —
Mina. Tudi pri nas neki kmetovavci krave vpregajo, to de pravijo, de molznim kravam to ne služi.
Zdrav. Ce pa pomislite, de pri nas le bolj vbožni ljudje svoje kravice vpregajo, kterih morebiti več dela, kakor kerme doleti, ne morete Ogerske skušnje zavreči nikakor. „Vse poskusite , kar je nar boljšiga obderžite" — samo to pazite, de čes mero ne mahnete.
Mina. Pač koristno bi bilo krave za dvojo rabo imeti. Nekaj konj bi manj treba bilo. — Sedaj Jih pa prosim podučiti me, kako se napake pri mleku, ki so jih poprej imenovali, od-pravljajo?
Zdrav. Koliko je vzrokov, toliko je pomoč-kov! Nekaj vam jih je že znanih, brez de bi vam jih praviti treba bilo , in lahko se jim da pomagati. Kar klajo vtiče, vam je stari pregovor znan: „Krava pri gobcu molze."— Per ne-kterih že tim pove, de se mora le pravi čas perčakovati, de mleko samo pride, kakor per brejih kravah i. t. d. — Nektere napake se pa n e dajo ozdraviti in najbolj se stori, če se krava mesarju proda, postavim: prav stara živina in krave takiga plemena , ki bolj na meso ali loj, kakor na mleko gredo. — Ce je pa krava bolna, ne obotavljajte se, ampak umniga zdravitelja poiši-te, ki bolezen pozna in jo pametno ozdraviti zna. — Če pa krava nanaglama ob mleko pride, brez de bi posebno bolna bila, se je ta le lek večkrat prav dobro izkazal: Vzemite kumne, janeža, štupe iz kolmežovih korenin (Kalmus-vvurzel) od vsaciga 8 lotov;   domače soli, in
žvepljeviga cvetja vsaciga 2 lota. Vse to se vkupej z malo vode zmeša in po dvakrat na dan za dve veliki žlici kravi da.
Mina. Prav lepo se Jim zahvalim za to, kar so mi svetovali; kje pa se vse te zdravila dobijo?
Zdrav. Vselej vam bom le take pomočke svetval in povedal, ki se lahko dobijo. Kumna, sladki janež, domača sol, žvepljo se prav lahko povsod dobijo; kolmež je tudi kmetam znan, in tudi v lekarni se po ceni dobi. — Sedaj vam moram še nekaj od molzenja povedati, ktero večkrat dobro kravo popači, če dekla molsli ne zna, kakor gre. Na tem, de se kravje vime vselej čisto izmolze, je silno veliko ležeče. Tode ni tako lahko vse mleko iz vimena izmolsti, kakor bi si marsikdo misliti vtegnil. Kdor samo za sesce vleče, kakor se večidel po navadi godi, le tisto mleko izmolze, ki je v spodnjim delu vimena, to dobro mleko pa, ki je kakor smetena v zgornim delu vimena, je bolj mastno in ne gre samo od sebe iz sescov. V Švajci tako le molzejo in vsim kmetovavcam izgled biti zaslužijo : Kravje vime pred molzenjem z mlačno vodo vmijejo; nekaj zavoljo snažnosti (ali slišite, ljubi moji kmetje, ki tolikokrat nesnažne in z blatam pokrite vimena pri svojih kravah ter-pite!) nekaj pa de se vimena vmeče. *) Ko je vime vmito, molzica ali molznik (v Svajci in v Tirolah molzejo večidel možki) z obema rokama vime mane, de se vodeno in mastno mleko zmeša, in potlej se še le krava molze. To tolj-krat storijo, koljkrat je treba, de se vse mleko čisto izmolze. — Tako molsli vas teleta per sescu sajne uče , ki po svoji naturi večkrat z gob-cam v vime sunjejo in ga pomanejo, de se mleko bolj zmeša. Morde se iz tih opomb prevdariti da, zakaj grajšinfke krave večkrat pri bolji klaji manj mleka dajo, kakor pri kmetih, kjer imajo dostikrat slabji klajo. Pri unih namreč večkrat gospodinje manjka , ki bi na pravo molzenje pazila, pri kmetu pa skerbna gospodinja nič v nernar ne pusti.
(Dalje sledi.)
Od navadnih napak pri mleku,
(Pogovor živinskiga zdravitelja (lekarja) z hišno gospodinjo.
(Na dalje.)
Zdravile!/. Druga napaka pri mleku, ki se večkrat primeri, je, če krava preveč vodeno mleko daje, to je tako mleko , ki je prav redko in višnjevkaste farbe , malo smetane dela in prav malo siroviga masla ali putra v sebi ima.
Mina. Zlasti po leti nam tako mleko večkrat nagaja.
Zdrav. Tudi tega so razne reči krive. Tako mleko pride večidel od slabe ali spridene klaje, od gole slame, od m o čir ne trave, i. t. d. torej se to, kakor ste prav povedali , večkrat po leti pri zeleni ali frišni klaji ob deževnim vremenu prav rado zgodi. — Dostikrat je tega pa tudi oslabljen želodec kriv. — Stare krave, telice po pervim teletu, kakor tudi bolne krave pri in po vsaki hudi bolezni dajo po navadi bolj  vodeno mleko , ali ga pa clo zgube.
Tukaj se mora pred vsim nar pred zvediti, kaj je tega krivo.   de se , če je mogoče , vzrok
odpravi, postavim spridena klaja. Slabotnim kravam naj se tečna piča daje ; stara in neozdravljiva živina naj se pa ob pravim času pobije ali zakole. — Oslabljen želodec se z tem le ozdravi: Zmešajte štupe iz kolmeža, enciana (cvi-ča) in soli od vsaciga 6 lotov in jo dvakrat ali trikrat na dan po dve veliki žlici kravi z klajo vred dajte, ali pa se z policam tople vode zmeša in živini v gobec vlije. Zraven tega se mora pa krava z dobro in hladno pijačo preskerbeti in v suhim hlevu, kolikor je mogoče, imeti. Če je pa kaka bolezen tega kriva, se bo zopet mleko poboljšalo , kakor hitro se bolezen odpravi.
Mina. Vidijo, to mi pri Njih nar bolj do-pade, de mi povsod lekarski prepis (recept) dajo , to je več vredno, kakor vse drugo.
Zdrav. Prepis pravih lekov ali zdravilov, ljuba moja, je res poglavitna reč ; tode opomniti vas moram, zdravilam ne preveč zaupati. Poišite pred vsim narprej vzroke bolezni, in perzade-vajte si te nar pervič odkloniti in odpraviti. Potem še le zamorejo zdravila kaj pomagati. Če bi bil komu pezder v oko padil, gotovo najboljši lek bi mu ne pomagal nič, dokler pezder iz očesa ni. Ravno tako je tudi z vsako drugo boleznijo; povsod se mora vzrok bolezni odpraviti; če pa to več mogoče ni, se mora "saj skerbeti, de se vzrok zopet ne ponavlja. Grozno bo pa tisti goljfan, ki vseskozi le po čudnovitih štupah in druzih skrivnih sdravilih poprašuje. Ne manjka se tudi tacih ljudi nikjer, ki slepoto mnogih kme-tovavcov k svojimu pridu obračajo, vsiga zlodja vkupej zmešajo, in de bi svojo goljfijo skrili, ga z ogljevJm praham počernijo ali pa z ceglovo moko porudečijo 5 zraven tega se pomišljujejo in delajo, kakor de bi — Bog ve kaj — vedili, in preden se kdo previdi, je že opeharjen in goljfan. Kdor vam za bolno živino kako zdravilo ponudi, brez de bi bil bolezen spoznal in nje vzroke raziskoval, ne zaupajte mu nič, on je le — slepar! To sim vam hotel memo grede povedati. — Zdaj se bova pa kaj od druge napake pri mleku pomenila, to je od grenkiga mleka.
Grenko mleko pride večidel od tod , če je krava kake grenke zeliša žerla, postavim: pelin, vratič (Reinfarren) , grenko ali močimo de telo (Bitterklee), vsačno žele alištir(Bin-gelkraut), poljski mlečik (Gansediestel), poljski ženof (Ackersenf) i. t. d.; po divjim česnu, lanjeni preši, plesni slami in nekterih druzih želiš pa mleko večkrat tudi smerdeti jame. Nar večkrat pa krave tačas grenko mleko dajo, kader imajo kako bolezen na jetrih, zlasti takrat, kader imajo zlatenco (Gelbsucht), od ktere mleko rumeno in od primešaniga žolča tudi grenko postane. Tukaj se pomaga nar poprej, če se kravam dobre in če je mogoče zelene klaje, in zdrave vode piti daje; razun tega jim pa tudi nasledni lek pomaga: Vzamite dva lota
86
štupe od encianovih korenin in osem lotov grenke soli. Ta zmes se da kravi na klaji, ali se ji pa z mlačno vodo zmešana v gobec vlije ; to delo se ima pa več dni eden za drugim opravljati , de se živinčetu popred bolezen odpravi.
Mina. Naj mi povedo: ali se ne smejo zdravila živini tudi skozi nosnice vljivati, kar sim že tolikrat vidila?
Zdrav. Ravno prav, de me tega opomnite; to reč na tanjko razložiti, je našim kmetam silno potrebno. Le poslušajte me ; bote slišali, kaj de je prav. — Živina ima nos, kakor tudi človek le zato, de skoz njega diha; z gobcam ji gre pa zreti, naj bo klajo ali pa zdravila. Zdravila morajo v želodec priti, od ondod pridejo v kri in tako dalje; tu sem pa pelje prava pot le skozi gobec. Skozi nosnice pa pelje pot v pljuča; človek in živina imata pa nosnice le za to, de skoz nje dihata. Skušnja vsakdanja nas uči, če se nam ka-daj le kakšna kapljica vode ali druga drobtinica v dušnik (Luftrohre) zaleti, nas hud kašelj prime , in de se je že veliko ljudi in živine ravno zavoljo tega zadušilo. Neizrečena neumnost je tedaj živini lekarij skoz nosnice dajati! Pa ne samo neumno je to delo, ampak tudi silno n e-varno; nobeden umen sdravitelj tedaj tega dan današen več ne špoga. Ce bi pa kak slepar vaši živini zdravilo skozi nosnice vliti hotel, temu plačajte pri ti priči bokal vina, tode z to pogodbo, de ga bo skozi nosnice v se spravil. Jes stavim, kolikor hočete, de se ga ne bo lotil; ampak celiga bo pustil.
Mina. Zahvalim Jih za to podučenje, nihče ne bo več moji živini kaj skozi nosnice dajal! (Dalje sledi.)
87
Od navadnih napak pri mleku.
(Pogovor živinskiga zdravitelja z hišno gospodinjo.)
(Na dalje.)
Zdravitelj.   Danes bova najin pogovor zopet naprej pelala, ki sva ga uni dan jenjala.
122
M i n a. Res težko sim že čakala, de bi mi svetovali, kaj mi je storiti, če se smetena ne da vmesti.
Z dr a vitel j: Ne bom je govoril kar besedice več od copernije, ako ravno vem, de jo vražni ljudje pri ti napaki prav pogostama dolže. Mislim, de bo gosp. Ferlanova pinja, ki se zmiraj bolj po deželi razširja, sčasama vsim coperniskim vražam slovo dala. Kar pa ljudje večkrat pri mleku copernijo mislijo, to pride večidel, kar sami dobro veste, od napčniga vremena; odpregorkeali pa od premerzle smetene; o*d nečednih posod ali soparnih mlečnih shramb; tudi ima nek-tera krava že to lastnost, de tako mleko daje, ki se le ne rado vmede.
Mina. To je pač vzrokov dovelj smetene spriditi.
Zdrav. Razni vzroki potrebujejo raznih sredstev. Ce je smetana premerzla, se ji pomaga, če se v toplo hišo prinese, ali če se pinja v škaf tople vode poftavi, ali pa z toplo vodo izmije, ali če se nekaj smetene pogreje in med merzlo zmeša. ¦— Ce je pa smetena pretopla bila, naj se v kakšnimu bolj hladnimu kraju mede, ali naj se pinja v merzlo vodo postavi, ali z merzlo vodo izmije. Tudi se da večkrat z tem pomagati, če se nekoliko mlačniga mleka, ki ravno iz pod krave pride, k smeteni v pinjo prilije. Jez miflim, de je Ferlanova pinja ravno savoljo tega tako dobra, ker se vertilo v eni meri v nji obrača, ter v smeteni enako toploto naredi, na kteri je pri medenju tolikanj ležeče.
Mina. Pri nas si v takih okoljšinah po stari navadi z kruham, soljo, žganjem, golunam ali z kakim krajce rje m pomagamo, ki ga v pinjo veržemo.
Zdrav. Vse drugo znate brez škode poskušati, le z krajcerji ni varno, zakaj krajcerji so iz kotlovine narejeni, na kteri se zelenica (Griinspan) nabere, ki je prav zlo strupena. Prav nedolžno sredstvo, srovo maslo (puter) vmesti, so tudi čebulne kožice, ki se pri medenju smetani primešajo. — Dobro srovo maslo napraviti ni tako težka reč, pa vunder se le malokje prav dobro in prijetno dobi, večidel je žal-tovo, mehko, kašnato i. t. d.
Mina. Ta razsodik čez naše srovo maslo se mi pač prehud zdi; jez mislim, de se ga vunder dovelj dobriga dobi.
Zdrav. Pojte z menoj na terg v Ljubljano, pokušala ga bova pri mlekarcah okoli vodnaka (jstir-nej, in prepričali se boste, de sim resnico govoril. Kaj je tedaj tega krivo, de se po deželi več sla-biga, kakor dobriga sroviga masla najde? Ali morebiti smetena, kije večidel prestara? Ali hrami, kjer se mleko hrani? Ali latvice? Ali mede nje? Jez miflim, de dostikrat vse te reči srovo maslo spridijo. De se dobro srovo maslo dobi, je pervič  treba  smeteno  posneti,   predenj   se
mleko pod njo popolnama skisa. Miflim, de naše kmetice na to tako ne pazijo , kakor gre. — Hram za mleko nima ne pre merzel ne pretopel, pa tudi ne pretaman in soparen biti, temuč zračen in čeden. — Latvice za mleko imajo pred vsim drugim popolnama snažne biti, to je za dobro srovo maslo perva pogodba; tudi pregloboke nimajo biti, ampak plitve in prostorne, ravno zato jih tudi plošaste delajo. Cink as te latvice (Zink-schusseln) so naj boljši, v njih se smetana nar hitreji naredi, in se jo tudi nar več dobi.
Mina. Od takih latvic še nikoli nisim slišala, kakošne so pač te ? —
Zdrav. Pri grajšinah in velikih kmetijah so že davnaj znane, in ako so ravno dražji od druzih, so vunder zavoljo tega prav koristne, ker tretji del več sroviga masla dajo , kakor druge. Kosi-tarnim (cinastim) skledam so nekoliko podobne.
Mina.   Ktere pa Oni za temi nar bolj obrajtajo ?
Zrav. Per majhnih kmetijah so lončene nar bolji, če so tako napravljene, kakor sim vam ravno popred povedal. Nar slabeji so pa lesene zato, ki se ne dajo čisto cediti, mleku neprijeten okus dajo, ter store, de se rado zagrize.
Mina. Kaj pa mislijo, de je storiti, dobro srovo maslo tudi dolgo časa dobro ohraniti?
Zdrav. Nar bolj je, de ga koj , ko ga is pinje vzamete, prav dobro v merzli vodi zmijete jn na tanjko očedite, de ne bo kaplice mleka v njemu več; potem ga pa dobro pognedite, z malo soli zmešajte in v večih kosovih (štrucah) postavim od 10. do 15. funtov, v hladne in zračne hrame spravite. — Nar bolj se pa srovo maslo tako le nasoli; vzamite dva dela lepe soli, en del cukra, en del pa solitarja , vse to se prav dobro skupaj v štupo zmeša, in po dva lota na en funt sroviga masla pridene; potem se srovo maslo zopet prav dobro pognede in v štruce podela. Prav zlo hvalijo neke kmetice to ravnanje.
Mina. Pervič, ko bom srovo maslo narejala, bom to poskusila, če se mi pa po Njih besedah vedlo ne bo, kakošna bo pa ta ? —
Zdrav. Kar sim vam svetoval, tega sim se večkrat sam pripričal. Kdor pa kaj noviga poskusi,mora na tanjko vse tako storiti,kakor mu je bilo naročeno; posebno pa pervili skušinj ne pripustite nikoli poslam, kteri večkrat nalaš nagajajo in so že marsiktero dobro znajdbo zaterli, če ni po njih glavi bila. — Ce pa srovo maslo ni preveč žaltovo, se večkrat tako le popravi in zopet dobro naredi: Iztopitega še enkrat, potem ga pa po verhu posnejte, in opečeno kruhovo skorjo va-nj denite, v nekih petih minutah ne bo maslo več žaltovo, zato, ki kruhova skorja žaltost na se potegne.
(Dalje fledi.)
Od navadnih napak pri mleku.
(Pogovor živinskiga zdravitelja z hišno gospodinjo.)
(Na dalje.)
Zdravitelj. Po leti se mleko nar večkrat z a-grize. Veasi se še to celo v kravjim vimenu zgodi, in takrat se prav težko v podobi sirahke zmolzuje.
Mina. Ta napaka nam prav velikokrat nagaja, pa sami ne vemo zakaj?
Zdrav. Tega so tudi r a z n e reči krive. Po leti, posebno pred in ob hudim vremenu se zrak vseskozi spreminja, kar tudi mleku škodje. Prehuda poletna vročina tudi kravam večkrat tako škodje, de jim mleko že v vimenu popači. Razun imenova-
nih vzrokov je večkrat kisla klaja tega kriva; pa tudi od oslabljeniga želodca, in bolniga v.imena prav pogostama ta napaka izhaja. Dostikrat so tega tudi nečedne posode krive. Včasi so pa clo krave taciga plemena, de se jim mleko večkrat v vimenu zagrize in zasiri, kar se posebno starim kravam večkrat zgodi.— Na vse to dobro pazite , bodete vidili, de boste kmalo pravi vzrok najdli, zakaj se vam mleko zagrizuje, in po tem boste  tudi  to  lahko ventali. — Slabo   vreme
v
človek odverniti ne more. — Ce je vročina, kisla klaja in nesnažna posoda tega kriva, de se vam mleko popači, mislim, de veste, kaj je storiti. De se pa kravi oslabljen želodec ozdravi, dajte ji grenjkih lekov, iz kolmeža in enciana (cvi-ča,) kar sim vam že uni dan (v 22. listu) svetoval ; bo kmalo bolji. Razun tega si tudi prizadevajte kislobo iz želodca, pred ko se da, spraviti; dobro bo,  če ji daste neke dni po 4 ali 6 žlic pepela
v
med klajo, ali 2 žlici apna med vodo piti. Ce se pa mleko v vimenu zagrize, izmolzite ga varno in prav polahkoma po 4 krat na dan, in zmite vime večkrat z mjilenco (žajfenco), zvečer se pa cizeji z nekim mazilam, ki se iz černiga mjila (černe žajfe) in malo masti napravi, pomažejo.
Mina. Prav lepo Jih zahvalim tudi za ta svet, vem, de ga bom prav dostikrat špogala in prav zvesto spolnovala.
Zdrav. Prav! Sedaj pojva na naprej, de do rudečiga ali kervaviga mleka prideva, to je: do tiste napake, kjer je vse mleko bolj ali manj rudečkasto, ali pa ima le posamezne rudeče lise i. t. d. Nikjer pa, ljuba moja, ni bolj potrebno po vzrokih slediti, kakor ravno pri ti napaki, zakaj kdor vzrokov pri ti bolezni ne ve razločiti, ne bo nikoli praviga zdravila zadel.
Mina. Kaj je res toliko vzrokov pri ti bolezni?
Zdrav. Ja,pravmnogoverstniso. Včasi je živina take želiš a žerla, od kterih mleko rudeče postane; večkrat pa prisadne bolezni vimena mleko kervavo narede.
Mina. Kako se bo pa vse to razločiti in spoznati dalo? Ta reč se mi precej zvita zdi, in bojim se, de je ne bomo razločili, kakor gre.
Zdrav. Jez pa mislim, de boste tudi to reč kmalo zapopadli; ni tako težka, kakor se vam zdi. Le dobro me poslušajte, kar vam bom od tega povedal.
(Dalje sledi.)
126
Od navadnih napak pri mleku.
(Pogovor živinskiga zdravitelja z hišno gospodinjo.)
QVa dalje.)
v
Zdravitelj. Ce je živina na paši med drugimi zeliši tudi take žerla, od kterih mleko ru-dečkasto postane, brez de bi bil pa prisad k vimenu pritisnil, ta napaka večidel kmalo preide, de le živinče druge klaje dobi. — Ce je pa v vimenu prisad ali kaka druga bolezen, bo bolečina ta vzrok kmalo razodela, in vidilosebo, de je krava bolna. Kmetje ti bolezni vovčič ali sajovic pravijo, mi jo pa prisad na vimenu imenujemo. Zdraviljstvo v ti bolezni v tem le obstoji: Pred vsim je treba mleko fhtirkrat na dan, tdde prav po lahkama inskerbno izmolsti, de z kervjo vred v vimenu ne zastane in družili bolezen ne napravi. Zavoljo tega so pri ti bolezni košene cevke, ktere sim vam že enkrat priporočil, nar bolj pripravne in koristne, zato ker se skoz nje mleko samo od sebe cedi, brez de bi treba bilo , bolno kravo molsti.
Mina. Kako se pa te cevke v vime vtaknejo?
Zdrav. To ni težko; pomažite»jih popred z oljem ali pa z kapljico mleka, ter jih polahkama med perstmi sukaje v luknice cizejev vtaknite. Ce je le mleka kaj v vimenu, bo z curkama vun teklo.
Mina. Vaj-enimu gre vse dobro od rok; kako se bo pa nam vedlo, ki jih še nikoli nismo v rokah imeli ?
Zdrav. Z umam se zamore vse storiti; če bi to ravnanje za vas pretežko bilo, bi vam ga tudi ne bil svetoval.
Mina. Pri pervi priliki bom po Njih besedah te cevke poskusila.
Zdrav. Mleko iz bolniga vinu na izpraviti ni pa še zadosti; drugo in poglavitno delo je: prisad pregnati.  To se pa z naslednimi   rečmi nar bolj
storiti da, to je:  z parno k op v o (Dunstbader) in z mazilan* vimena.
Mina. Kako se pa vse to naredi?
Zdrav. Parna kopva se tako le napravi: Vza-mite ajbiša ali pa lan eni g a semena ali pa ječmena, ter ga pustite v pripravnimu loncu pol ure vreti; potem postavite lonec pod kravje vime tako', de soparica kake pol ure va-nj puhti. Ta napeto vime sčasama omeči in prisad odžene. Razun tega je tudi prav dobro, če se v to žlezasto vodo kaka mehka cunja pomoči in z njo prav po lahkama pri-sadno vime nekaj časa zmiva. To storivši obrišite mokro vime z drugo suho cunjo, in potem ga po-mažite z dobrim laškim oljem, maslam ali pa z kako drugo mastjo, ki pa ne sme žarkova biti. Vse to pa ni, ljuba moja, zadosti le enkrat storiti, temuč nar manj tri —ali fhterikrat na dan; če se to ravnanje večkrat ponavlja, bolji bo! Le tega se deržite, kar sim vam sedaj priporočil; te so nar bolji zdravila, prisad (vovčič ali sajovic) na vimenu pregnati. Ce je pa prisad en malo odjenjal, vime pa še zmirej terdo in napeto ostalo, se je to le mazilo nar bolj skazalo, ki se naredi iz sladke smetane inizštupe strelniga praha (pulvra), z kterim se napeto vime zjutrej in zvečer pomaže. — Ce je pa krava v vime vdarjena ali strnjena bila, je prav koristno, če se ji kmalo po tem vime okoli vdarka z merzlo vodo zmiva, kteri se polovico jeliha primeša.—Pri prav hudi oteklini ceiiga vimena, je dobro, če se napeto vime z kakim mehkim in čednim pertam Q)ripasam) podpira, kteri je na vsili šterih voglih na križ bolniga živinceta privezan.
Mina. Prav hvaležna sim Jim za ta poduk, ker nam med vsimi bolezni vovčič nar večkrat nagaja.
Zdrav. Ravno tako morate takrat ravnati, kadar prisad na vimenu in kervavo mleko od strupenih želiš, postavim: od zlatice, mlečka, pod-leska i. t. d. pride. Razun tega je pa pri ti bolezni tudi potrebno, živinčetu pijačo z kako pestjo soli t e r j a okisati in žlezastih zdravilj, postavim: ajbšove vode ali pa dobriga laneniga olja, po dvakrat na dan v gobec vljiti. Včasi je treba, tudi živinčetu pušati, kar pa le umeten zdravitelj zamore razsoditi, brez kteriga v takih okoljšinah ne morete biti.
(Konez sledi.)
130
Od navadnih napak pri mleku.
(Pogovor živinskiga zdravitelja z hišno gospodinjo.)
(Konec.)
Zdravitelj. Jez mislim, de ste že večkrat vidili na mleku po verhu smetene manj ali več posameznih višnjevih lis, ktere se večkrat razširijo in dostikrat celo smeteno pokrijejo, včasisepa clo v mleku potegnejo, tako de večkrat sploh viš-njeno postane.
Mina. Ja, taka napaka se mi je že dostikrat primerila, pri kteri se tudi mleko prav rado skisa, le nerado vmesti da, žlezasto in žarko postane.
Zdrav. Morebiti, de ste že tudi slišali, de višnjevo mleko le od tega pride, če krave take želiš a zrejo, ktere mleku višnjevo (indigasto) farbo dajo.
Mina. Ja, od grahorice, nekterih detel, muljave ali truskovca, in preslice.
Zdrav. Ce ravno od imenovanih želiš ta napaka večkrat izvira, je vunder druzih vzrokov več, ki višnjevo mleko napravijo, in zlo se boste čudili* če vam povem, de višnjeve lise ali proge na mleku nič druziga niso, kakor neizrečeno velika množica višnjevih živih živalic, ktere se vmlekuza-rede, in od kterih ni noboden človek popred kaj vedil, dokler nam jih ni prajsovski živinski zravitelj gosp. Fuchs v Berlinu očitno pokazal. Tem ži-valicam je on ime „Yibrio cyanogenus" dal.
Mina. Ni mogoče, de bi bile višnjeve lise kaj druziga, kakor le višnjeva farba; hvala Bogu, saj imam tudi jez dobre oči!
Zdrav. Res je, ljuba moja, de tudi imenovani zdravitelj teh živalic ni samo z golimi očmi vidil, ampak z nekim vmetnonapravljenim gledavnikam, kteri vsako kapljico mleka po tavžentkrat veči pokaže. Taki gledavniki so iz vmetno izbrušenih šip izdelani, ki nam vsako reč večji, in daljne reči pa bližej kažejo. Ravno z takim oradjem je gosp. Fuchs višnjeve živalice v mleku iznajdel; tako majhne so, de jih okoli štirdeset tavžent na enim lečnim zernu prostor ima; vsaka tih živalic ima po 2 ali 3 ali še več okroglih udikov; neprenehama sem ter tje mergolijo, in imajo tako' terdno življenje, de zopet oživijo, če so ravno več tednov zamerznene ali vsu-šene ležale.
Mina. Oh čudo, prečudo! kaj mi pač Oni vse-
ga povedo? Komu se pač ne bo gnusilo, vprihod-nič mleko piti?                                                        *
*¦        v
Zdrav. Se bolj se boste po tem takim čudili, če vam povem, de jih je tudi v nar čistejši vodi, ki jo vsaki dan pijemo, veliko tavžent enakih živalic, samo z tem razločkam, de niso višnjeve, ampak bele. Ce bi kdo vedno na to mislil, bi se mu pač malokdaj poljubilo, kaj jesti ali piti I
Mina. Zdaj še le vem, de je res,kar pravijo, de tudi nar večji gospod čes leto 10 funtov gnusnih reči vžije.
Zdrav. Od višnjeviga mleka vam moram na dalje še to le povedati, de, če se višnjeve lise na mleku posnamejo, se z tem tudi imenovane živalice odpravijo; če se pa od tega višnjeviga mleka kaj k drugimu pridene, bo tudi to kmalo višnjevo postalo, kadar se živalice v njemu bolj zarede. Po tem takim zamore ena latvica mleka od druge to napako naleziti, če morebiti kaka muha le kapljico takiga mleka iz ene latvice v drugo zanese.
Mina. Ker nam je tedaj lastnost višnjeviga mleka sedaj tako na tanjko znana, se bo mende tudi v ti reči lahko pomagalo?
Zdrav. Kratko nikar! Vemo sicer, kaj de so te višnjeve lise, tdde kako in od kod de pridejo, tega še nobeden ne ve.
Mina. Po tem takim nam s to znajdbo clo nič pomagano ni, če ne vemo, kaj nam je zoper to napako storiti ?
Zdrav. Naravne skrivnosti se ne dajo, ko bi mignil, razodeti. Le pomislite, kako dolgo se ni vedilo, /le so višnjeve lise na mleku žive živalice! Zdaj smo še le to skrivnost zvedili, in upamo, de bodo prihodni časi tudi to razjasnili, česar še sedaj ne vemo. Toliko dobička imamo vunder že sedaj od te znajdbe, de vemo, de višnjevo mleko ne pride samo od poprej imenovane klaje, ampak de se dajo tudi te živalice iz ene latvice v drugo po posodah, cedilih i. t. d. zanesti; de se mora pri tacih okoljšinah pred vsim nar bolj na čednost posod in cedil paziti, ktere se z vročim lugam nar bolj očediti dajo. Gosp. Fuchs razun tega tudi neki lek zoper to napako svetuje, ki se v lekarnici (apoteki) pod imenam „Chlorwasser" dobi, in kterga leka se vsaki dan po 2 lota z enim polieam encjanove ali kolmužove vode zmešaniga, živinčeta v gobec vlije. Imenovani lek se pa v lekarnici le po zdraviteljskim zapisu dobiti zamore.
Mina. Na moč me veseli, de sim to novico zvedila; kako se bo moja sosedna čudila, kader ji bom to povedala?
Zdrav. Kar sim vam od višnjeviga mleka povedal, to tudi od rumeniga velja; ravno take živalice so tudi tega krive, samo, de so pri rume-nimu mleku, rumene (Vibrio xanthogenus). Dostikrat pride rumeno mleko pa tudi od žolča, kise
134
po kravi razlije, in kteriinu se lahko pomaga, če se živineetu kakih 6 ali 8 lotov v vodi raztopljene grenjke soli (Bittersalz) večkrat v gobec vlije. Ce rumeno mleko od kakošne klaj e pride, kmalo preide, če se klaja premini. — Vfe to sim vam hotel, ljuba moja, k vašimu pridu povedati. Mislim, de vam ne bo od škode, če se boste le tega deržali, kar sim vam svetoval.
Mina. Prav lepo se Jim zahvalim za njih trud in podiičenje. Marsikaj koristniga sim od Njih zve-dila, in z velikim veseljem Jim bom vselej, kadar me bodo obiskali, nar boljšiga kofeta pripravila — brez vsih višnjevih ali rumenih živalic.
Zdrav. Mož beseda! Z Bogam. —
___________           Dr. Blciweis.
135