Poslovni pogum velja!
L
a
Si
■m m©S
Mednarodni sejem obrti in podjetnosti
Celjski sejem, 11.-17. september
Po naših občinah Videm • Občina zavrnjena na razpisu zaradi nepopolne dokumentacije
O Stran 7
Kronika
Kidričevo • Psa
privezal za avtomobil in ga vlekel za seboj
O Stran 24
Ptuj, torek, 10. septembra 2013
letnik LXVI • št. 71 Odgovorna urednica: Simona Meznarič Cena: 1,10 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
www.radio-ptuj.si
TUJ
et
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Štajerski TBI''
Slovenija • Virantov predlog za odpravo občin razburja
Se res obeta potop majhnih občin?
Minister za notranje zadeve Gregor Virant je minuli teden krepko razjezil veliko večino slovenskih županov in strokovne javnosti, saj se ponovno poigrava z idejo o zmanjšanju števila občin.
Pod pretvezo varčevanja, kot je pojasnil na novinarski konferenci, naj bi se resno lotili reorganizacije občin, ki imajo manj kot 5000 prebivalcev, pri čemer Virant predvideva 100-milijonske prihranke na račun združevanja majhnih občin, kar je močno razburilo tudi župane, ki že napovedu-
jejo protest. Virant trdi, da ima predlog podporo v širši javnosti in da bi ga lahko uresničili do lokalnih volitev prihodnje leto. Da pa iz te moke verjetno ne bo kruha, priča dejstvo, da predlog najprej potrebuje soglasje 46 poslancev v državnem zboru, nato pa še ljudi, ki imajo pravico svojo voljo
uveljaviti na referendumih, vendar Virant opozarja, da referendumski rezultati niso zavezujoči. Ali bo županom uspelo ohraniti občine »nad vodo« (kot so svoje ladjice razreda Optimist jadralci na posnetku), naj bi bilo jasno prav kmalu.
Patricija Kovačec
Danes priloga
Šport
Martin Milec •
»Nogomet imam rad in ga igram z užitkom«
O Stran 13
Foto: Črtomir Goznik
19. Ptujski športni vikend •
Veliko novih vsebin
Z> Stran 15
Zaradi nepravilnosti pri izplačilih ob 550.000 evrov?
So. Podravie • Po dokončni odločbi davčne uprave bo ptujska bolnišnica morala plačati davčne obveznosti v skupni višini dobrih 550.000 evrov zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri izplačilih zdravnikom v letu 2011, ki so imeli s. p. in s katerimi je sklenila pogodbe o strokovnem sodelovanju.
O Stran 24
Če ne bi plačevali najdražje elektrike, bi poslovali pozitivno
Kidričevo • Če v Talumu ne bi bili dodatno obremenjeni s prispevkom za obnovljive vire energije, bi kljub nižji borzni ceni aluminija poslovali pozitivno. Tako pa so ob polletju pridelali šest milijonov evrov izgube.
O Stran 5
J5K-—■
Tednikova akcija
NAJ PRODAJALKA/
PRODAJALEC
POHORJES resort
201
u
Več na oglasnih straneh.
2 Štajerski TEDNIK
Aktualno
torek • 10. septembra 2013
Slovenija • Predlog za odpravo majhnih občin dvignil na noge vse župane
Župani: »Virant nima pojma, kaj predlaga«
Minuli teden je v javnosti ponovno eksplodirala Virantova ideja o reorganizaciji občin, ki bi pomenila združevanje občin z manj kot 5000 prebivalci. Župani praktično vseh slovenskih občin so bili takoj na nogah, stališča spodnjepodravskih županov pa smo zbrali v nadaljevanju prispevka.
Virant še ne ve odgovoriti na marsikaj ...
Foto: Fotoarhiv
Na veliko (naših) konkretnih vprašanj, kako naj bi se občine dogovorile okoli združevanja, ali je smiselno zapravljati denar za referendume in kaj bi za občino brez dolgov pomenilo, če bi se združila z občino z dolgovi, Virant ni znal odgovoriti.
Z združevanjem občin, ki imajo manj kot 5000 prebivalcev (teh je na območju nekdanje občine Ptuj 13), naj bi po Virantovem predlogu prihranili zgolj iz naslova plač županov, podžupanov, sejnin in plač za občinske uprave deset milijonov evrov. Drugi učinki, ki jih navaja, pa gredo v smeri racionalnejše porabe denarja, zato minister na dolgi rok govori tudi o 100-milijonskih prihrankih. Po njegovih besedah bi se reorganizacija lahko ob močni politični podpori zgodila do jesenskih volitev prihodnje leto. Kot pojasnjuje Virant, ne gre za izbris občin, kot se pojavlja očitek v javnosti, temveč bo vsak prebivalec imel svojo občino, ki bo večja, boljša in močnejša. Reforma je nujna, logična in racionalna, pravi. V Sloveniji je 212 občin, od tega jih ima kar 109 manj kot 5000 prebivalcev, kolikor zahteva zakon o lokalni samoupravi, v njih pa živi komaj 15 % slovenskega prebivalstva.
Namen projekta je prihraniti pri režiji, kajti manjše občine porabijo veliko denarja za občinske svetnike, župane, birokracijo, ta denar pa bi lahko po Virantovih besedah namenili za razvoj. »To združevanje bi opravili čim bolj skladno z voljo ljudi, da bi se povezale občine tako, da bi bilo v skladu z voljo lokalnega prebivalstva. Ljudje naj se sami odločajo, kako se bodo občine med sabo povezovale, katere občine želijo delovati in živeti skupaj.« Predvidoma naj bi se združevale občine, ki so že bile povezane pred delitvijo. Končni rezultat te reforme bi bilo približno 120 občin, ki bi bile bistveno močnejše, ker bi bile večje, skupaj bi imele več denarja, imele bi tudi močnejše kadrovske kapacitete in bi veliko lažje in bolje opravljale naloge za prebivalce. Primer, po katerem naj bi se zgledovali, je Danska, kjer je 5,5 milijona prebivalcev, število občin pa so zmanjšali z 270 na 98 in reforma je imela po ministrovih besedah pozitivne učinke, ljudje pa naj bi bili zadovoljni. Glede na to, da je večina občin pri nas nastala po referendumski volji prebivalcev določenega območja, lahko v prihodnosti znova pričakujemo tovrstni način odločanja.
Minister predvideva, da bodo referendumi opravljeni na območju tistih občin, ki naj bi se združevale, hkrati pa se lahko izvede tudi posvetovalni referendum na ravni države, da se pokaže, ali Slovenci podpiramo tovrstno reorganizacijo, a kot je poudaril Virant, izidi referendumov niso zavezujoči.
Njegovega komentarja na to, ali se mu referendumi ne zdijo razmetavanje denarja, pa nam ni uspelo dobiti, sicer pa se Virant spretno izmika tudi konkretnim rešitvam in predlogom s pojasnilom, da je o njih še prezgodaj govoriti. Pojasnil ni niti tega, kaj bo za občino brez dolgov pomenilo, če se bo združila z zelo zadolženo.
Patricija Kovačec
Franci Krepša, Sv. Andraž v Sl. goricah
»Menim, da tisti, ki delajo pri tem, da se manjše občine odpravijo, nimajo pojma, kdo je peljal razvoj podeželja v tem času. Podeželje se je namreč razvilo prav zaradi nastanka malih občin. Mi, župani teh, bomo naredili vse, da do tega ne pride. Zagotovo pa bo potrebno tudi povezovanje.«
Vladimir Vindiš, Destr-nik: Vzbujanje nestrpnosti pri ljudeh
»Občani so ustanovili občino po svojih merilih, s katerimi se je strinjala država. Nove občine so vidno zmanjšale bivalne razlike med mestom in podeželsko občino. Ob ustanovitvi občine so bili upoštevani določeni kriteriji in prav smešno je, da bi danes ob predlagani odpravi občin
upoštevali samo en kriterij - varčevanje. Vsi se zavedamo pomena varčevanja in ga v občinah izvajamo kar se da učinkovito. Država pa se mora zavedati, da vsak dan prenaša na občine več obveznosti, pri tem pa ne daje denarja za izvedbo. Govorjenja na pamet o velikih prihrankih brez opravljenih analiz in s tem povzročanja nestrpnosti med ljudmi pa ne sprejemamo. O razvoju občine pa naj odločajo občani in ne populizem vladnih garnitur. Sodeloval bom v vseh aktivnostih, ki bodo potekale v smeri ohranitve zdajšnjih občin. Sem odločno proti centralizmu po meri dnevne politike.«
Alojz Benko, župan občine Trnovska vas: Očitno male občine delajo predobro
»Sem strogo proti odpravi
občin in naredili bomo vse, kar se bo dalo, da ostanejo v tej obliki, kot so zdaj. Borili se bomo z vsemi sredstvi, če bo treba, bomo dvignili veliko prahu. Občine so v tem času imele svoj razvoj in kapital bi se očitno rad centraliziral, male občine pa bi izvisele. Očitno želijo odpraviti manjše občine, ker predobro delamo, večjim kažemo, kako se racionalno porabljajo sredstva. Če bi ta predlog uspel, bi naš razvoj povsem zastal. Evropski denar bi nam postal težko dostopen. Večje občine pa, kot vemo, ne vlagajo v obrobje, ampak prvotno v centre. Najbolje je, da stvari ostanejo takšne, kot so, za kar si bomo, upam, prizadevali vsi župani.«
Alojz Kaučič, župan občine Juršinci: Naj pride Virant za 3 mesece na prakso
»Projekt zmanjševanja občin nedvoumno pomeni konec razvoja podeželja. Minister Virant nima pojma, kaj predlaga. Občina Juršinci predlaga, da pride za tri mesece na prakso v eno izmed podeželskih občin, da vidi, kakšna je vloga in pomen delovanja manjših občin. Minister bi moral, preden bi prišel s projektom na plan, proučiti ali višina stroškov delovanja občinske uprave presega finančne učinke, ki jih isti sistem delovanja prenese v občine; ali je znano, da zaposleni v občinski upravi zraven razvojnih projektov zagotavljajo zakonsko uresničevanje obveznosti do subjektov, ki so posredno in neposredno povezani z državnim sistemom; ali se tisti, ki bodo odločali o usodi občin, zavedajo, da je spe-cifika življenja drugačna od življenja v mestih, da občine na podeželju opravljamo tudi svetovalno vlogo občanom, da spremljamo in poznamo socialno-ekonomsko podobo življenja in prav zaradi tega velikokrat za državo opravljamo tudi funkcijo 'strelovoda' nad razočaranjem, ki ga živijo naši ljudje. Smo zadnji branik nezadovoljnih ljudi, ki se ruši, in ko bo podrt, bo tok dogodkov tekel drugače.«
Miran Gabrovec, Mar-kovci: Očitno ne pozna delovanja občin
»Predlog ministra Viranta
o odpravi občin ni njegova prva nespametna izjava. Zato srčno upam, da bo (samo) pri tem tudi ostalo, saj je pred nekaj leti, ko je predlagal novi plačni sistem in ga pozneje tudi uveljavil, nastal v Sloveniji pravi kaos, ki ga še vedno nismo v celoti sanirali. Prepričan sem, da gre tudi v tem primeru za izjavo brez kakršnih koli argumentov, analiz in drugih preveritev, ki bi dokazale, da se tako da v Sloveniji varčevati. Zanima me, zakaj nič ne pove o delovanju več sto različnih uradov v Sloveniji, ki so v večini sami sebi namen, imajo pa od direktorja, namestnika direktorja, pomočnika direktorja itd.
Njegove izjave kažejo, da ne pozna delovanja občin, niti dejanskega stanja pred nastankom občin in nekaj let po njem, saj vsi vemo, da velike občine niso preveč dobro skrbele za podeželje in vasi. Seveda odločno nasprotujem takšnemu enostranskemu in nespametnemu početju in bom storil vse, kar bo v moji moči, da občina Markovci ostane samostojna tudi v prihodnje.«
Stanko Glažar, Hajdi-na: Iskanje denarja na nepravem mestu
»Evidentno je, da ima država probleme z iskanjem finančnih virov, te pa je začela iskati na nepravem mestu. Predlog ministra Vi-
ranta je precej populističen in pripravljen brez podrobnejših analiz, hkrati pa želi preusmeriti pozornost od dejanskih težav. Reforma lokalne samouprave nikakor ne more potekati brez sodelovanja združenj občin. Upoštevati bo treba Evropsko listino lokalne samouprave, ker bo sicer treba spoštovati odločitve Ustavnega sodišča. Sam vidim rešitev v regionalizaciji države in vzpostavitvi pokrajin ter v spremembah zakona o financiranju pokrajin in občin. V vseh novih občinah so opazni bistveni premiki na infrastrukturnem področju in zagotavljanju razmer za delo društev in drugih
Uvodnik
Prej kot občine na vrsti še kaj drugega
Predlog ministra Viranta o odpravi približno polovice občin je v slovenski politični javnosti doživel silovit odpor. Župani, nekateri poslanci in obe združenji slovenskih občin predlogu nasprotujejo. Upravičeno se poraja vprašanje, koliko je Virantov predlog sploh uresničljiv in koliko populističen. Hkrati se moramo vprašati, ali lahko odprava nekaj sto delovnih mest v slovenskih občinah zares pomeni bistveni prihranek v proračunu. Rezerv v javnih financah resda ni, prav gotovo pa še obstajajo področja, kjer ima država v podjetjih večinske deleže, kjer si vodilni izplačujejo plače, nagrade in dodatke tudi do 15.000 evrov, kar je, denimo, trikratnik plače najvišjih funkcij v državi, kot sta funkciji predsednika države in predsednika vlade. Govorim o energetiki. Da, v energetiki se ne obračajo samo milijoni, temveč milijarde. Ustvarjajo se dobički. Prej kot odpravo občin bi bilo več kot smiselno pocukati za rokav tudi tiste, ki so iz državnih bank črpali nikoli plačane milijonske kredite. Spremembe zakonodaje bi morale biti premišljene in dobro usklajene. Trenutno pa smo priče nekemu ad hoc odločanju. Včeraj nižanje pokojnin, linearni rez v plače javnega sektorja in rez v socialne prejemke. Danes odpravljamo občine, jutri uvajamo krizni davek. Predlogi so narejeni precej na pamet in vsak izmed njih bi prinesel zgolj nekajmilijonski prihranek, kar pa je samo kaplja v morje v našem milijardnem proračunskem breznu. Kriza traja pet let. Ne verjamem, da se v petih letih ne bi dalo najti soglasja, sprejeti ustreznih in dobro premišljenih protikriznih ukrepov. Če bi se to zares zgodilo, bi se naša politična folklora umirila in njihovega brezplodnega dela bi bilo konec. Le s čim bi se ukvarjali, če ne bi bilo krize?
Skoraj brezsmiselno je že razmišljati o stanju v naši državi. Politiki kot da so sami sebi namen. Vsak cilja na maksimizacijo lastne koristi, preostali pa smo nekje tam ... daleč zadaj v neizprosni borbi, da preživimo iz dneva v dan. In naše sanje, da bi bili kot Avstrija ali Švica, so se že zdavnaj razblinile.
Mojca Zemljarič
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. V. d. odgovornega urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-maiiu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narociia@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 10. septembra 2013
Aktualno
Štajerski'TEDNIK 3
asociacij. Analize kažejo, da je na naše območje prišlo bistveno več denarja tudi iz državnih in evropskih virov. Za občino Hajdina lahko rečem, da je povsem upravičila svoj obstoj in prepričan sem, da občin ne bo mogoče kar odpraviti.«
Štefan Čelan, MO Ptuj: Trenutno misija nemogoče
Ptujski župan Štefan Če-lan že deset let piše vsakokratnim oblastnikom, da je Slovenija brez drugostopenjske lokalne samouprave hroma država. Ustanovitev pokrajin je nujna. Z njihovo ustanovitvijo in prenosom nalog s prvostopenjske lokalne samouprave (deponija, kanalizacija, pokrajinski muzeji, knjižnice in podobno) se bo hitro pokazalo, katere bodo tiste naloge, ki naj bi jih še naprej opravljale občine oz. kako velike naj bi bile. Ocenjuje, da je odprava malih občin v danih razmerah misija nemogoče, četudi je racionalizacija nujna, tako na državni kot lokalni ravni. Država je na številnih področjih postala opravilno nesposobna, postopki se vlečejo, nihče za nič ni odgovoren. Samo primer: že maja 2010 je MO Ptuj dala vlogo za projekt nadgradnje deponije; razen tega, da je bila vloga sprejeta, odgovora še do danes ni. V nebo vpijoč problem je gradnja OŠ dr. Ljudevita Pivka, nerealiziran pa je tudi sporazum glede reorganizacije obveznih gospodarskih javnih služb. To so sami nekateri primeri neučinkovitosti na državni in lokalni ravni. »Reorganizacija je nujna, vendar po logičnem zaporedju,« izpostavlja ptujski župan.
Darinka Fakin, Maj-šperk: Zakaj odpraviti nekaj, kar deluje dobro
»Odpravi občin ostro nasprotujemo, saj to pomeni ponovno centralizacijo države in s tem zastoj razvoja podeželja, kar je prav gotovo v interesu nekaterih večjih mestnih občin, ki bi tako lahko spet gospodarile kot nekoč. Ne razumemo, zakaj Virant in vlada želita odpraviti nekaj, kar deluje dobro. Prav gotovo bi se v preteklosti naredilo na razvoju podeželja zelo malo, če ne bi bilo občin v tej obliki, saj prav majhne lokalne skupnosti pomenijo to, da ljudje, ki tam živimo, čutimo pripadnost in smo pripravljeni marsikaj narediti tudi prostovoljno, predvsem pa smo tudi podeželske občine pokazale, da smo sposobne črpati tako državna kot evropska sredstva. Napačen je vtis, da bi se veliko prihranilo, saj verjetno skupaj z občinami ne bi odpravili tudi vrtcev
in šol ter socialnih programov, ki jih financirajo občine, tako da bi ta sredstva ostala, le da bi to delo pač opravljal nekdo drug, ki ni iz tega lokalnega okolja, največja škoda pa bi se naredila na področju delovanja društev. Občine bomo zagotovo svoj protest izrazile na različne načine in tudi prek SOS ter ZOS, skrbi pa nas tudi predlog sprememb zakona o financiranju občin, ki predvideva, da se upošteva le število ljudi, ne pa tudi površina, kar bo posledično še bolj onemogočalo razvoj podeželja.«
Anton Butolen, Žetale: Proti neumnostim se je težko boriti
Župan Butolen meni, da je Virant sicer doktor prava, vendar bi mu bolj ustrezal naziv doktor manipulacije. »Niti ena njegova izjava o lokalni samoupravi ne vzdrži resne presoje na osnovi argumentov. Na žalost pa ljudje nasedajo splošni gonji proti javni upravi. Proti neumnostim se je na splošno težko boriti, proti neumni in pokvarjeni politiki pa praktično nemogoče. Normalna politika poskuša reševati težave, naša
vrhunska politika pa jih nenehno ustvarja. Ko splah-ne zanimanje javnosti za vedno znova obujani spor med 'partizani' in 'domobranci', ustvarijo nov spor. Sprejo gospodarstvo in javni sektor, državni in javni sektor, delavce in kmete, zdaj še podeželje in mesta. Če bodo ljudje za odpravo občin, se bo ta pač zgodila. Župani smo pri tem še najmanj pomembni. Karkoli izjavimo, se zmanipulira v stavek, da se borimo za svoj stolček, škoda pa bo velika. Tudi če se odprava občin ne zgodi, ampak se sprejme
samo novi zakon o financiranju občin, ki predvideva veliko manj denarja v občinske proračune, bo padla vsaj polovica že odobrenih in ponekod že začetih projektov, ker občine, kjer koli bo že sedež, ne bodo imele denarja za lastni delež. Že tako redke investicije se bodo prepolovile, kar bo imelo povratne posledice na gospodarstvo. Pot po tej logiki gre samo še navzdol. Denar bo ostal v Bruslju. Seveda bo poleg investicij padel tudi standard storitev za občane v vseh občinah, še posebno na podeželju.
Na žalost se večina občanov tega še ne zaveda, ko pa se bo, bo prepozno. Spremembo lahko preprečijo le državljani, ne pa župani in občinski sveti, in državljani se bodo morali odločiti, kaj storiti.«
Miran Vuk, Zavrč: Odprava občin je nedopustna
Iz občine Zavrč so nam na kratko sporočili, da je odprava sto občin nedopustna. Majhne občine so po njihovih besedah zgled racionalnega razpolaganja z denarjem in so zaslužne za napredek in razvoj na podeželju.
Janez Jurgec, Cirku-lane: Naj država začne ukinjati svoje agencije, svetovalne službe ...
»Minister Virant bi želel centralizirati državo še bolj, kot je ta že zdaj, in disciplinirati vse občine, ki niso po meri centralizacije. O vsem je treba povprašati občane in če se bodo ti strinjali z združevanjem in odpravo občin, bomo to sprejeli. Občine so ta trenutek edino gonilo razvoja in poganjajo malo gospodarstvo, ki prihaja tudi iz mestnih občin v manjše občine ustvarjat prihodek in skrbi za svoj obstoj. Virantov cilj ni varčevanje, ker tega praktično ne bo, saj manjše občine trošijo svoj denar veliko racionalneje kot velike, kjer se izgubljajo milijoni evrov. Občin se ne da kar tako odpraviti ali ustanavljati iz pisarne v Ljubljani, v trenutku, ko so mestne občine zadolžene do vratu, kar je seveda zamolčal. Ne pove tudi tega, da so takšni politiki, kot je sam, uničili državo in bi radi svojo nesposobnost reševali na ravni manjših občin. Naj država odpravi polovico agencij, svetov, svetovalnih služb, ki jih je več kot 300, naj odpravijo
državni svet, naj zmanjšajo število poslancev za polovico, naj nehajo vlagati v NLB! Z odpravo občin bodo občani veliko izgubili, pahnjeni bodo nazaj v revščino. Vprašanje, ki se postavlja, pa je, ali bodo kraji, kot je naš, spet nazadovali, saj bodo pozabljeni od centrov moči, ki se bodo ustvarili.«
Marko Maučič, Podleh-nik: Naredili smo korak naprej, zdaj stopamo tri nazaj
Župan Marko Maučič je prepričan, da vlada očitno ni seznanjena s tem, kar se je zadnja leta dogajalo v
majhnih občinah, kaj vse se je naredilo, vse, kar se prejšnjih 30 ali 40 let ni. »Sploh se ne zavedajo, s kakšnim korakom razvoja stopamo naprej. Sosednje države, s katerimi nas tako radi primerjajo, so že pred leti vlagale v podeželje, pri nas pa je bilo ravno obratno. Veliko ljudi so zvabili v mesto, kjer pa so zdaj brez služb, na srečo pa se mnogi zdaj vračajo, saj je kakovost bivanja v občini, kakršna je naša in podobne, bistveno boljša kot v mestu. Če bo prišlo do sprememb, lahko pričakujemo manj sredstev za področja, za katera bi morali s pospešenimi vlaganji dohiteti razvoj preostalih občin. Naš cilj je delati dobro za občane in v taki smeri se bomo tudi borili za obstoj občine, ne pa za županske in druge funkcije, kot to želijo prikazati predlagatelji zakona. Pričakujem, da se bodo v javno razpravo vključili tudi prebivalci naših občin, saj so oni tisti, ki odločajo, kje in kako bodo živeli.«
Alojz Sok, Ormož: Solo akcija ministra ali kost za glodanje
Župan občine Ormož Alojz Sok je prepričan, da je predlog o odpravi občin v
tem trenutku neuresničljiv in ga vlada oziroma minister Virant daje v javnost bolj kot kost za glodanje. »Upam si trditi, da Sloveniji do konca te finančne perspektive ne bo uspelo počrpati vseh razpoložljivih evropskih sredstev. Brez občin bi bila poraba teh sredstev še veliko manjša. In kako bo vlada, ki zdaj predlaga odpravo občin, na koncu državljanom pojasnila, zakaj nismo izkoristili vseh sredstev?! In to kljub vsem vplačilom, ki smo jih opravili v bruseljsko blagajno?! To me res zanima in močno skrbi! Od leta 2008 se pri nas ne govori več in resno ne dela pri prepotrebnem skladnem regionalnem razvoju, temveč se denar na javnih razpisih deli po principu 'naši vaši'. Denar, s katerim bi morali pospeševati razvoj manj razvitih območij, ker ga Slovenija za to tudi dobiva, se na veliko porablja v razvitih delih države. S takim razvojnim trendom bodo Haloze in Slovenske gorice, kamor spada tudi ormoško področje, še naprej ostale v močnem razvojnem zaostanku!« Sok je še poudaril, da bi se v tem trenutku vsi skupaj morali pospešeno ukvarjati s projekti za novo finančno perspektivo, namesto da se ukvarjamo z nekakšnimi solo akcijami enega od ministrov. Hkrati pa je župan prepričan, da se v ozadju vsega tega na tiho pripravljajo spremembe finančne zakonodaje, s katerimi bodo poskušali spremeniti način financiranja občin.
Mirko Cvetko, Sv. Tomaž: Predlog je nerazumen
»Da smo občine strošek in breme države, je zavajajoči podatek, ki ne vzdrži. Pred nami je razvojna perspektiva 2014-2020, v kateri se s svojimi projekti vidimo prav vse slovenske občine. Z združevanjem občin bodo številni projekti posledično izpadli, s tem pa bo ostal še večji delež neizkoriščenih evropskih sredstev. Prek investicij, ki jih peljemo, slovenske občine skrbimo za gospodarski razvoj in posledično za ohranjanje delovnih mest v podjetjih. Nove občine so nastale na podlagi referenduma in volje ljudi. Predlagamo in zahtevamo, da se pri tem upošteva volja občanov, zato naj država izvede referendume. Odprava občin je pot nazaj, predvsem pa jasna pot v vedno večjo centralizacijo države. V celoti podpiramo zahteve Združenja občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije. Prek obeh združenj si bomo prizadevali za ohranitev naše občine Sveti Tomaž.«
MG, PK, DK, MZ, OM
Foto: Fotoarhiv
Ni malo županov in poznavalcev ozadja lokalne samouprave, ki menijo, da je Virantov predlog o združevanju občin le metanje kosti za glodanje... (fotografija je simbolična).
Kost za glodanje brez realne osnove
Prvi hajdinski župan Radoslav Simonič pravi, da je 20 let delovanja lokalne samouprave pokazalo prednosti in slabosti. Če bi poznali slabosti, bi jih lahko odpravili že v času samega nastajanja novih občin. Za nazaj popravljati stvari pa bo veliko težje, sploh brez predhodnih analiz. »Umno bi bilo narediti analizo zaposlenih po izobrazbi in plačah v vseh mestnih občinah v Sloveniji leta 1994 in danes, leta 2013. Primerjati takratno sistemizacijo in današnjo politično sistemizacijo delovnih mest. Tu so rezerve, ki jih oblast danes tako vneto išče. Prav tako bi morali pod drobnogled vzeti zadolževanje mestnih občin v Sloveniji in jih primerjati z zadolževanjem ru-ralnih občin, ki leta 1994 niso imele skoraj nobene komunalne infrastrukture razen elektrike. Predlog za odpravo občin z manj kot 5000 prebivalci je nova kost za glodanje, ki nima realne podlage. Časi, ko se je delalo na pamet in vsevprek, brez temeljitih analiz, so minili. Ljudje takšnih iger ne bodo sprejeli,« poudarja Simonič.
4 Štajerski TEDNIK
Aktualno
torek • 10. septembra 2013
Spodnje Podravje • Odločen ne centralizmu Slovenije
Minister Virant, pridite iz ljubljanske megle in se prepričajte!
Poslanec opozicijske stranke SDS Andrej Čuš se je na predlog ministra Gregorja Viranta o odpravi občin odzval z novinarsko konferenco, na katero je poleg medijev povabil tudi župane občin Spodnjega Podravja. Poslanca in župane je za skupno mizo v Dornavi povezal en cilj: nasprotovanje predlogu o odpravi občin.
Poslanec v državnem zboru Andrej Cuš in župani občin Spodnjega Podravja predlogu ministra Viranta o odpravi občin ostro nasprotujejo.
Foto: MZ
Nestrinjanje z Virantovim predlogom so ob poslancu Čušu izrazili župani občin Markovci Milan Gabrovec, Sv. Andraž Franci Krepša, Središče ob Dravi Jurij Borko, Kidričevo Anton Lesko-var, Destrnik Vladimir Vin-diš, Cirkulane Janez Jurgec, Dornava Rajko Janžekovič, Podlehnik Marko Maučič, Juršinci Alojz Kaučič, Sv. Tomaž Mirko Cvetko in podžupan občine Zavrč Janko Lorbek.
Poslanec Čuš je uvodoma povedal, da zmanjševanje števila občin ne pomeni racionalizacije javne uprave. »Če bi želeli javno upravo racionalizirati, bi morali uvesti regije. Žalosti nas dejstvo, da je edini kriterij za odpravo občin samo število prebivalcev. Menim, da gre za napad centra na podeželje, o tem govorijo tudi predvidene spremembe
zakona o financiranju občin, ki so v pripravi. Majhne občine niso krivec za luknje v slovenskem bančnem sektorju, niso krivec za TEŠ in niso krivec za razbohoteno javno upravo!« Župan Dor-nave, občine, ki je bila gosti-
teljica srečanja, ne verjame, da bi bila odprava občin možna brez referenduma. »Če smo z referendumom bili ustanovljeni, se nas z referendumom tudi odpravi. Za Slovenijo pa bi bilo sicer najboljše, da se odpravi mi-
nistra Viranta!« je odločno povedal prvi mož dorna-vske občine. Župan občine Markovci Milan Gabrovec je nadaljeval: »Dokler se naša občina sama financira, je Virant ne more odpraviti. Taisti minister je pred leti naredil že veliko napako in posledično škodo s plačno reformo v javnem sektorju, ki je prinesla številne nesmisle in anomalije. Naredili bomo vse, da se naše občine ne bodo odpravile.«
Za tem stoji Jankovic
Župan Središča ob Dravi Jurij Borko je mnenja, da minister Virant ni sam prišel do ideje o odpravi občin. »Za to vlado in za tem predlogom stoji Jankovic. Manjše občine smo pri svojem delu uspešne, večje občine pa, kot vemo, se soočajo s finančnimi in drugimi težavami. Dokazali bomo, da znamo stopiti skupaj, in bomo temu predlogu ostro nasprotovali. Občin kar tako ne bomo dali,« je poudaril Borko, župan Kidričevega Anton Leskovar pa se je spraševal, zakaj bi odpravili subjekte (občine), ki so v lokalno okolje
pripeljali toliko denarja. Župan Destrnika Vladimir Vindiš predvideva, da gre pri Virantovem predlogu za muho enodnevnico, ki bo po njegovem mnenju kar hitro ugasnila. »Denar, ki pride v občino, zelo dobro izkoristimo. Res pa je, da je na drugih področjih preveč pijavk, ki so prisesane na javni denar,« je razmišljal prvi mož destrniške občine. Župan občine Cirkulane Janez Jurgec je poudaril, da so bile občine doslej tudi gonilo razvoja majhnih in srednje velikih podjetij. »Zdaj nas hočejo povezovati po nekih nerazumljivih ključih. Prav tako nas želijo prikrajšati za napredek, ki bi ga še lahko dosegli. Naj se na vladi raje vprašajo o odpravi različnih agencij in pa tudi o zmanjševanju števila zaposlenih na ministrstvih.«
Virant si zasluži interpelacijo
Župan Podlehnika Marko Maučič je na srečanju razmišljal takole: »Virant je z idejo odprave občin prizadel tisto raven upravljanja, kamor smo komaj dobro zakorakali. Štirideset let na
podeželju ni bilo pravega razvoja. Vse, kar se je v preteklosti na podeželju postorilo, so krajani sofinancirali s samoprispevki. Zdaj ko smo na podeželje pripeljali denar in razvoj, pa nam želijo to znova vzeti! Naj minister Virant prikoraka iz ljubljanske megle in pogleda, kaj vse smo občine v tem času naredile,« je bil oster Maučič, ki je kar neposredno udaril s predlogom, da bi se zoper ministra Viranta uvedla interpelacija.
Župan občine Juršinci Alojz Kaučič meni, da bi vlada z odpravo občin prihranila malo, občanom pa vzela zelo veliko. Podžupan Zavrča Janko Lorbek se sprašuje, ali so občine glede na vedenje države res državni sovražnik številka ena. »Najprej so iz parlamenta nagnali župane, zdaj pa nas hočejo še odpraviti.«
Župan občine Sv. Tomaž Mirko Cvetko pa je pojasnil, da bi odprava občin pomenila degradacijo slovenskega podeželja in malega kmečkega človeka. »Naj se Virant prikaže v tem prle-škem svetu in dokazali mu bomo, kako zelo narobe razmišlja!«
Mojca Zemljane
Ptuj • Obisk vodstva NSi in poslanske skupine
Občine so danes glavno gonilo razvoja
Vodstvo NSi in poslanska skupina sta v ponedeljek obiskala ptujsko in ormoško regijo. Ob tej priložnosti so se seznanili z gospodarskimi razmerami v občinah in podjetjih na tem območju. Delegacija NSi se je srečala z nekaterimi direktorji podjetij, župani ter drugimi občinskimi funkcionarji. Obiska se je udeležila predsednica NSi Ljudmila Novak, ki se je srečala tudi s ptujskim županom Štefanom Čelanom. Govor je bil tudi o odpravi občin na tem območju.
»Nova Slovenija odločno nasprotuje predlogu vladne koalicije, ki predvideva zmanjšane števila občin na 120. Ta ukrep bi pomenil, da bi bila odpravljena marsikatera občina na Ptujskem in Ormoškem. Gre sicer za všečen vladni ukrep, toda brez kakršnih koli pozitivnih učinkov za ljudi. Moramo se tudi zavedati, da so občine nastajale predvsem tam, kjer so bili določeni kraji pozabljeni od centrov moči oziroma centrov upravljanja. Zato so se ljudje samovoljno na referendumih odločili za samostojne občine. Te danes pomenijo glavno gonilo razvoja. Trenutno so edine, ki še investirajo v infrastrukturo, gradijo šole, vrtce in druge objekte, ki so pomembne za razvoj skupnosti in boljše življenje na podeželju. Prav tako ne smemo pozabiti družbene note, ki jo imajo občine, s tem ko povezujejo, spodbujajo in sofinancirajo društva. Zato bi ta vladni ukrep prizadel tudi družbo kot celoto in ne zgolj neko institucijo.
Če vlada ocenjuje, da je zdajšnja lokalna samouprava prevelik strošek za državni proračun, ima na razpolago veliko boljše možnosti za zniževanje tega stroška, ne pa da se najprej loti odpravljanja občin. Vlada lahko namreč spodbuja in naroča občinam, da si prizadevajo za skupne občinske uprave. To bi nedvomno pripomoglo k zmanjšanju stroška, ki ga država namenja za delovaje lokalne samouprave.
Nova Slovenija poziva vlado, da odstopi od predloga o zmanjšanju števila občin na 120. Ta predlog ne more rešiti slovenskih javnih financ in drugih težav, s katerim se soočamo. Lahko pa vnese kup nezadovoljstva, razočaranja in konfliktov, ki nam bodo odvzeli energijo in moč za delo na drugih področjih, ki so veliko bolj problematična. Občine morajo zato ostati,« so med drugim povedali v NSi.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Predsednica NSi Ljudmila Novak se je med obiskom ptujsko-or-moške regije srečala tudi s ptujskim županom Štefanom Čelanom.
Franc Pukšič: Kot če telička izpustiš iz hleva ...
Poslanec v državnem zboru Franc Pukšič je predlog ministra Viranta glede odprave občin opisal zelo slikovito. »To je takšen predlog, kot če telička izpustiš iz hleva - v tem primeru brca okrog sebe, se zaletava in ne ve, v katero smer naj se obrne. Takšni so Virantovi predlogi. Pred desetimi leti se je lotil javne uprave in jo je 'zafural'. Pred dvema letoma je vodil državni zbor in ga je 'zafural'. Zdaj je policijski minister in minister za lokalno samoupravo in bi rad 'zafural' še edino, kar v tej državi funkcionira, to so občine. Virant kot predsednik DZ in tudi zdaj kot minister ni znal razrešiti vprašanja, v kateri torbi so ostali ali se izgubili podpisi za referendum. Na to ga je treba opomniti. Menim, da je zadnji, ki lahko govori o neuspešnih občinah. Ker je birokrat in centralist, želi očitno na plečih slovenskega podeželja reševati tajkunske kredite. Predlagam mu, naj pobere davke in premoženje tajkunom, pa bo denarja dovolj,« je pojasnil Franc Pukšič, poslanec DZ in dolgoletni župan občine Destrnik ter »oče« marsikatere majhne slovenske podeželske občine.
MZ
torek • 10. septembra 2013
Gospodarstvo
ŠtajerskiTEBHlK 5
Kidričevo • V Talumu se spopadajo s težavami zaradi nekonkurenčnih razmer
Ce ne bi plačevali najdražje elektrike, bi poslovali pozitivno
Če v Talumu ne bi bili dodatno obremenjeni s prispevkom za obnovljive vire energije, bi kljub nižji borzni ceni aluminija poslovali pozitivno, saj v primerjavi s konkurenco porabijo najmanj električne energije za tono proizvedenega aluminija. Tako pa so ob poletju pridelali šest milijonov evrov »izsiljene« izgube.
Kot pojasnjuje prvi mož Marko Drobnič, so v skupini Talum v minulem letu dosegli konsolidirani obseg prihodkov iz prodaje 263 milijonov evrov, letos pa so ta znesek še presegli, saj načrtujejo 276 milijonov; kljub temu pa jim povzroča težave daleč najvišji strošek električne energije, saj je ta zanje bistveno dražja kot za konkurenco.
»V prvi polovici leta 2013 smo načrtovani obseg prihodkov presegli za 2 %, kar pomeni, da glede na lansko leto obseg prihodkov iz prodaje povečujemo za pet odstotkov. To dosegamo s povečanim obsegom blagovne proizvodnje in prodaje predvsem v tistih programih, kjer dosegamo visoke dodane vrednosti proizvodov ter storitev, in to ne glede na dejstvo, da je bila borzna cena aluminija v prvi polovici letošnjega leta nižja od tiste, ki smo jo planirali. Če ne bi bili dodatno obremenjeni s prispevki za OVE in bi bili vključeni v sistem zagotavljanja terciarne rezerve, kot je to praksa v elektroenergetskih sistemih drugih držav in kot je bilo v letu 2012 z Elesom že načrtovano, bi letos skupina Talum poslovala pozitivno!«
Sedem milijonov evrov dodatnih obremenitev zaradi OVE
Ob sedmih milijonih evrov dodatnih obremenitev na račun prispevka za OVE, Drobnič dodaja: »Če ob tem navedem še strošek čezmejnih zmogljivosti, ki prinese dodatnih sedem milijonov evrov in je posledica oblikovanja cen energije v Slovenije, nanese to med Talumom in konkurenčnimi podjetji v tej panogi v EU skupaj več kot 17 milijonov razlike na leto. Nedavno sprejeta dopolnila uredbe o načinu določanja in obračunavanja prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije sicer pomeni ublažitev stroškovnih obremenitev za 1,6 milijona evrov, in sicer v obdobju od uveljavitve sklepa do konca leta 2013. Zaradi tega se bo predvidoma tudi poslovni rezultat za toliko izboljšal. Na letni ravni pomeni ta razbremenitev 4,8 milijona evrov. A ob nespremenjenih razmerah bomo v prihodnjem letu 2014 še vedno plačevali 5,1 milijona evrov prispevka za
Foto: M. Ozmec
Marko Drobnič: »Ce se razmere ne bodo spremenile, bomo tudi prihodnje leto plačevali 5,1 milijona evrov prispevka za OVE, kar je za več kot 60 odstotkov več kot lani.«
OVE, kar je za več kot 60 odstotkov več kot v letu 2012!«
Vpliv nekonkurenčnih razmer lahko eliminirajo le delno
Zaradi visoke produktivnosti, stroškovne in energetske učinkovitosti v proizvodnem procesu, saj je Talum drugi najučinkovitejši v panogi na svetu, ter strategije v smeri prestrukturiranja Talumovih programov, ki jo uspešno udejanjajo, lahko v Talumu po besedah Drobniča le delno eliminirajo vpliv nekon-kurenčnih razmer pri oskrbi z energijo glede na preostale
Gospodarstvo z nekaj nižjo energetsko obremenitvijo
Gospodarstvo bo odslej manj energetsko obremenjeno. Veljati je namreč začel akt o določitvi prispevka za obnovljive vire energije, s katerim se za 40 do 47 odstotkov znižuje prispevek za obnovljive vire energije, ki se je sicer februarja zvišal za trikrat.
Prispevek se znižuje odjemalcem, priključenim na srednji in visoki napetosti, medtem ko se ne spreminja višina prispevka za gospodinjstva in odjemalce, priključene na nizki napetosti.
Za znižanje prispevka se je vlada odločila, ker je ta s februarjem, ko se je krepko zvišal, močno obremenil gospodarstvo. Kmalu zatem so predstavniki industrije prek Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) sprožili pobudo, da se preverijo zmožnosti za znižanje tega prispevka. Predstavniki GZS in ministrstva za infrastrukturo in prostor so nato sredi julija sklenili dogovor o manjši energetski obremenitvi industrije, čemur je sledila odločitev vlade, da spremeni uredbo o načinu določanja in obračunavanja prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije. Spremenjeno uredbo je vlada potrdila 29. avgusta, veljati pa je začela 31. avgusta. Vlada je takrat ocenila, da bo skupno znižanje obremenitve gospodarstva od septembra do konca decembra zneslo okoli osem milijonov evrov.
Lani je sicer v podporno shemo vstopilo 1410 novih elektrarn, od tega je bilo kar 1353 sončnih. Konec leta 2012 je bilo tako skupaj v podporno shemo uvrščenih 2543 elektrarn, za izvajanje podporne sheme letos pa je bilo zato ocenjeno, da bo treba zagotoviti blizu 125 milijonov evrov, kar je trikrat več kot v preteklem obdobju, zato so se prispevki za gospodarstvo 1. februarja zvišali na trikratno vrednost.
Vlada je zdaj nekoliko omilila to zvišanje. Ob potrditvi spremenjene uredbe pa je ministrstvu za infrastrukturo in prostor naložila, da do 31. oktobra pripravi jasne usmeritve z vidika stabilnosti poslovnega okolja za podjetja za prihodnja leta, ki bi hkrati zagotavljala tudi zadostna sredstva za izvajanje podporne sheme. »Namen tega je dati jasen signal industriji in drugim odjemalcem za investicijske odločitve tehnološkega posodabljanja v smeri učinkovitejše rabe energije in s tem znižanjem stroškov energije,« so takrat zapisali na vladi.
sta
proizvajalce v panogi: »Takšne razlike, ki je navedena, pa ne moremo; hkrati pa je ne moremo prenesti v ceno končnih izdelkov, ki je definirano na borzi LME. Zaradi tega je bil poslovni izid v letošnjem prvem polletju negativen v višini šest milijonov evrov. Ob tem poudarjam, da bi Talum v primeru dodatnih ukrepov pri zmanjševanju prispevkov na področju oskrbe z energijo, nastavki z novim EZ, umestitvi Taluma v sistem zagotavljanja sistemskih storitev in eliminaciji vpliva stroška čezmejnih zmogljivosti za doma proizvedeno električno energijo zagotovo posloval pozitivno.«
Eles do večjega lastništva na račun terjatev
Konec avgusta se je skupščina Taluma odločila za do-kapitalizacijo Taluma, ki bo izvedena tako s stvarnimi kot z denarnimi vložki. »Največji delež v tej dokapitalizaciji odpade na Talumovega naj-
večjega lastnika, družbo Eles, ki bo za povečanje kapitala uporabila svojo terjatev do družbe Talum. Tako izvedena dokapitalizacija v ničemer ne vpliva na obseg in ceno storitev, ki jih Eles izvaja za druge porabnike svojih storitev in v določenem, seveda še vedno ne zadostnem obsegu korigira prej omenjeni nesmisel obremenjevanja tovrstnega porabnika električne energije z dodatnimi dajatvami.«
Kljub temu ima Talum precej optimistične razvojne načrte, saj po besedah Drob-niča za več kot 30 odstotkov povečujejo obseg blagovne proizvodnje in prihodkov iz prodaje v odvisni družbi Ta-lum Rondelice, kjer so tudi razvojne aktivnosti zelo intenzivne.
Z rondelicami tudi v Argentino
»Že v letu 2013 bomo postali drugi največji proizvajalec rondelic v Evropi. Svoje prodajne aktivnosti pa širimo tudi na trge zunaj Evrope, s čimer sta povezana tudi projekt in izvedba celovitega inženiringa ter delne dobave in montaže opreme na liniji za proizvodnjo rondelic v Argentini, kjer naša družba Talum Servis in inženiring v sodelovanju z družbo Talum Rondelice sodeluje kot ponudnik tehnologije za enega izmed največjih proizvajalcev aerosol doz in tub na svetu, to je za družbo Exal. Oprema je že izdelana, montaža se v kraju Puerto Madrin v Argentini začne v začetku novembra. Projekt, ki pomeni za skupino Talum obseg
storitev v vrednosti pet milijonov evrov, bo predvidoma končan v prvem kvartalu naslednjega leta. Z začetkom naslednjega leta vzpostavljamo proizvodnjo toplotnega izmenjevalca za plinske grelnike v Talum Ulitki, kjer se bo skupni obseg prihodkov iz prodaje v letu 2014 povečal za več kot 20 odstotkov, iz razvojne faze v poskusno proizvodnjo prehajata dva nova izdelka, v razvojni fazi pa je trenutno več kot deset izdelkov. Kupci naši izdelkov so Bosch, Doppelmayr, Kae-ser, KTM, Wolf in drugi.«
Razvojnim usmeritvam pa sledijo tudi Talumove odvisne družbe, ki neposredno povezane s primarno dejavnostjo v skupini Talum in prav tako povečujejo vrsto in obseg storitev. Vargas-al, Revital ter Vital: »S 1. septembrom letošnjega leta je bila ustanovljena nova družba skupine Talum, to je KreAl (Kreativni aluminij), ki ponuja razvoj oblikovalskih konceptov s področja urbane opreme, inženiring, proizvodnjo in montažo te ter njeno vzdrževanje. Preostale razvojne aktivnosti so povezane z razvojem novih materialov, tehnologij in procesov na področju litja aluminija predvsem v povezavi s programi livarskih zlitin, rondelic in ulitkov,« je še povedal prvi mož Taluma Drobnič in zagotovil: »Prepričan sem, da bo lahko Talum svojo častitljivo 60-letnico obstoja prihodnje leto praznoval s ponosom zaradi preteklih dosežkov in smelih načrtov za našo skupno prihodnost!«
M. Ozmec
Talum je usmerjen v razvoj novih materialov, tehnologij in procesov vsem livarskih zlitin, rondelic in ulitkov.
Foto: M. Ozmec
na področju litja aluminija, pred-
6 Štajerski TEDNIK
Po naših občinah
torek • 10. septembra 2013
Kidričevo • Upoštevali priporočilo ustavnega sodišča
Končali zbiranje podpisov za referendum
Čeprav so zbrali že 173 podpisov, so v civilnih gibanjih Za Kidričevo in za ohranitev železniške postaje Cirkovce na stari lokaciji končali akcijo zbiranja podpisov za referendum proti županu. Še vedno pa si močno prizadevajo za to, da železniško postajališče v Cirkovcah ostane na zdajšnji lokaciji.
Foto: M. Ozmec
Branko Štrucl: »Z računskega sodišča smo prejeli zagotovilo, da bodo opravili revizijo občinskega podjetja Vzdrževanje in gradnje ter celotnega poslovanja občine Kidričevo.«
Kot nam je včeraj sporočil vodja civilnega gibanja Za Kidričevo Branko Štrucl, so akcijo zbiranja podpisov končali predvsem zaradi tega, ker so od ustavnega sodišča dobili sporočilo, da njihove zahteve za razpis referenduma za odpoklic župana Antona Leskovarja ni možno obravnavati do aprila 2014, čez šest mesecev pa bodo tako in tako razpisane redne lokalne volitve. Ob tem je Štrucl pojasnil tudi nekaj drugih zanimivosti: »Zaradi sporočila ustavnega sodišča smo v obeh gibanjih občine Kidričevo zavzeli enotno stališče, da je zbiranje
podpisov nesmiselno nadaljevati. Do zdaj smo zbrali že 173 podpisov naših občanov, zato se ob tej priliki zahvaljujemo vsem tistim, ki so podpisniki peticije, predvsem pa ljudem, ki so te podpise zbirali kljub velikim pritiskom vodstva občine in njegovih strankarskih in koalicijskih podpornikov. Zdaj je pomembno predvsem to, da se osredotočimo na nadaljnje nepravilnosti in vse ugotovitve sproti posredujemo protikorupcijski komisiji, s katero sodelujemo že od vsega začetka. Z računskega sodišča smo prejšnji teden dobili pisno zagotovilo, da
bodo opravili revizijo občinskega podjetja Vzdrževanje in gradnje Kidričevo, d. o. o., pa tudi revizijo poslovanja občine Kidričevo. Hkrati pa vse napore vlagamo tudi v to, da železniško postajališče v Cirkovcah ostane na zdajšnji lokaciji. V civilni iniciativi za ohranitev železniškega postajališča v Cirkovcah in v nestrankarskem gibanju za Kidričevo smo s sodelovanjem obeh državnih institucij zelo zadovoljni, saj verjamemo, da obe delata v dobro slovenske družbe, občani in občanke Kidričevega pa predvsem pričakujemo, da bosta prepreči-
li nadaljnje plenjenje našega občinskega proračuna.«
Štrucl je še povedal, da so glede ohranitve železniškega postajališča v Cirkovcah obvestili tudi predsednico vlade Alenko Bratušek in resornega ministra Sama Omerzela: »Pričakujemo odgovor, ki bo v prid našemu prizadevanju, trdno smo namreč prepričani, da gradnje na drugi lokaciji ne bo, saj ne bomo dovolili nepotrebnega trošenja proračunskega denarja samo zato, da bi si lahko posamezniki polnili svoje žepe. To naše skupno stališče bomo branili s vsemi sredstvi.«
OM
ČS Rogoznica • Odprli športno igrišče v Kicarju Ptuj • Novi brezplačni prenosi premoženja
Prostor za druženje Uredili bodo prostore
vseh generacij
V Kicarju oziroma v vsej ČS Rogoznica je bilo 7. septembra nadvse praznično. Po dolgih letih prizadevanj so končno dočakali športno igrišče, ki bo služilo kot rokometno, košarkarsko in nogometno igrišče. Umeščeno je v neposredni bližini doma PGD Kicar. Ob njem so uredili tudi športno igrišče za najmlajše. Naložba je stala 240.000 evrov. Ob tej priložnosti jih je pozdravil tudi župan Štefan Čelan.
Že ob ustanovitvi društva so bili člani in vsi podporniki odločeni, da bodo naredili vse, da bi čim prej ustvarili dobre razmere za športno in rekreativno delovanje vseh krajanov Kicarja, zato so se tudi povezali. Športno društvo Kicar je bilo registrirano 23. julija 2008. Stekli so postopki za spremembo namembnosti zemljišča iz kmetijskega v gradbeno. Pri izdaji gradbenega dovoljenja se je nekoliko zapletlo, dobili so ga šele letos. ŠD Kicar se je zelo angažiralo tudi pri pridobivanju denarja za ureditev športnega igrišča, prispevali so za otroška igrala, za sedeže na tribuni, pri označevalnih tablah in pri nekaterih drugih nujno potrebnih delili, da je igrišče postalo
funkcionalno. Hvaležni so vsem, ki so jim tako ali drugače pomagali, da ima Kicar od 7. septembra tudi uradno večnamenski športni prostor, ki ga bodo koristno uporabljale vse generacije.
Predsednik ŠD Kicar Denis Modrič, ki združuje okrog 40 članov, se je za najnovejšo pridobitev kot prostor združevanja domačinov, na katerega so sicer dolgo čakali, še posebno zahvalil MO Ptuj. Kicarjani so takšen prostor nujno potrebovali, število njihovih prebivalcev se namreč nenehno povečuje, otroci in starejši potrebujejo prostor za rekreativno oziroma športno udejstvo-vanje. Z igriščem pa se njihovi cilji niso ustavili. Že v letu 2014 načrtujejo postavitev
brunarice za hrambo športnih rekvizitov in za najnujnejšo okrepčilo. Dejavnost društva se financira izključno s članarino in z organizacijo različnih turnirjev v košarki, nogometu in pikadu. Že tradicionalni turnir košarkarskih trojic, po katerem so najbolj prepoznavni, bodo letos organizirali 21. septembra. Prvič bo potekalo na novem igrišču, zaradi tega so še posebno zadovoljni. V soboto so organizirali tudi sre-čelov, katerega izkupiček je namenjen dejavnosti društva, poskrbeli pa so tudi za zabavo z duom Nostalgija. V uradnem delu slovesnosti ob odprtju pa je zapel tudi moški pevski zbor KD Rogoznica.
MG
vrteške uprave
Ptujski mestni svetniki so na šesti izredni seji, ki je bila 5. septembra, ob dokumentaciji za ureditev parkirišča na Zadružnem trgu do leta 2015 po principu parkiraj in pelji se, ki naj bi ga urejali tudi s sredstvi evropskega Kohezijskega sklada, sprejeli tudi tri sklepe o brezplačnem o prenosu nepremičnega premoženja države na MO Ptuj. Skupna vrednost prenesenega premoženja znaša več kot 1,5 milijona evrov.
Gre za del kompleksa gradu in parka Turnišče, ki je spomenik državnega pomena, solastniški delež dominikanskega samostana ter del zemljišča in stavbe na območju nekdanje vojašnice. Skupna vrednost prenesenih nepremičnin na območju gradu Turnišče znaša več kot milijon evrov, vrednost solastniškega deleža pri dominikanskem samostanu je dobrih 264.000 evrov, gre za nekdanje prostore Zgodovinskega arhiva Ptuj, na območju vojašnice pa za poslovno stavbo in dvorišče v skupni vrednosti 160 tisočakov.
Kot je povedal ptujski župan Štefan Čelan, je v tem
trenutku bolj ali manj znana tudi že namembnost objektov, katerih lastnica bo postala MO Ptuj. V prostorih nekdanjega Zgodovinskega arhiva Ptuj naj bi uredili prostore za plenarna zasedanja, manjše konferenčne dvorane, brez katerih ni mogoče izvajati kongresne dejavnosti. Na območju Tur-nišča se načrtujejo izobraževalne, podjetniške, kulturne in turistične vsebine. Na tem prostoru naj bi dolgoročno zraslo pomembno podporno gospodarsko okolje v povezavi z načrtovano ureditvijo industrijske cone v neposredni bližini, ki bo investicija treh občin, MO Ptuj, občine Haj-
dina in občine Videm. Izobraževalne in kulturne vsebine naj bi naselili tudi v objekt na območju nekdanje vojašnice, kjer načrtujejo v letu 2014 tudi ureditev prostorov za upravo Vrtca Ptuj, ki se mora zaradi dotrajanosti zdajšnjih prostorov v Prešernovi ulici čim prej izseliti. Na novi lokaciji bodo prostori prijaznejši in dostopnejši. Uprava vrtca v tem trenutku še domuje v tretjem nadstropju stavbe, ki je brez dvigala, in zaradi tega težje dostopna za mlade mamice in nosečnice. Ptujski župan pravi, da bo ureditev prostorov za potrebe vrteške uprave stala okrog 200.000 evrov.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V soboto, 7. septembra, so v Kicarju praznovali - slovesno so odprli težko pričakovano športno igrišče.
Foto: Črtomir Goznik
Bodo v prostorih nekdanje komande ptujske vojašnice uredili prostore vrteške uprave?
torek • 10. septembra 2013
Po naših občinah
ŠtajerskiTEBMK 7
Videm • 20. redna seja
Sprejeli rebalans proračuna
V torek je v prostorih občine Videm potekala 20. redna seja občinskega sveta. Svetniki so med drugim obravnavali predlog rebalansa, realizacijo proračuna občine za prvo letošnje polletje, pobudo za spremembo šolskega okoliša OŠ Videm, podružnico Leskovec pa so umaknili z dnevnega reda, saj naj bi bili svetniki o tem premalo seznanjeni in poučeni. Kot so sklenili, bodo o njej razpravljali na eni izmed prihodnjih sej.
Glavnino tokratne seje je zajemala razprava o rebalansu proračuna. Kot so poročali predstavniki odborov, ki so pred tem že razpravljali o tem, so na odborih sicer zabeležili nekaj pripomb, a v glav-
nem je prevladalo mnenje, da se rebalans potrdi. Tega mnenja je bila tudi večina svetnikov, ki pa jih je zmotilo dejstvo, da se rebalans potrjuje po tem, ko so bila nekatera dela že izvedena. Po besedah
nekaterih bi bilo prav, da bi o tem odločali že prej. Sicer pa je razprava znotraj sprejetja rebalansa tekla v smeri investicij, ki potekajo in ki bi se morale zgoditi, pri tem pa so svetniki iz ravninskega
Videmski svetniki so kljub nekaterim pomislekom na koncu le sprejeli rebalans proračuna.
Zlatoličje • Predaja gasilskega vozila
Posodobitev nujna za učinkovito delo gasilcev
V soboto je pri gasilskem brlogu v Zlatoličju potekala slovesna predaja novega gasilskega vozila za prevoz moštva znamke Renault Trafic. To je sedmo vozilo, ki ga je PGD Zlatoličje nabavilo v svoji 63-letni zgodovini. Stalo je slabih 30 tisočakov, uporabljali pa ga bodo za prevoz na vaje, usposabljanja, tekmovanja, druženja, in kot upajo, čim manjkrat v primeru nesreč.
»Novo vozilo, ki stoji tukaj pred nami, je vsekakor izredna pridobitev za naše društvo. Z njim tako nadomeščamo 17 let staro vozilo znamke Ford, ki nam je v teh letih dobro služilo. Prav iz tega razloga in tudi predvsem zaradi zakonskih zahtev pri prevozu moštva smo se odločili, da se lotimo nabave novega vozila,« je uvodoma povedal predsednik PGD Zlatoličje Boštjan Sagadin, ki se je ob tej priložnosti zahvalil tudi vsem članom in članicam društva za njihovo nesebično delo v preteklem obdobju in izrazil upanje, da bodo s svojim delom tudi v prihodnje pomagali pri opravljanju poslanstva zagotavljanja požarne varnosti, v dobro prebivalstva njihovega območja.
Novo vozilo je sedmo, ki ga je nabavilo PGD Zlatoličje, prvo je društvo pridobilo leta 1963, nazadnje so vozni park
CENTER
posodobili leta 2005 s kombiniranim vozilom, letos pa so temu dodali še novo vozilo za prevoz moštva Renault Trafic. Kot je v nagovoru dejal Sagadin, je sodobna oprema v današnjem času, ko je tehnološki napredek tako hiter, nujen pogoj za zagotavljanje učinkovitosti dela gasilcev. Cena vozila je znašala slabih 30.000 evrov, nakup pa sta sofinancirala občina Starše ter PGD Zlatoličje s pomočjo
vaščanov in preostalih prijateljev gasilstva. Ključe vozila je poveljniku PGD Zlatoličje Danilu Sagadinu predal župan občine Starše Bojan Kirbiš, ki je ob tem nagovoril zbrane ter izpostavil pomen gasilcev in gasilstva v lokalni skupnosti in tudi širše, še posebno pa varnost pri prevozu gasilcev in gasilske mladine ter dejstvo, da je za gasilce njuno, da imajo sodobno opremo.
Patricija Kovačec
dela občine očitali tistim iz hribovitega, da se več denarja nameni za hriboviti del, spet drugi so njim očitali obratno.
Svetnik Andrej Rožman je pri tem izpostavil težavo, da se v videmski občini vsak projekt podraži za 100 odstotkov ali več, kar pozneje potrjujejo z rebalansi, župan pa ga je odpravil, da očitno marsičesa ne razume. »Potem pa sam delaj, nima smisla, da smo tu,« mu je odvrnil Rožman, župan Bračič pa je v nadaljevanju le pojasnil nejasnosti. Rebalans je bil ob koncu skoraj soglasno sprejet, dva svetnika sta se namreč vzdržala, dva sta bila proti.
V bližnji prihodnosti se obeta sprejem OPN
Med pobudami in vprašanji svetnikov se je pojavilo tudi vprašanje, kako daleč je postopek za sprejetje Občinskega prostorskega načrta -OPN. Župan je dejal, da če v teh dneh ne bo prišla zahteva za kakršno koli dopolnitev osnutka, si lahko v kratkem obetajo razgrnitev in najpozneje do konca oktobra tudi potrditev OPN.
Patricija Kovačec
Občina na razpisu zavrnjena zaradi nepopolne dokumentacije
Med vprašanji svetnikov se je pojavilo tudi to, ali je občina prejela odločbo agencije za kmetijske trge v zvezi s prijavo na razpis za ukrep 322 - Obnova in razvoj vasi. V prejšnji številki našega časopisa so namreč prebrali seznam občin, ki so bile na razpisu uspešne, prav tako pa videmske občine ni bilo navedene med neuspešnimi. Župan Bračič je svetnikom dejal, da občina Videm ni bila uspešna na razpisu, saj naj ne bi zbrala dovolj točk, ter se ob tem obregnil ob medije, ki da se ne znajo pozanimati o zadevah. Ob tem pojasnjujemo, da smo podatke, ki smo jih prikazali v tabeli, pridobili od agencije za kmetijske trge. Na seznamu občin, ki niso bile uspešne, so bile le občine, ki jim je agencija izdala negativne odločbe zaradi neizpolnjevanja pogojev razpisa ali prenizkega števila doseženih točk, pri tem pa so nas opozorili, da v seznam niso vključeni vlagatelji, katerih vloge je med postopkom obravnave agencija zaradi procesnih razlogov zavrgla s sklepom. Ko smo jih znova poklicali, da bi preverili, zakaj med navedenimi ni bilo občine Videm, so nam obrazložili, da občina Videm ni predložila popolne dokumentacije, manjkalo je namreč kulturnovarstveno soglasje, za katero so jih pozvali, da ga predložijo v 14 dneh, a ker tega niso storili, so 23. julija prejeli sklep o zavrnitvi.
Videm • 6. Zabavna šola nogometa
Veseli obrazi otrok
Učenci in učitelji OŠ Videm so se tudi letos pridružili Zabavni šoli nogometa. Gre za projekt, ki je v znamenju športa, iger, zabave in druženja, v njem pa sodelujejo učenci osnovnih šol iz obmejnega območja Slovenije in Hrvaške: iz Vidma, Leskovca, Sel, Bednje, Cvetlina in Višnjice.
Druženje otrok ob športu, igri in zabavi je potekalo predzadnji počitniški teden, med 20. in 24. avgustom; dva dni v Bednji in tri dni v Vidmu. Projekta se je udeležilo približno sto otrok, učencev od prvega do šestega razreda. Slovenska in hrvaška stran sta imeli tudi vsaka svojega vodjo. Za OŠ Videm je bil to športni pedagog Jože Šoštar, za šole iz Hrvaške pa učitelj razrednega pouka Vladimir Heček. Znotraj Zabavne šole nogometa so oblikovali 12 ekip, ki so se letos poimenovale po znanih nogometnih klubih. Vsaka je imela svojega trenerja in asistenta. Trenerji so bili učitelji, asistenti pa otroci. »Ob koncu projekta so vsi udeleženci prejeli žogo - da se s športom ne bi ukvarjali samo pet dni, ko so obiskovali našo zabavno šolo, ampak da bi se z
njim ukvarjali tudi doma. Prav tako so vsi udeleženci prejeli majico in kapo,« je povedala ravnateljica OŠ Videm Helena Šegula.
Vsi otroci so prejeli priznanja za sodelovanje, organizatorji pa so podelili tudi več drugih nagrad in odlikovanj. Sklepne slovesnosti, ki je potekala v telovadnici OŠ Videm, so se udeležili tudi župan občine Videm Friderik Bračič, župan občine Bednja in namestnik župana občine Lepoglava. Občine namreč projekt finančno podpirajo.
Iztok Roškar, eden izmed učiteljev OŠ Videm, ki sodeluje pri projektu, je povedal: »Veseli obrazi radoživih otrok, nove prijateljske vezi, zabava, prepletena s prvinami nogometne igre - vse to je v preteklih letih postalo že čisto pravi sinonim
za Zabavno šolo nogometa. Naše druženje potrjuje dejstvo, da svet otroštva, prijateljstva in dobrih medsosedskih odnosov ne pozna meja. Zabavna šola nogometa je več kot le šola nogometa. Je zavedanje o pomembnosti enakopravnosti in ukvarjanja s športom, spoznavanja pomena ferpleja ter način sklepanja prijateljskih vezi in spoznavanja novih simpatij. Prostovoljni trud odraslih udeležencev šole in zavzetost vodstev OŠ Videm ter občine Videm pri iskanju potrebne finančne pomoči sta poplačana z vsakim nasmehom nadobudnih otrok ter že najmanjšo iskrico prijateljstva v njihovih očeh. Čeprav se je letošnja Zabavna šola nogometa šele končala, so naše oči in misli že uprte v naslednje leto, v nadaljnje uspešno sodelovanje.«
Mojca Zemljane
Foto: PGD Zlatoličje
ÉBSéesS^' ■■ ■
MH&-« X
PGD Zlatoličje je po osmih letih znova posodobilo vozni park. Krst je v soboto doživelo vozilo za prevoz moštva znamke Renault Trafic.
Foto: OS Videm
Približno sto otrok se je pet dni družilo ob športu in zabavi.
Foto: PK
8 Štajerski TEDNIK
Kultura
torek • 10. septembra 2013
Ptuj • Nova sezona v Mestnem gledališču Ptuj
45 tisočakov manj za gledališče kot lani
Ta mesec se v Mestnem gledališču Ptuj začenja nova sezona, ki bo, kljub temu da se javna sredstva, namenjena gledališki dejavnosti, iz leta v leto krčijo, po obljubah direktorja Petra Srpčiča raven kakovosti ne le ohranila, ampak jo celo dvignila. Letos so jim namenili kar 45 tisočakov manj sredstev kot lani, ne glede na to pa načrtujejo šest novih premier, štiri za odraslo publiko in dve otroški.
Mestno gledališče Ptuj (MGP) bo tudi to sezono ponudilo zanimiv in razgiban gledališki program. Prva premiera je že za njimi, o tem, kaj vse bodo še ponudili v prihodnjih mesecih, s koliko sredstvi razpolagajo in kako izboljšati položaj kulturnikov v Sloveniji, smo se pogovarjali s Petrom Srpčičem, ki ptujsko gledališče vodi že peto leto zapored.
Kaj vse se nam obeta v prihajajoči sezoni, v kateri obljubljate množico zanimivih predstav?
»Nova sezona prinaša bogat gledališki program, ki je zelo pester in raznolik in ponuja predstave za različne starostne skupine in okuse. K sodelovanju nam je uspelo pritegniti nekatere najboljše gledališke ustvarjalce, ki delajo v Sloveniji, kar je zagotovilo, da bodo predstave res vrhunske. Tako načrtujemo za to sezono kar šest novih premier, od katerih so štiri namenjene odrasli publiki, dve pa mlajšim gledalcem. Prva premiera je že za nami, predstava Zapiranje ljubezni, v kateri sta se v režiji Ivice Buljana na odru soočila vrhunska igralca Marko Mandic in Pia Zemljič ter navdušila tako občinstvo kot strokovno javnost. Konec septembra nas čaka premiera predstave Palčica v režiji Saše Jovanoviča, ki je namenjena našim najmlajšim obiskovalcem. Naslednji dve premieri nas čakata novembra. Zelo uspešni mladi filmski režiser Nejc Gazvo-da se bo tokrat lotil gledališke režije lastnega besedila Divjad, v katerem opisuje življenje mlajše generacije, Romana Ercegovič in Iuna Ornik pa pripravljata predstavo Vedno te ima nekdo rad, za katero je besedilo napisala Romana in bo namenjena otroški publiki. Januarja nas čaka premiera predstave Ljubezenske in šaljive slike, ki jo po besedilu španskega avtorja Joseja Luisa Alonsa de Santosa pripravlja Marko Čeh, zelo prodoren mladi režiser, ki je domačin in se bo tokrat prvič preizkusil na domačem odru. Gre za serijo zelo duhovitih prizorov, skozi katere se prepletajo zgodbe o ljubezni, življenju in usodi. Aprila prihaja na naš oder velik in zahteven projekt, predstava Mrtvec pride po ljubico, ki nastaja po besedi-
lu Svetlane Makarovič in ga pripravljamo v ko-produkciji s PG Kranj. Režiser te predstave bo najboljši slovenski režiser zadnjih let Jernej Lorenci, ki je na Ptuju postavil dve izjemni predstavi Žabe in Dan-tonovo smrt. Sezono bomo sklenili junija s predstavo Michael Kohlhaas Heinricha von Kleista, in sicer v režiji Nikole Zavišica, enega izmed najboljših srbskih režiserjev zadnjih let. Prav tako bo naši publiki na voljo odličen program gledališkega abonmaja, pripravljamo ga tako za odrasle kot naše najmlajše.«
Po navadi zastavite rdečo nit programa. Kakšna je ta letos?
»Letošnja rdeča nit zone ni stkana vsebinsko, da bi se v sezoni ukvarjali zgolj z eno temo, ampak smo si kot temeljno izhodišče postavili kakovost predstav in izvajalcev, ki bodo soustvarjali podobo te sezone. Tako smo med soustvarjalci izbirali predvsem tiste, ki so v zadnjih letih pokazali resnične presežke ali pa kažejo obet, da bi lahko bili tisti, ki jim bo pripadala prihodnost. Mnenja smo, da si naša domača publika zasluži najboljše, kljub temu da nismo v prestolnici in da imamo na voljo velikokrat manj sredstev kot druga večja gledališča. To ne sme biti ne izgovor ne ovira in v tej usmeritvi tudi vztrajamo.«
Pred časom ste dejali, da manj denarja in zahtevne okoliščine vidite kot izziv, ne kot težavo. Sliši se lepo, a kako vam bo uspelo ohraniti kakovost kljub zmanjševanju sredstev?
»Resnično je zahteven čas, javna sredstva, namenjena naši dejavnosti, se iz leta v leto krčijo, a Mestno gledališče Ptuj kakovost v tem času ne samo ohranja, ampak jo celo dviga. Pri nas zdaj delajo res najboljši, resda jim ne moremo ponuditi takih finančnih in materialnih
pogojev, kot jih lahko drugi teatri, a ta manko nadomestimo z načinom dela in odnosom do gledališča in naših sodelavcev. Gre za tisto nekaj zraven, kar prinese odlična atmosfera, požrtvovalna ekipa, ki je vedno na razpolago in pripravljena narediti vse, da bi
MiSlT
Peter Srpčič, direktor Mestnega gledališča Ptuj: »Resnično je zahteven čas, javna sredstva, namenjena naši dejavnosti, se iz leta v leto krčijo.«
projekt uspel. V številnih drugih gledališčih je delo v gledališču služba, pri nas je to način življenja, skorajda bi lahko rekli poslanstvo in tak odnos imamo vsi, ki v tem gledališču delamo.« Kakšen je trenuten finančni položaj pri vas, koliko sredstev imate na razpolago letos?
»Pri nas financiranje poteka po letih, tako kot poteka financiranje iz proračunskih virov, zato lahko o sezonah govorimo samo o ocenah, saj so tudi vsa finančna in druga poročila delana na leto. Tako so se programska sredstva, ki nam jih za naše delovanje namenja ministrstvo, v zadnjih dveh letih znižala s 147.000 na 130.000 evrov, še večji pa je padec pri MO Ptuj, saj so se nam programska sredstva v primerjavi z lani znižala s 76.400 na 47.000. V teh programskih sredstvih so zajeta sredstva, namenjena tako produkciji predstav kot celotni postprodukciji, domačim in mednarodnim gostovanjem ter pripravi in izvedbi abonmajev, znotraj katerih izpeljemo več kot
dvajset predstav. Tako imamo skupaj v tem letu za program manj okrog 45.000 evrov.«
Ptujska občina za to leto ni zagotovila sredstev za financiranje abonmajev. Kaj to pomeni za vas in ali obstaja kakšna možnost, da ta sredstva vendarle dobite nazaj?
»Zagotovljenih nimamo sredstev za to leto, in to kljub temu da smo program v prejšnji sezoni, ki je tekla do julija, letos že izvedli. In zdaj jeseni vpisujemo novo sezono, ki pa sega vse do junija prihodnje leto, torej delno v prihodnje proračunsko leto. Mi res upamo in verjamemo, da nam bodo sredstva z rebalansom vrnjena, tako so nam zagotovili člani pristojnega odbora mestnega sveta. Apelirali smo tudi na župana in strokovne službe MO Ptuj, da pri pripravi predloga rebalansa to upoštevajo, saj se lahko sicer zgodi, da bo Ptuj ostal brez gledaliških abonmajev, ki pa so temelj delovanja vsakega gledališča. Prav tako se nam lahko zgodi, da če nam ne vrnejo teh sredstev, bi nam lahko konec leta začelo zmanjkovati denarja za redno dejavnost, saj smo velik del abonmajev že izvedli in nekako bomo to morali pokriti, rezerv pa v gledališču nimamo.«
Kulturi se je v zadnjih letih pripisoval premajhen pomen, to so poudarjali vsi, ki se z njo ukvarjajo. Kakšno je vaše mnenje in kako naj ji zagotovimo položaj, ki ji pripada?
»Predvsem je to na nas vseh, ki kulturo ne samo ustvarjamo, ampak smo tudi obiskovalci, da s svojim obiskom pokažemo, da je to nekaj, kar si v svojem mestu želimo. Mislim, da je kultura tista, ki največ prispeva k oživljanju starega mestnega jedra, in če želimo, da bo kakovost življenja v tem mestu dostojna in vredna prebivalcev, bomo morali postaviti kulturo kot eno izmed prioritet in tudi razvojnih priložnosti. Le živ kulturni utrip bo pripeljal tudi turistične obiskovalce in obdržal prebivalce v tem okolju ter posledično prinesel tudi vlaganja in investicije v preostalo infrastrukturo.«
Dženana Kmetec
Foto: CG
Ptuj • Projekcija filma Izhod
Vse se je začelo v ptujskem mestnem kinu
V četrtek je ptujski mestni kino gostil film Izhod, pod katerega se je podpisal Ptujčan Dejan Babosek. Projekciji filma je sledil še pogovor z režiserjem in igralci, ki ga je vodil Nenad Tokalič - Nešo.
Slovenski akcijsko-komič-ni film je na redni program slovenskih kinematografov prišel že junija. Produkcije v Mestnem kinu Ptuj pa so se udeležili tudi ustvarjalci filma, med drugim režiser, v Ljubljani živeči Ptujčan Dejan Babosek. Njegov prvi celovečerni film Izhod je nastajal že od leta 2006, glavni razlog za to pa so bile finance. Točna številka stroškov nastanka filma še ni znana, se pa znesek giblje nekje okrog 200.000 evrov, investicije pa so prihajale iz zasebnega sektorja. Prve kritike so pozitivne, občinstvo je navdušeno
in zato so se odločili, da se z režiserjem, njegovim filmom in ekipo gledalci srečajo tudi na Ptuju. Ideja in zgodba filma sta po besedah režiserja vzeti iz vsakdanjega življenja, ki je zaznamovano na satiričen način. Film je ogledalo duha časa, v katerem živimo, in marsikdo naj bi se v njem našel. Kot je dejal, so odzivi publike pozitivni, zato v prihodnosti pričakuje dobro gledanost, pri tem pa se zaveda, da to ne bo odvisno le od kinematografske produkcije, temveč tudi od drugih vrst distribucije, pri tem je imel v mislih internet. »Zelo zanimiv
občutek je priti nazaj v rojstni kraj, v mestni kino, kjer sem preživel svojo mladost. Pred 20 leti ni bilo filmov na internem, le redko si dobil kakšen film na VHS-kaseti, če si želel videti nov film, si moral v kino in sam sem bil tu reden gost. Rečem lahko celo, da se je želja po ustvarjanju filmov rodila prav tu,« je dejal Dejan Babosek na vprašanje o občutkih, ko se njegov film vrti v kraju, kjer je odraščal. Po njegovih besedah se bodo gledalci ob ogledu sodobne satirične akcijsko-komične drame Izhod zabavali.
Patricija Kovačec
Ekipa slovenskega celovečernega filma Izhod se je udeležila produkcije v ptujskem kinu.
Foto: PK
torek • 10. septembra 2013
Kultura
ŠtajerskiTEDHiK 9
Ptuj • Ptujsko-ormoski muzej praznuje rojstni dan
Star kar 120 let
Ptujsko-ormoški muzej, največji pokrajinski muzej v Sloveniji, te dni praznuje častitljiv jubilej, 120. obletnico ustanovitve. Znotraj tega so v muzeju izpeljali že okrog 20 prireditev, osrednja slovesnost pa se bo zgodila čez natanko teden dni. Takrat bodo s svojimi uspehi in težavami seznanili tudi ministra za kulturo dr. Uroša Grilca, ki bo v tej funkciji naše mesto obiskal prvič.
V zadnjih letih je ptujsko-ormoški muzej doživljal veliko sprememb, med drugim združitev dveh muzejev, ki zdaj delujeta skupaj. V obeh krajih velja za enega izmed pomembnejših oblikovalcev kulturnega dogajanja, število njihovih prireditev iz leta v leto raste, zaradi česar se ponašajo tudi z naraščajočim številom obiskovalcev. Samo v prvih osmih mesecih tega leta si je muzejske zbirke na gradu ogledalo 28.000 ljudi, k čemur je treba prišteti še brezplačne oglede, ki jih ponujajo ob dnevih odprtih vrat in drugih posebnih priložnostih. Nezanemarljivo je tudi število obiskovalcev v Salonu umetnosti, Miheličevi galeriji in Starih zaporih, pomembna pridobitev pa je tudi
Konjušnica, kjer je po dolgih letih svoj prostor pod soncem našla zbirka pustnih mask.
Ob številnih kulturnih prireditvah pa jim je uspelo
poskrbeti, da so sočasno tekle še nekatere pomembne investicije. Tako na primer že obnavljajo tako imenovano Oskarjevo hišo na Raičevi, ki
je prej le kazila podobo grajskega griča. Delno je že urejen tudi vzhodni stolp, kjer bo na dan osrednje slovesnosti, naslednji torek, odprta razstava Združenja zgodovinskih mest Prenova kulturnih spomenikov. Na dan, ko bo muzej praznoval rojstni dan, pa bo pestro na več prizoriščih. Najpomembnejši dogodek bo osrednja slovesnost, ki se bo zgodila na ptujskem gradu ob 19. uri. Vse do takrat pa se bo zvrstilo še veliko dogodkov, med drugim odprtje razstave Tapiserije sodobne srbske umetnosti, predstavitev čarovniških procesov na Muzejski sceni, naslednjo soboto pa pripravljajo še pester program za otroke. Na turnir-skem prostoru bo zanje organizirano brezplačno jahanje, zaradi velikega zanimanja pa so potrebne predhodne prijave. Muzejski rojstni dan bodo otroci praznovali tudi v torek, ko se bodo prelevili v princeske in viteze.
Na ta dan bo muzej za vse ponudil tudi brezplačne oglede, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleš Arih pa se še posebno veseli, da bo z njimi praznoval tudi minister za kulturo dr. Uroš Grilc. Tega bodo, kot pravi Arih, seznanili z uspehi in težavami, s katerimi se soočajo v zadnjih letih. »Prav je, da spozna največji pokrajinski muzej v državi, pokazali mu bomo med drugim tudi vzhodni stolp, ki je po 25 letih dobil novo namembnost,« je dejal Arih, ki je ob predstavitvi programa ob praznovanju poudaril, da so še posebno ponosni na obsežno monografijo, ki so jo izdali ob 120-letnici. V njej je 20 avtorjev spisalo 24 obsežnih člankov, gre pa za tretjo muzejsko monografijo, v kateri je strnjeno delo tega zavoda v letih, kar ga vodi Arih.
Dženana Kmetec
Znotraj praznovanja muzejskega rojstnega dne se je september v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož začel z gostujočo razstavo Odsevi prazgodovine v bronu, s katero predstavljajo situlsko umetnost Novega mesta.
V tem mesecu bodo v ptujsko-ormoškem muzeju odprli kar štiri zelo pomembne razstave, s katerimi bodo zaznamovali praznovanje 120. obletnice. Ob razstavi Odsevi prazgodovine v bronu, ki so jo odprli minuli torek v Salonu umetnosti, so v prejšnjem tednu na gradu odprli še razstavo Muzej včeraj, danes, jutri, pri čemer je poudarek na viziji muzeja. Kot je pojasnil Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, gre za razstavo, ki javnosti predstavlja tudi še nerealizirane projekte, za uresničitev katerih si prizadevajo v zadnjih letih. Potujoča razstava, s katero se v našem mestu predstavljajo Novomeščani, pa je projekt, nastal kot njihov osrednji projekt znotraj Evropske prestolnice kulture 2012. Avtor razstave je Borut Križ.
Foto: CG
Pa brez zamere
Sredozemski bratje
Slovenija kot Sirija
V času, ko se največji vojaški stroj na svetu pospešeno pripravlja na "osvoboditev" še ene države (kar v ustaljeni praksi seveda pomeni pobrati vse, kar je tam vrednega, državo pa pahniti v še večji kaos), Sirije namreč, je v imenu splošne razgledanosti morda dobro malce pokukati, kdo ali kaj sploh ta Sirija je. Hkrati pa nam bo teh par točk služilo tudi za to, da z njimi podpremo dokajprovokativno tezo, da bi, če se ZDA že gredo delanja reda z bombami, morda kakšno bombo ali dve bilo bolje vreči na Slovenijo, saj se zdi, da trdim beticam ter močno zakoreninjenim slabim navadam na tem prostoru preprosto ni več druge pomoči. Pri tej nameri si bomo pomagali s člankom iz Washington Posta, ki navaja 9 poljudnih podatkov o Siriji, ki jih marsikateri Američan (pa tudi Slovenec) ne ve. Članek najdete na spletnem naslovu http://www.washington-post.com/blogs/worldviews/wp/2013/08/29/9-questi-ons-about-syria-you-were-too-embarrassed-to-ask/.
Torej, kdo ali kaj je Sirija? Dežela ob Sredozemskem morju, katere zgodovina sega nazaj tisoče let, država, kot jo poznamo danes, pa je še precej mlada. Zveni znano? Tudi Slovenija je sredozemska dežela, zaradi svoje pozicije prav tako na zgodovinskem prepihu že kar nekaj tisočletij, a kot država zelo mlada. Hkrati je Sirija sredi državljanske vojne, ki se tam odvija približno dve leti. Hja, če nas Sirija malce prehiteva po starosti države (kolonialne sile so ji meje določile v prvi polovici preteklega stoletja), pa tukaj razliko nadoknadimo na področju državljanske vojne. Kako, sprašujete, saj vendar pri nas ni nobene vojne?!? Motite se - je. Začela se je v drugi svetovni vojni in se na deklarativni ravni ni nikoli zares končala. Kako pa si drugače razlagati vse bolj aktualne poskuse relativizacije zgodovine, ki gredo z roko v roki s poskusi rehabilitacije domobranstva (na ravni ideologije, na obči ravni, ne na ravni posameznika!) terparadiranjem v domobranskih uniformah (prvič po letu 1945!). Kot da ni jasno kot beli dan, na kateri strani je takrat bil ves svoboden svet!Nak - nedvoumna opredelitev na ravni nacije in sprava pri nas še nista bili doseženi in državljanska vojna se, zdi se, vsaj na ideološkem bojišču zmeraj bolj krepi.
Gremo dalje. Zakaj se Siriji dogaja državljanska vojna? Ena izmed najbolj kredibilnih teorij govori o tem, da pri vsem skupaj gre za prerazporejanje moči med sektami ter verskimi ločinami, kar ljudje plačujejo s strašnim davkom. Sploh potrebujete sugestijo, da bi tole prenesli v/na naš prostor? Interesne skupine, ki se med seboj borijo za tisto malo, kar je še ostalo od moči in bogastva? Vse skupaj na veliko škodo ljudstva, ki za to plačuje ogromno ceno? Sicer ne toliko z življenji (čeprav sem prepričan, da okleščen proračun blagajne za zdravstvo pomeni tudi prezgodnje slovo nekaterih naših sodržavljanov), ampak z obubožanjem in socialnim ter intelektualnim propadom? Zveni znano, mar ne?
Naprej. Tipično vprašanje, ki si ga popreproščeno zastavlja povprečni Američan, se glasi: »In zakaj nismo situacije že rešili?« Odgovor se glasi, da je pravzaprav niti ne morejo, saj je preveč zamotana in kompleksna. Na obzorju enostavno ni prave rešitve, saj je edina učinkovita opcija ta, da sprti strani skleneta trajno in zanesljivo premirje, česar pa še zdaleč ni na vidiku. Vidite? Tudi pri nas se zdi, da je sprava med dvema taboroma znanstvena fantastika; trajen konflikt, ki hromi državo, deželo in ljudi, pa po drugi strani v interesu obeh. Ja, ja, ampak Asad v Siriji uporablja kemično orožje ter nasploh je morija ogromna, pravite. To glede morije drži (glede kemičnega orožja dokazov (še) ni). A po drugi strani se zaradi trenutnega ravnanja, ubijanja države in narodove prihodnosti tudi pri nas dogaja družbeni genocid, na obče-državni ravni bi mu rekel celo egocid, ubijanje samega sebe, saj so zaradi plenilskih pohlepnih »elit« ter primitivnega kvazidarvinizma na socialno, sociološko ter intelektualno smrt ali paralizo v veliki meri obsojene cele generacije, razen seveda sinkov in hčera slovenske »elite«, ki jim bodo očki in mamice zagotovili vse potrebno za udobno ter zabavno preživljanje svojega bivanja (to zanje pomeni predvsem rento, najnovejšega mercedesa ali beemveja ter kakopak čim manj odgovornosti za karkoli ali kogarkoli).
Da, čeprav nismo Sirija, smo ji v nekaterih točkah zelo blizu. In niti pomisliti si ne upam, kaj bi se zgodilo, v kolikor bi dostop do raznihpokalic imelo več ljudi, kot pa ga pri nas trenutno ima. Takrat bi najbrž res fasali »Made in USA« bombe. In kot po navadi (ter kot se to pri nas že dogaja) bi spet nasankali - mi navadni ljudje. Folk, po domače.
Gregor Alič
10 Štajerski TEDNIK
Družba
torek • 10. septembra 2013
Ptuj • Pred gradom Turnišče
»Med iskrenimi ljudmi«
V petek, 23. avgusta, je režiser Samo M. Strelec s somišljeniki s petjem, gledališčem in z glasbo protestiral
proti propadanju dvorca.
Pozno popoldne je pred gradom začelo cviliti in hre-ščati. Prostovoljec Aleš je začel pripravljati ozvočenje, starši Cvetličnikov so pripeljali instrumente, Saša Mramor Tetičkovič je demonstrirala masažni stol, hišnik Slavko Pihler pa je obiskovalce, ki še niso bli v gradu - in takih ni bilo malo -, popeljal po njem. Na sprehodu po gradu je bilo med obiskovalci vedno znova slišati: »Škoda, res škoda, kako vse to propada ...«
Ob 18. uri se je uradno začelo. Pobudnik srečanja »Med iskrenimi ljudmi« je najprej povedal, zakaj takšno ime: na lanskem srečanju so igrali tamburaši iz sosednjega Vidma, in ko so zabrenkali Poletno noč, je nekdo izmed obiskovalcev predlagal še Med iskrenimi ljudmi. In takrat se je rodila ideja, da se letošnje druženje zgodi pod tem naslovom.
Nekdo v turniški zgodbi ni iskren
»Nekdo v tej turniški zgodbi preprosto ni iskren,« pravi Strelec in dodaja: »Župan že tri leta govori, da bo zdaj zdaj grad v občinski lasti, pa se to ne zgodi. Po njegovem je za to kriva država. Uradna predstavnica ministrstva za kulturo pa je nedavno povedala, da je pogodba o prepisu že nekaj časa na Mestni občini Ptuj. Nekdo pač ne govori resnice.«
Ampak srečanje ni bilo namenjeno politiziranju in iskanju grešnega kozla, temveč
druženju, zabavi in izražanju podpore Strelčevi zamisli, da se v gradu nekoč vzpostavi MUSSSS: muzej uspehov Slovenije, Slovenk, Slovnecev, državljanov Republike Slovenije. Strelec namreč meni, da ideja župana in kmetijske šole, da bi bile v gradu nekoč predvsem uprava šole in učilnice, ni dovolj dobra.
V peturnem kulturnem programu so nastopili: Rock band Cvetličniki, pevki Kaja Caf in Sanja Kosi, Barbara Jenič, Nuša Komplet, Vojko Belšak in Samo M. Strelec, skladatelj in kantavtor Franc Vezela, igralka in pevka Sylvia Barth in pianist Tom Hajšek, igralka HNK Varaždin Jagoda Kralj Novak.
Rock band Cvetličniki je s svojo mladostjo, razigranostjo in simpatičnostjo takoj osvojili publiko. Nato se jim je pridružila Kaja Caf, ki je za začetek zapela skladbo Med iskrenimi ljudmi, pozneje pa
še nekaj pesmi. Večer se je nadaljeval z glasbo in s petjem Sanje Kosi.
Nato je Strelec predstavil osrednji dogodek večera: branje iz dveh novih dramskih besedil. Pred pol leta je objavil razpis, poziv slovenskim damatikom, da napišejo igro, ki se dogaja v gradu Turnišče in v kateri natopijo tri zgodovinske osebe: Martin Kojc, v Središču ob Dravi rojeni psiholog, njegov mejak, pri Ča-kovcu rojeni Rudolf Steiner, antropozof, in nemška filmska igralka Marlene Dietrich. Strelec je z gledališkimi kolegi Barbaro Pio Jenič, Nušo Komplet in Vojkom Belšakom pripravil branje iz dveh iger. Polnočno čajanko je napisala Katja Mulej, ki živi in dela v Angliji, Pito pa Franc Vezela iz Slovenj Gradca. Po branju je Strelec razglasil zmagovalca natečaja in to je postala groteska z glasbo Pita Franca Vezele. Na branju prisotni
avtor se ni dal prositi: vzel je kitaro in ustno harmoniko in nepričakovano popestril kulturni program.
Nato se je občinstu predstavila Berlinčanka Sylvia Barth, ki jo je Strelec spoznal pred več kot 20 leti na študiju v Berlinu. Ob spremljavi pianista Toma Hajška je zapela nekaj songov Marlene Dietrich.
Ko se je stemnilo, je bil oder nared za še eno gostjo. Prvakinja varaždinskega gledališča Jagoda Kralj Novak je navdušila obiskovalce, ki so potrpeli in zdržali na nogah ves večer, ter jih razveselila s komedijo v kajkavščini z naslovom Singerica. Iskreno in tragikomično zgodbo o tekstilni delavki, ki se po zaprtju tovarne prekvalificira v izvajalko najstarejše obrti, je odigrala šarmantno, sočno in v njej smo lahko prepoznali tudi svoje ljudi in kraje, saj je Kralj Novakova vpletla tudi slovensko-hrvaška razmerja in številne aluzije na relaciji Ljubljana-Zagreb oziroma Pahor-Kosorjeva.
Zastonj, a ne zaman
Strelec se je pozno po 22. zahvalil vsem nastopajočim ter jim izročil »pokale« v obliki buteljk vinarja Francija Cvetka s kmetije Kogl. Družba se je razšla, na gradu je obvisel napis MUS, s katerim je režiser okrasil improvizirano prizorišče.
»Hvala vsem, da ste prišli. Če bom zbral denar, bomo prihodnje leto izvedli novo CAKO (civilnoiniciativno avtonomno konstruktivno akcijo). Upam, da bomo v gradu odigrali krstno uprizoriev Pite z mednarodno igralsko zasedbo.«
Vse to je potekalo za gledalce in natopajoče zastonj. Strelec verjame, da ne tudi zaman.
Ur
AEROBIKE
Foto: arhiv
Polona Ambrožič, Radio Ptuj
Komentar tedna
Življenje je včasih pač pokakana plenica
Pred kratkim sem v medijih spremljala različna mnenja o morebitnem neprenosljivem mesecu starševskega dopusta za očete. Naj kar na začetku poudarim, da se ta komentar ne zavzema ali ne nasprotuje nobenemu zakonu, se pa zavzema za enakopravnost. Tisto med spoloma, namreč.
Kot se je nedavno dogajalo v razpravah o nekem drugem zakon(ik)u, so se tudi zdaj pojavljale izjave, ki kažejo, kako oddaljeni smo še na določenih področjih od takšnih ali drugačnih enakosti.
Poslušala sem mnenja tistih, ki so proti temu, da bi očetje morali vzeti mesečni porodniški dopust. Neka mamica postreže z argumentom, da je vendarle mama tista, h kateri pride otrok, ko se ponoči zbudi bolan. Res? Otroci bodo ponoči zbudili tistega, za katerega so pač navajeni, da zanje vstane. Če je to vedno požrtvovalna mati, so vsi družinski člani, vključno z očetom, preprosto navajeni na takšna nenapisana družinska pravila.
Sledila je ta izjava: mama je vendar tista, ki doji. Sem kaj preslišala? Je to razprava o prednostih dojenja? Če izpeljujemo stvar od tukaj naprej, potem lahko sklenemo, da mame, ki ne dojijo, pravzaprav porodniške sploh ne potrebujejo.
Kaj pa samozaposleni očetje? Kako si bodo lahko privoščili odsotnost od dela, se sprašujejo nekateri. Ah, dajte no, kot da nimamo samozaposlenih mam. In če smo že pri zaposlitvah: kolikokrat smo ženske v slabšem položaju ravno zato, ker delodajalec raje izbere moškega, saj ta ne bo odšel na porodniško?
In še ena izjava, ki me skorajda vrže s kavča. Da naj si oče vzame porodniški dopust samo v primeru, »če se mu da«. Če ne, ga res nima smisla siliti. Se šalite? Očetje naj torej skrbijo za svoje otroke in se ukvarjajo z njimi le takrat, ko jim je do tega? In kaj se bo zgodilo, če se bo tudi mama naenkrat odločila, da se pa njej res ne ljubi biti na porodniškem dopustu? Kdo bo potem skrbel za potomca?
Treba se je zavedati, da vzgoja ni samo sajenje rožic in da starš ne moreš biti le v zabavnih trenutkih. Marsikdaj je namreč treba ugrizniti v kislo jabolko, veliko je najrazličnejšega odrekanja. Ko se odrasla odločita za otroka, je tako edino prav, da sta zanj enako odgovorna, se z njim oba ukvarjata ter si porazdelita tako radosti kot obveznosti starševstva.
Imeti otroka je nekaj najčudovitejšega na svetu, a tudi nekaj najbolj napornega. In če je večino slednjega dandanes v veliko družinah še vedno na plečih ženske, moram žal reči, da smo v veliki meri za to še vedno krive mame same.
Ko se oziram okrog sebe, opažam, da se porodniška za žensko ne konča po prvem letu otrokovega življenja, ko večino dela z otrokom prevzame ona, ker je moški pač v službi. Tudi po tem obdobju se zdi, kot da največ dela še vedno - mama.
In ne glede na takšne ali drugačne zakone si lahko tukaj največ pomagamo prav same. S tem da imamo v prvi vrsti očeta svojih otrok za enakovrednega starševskega partnerja, s katerim si delimo stvari po tistem znanem »fifty-fifty«.
Sama sem dojila in ponoči vstajala dolgo, ker je bil naš dojenček eden tistih bolj nespečnih. Ampak ob tem je vstajal tudi moj mož. Dojiti resda ni mogel, je pa lahko previjal ali počel kar koli drugega prav tako nujnega.
Ob takih temah se velikokrat spomnim na danes pokojno prababico, rojeno pred sto leti, a prav nič ne boga- ne moža-boječo. Razmišljala je s svojo glavo ter bila zelo neodvisna za svoj čas. In sem ji hvaležna, ker je že ona postavila pomembne zametke enakopravnosti med ženo in možem pri naši hiši.
Ha, zdaj ste verjetno pomislili, da so moški pri nas prav ubogi. Priznam, ni jim vedno lahko tako kot tudi nam ženskam ni. Obojim ni zato, ker pač življenje ni vedno potica, ampak je kdaj pa kdaj tudi sredi noči pokakana plenica.
Rokomet
Ormožanom v prvi tekmi uspevalo vse
Stran 12
Kegljanje
Darilo Brigite Strelec mladim kegljačem
Stran 12
Martin Mileč
»Nogomet imam rad in ga igram z užitkom«
Stran 13
EP v košarki
Čakajo Italija, Grčija in Finska
Stran 13
Nogomet
Na Ptuju tekma zgrešenih priložnosti
Stran 14 Ptujski športni vikend
Ponudili veliko novih vsebin
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Športno plezanje • Rockmaster v Arcu
Minin prvenec na plezalnem Wimbledonu
Mina Markovič je zmagala na najprestižnejšem športno-plezalnem tekmovanju, rock-mastru v italijanskem Arcu. V sinočnjem razburljivem finalu je pokorila svetovno konkurenco v težavnosti ter vpisala prvo zmago na tem turnirju najboljših športnih plezalcev. Uspeh je na tretjem mestu dopolnil Domen Škofic, ki se je na master uvrstil skozi kvalifikacije.
Markovičeva je šele druga Slovenka, ki je zmagala na tem mastru z najdaljšo tradicijo. Leta 2001 je bila najboljša zdaj že zdavnaj tekmovalno upokojena Martina Čufar. Na mastru v Arcu, ki ga označujejo tudi za športnoplezalni ekvivalent teniškega Wimbledona, se merijo le najboljši tekmovalci in tekmovalke s svetovne jako-stne lestvice.
»Za mano je res neverjeten konec tedna. Po dveh tednih tekmovanj po Evropi sem se odpravila naravnost v Arco. Prvo lepo presenečenje je bila že nominacija za plezalnega oskarja. Bila sem ena izmed treh nominirancev za najbolj prestižno nagrado, ki jo lahko prejmeš na področju športnega plezanja v tekmovalni sferi. Že v petek zvečer, ko mi je bila nagrada podeljena, sem bila prav lepo presenečena. Z nagrado sem dobila potrditev in kompliment za vse rezultate v prejšnjih letih. Sam master je
Mina Markovič in Jain Kim - tekmice na plezališču in prijateljice ob njem
bil nato le še pika na i,« je bila z razpletom zadovoljna 25-letna Markovičeva.
»Master v Arcu je definitiv-no eno izmed najprestižnejših
tekmovanj. Eno izmed prvih tekmovanj, ki so ga izpeljali na področju športnega plezanja, je bilo ravno tu v Arcu, takrat še v naravnih skalah, pozneje
so tu postavili eno izmed prvih velikih plezalnih sten, ki je res ogromna, ampak še vedno fe-nomenalna. Za nas plezalce je res velik izziv in se vsako leto radi vračamo sem. Master je namenjen šestim najboljšim s svetovne jakostne lestvice, ki jih povabi organizator tekmovanja, še štirje pa se lahko uvrstijo na master iz predtekmova-nja oziroma opna. Prostora na sami tekmi je res zelo malo, na tekmi pa je zbrana vsa smetana tekmovalnega plezanja. Zmagati na taki tekmi in tudi po takem večeru s podelitvijo dan prej je kar lep podvig. Tudi včeraj je bil za nami zelo naporen dan. Začel se je z eno smerjo na pogled zjutraj, sledil je študij smeri, kar je pomenilo pol ure intenzivnega dela v precej težki smeri, v večernih urah pa nato še finale s plezanjem smeri. Sem neverjetno zadovoljna z razpletom in potekom tekme,« je dejala Markovičeva.
»Tekmovanja gredo res zelo v redu, zmage se kar vrstijo, ampak ob tem bi poudarila, da je za vsako zmago treba odplezati res stoodstotno oziroma neverjetno dobro, ker konkurenca definitivno ne spi. Prav tako je naredila korak naprej, zato je v samem vrhu zelo tesno, tako da daleč od tega, da bi bile zmage samoumevne, za vsako se je treba še kako potruditi,« je še povedala Markovičeva, ki bo na
Nogomet • Boris Sambolec, NK Zavrč
Olimpijo in Maribor v Zavrču čaka »pekel
«
Z Borisom Sambolcem je
završka obramba nedvomno pridobila kakovost, trdnost in agresivnost, obenem pa je izkušeni 33-letnik tisti, ki uspešno usmerja in postavlja mlajše igralce v zadnji vrsti. Zavrč je v premierno prvoligaško prvenstvo krenil odlično, saj po uvodnih osmih odigranih tekmah zaseda visoko 3. mesto.

AL d.o.o.	I
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNE6A OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o, Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Prvi reprezentančni premor v tem prvenstvu smo izkoristili za kratek pregled dozdajšnjega poteka prvoligaškega tekmovanja.
Na zadnji tekmi v Kopru ste remizirali, kljub temu da ste bili boljši tekmec. Kaj je bilo krivo da niste slavili?
B. Sambolec: »V Kopru smo res bili boljši nasprotnik, nadzirali smo potek srečanja. Že na začetku tekme smo si priigrali veliko priložnosti za zadetek, vendar jih nismo izkoristili. Sledila je kazen, iz prekinitve smo dobili zadetek in na odmor smo odšli z golom zaostanka. Drugi polčas smo začeli podjetneje in izid izenačili, vendar kljub igralcu več v končnici tekme nismo bili dovolj natančni in zbrani za dosego zmagovitega zadetka.«
Kako ste izkoristili prvi letošnji reprezentančni
premor? Kaj je po vašem mnenju treba v igri najbolj izboljšati?
B. Sambolec: »Počitka kaj veliko ne bo. Nekaj igralcev ga bo izkoristilo predvsem za rehabilitacijo poškodb. Opravili bomo ciklus mini priprav, delali bomo za moč in kombinatoriko moštva. Mislim, da v našem moštvu ni treba kaj veliko izboljševati. Ostati moramo na tej ravni, dati kakšen zadetek več in imeti kanček sreče.«
Ste z dozdajšnjim izkupičkom v sezoni zadovoljni?
B. Sambolec: »Seveda smo zadovoljni, saj smo presenečenje v 1. ligi, kljub temu da smo novinci. Če bi nam kdo trenutno uvrstitev na lestvici ponudil pred prvenstvom, bi jo zgrabili z obema rokama.«
S tekmo proti Olimpiji se za vas začne peklenski ri-
Markovičevi športnoplezalni oskar
Mina Markovič je velikim tekmovalnim uspehom dodala še enega, naziv najboljše športne plezalke leta na svetu. Mednarodna žirija, sestavljena iz predstavnikov medijev ter novinarjev najvidnejših plezalnih revij in časopisov, je Markovičevo v Arcu izbrala za letošnjo dobitnico nagrade La Sportiva Competition Award 2013.
V italijanskem srednjeveškem mestecu, ki leži ob severni obali Gardskega jezera, so že osmič zapored izbrali nosilce prestižnega športnoplezalnega oskarja za tekmovalne dosežke. Pri izboru je žirija upoštevala uspehe na tekmovalnih stenah v letu 2012 ter letošnjega oskarja namenila najboljši slovenski športni plezalki. Petindvajsetletna Markovičeva je lani prepričljivo, že drugič zapored, osvojila zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnosti ter skupaj z uspehi v balvanskem plezanju drugič v karieri slavila tudi v seštevku kombinacije.
Markovičeva je bila za nagrado nominirana skupaj z Avstrijcema Angelo Eiter in Jakobom Schubertom. Žirija o končnem izboru najboljše tekmovalke, ki je zaznamovala minulo leto, ni niti najmanj dvomila. Markovičeva je druga Slovenka s športnoplezalnim oskarjem. Leta 2008 ga je prejela še ena odlična slovenska športna plezalka, Maja Vidmar.
sklepni tekmi svetovnega pokala v težavnosti 17. novembra v Kranju poskušala znova postati zmagovalka skupnega seštevka svetovnega pokala.
Roman Krajnik: »Presrečen sem«
»Še zdaj ne dojemam najbolje, kakšen dosežek je uspel Mini. To zmago sem čakal deset let, vse od takrat, ko sem bil leta 2003 v Arcu prvič kot trener, takrat z Majo Vidmar. Maji se doslej ni izšlo, bila je večkrat zelo blizu, skupaj z Mino sta bili vedno pripravljeni na zmago, vendar pa je bilo na koncu vedno nekaj malega narobe. Sem presrečen, ker smo dosegli še en mejnik, tudi v moji trenerski karieri gre za še eno pikico, ki je doslej manjkala.
Rockmaster, Arco 2013:
1.	Mina Markovič (Slovenija)
2.	Jain Kim (Koreja)
3.	Akiyo Noguchi (Japonska)
4.	Dinara Fakhritdinova (Rusija)
5.	Evgenia Malamid (Rusija)
6.	Katharina Posch (Avstrija)
7.	Mathilde Becerra (Francija)
8.	Jenny Lavarda (Italija)
Rockmaster dejansko marsikomu pomeni še vedno največ, ker gre za največji master z najdaljšo tradicijo, letos je že 27. po vrsti. Meni osebno je to še vedno ena izmed največjih tekem, skorajda enakovredna s svetovnim prvenstvom, ker so sem vedno povabljeni le najboljši,« je bil velikega uspeha vesel trener Markovičeve Roman Krajnik.
sta, jm
tem. Najprej Olimpija, nato pokalna tekma s Celjem in nato smetana na torti - Maribor doma. Kakšna so pričakovanja?
B. Sambolec: »V Halozah bo pravi praznik nogometa. Prihajata dva najmočnejša kluba lanske sezone v 1. ligi. Zavedamo se, da sta pred nami dve kakovostni moštvi, vendar bomo - kot vedno na domačem igrišču - igrali na zmago in naredili vse, da točke ostanejo doma. Prepričan sem, da ob podpori številnih navijačev čaka tako Olimpijo kot Maribor težko delo oziroma pravi pekel v završkem športnem parku. V pokalnem tekmovanju pa si želimo še enkrat premagati ekipo iz Celja in se uvrstiti v naslednji krog.«
Kako bi ocenili moč prve lige, kdo je za vas pozitivno in negativno presenečenje?

Foto: Črtomir Goznik
Boris Sambolec, NK Zavrč
B. Sambolec: »Pozitivno presenečenje je vsekakor naš klub, Zavrč, negativno pa ekipe Triglava, Celja in Domžal, ki so se nadejale višje uvrstitve na prvenstveni lestvici. Pot do konca letošnjega prvenstva je še dolga, zato je
rezultate nehvaležno napovedovati. Osebno bi bil zelo zadovoljen in ponosen, če bi se ob koncu prvenstva moje moštvo uvrstilo na eno izmed mest prve polovice razpredelnice.«
Tadej Podvršek
12 Štajerski
Šport, šport mladih
torek • 10. septembra 2013
Rokomet • 1. A SRL (m)
Ormožanom v prvi tekmi uspevalo vse
SVIS - Jeruzalem 26:33 (12:17)
SVIŠ: Marjanovič (2 obrambi), Medved (11 obramb); Polak 1 (l), Potokar, Zavodnik 1, Muhovec 3, S. Stopar 7, Pekolj 2, Bučar, Kalabič 4, Slapničar, Marinčič 2, Sašek 3, G. Stopar 1, Sendelbah 2, Šuntajs, Trener: Roman Zarabec
JERUZALEM: Žuran, Belec (12 obramb - 2x 7m), T. Cvetko; Poznič, Kolmančič, Žižek Cvetko, Kirič, R. Cvetko 1, Radujkovič 3, Čudič 10 (6), Gregorc 5, Belec, Mavrič, Ši-šmanovič 6, Mesarič 2, Rajšp 3, Bogadi 3, Trener: Saša Prapotnik
SEDEMMETROVKE: SVIŠ 3/1; Jeruzalem 6/6; IZKLJUČITVE: SVIŠ 12; Jeruzalem 14 minut
IGRALEC TEKME: Bojan Čudič (Jeruzalem Ormož)
Gostovanje Ormožanov v 1. krogu se je v deželi desetega brata (pisatelj Josip Jurčič je bil rojen v Višnji Gori) končalo pravljično - s pomembno zmago. SVIŠ (Stična, Višnja Gora, Ivančna Gorica, Šentvid) je po kakovosti enakovredna ekipa Jeruzalemčanom, zato ti točki za četo trenerja Saše Prapo-tnika štejeta dvojno.
Na začetku tekme je Boštjan Belec ubranil pomembne žoge domačih krilnih igralcev, ob tem je bila obramba Jeruzalema najgostejša v sredini in člani Sviša so trčili ob težave v napadu. Na drugi strani je kapetan Bojan Čudič do enajste minute mrežo Jureta Medveda zatresel štirikrat in gosti so povedli s
1. A SRL (m)
REZULTATI 1. KROGA: SVIŠ - Jeruzalem Ormož 26:33 (12:17), Maribor Branik - Trimo Trebnje 26:25 (12:13), Krka - Celje Pivovarna Laško 18:27 (9:13), Krško - Sevnica 27:30 (14:15), Istrabenz plini Izola - Ribnica Riko hiše 23:23 (12:12), Slovan - Gorenje Velenje 30:37 (15:17)
Ormoški rokometaši so na uvodni tekmi sezone odigrali odlično in se zasluženo veselili zmage.
4:8. Ko je po uspešnih obrambah Belca stekel še ormoški protinapad prek Jana Gre-gorca, se je prednost zvišala na kar +7 (8:15). Ob koncu 1. polčasa je na levem zunanjem zablestel kadetski reprezen-tant Rok Cvetko, ki je najprej zadel v 24. minuti, nato pa v 26. in 29. minuti iztržil še dve sedemmetrovki, ki jih je suvereno izvedel Čudič (sedem-metrovke 6/6).
V nadaljevanju je obramba vinarjev nekoliko popustila in gostitelji so zmanjšali na le tri točke zaostanka (18:21). Ob tem je Belec v 35. in 44. minuti ustavil dve sedemmetrovki Simonu Stoparju in Gregorju Pekolju. Nato se je na črti Jeruzalema prebudil Danijel Mesaric, ki je s predstavo v 2. polčasu dokazal, da spada med najboljše krožne napadalce v ligi. Dosegel je dva zadetka, iztržil pa še tri sedemmetrov-ke in tri izključitve tekmecev. Čudič je uspešno zadeval ka-
zenske strele in spravljal v obup domače vratarje. V drugem delu je pomembno vlogo odigral izkušeni Siniša Ra-dujkovic. Aleš Šišmanovič je zadeval iz razdalje, piko na i pa je z nekaj atraktivnimi goli z razdalje postavil Jaša Raj-šp. Skratka, bil je dan, ko se je igralcem iz Ormoža posrečilo prav vse, na drugi strani pa je bil edini razpoloženi igralec Stopar, ki je dosegel sedem zadetkov. Prednost vinarjev je v zadnjih dvajsetih minutah tekme variirala od pet do sedem golov. Pohvaliti je treba tudi brezhibno ormoško igro z igralcem več v napadu in igro v obrambi z igralcem manj. Or-možani se zavedajo, da ena lastovka še ne prinese pomladi, in ostajajo na realnih tleh ter v upanju, da pride čim prej na vrsto novi par točk.
V soboto, 14. septembra, ob 19.00 v 2. krogu na Hardeku gostuje Maribor, ki je eden izmed treh kandidatov za naslov
Blaž Sendelbah, igralec Sviša: »Gostje so bili v vseh fazah rokometne igre boljši od nas. V napadu smo se za vsak zadetek zelo mučili, medtem ko so oni prek naše slabe obrambe gole dosegali po lahki poti, imeli so tudi boljšo realizacijo. Ko je bila razlika tako velika, jih nismo mogli več ujeti.«
Bojan Čudič, igralec Jeruzalema: »Mislim, da smo zasluženo slavili. Na tekmo smo se pripravili zelo dobro. Z borbenostjo in agresivnostjo, ki nas morata krasiti, ker nimamo širine, smo tekmo dobili v obrambi. Tudi v napadu smo bili zelo dobri, vendar je bila obramba tista odločilna.«
Kegljanje • KK Drava Deta center
državnega prvaka. Ob gostujoči zmagi Jeruzalema v Ivančni Gorici in ob sosedskem derbi-ju je to dovolj razlogov za lep obisk tekme.
ku
Darilo Brigite Strelec mladim kegljačem
Kegljanje je šport, ki ima na Ptuju dolgo in bogato tradicijo. Pri ptujskem kegljanju gre ob tem še za veliko vloženega amaterskega dela pa tudi rezultati ne zaostajajo. Delo je v vsakem športu naporno in ob tem je lepo, če se kdo spomni nate.
Mlade kegljačice vodi Marina Kramberger, v procesu treninga jih ima kar devet. To je vsekakor dobro, saj bodo mogoče čez nekaj časa ti mladi fantje in dekleta nosili breme v članski konkurenci. V petek so bili na kegljišču Deta centra skupaj s starši prijetno presenečeni. Obiskala jih je namreč Brigita Strelec, ki je tri leta kegljala za Ptuju, zdaj pa igra v Celju in je tudi članica reprezentance. Brigita je Ptujčane obiskala z namenom, saj jih je obdarila z osmimi novimi kegljaškimi žogami in kompletom majic. Mladi kegljači so bili veseli darila vrhunske kegljačice in so se seveda znali zahvaliti. To jim je vsekakor še dodatni motiv. »Za to potezo sem se odločila po pogovoru z Marino, saj vem, kaj mladim pomenijo podobna dejanja na začetku njihove športne poti. Ob tem
Foto: Črtomir Goznik
Nekdanja članica ptujske ženske ekipe in sedanja reprezentantka Brigita Strelec (v ozadju) je mladim ptujskim kegljačem podarila osem krogel za kegljanje (desno je Marina Kramberger).
pa nisem pozabila na Ptuj, saj se velikokrat vračam domov. Sicer pa normalno treniram in se pripravljam na evropsko prvenstvo v Brnu,« je dejala Brigita Strelec po druženju z mladimi ptujskimi kegljači. Ti so bili seveda veseli in za-
dovoljni kot njihova trenerka Marina Kramberger, ki je povedala: »Seveda smo zadovoljni, da se je Brigita spomnila na nas - to nam veliko pomeni. V imenu vseh bi se ji zahvalila za darilo. Za povabilo je bil sicer najbolj zaslužen Urban
Brenčič. Ob tej priložnosti ne smem pozabiti na gospoda iz Pivke, ki nam je podaril tri krogle, ki so manjše od običajnih in so številke 14 in 15. Ker smo majhni in skromni, smo zadovoljni vsakega darila.«
Danilo Klajnšek
Nogomet • 2. SNL Prvi poraz Doba
Nepopolni peti krog v 2. ligi se je relativno dobro iztekel za nogometaše Aluminija. Vodeči Dob je nepričakovano klonil v Šenčurju in tako doživel prvi poraz v tem prvenstvu. Po pričakovanju so nogometaši iz Radomelj premagali Farmtech Ver-žej in se zavihteli na 1. mesto na lestvici. V derbiju začelja so nogometaši iz Ankarana slavili v Črnomlju pri domači Beli krajini, ki je tako še edino moštvo brez točk.
Vse to dogajanje so lahko mirno opazovali nogometaši Aluminija iz Kidričevega, ki v torek, 10. 9., gostuje pri Šampionu. Za »lepšo sliko« na prvenstveni razpredelnici bi bilo dobro, da bi premagali svoje gostitelje in se vodečemu dvojcu pribli-
žali na dve točki zaostanka. Zanimiva bo tudi sredina tekma med Krškim in Šmartnim.
REZULTATI 5. KROGA: Kalcer Radomlje - Farmtech Veržej 5:0 (3:0), Bela krajina - Ah Mas Tech 0:1 (0:1), Šenčur - Roltek Dob 4:0 (2:0). Tekma Šampion - Aluminij bo v torek, 10. 9., ob 16.30, tekma Krško - Šmartno 1928 pa v sredo, 11. 9.
1.	KAL. RADOMLJE 5 4 0 1 15:4 12
2.	ROLTEK DOB 5 4 0 1 9:7 12
3.	ŠENČUR 5 3 12 13:11 10
4.	ŠMARTNO '28 4 3 0 1 6:2 9
5.	ALUMINIJ 4 2 1 1 5:3 7
6.	AH MAS TECH 5 2 1 2 8:10 7
7.	FARM. VERŽEJ 5 2 0 3 8:15 6
8.	KRŠKO 4 1 1 2 5:5 4
9.	ŠAMPION 4 1 0 3 9:13 3
10.	BELA KRAJINA 5 0 0 5 3:11 0
Danilo Klajnšek
Tenis • TK Terme Ptuj
Potočnikova v Srbiji do četrtfinala
V Pančevu pri Beogradu je prejšnji teden potekal mladinski turnir ITF visoke 2. kategorije. Prva nosilka je bila Ukrajinka Helen Ploskina, ki na mladinski lestvici zaseda 20. mesto. Na turnirju je nastopila tudi najboljša Slovenka v tej starostni kategoriji Nina Potočnik (169. na lestvici ITF).
Nina, stara 16 let, je v 1. krogu z rezultatom 7:5, 6:2 ugnala domačinko Milico Novakovic. V drugem krogu jo je čakala leto mlajša Belgijka Margaux
Rokomet
Bovy, ki je pred tem izločila 2. nosilko, Akvil Parazinskaite iz Litve. Nina je bila od Belgijke boljša z rezultatom 6:3, 6:4. V četrtfinalu se je pomerila z mlado Bosanko, 15-letno Katarino Jokic (158. na ITF). Ta je v zadnjem obdobju v odlični formi, saj je nanizala že devet zaporednih zmag (zmagala je na turnirju ITF 3. kategorije v Budimpešti). Proti Nini je dosegla še deseto zmago v nizu, saj je bila boljša z rezultatom 2:6, 3:6.
jm
Primopredaja reprezentance letnika 1998
Ob odlični organizaciji turnirja v Trebnjem je potekala primopredaja na trenerskem položaju rokometne reprezentance letnika 1998. Iz rok Marjana Potokarja in Davida Lipoglavška je ta prešla v roke trenerjev ormoškega Jeruzalema, Saše Prapotnika in Uroša Krstiča, ki sta zadnji dve sezoni vodila generacijo letnika 1996. Ta zdaj prehaja v roke Janija Klemenčiča. Prapotnik in Krstič sta z reprezentanco letnika 1996 osvojila zlato kolajno na Olimpijskem festivalu evropske mladine v Utrechtu in brez remija ali poraza dobila vseh petnajst mednarodnih tekem.
V Trebnjem je barve reprezentance, ta je bila razdeljena v dve ekipi, zastopalo tudi pet Je-ruzalemčanov. Tilen Kosi je dosegel 7, Gašper Horvat 6, Miha Kavčič 3, Dominik Ozmec 2 zadetka, Boštjan Žižek Cvetko pa se ni vpisal med strelce. V velikem finalu so letniki 1997 Trima iz Trebnjega premagali Slovenijo (Kosi, Horvat, Kavčič, Žižek Cvetko) po izvajanju sedemmetrovk z 19:17. Redni del tekme se je končal z remijem 16:16. Kosi in Horvat sta bila v podaljšani igri, pri se-demmetrovkah, žal neuspešna
Foto: Črtomir Goznik
Uroš Krstič in Sašo Prapotnik
za izbrano vrsto. Reprezentanco letnika 1998 zdaj čaka dve leti selekcioniranja in priprav na Olimpijski festival evropske mladine, ki bo leta 2015 potekal v glavnem mestu Gruzije, Tbilisiju.
Vzporedno je v Trebnjem potekal tudi močan turnir za letnike 1999, kjer so sodelovali tudi Ormožani (4. mesto v DP 2013), ki so v polfinalu s 15:14 ugnali novomeško Krko (3. mesto na DP 2013). V velikem finalu so bili državni prvaki iz Trebnjega premočan zalogaj za Jeruzalemčane in jih ugnali z 19:14. S predstavami v Trebnjem ormoška generacija letnikov 1999 ni razočarala in je dokazala napredek, vendar je v ekipi še vedno precej rezerv.
ur
Brez tekme v Veliki Nedelji
Rokometaši Carrera Optyl iz Velike Nedelje so v petek želeli odigrati povratno pripravljalno tekmo s hrvaškim Medžimurjem. Žal pa se ni zgodila: domačini so vse pripravili za srečanje in zaman čakali na goste, ki niso niti sporočili, da jih ne bo. Verjetno so se odločili, da bodo gledali nogometno tekmo Srbija - Hrvaška ...
Danilo Klajnšek
torek • 10. septembra 2013
Šport, pogovor
Štajerski	13
Košarka • EuroBasket 2013
Čakajo Italija, Grčija in Finska
Štiri tekme, tri zmage, boleč poraz proti Hrvaški (redakcija je bila končana pred tekmo s Poljsko, op. a.) - to je bilanca slovenske izbrane vrste v doz-dajšnjem poteku kvalifikacijske skupine C v Celju. Slovenci so si s tem zagotovili nastop v drugem delu tekmovanja, kjer se bodo za uvrstitev med najboljšo osmerico pomerili z Italijani, Grki in Finci.
Slovenski košarkarji so na prvih tekmah prikazali različne obraze: navijače so navdušili predvsem z impresivno zmago proti Španiji, razočarali pa s slabšimi predstavami proti Češki, Gruziji in Hrvaški. Res je, da so dve omenjeni tekmi dobili, a so jim pri tem s slabo igro veliko »pomagali« tekmeci. Čehi in Gruzijci so imeli svoje priložnosti, a so naši v odločilnih trenutkih zmogli dovolj koncentracije, da so tekmi odločili v svojo korist. Proti Hrvatom je bila razlika ta, da tekmečevih slabosti na koncu izbrancem Božidarja Maljkoviča ni uspelo izkoristiti (zadnji napad za zmago v rednem delu tekme je bil izpeljan katastrofalno). V oči je bodla tudi slaba igra proti hrvaški conski obrambi.
Na vseh tekmah se je poka-
zalo, da ima Slovenija ob enem izstopajočem igralcu, Goranu Dragicu, v svojih vrstah še kopico takšnih, ki lahko zablestijo s kakšno serijo točk ali dobrih potez. V dozdajšnjem toku EP je pozitivno presenetil predvsem Zoran Dragic, ki je igralec z močno energijo. Ob njem so imeli svoje zvezdne trenutke tudi Gašper Vidmar (odlična zabijanja in igra v obrambi), Domen Lorbek (eden izmed najboljših strelcev), Edo Mu-ric (odličen v skoku in metih), Mirza Begic (dober v skoku in obrambi) in še kateri. Na drugi strani je treba omeniti tiste, od katerih smo pričakovali več. Tukaj se sam od sebe ponuja ka-petan Jaka Lakovič, ki mu met nikakor ne steče, ob tem pa dela preveč napak pri organizaciji napadov in v obrambi. Dolžnik je tudi Boštjan Nahbar, ki je sicer imel nekaj prebliskov, a je -splošno gledano - doslej odigral pod pričakovano ravnijo enega izmed glavnih nosilcev igre. Ba-lažič, Blažič, Slokar in Joksimo-vic so imeli doslej manjšo minu-tažo, lahko pa bi bili igralci, ki razbremenijo nosilce. Morda pa bodo prav ti igralci zablesteli v drugem delu prvenstva...
JM
Nogomet • SLO - Albanija
Albanci združili
slovenske navijače
Ko sem se v petek s Ptuja peljal proti Ljubljani na tekmo slovenske nogometne reprezentance proti Albaniji, sem na poti srečeval avte z različnimi tujimi registracijami: A, D, UA, H... A teh smo v poletnih mesecih (in tudi sicer) v Sloveniji vajeni, nenavadno veliko pa je bilo oznak E - Španija. Jasno, Španci so si ob prostem dnevu na EP v košarki ogledovali Slovenijo in se proti večeru vračali na svoja izhodišča.
Tudi pred stadionom Stožice je bila gneča pol ure pred tekmo precejšnja, saj so slovenski navijači prihajali spodbujat izbrance selektorja Katanca iz vseh koncev Slovenije. Na stadionu pa šok: vse je bilo v znamenju rdeče barve! Plapolale so albanske zastave, 90 odstotkov navijačev v tistem trenutku na stadionu je bilo oblečenih v rdeče drese albanske reprezentance, razvit je bil transparent Proud to be Albanian (Ponosni, da smo Albanci) ... Po čudnem naključju sem se še sam znašel na delu novinarske tribune, kjer so bili v večini albanski poročevalci.
Ob predstavitvi nacionalnih himen Slovenije in Albanije je bilo nekaj minut pred začetkom tekme stanje na tribunah že bistveno bolj uravnoteženo, med približno 14.000 navijači se je tehtnica vendarle nagnila v korist Slovencev. Od samega začetka so domači navijači videli, da je vrag odnesel šalo in da bodo morali grla napeti do konca, da si bodo zagotovili navijaško prevlado. In jim je uspelo! Še posebno po 19. minuti, ko je Kevin Kampl s pravim evrogolom poskrbel za slovensko vodstvo. Vzdušje je bilo skozi vso tekmo zares odlično, morda celo najboljše doslej, odkar so tekme izbrane vrste v Stožicah. So morali res številni albanski navijači združiti slovenske?
Sama tekma ni bila na najvišji ravni, čeprav so Slovenci
prvi polčas odigrali zelo solidno. Kriza je prišla v uvodnih 15 minutah drugega polčasa, ko so Albanci povsem prevladovali. V teh trenutkih je Slovenijo reševal vratar Interja Samir Han-danovic, ki je branil mogoče in nemogoče. Zajetni albanski kolega ob meni je bil neprestano na preži, a se je ob vsaki obrambi Sarme skrušeno sesedel nazaj na stol. Katanec je takrat z zelo jasno in glasno gesto poklical k sebi Krhina in mu energično podajal navodila. Očitno uspešno, saj je s tem in nekaterimi menjavami umiril ritem Albanije in slovensko barko uspešno privedel v varen pristan s tremi točkami na krovu.
Z zmago so bili selektor in igralci ter seveda slovenski navijači izjemno zadovoljni. Nihče ni pogrešal niti Iličiča, ki - resnici na ljubo - v reprezentanci itak ni še nikoli doslej odigral kakšne briljantne partije (na te še čakamo). A je selektor po tekmi takoj »umiril žogo« in dejal, da ta zmaga ne bo pomenila prav veliko, če v torek na Cipru ne slavimo še enkrat. Takšnega mnenja je bil tudi junak tekme, Kevin Kampl: »Prvega zadetka v reprezentanci sem izjemno vesel in ga ne bom nikoli pozabil. Pred tekmo smo se zavedali, da moramo za ohranitev ambicij o uvrstitvi na SP zmagati, in to nam je na koncu uspelo. Srečni smo lahko, da je bil v golu Samir, ki je ubranil vse poskuse Albancev. Navijači so bili izjemni in v takšni atmosferi je lažje igrati. Jasno je, da moramo v torek spet zmagati, tako kot na vseh tekmah do konca kvalifikacij. Zdaj smo lahko dva dni srečni, sproščeni, potem pa gremo znova povsem osredotočeni na Ciper. Če bomo upoštevali vsa navodila selektorja, se lahko nadejamo nove zmage.«
Ciper - Slovenija, torek, 10.9., ob 20.30.
Jože Mohorič
Nogomet • Martin Milec, član Maribora in reprezentant
»
Nogomet imam rad in ga igram z užitkom«
Martin Milec bo naslednji teden, 20. septembra, dopolnil šele 22 let, a je že zabeležil prvi nastop v slovenski izbrani vrsti. Član Maribora, ki je nogometno šolo oddelal v dresu Aluminija, je namreč debitiral na prijateljski tekmi s Finsko v go-steh. S tem je po Vladimirju Ko-kolu, Damjanu in Sašu Gajserju ter Nastji Čehu postal šele peti igralec članske izbrane vrste z območja MNZ Ptuj. Martin prihaja iz Podlož, od koder so ga starši dolga leta vsakodnevno vozili na treninge v Kidričevo. Ves ta trud je Martin poplačal s trdim delom in zagnanostjo, s katero si je tudi zaslužil vpoklic selektorja Srečka Katanca. Po tekmi z Albanijo nam je zaupal številne zanimivosti.
Albanija je bila v petek težak tekmec.
M. Milec: »Tekma je bila težka za igralce na igrišču in gledalce pa tudi za nas, ki smo sedeli na klopi za rezervne igralce. Na srečo se je na koncu srečno razpletla v našo korist. Že pred vpoklicem v reprezentanco sem vedel, da imamo dobro ekipo, ki lahko naredi nekaj več v tej kvalifikacijski skupini. Hvala tudi navijačem, ki so bili naš 12. igralec. Zdaj gremo naprej, saj nas že v torek na Cipru čaka nova tekma. Verjamem v nove tri točke!«
Navijači so bili v Stožicah proti Albaniji pomemben del zmagovalne zgodbe.
M. Milec: »Na ogrevanju so bili slovenski navijači še v manjšini, potem pa so lepo napolnili stadion; morda Slovenci še pred tekmo radi spijemo kakšen kozarček ali dva in so bili zato nekoliko pozni. Potem so skozi vso tekmo glasno navijali, zaradi česar se jim v imenu igralcev in tudi strokovnega vodstva iskreno zahvaljujem.«
Odločil je gol Kevina Kampla.
M. Milec: »Skupaj sva igrala že v reprezentanci U-21. Zelo ga cenim in je zame zelo, zelo dober igralec. Pred njim je še bogata kariera, zagotovo jo bo še nadgradil. Spremljam njegove nastope v avstrijski ligi, kjer je eden izmed najboljših posameznikov Salzburga in vse lige. Privoščim mu tudi gol, ki nam je prinesel vse tri točke.«
Nekaj soigralcev iz mladinske selekcije U-21 je že pred tabo okusilo slast igranja v članski izbrani vrsti. Zaradi tega je bilo tudi tebi verjetno vsaj nekoliko lažje?
M. Milec: »Sprejem je bil zaradi tega res nekoliko lažji, vendar moram poudariti, da so me tudi starejši zelo lepo sprejeli. Res smo odlična klapa in tudi zaradi tega lahko na igrišču pokažemo veliko - to je dodaten plus ekipe. Res hvala vsem za lep sprejem, obenem pa upam,
Timotej Petek o Martinu Milcu:
»Z Martinom sva skupaj igrala od selekcije U-10 do mladinske vrste. Že takrat je kazal, da gre za odličnega igralca, ves čas je bil lider ekipe, pravi vodja. V Mariboru je kazal vedno bolj zrele predstave in je po mojem mnenju zasluženo postal član reprezentance. Sam sem pričakoval, da se bo to zgodilo prej ali slej.«

Foto: Črtomir Goznik
Martin Milec si je vpoklic v člansko izbrano vrsto priboril z dobrimi igrami v dresu Maribora, kamor je leta 2007 prestopil iz Aluminija.
da tudi jaz njih ne bom razočaral.«
Spremljal sem ogrevanje igralcev pred tekmo in opazil, da si bil med najbolj nasmejanimi.
M. Milec: »Ko ne gre zares, ko ni tekme, sem po navadi nasmejan, sicer sem na tekmi zelo resen. Nogomet imam rad in ga igram z užitkom. Če si poleg tega še v družbi takšnih igralcev, ki igrajo v samih uveljavljenih klubih po vsem svetu, potem sem res lahko nasmejan.«
Tudi v motivacijskem smislu je to verjetno odlična družba zate: Samir Handanovic igra za Inter, Tim Matavž za PSV, Valter Birsa zdaj za Milan ...
M. Milec: »Zelo sem vesel, da sem sploh lahko v takšni družbi. Selektor je opazil moje dobre igre in me vpoklical v reprezentanco, kjer moram zdaj upravičiti njegovo zaupanje. Res se bom trudil, da bi dal v prihodnosti še več od sebe. Tudi sam pričakujem napredek v igri, saj lahko samo s takšnim razmišljanjem naredim naslednje korake v svoji karieri nogometaša. Potrebno je res trdo delo!«
»Jasmin me je vpeljal v reprezentanco«
Kakšne so bistvene razlike med selekcijo U-21 in člansko?
M. Milec: »Dvoboji so bistveno močnejši, ritem je hitrejši, tudi sodniki puščajo nekoliko bolj moško igro ... Je pa res, da smo tudi v selekciji U-21 imeli zelo dobro ekipo, ki je odigrala nekaj zelo dobrih tekem. Upam, da se bo Reneju Krhinu, Kevinu Kamplu, Janu Oblaku in meni v kratkem pridružil še kdo med člani. Verjamem, da lahko ob dobrem delu v klubskih sredinah v naslednjem obdobju skupaj veliko naredimo tudi v članski ekipi.«
S tabo je še nekaj soigralcev iz Maribora: Mertelj, J. Handanovic in Filipovič.
M. Milec: »Že pred prvim prihodom na zbor mi je veliko pomagal Jasmin Handanovic, ki je v tej ekipi eden izmed na-
jizkušenejših - z njim se tudi sicer zelo dobro razumem. Lahko se mu zahvalim, da me je vpeljal v reprezentanco, v njen sistem delovanja. Tudi sicer upam, da nas bo iz Maribora tudi v prihodnje čim več v reprezentanci.«
Z Mariborom te čakajo močne tekme v Ligi Evropa, zato bo imel selektor veliko priložnosti za opazovanje moštva.
M. Milec: »Verjamem, da se bo selektor udeležil teh tekem, sam pa v svojem in v imenu soigralcev obljubim, da bomo dajali vse od sebe kot že doslej. Naprej pelje samo trdo delo, pot do klubov, v katerih igrajo nekateri igralci iz reprezentance, pa je težka in trnova. A Maribor ima kvaliteto, zato verjamem, da bi si vsak igralec iz Maribora zaslužil dres z državnim grbom. Vsak igralec Maribora doslej je bil neizmerno vesel vpoklica v reprezentanco, tudi preostali del ekipe je vesel za njega in upam, da nas bo v prihodnje še več.«
Izpadli ste na zadnji stopnički pred Ligo prvakov. Je bilo zaradi tega kaj razočaranja med igralci?
M. Milec: »Če tekmo izgubiš, potem je zagotovo prisotno določeno razočaranje. Pred sezono je bil naš cilj šest tekem v Evropi, kar smo izpolnili in naredili še korak naprej, zato ne smemo biti pretirano razočarani. Zadovoljni smo z Ligo Evropo, to je naša realnost. Postavljene imamo nove cilje, saj želimo narediti korak naprej glede na lanske dosežke in osvojiti več točk. Smo za eno leto zrelejši, izkušenejši, igralci se med sabo bolje poznamo.«
Z območja MNZ Ptuj si po šestih letih prvi repre-zentant v članski selekciji (zadnji je za reprezentanco leta 2007 nastopil Nastja Čeh). Kaj ti to pomeni?
M. Milec: »Ob tem bi se najprej zahvalil vsem trenerjem, ki so me trenirali v NK Aluminij. Tam sem dobil zelo veliko, saj so me popeljali na pravo pot. Vesel sem tudi, da sem lahko iz Aluminija prestopil v Maribor. Ko imam čas, še vedno rad hodim na tekme Aluminija; trdno verjamem, da imajo dobro nogometno šolo in da bo v pri-
hodnosti še kakšen njihov član in član MNZ Ptuj postal članski reprezentant.«
Kdaj si prvič zaigral za člansko ekipo Aluminija?
M. Milec: »To je bilo kmalu po dopolnjenem 17. letu. Z Aluminijem sem takrat nastopal v 2. ligi, ob meni pa so med drugim igrali Boban Jovic, Rajko Rotman, Leon Črnčič, Antonio Mlinar Delamea ...«
Kakšni so bili začetki v NK Aluminij?
M. Milec: »Začetki pri Aluminiju zame niso bili težki, saj sem se z veseljem udeleževal treningov. Po mojem mnenju sem z vsemi trenerji zelo dobro sodeloval. Ob tej priložnosti bi članski ekipi zaželel čimprejšnjo vrnitev v 1. ligo.«
V skoraj vseh intervjujih omenjaš, da imaš močno podporo družine.
M. Milec: »Družina je res moj velik zaveznik. Od 6. leta starosti dalje so me vozili na treninge, starši so bili na praktično vsaki tekmi, na kateri sem igral. Zadnja tri leta mi ob strani stoji tudi dekle. Družina je temelj, zaradi katere sem lahko osredotočen na treniranje in igranje - zaradi tega sem jim močno hvaležen. Vedno so me podpirali pri mojih odločitvah in verjamem, da bo tako tudi v prihodnje. Rad jih imam!«
Tvoja nogometna pot je šla enakomerno navzgor, od mlajših selekcij do članske ekipe in zdaj do reprezentance.
M. Milec: »V moji karieri za zdaj res ni bilo praktično nobenega 'zdrsa'. Tako je tudi v sami igri, vedno sem stremel k napredku in ga tudi dosegel. Res pride kakšna slaba tekma, a to je bolj odvisno od dnevne forme. Seveda upam, da bo šla ta krivulja še navzgor, do vrha. Pogoji za delo so v Mariboru odlični, delamo dobro, povsem sem osredotočen na igro - upam, da mi bo napredek še uspel.«
Ko si igral pri Aluminiju, si igral na položaju ofenzivnega zveznega igralca, zdaj si do reprezentance prišel z dobrimi igrami na položaju bočnega branilca.
M. Milec: »To je bila na začetku zame 'nerodna' naloga: res sem bil navajen igranja ob stranski liniji, a ne v obrambi. Sčasoma sem 'prišel noter', sprejel sem to vlogo in jo zdaj igram z veseljem. Moja prednost je tudi ta, da lahko igram na več položajih, na levi in desni strani. Morda se lahko zahvalim trenerju Darku Mila-niču, da mi je našel pravi položaj in da lahko zgradim dobro kariero kot obrambni bočni igralec. Ko sva se enkrat pogovarjala, mi je v šali dejal, da je bila to njegova zamisel kariere.«
Jože Mohorič
Kakšne so tvoje želje v prihodnosti?
M. Milec: »Zagotovo si želim nekega dne prestopiti v tujino, v eno izmed najmočnejših lig. Kar se bo zgodilo, se bo: še naprej bom trdo treniral in čakal na svojo priložnost.«
Katera liga najboljše peterice v Evropi ti je najljubša?
M. Milec: »Nemška Bundesliga!«
14 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 10. septembra 2013
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Lige MNZ Ptuj
Na Ptuju tekma zgrešenih priložnosti
■■ v
3. SNL - vzhod:
v Beltincih tisoč gledalcev
Vodeča Drava je tudi po 3. krogu ostala na vrhu prvenstvene razpredelnice, čeprav je tokratni izkupiček remi proti nogometašem iz Slovenske Bistrice. Za Bistričane je to že tretji zaporedni remi. Po številu točk sta se z Dravo izenačila Dravinja in Grad. Konjičani so minimalno porazili nogometaše iz Ljutomera, Grad pa Tromejnik. Tukaj se začenja zgodba o gledalcih in kako je nogomet priljubljen v Prekmurju. V Gradu se je zbralo 600 gledalcev, rekorderji kroga pa so v Beltincih, kjer se jih je na srečanju proti Nafti zbralo več kot tisoč! V takšnem vzdušju je lepo igrati, še lepše pa je, če točke ostanejo doma, kar se je tokrat tudi zgodilo v obeh primerih. Do prve zmage so v Rakičanu prišli Odranci in tudi tu je bilo ob igrišču 400 gledalcev. Prav tako številni ljubitelji nogometa v Martjancih pa niso videli zadetkov. Po pričakovanju je do zmage prišel tudi Malečnik, ki je premagal Šentjur - dva zadetka je dosegel Sebastjan Berko.
REZULTATI 3. KROGA: Drava Ptuj - AHA EMMI Bistrica 1:1 (1:1), Dravinja Kostroj - Avto Rajh Ljutomer 1:0 (1:0), Malečnik - Fo-silum Šentjur 3:0 (2:0), Rakičan - Odranci 1:3 (0:1), Avto Škafar Beltinci - Nafta 3:0 (1:0), Čarda Martjanci - Šmarje pri Jelšah 0:0, Grad - Tromejnik G Sukič 2:0 (2:0)
1.	DRAVA PTUJ 3 2 1 0 8:2 7
2.	DRAVINJA KOSTR. 3 2 1 0 4:0 7
3.	GRAD	3 2 1 0 6:3 7
4.	ŠKAFAR BELTINCI 3 2 0 1 6:4 6
5.	MALEČNIK 3 1 2 0 5:2 5
6.	ŠMARJE PRI JEL. 3 1 1 1 3:3 4
7.	NAFTA 1903 3 1 1 1 1:3 4
8.	TROMEJNIK G S. 3 1 0 2 5:5 3
9.	A.EMMI BISTRICA 3 0 3 0 4:4 3
10.	ODRANCI 3 1 0 2 6:8 3
11.	RAKIČAN 3 0 2 1 3:5 2
12.	ČARDA MARTJA. 3 0 2 1 2:6 2
13.	RAJH LJUTOMER 3 0 1 2 0:2 1
14.	FOSIL. ŠENTJUR 3 0 1 2 0:6 1
NŠ DRAVA PTUJ - AHA EMMI BISTRICA 1:1 (1:1)
STRELCA: 0:1 Boškovič (22.), 1:1 Antolič (44.)
Športni napovednik
Nogomet • 2. SNL
5. KROG: TOREK, 10. 9., OB 16.30: Simer šampion - Aluminij (v Slovenskih Konjicah); SREDA, 11. 9., OB 16.30: Krško - Šmartno.
MARIBOR V GEREČJI VASI
Nogometaši ekipe 1 A avto Gerečja vas bodo v torek, 10. 9., ob 17.30 v prijateljski tekmi gostili večkratne državne in pokalne prvake iz Maribora.
MNZ PTUJ - VETERANI 35
2. KROG - četrtek ob 17.00: Borovci - Grajena
VETERANI 40 - ZAHOD
2. KROG - četrtek ob 17.30: Hajdina - Pohorje Oplotnica
Rokomet • Pokal Slovenije
Pari 1/16 finala (sreda, 11. 9.): Drava Ptuj - Mokerc-Ig (ob 20.00 v dvorani Center), Brežice - Radeče Mik Celje, Alples Železniki - Škofljica Pekarna Pečjak, Slovenj Gradec 2011 - Grosuplje, Rudar - Damahaus Cerklje, Mitol Sežana - Dobova.
DK
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši NŠ Drava Ptuj in Aha Emmi Bistrice so se razšli z remijem.
NŠ DRAVA PTUJ: Ajlec, Krajnc De., Šoštarič, Nežmah, Frangež, Krajnc Da. (od 70. Kirič), Ljubec, Zagoršek (od 56. Kajtazi), Antolič, Droždek. Arsič. Trener: Franc Fridl
AHA EMMI BISTRICA: Dani-lovič N., Danilovič A. (od 46. Re-goršek), Ladič, Greifoner, Lenart, Trunkl (od 46. Jalenko), Fanedl, Kristl, Boškovič, Lampret, Janžič (od 80. Ornik). Trener: Drago Ko-stanjšek
Dvoboj je zaznamovalo veliko lepih priložnosti, bistveno več ugodnih položajev za zadetek pa so zapravili Ptujčani. Ti so bili ves čas tekme podjetnejši tekmec in so imeli premoč v igri na sredini igrišča. A to tokrat ni bilo dovolj za zmago, ki bi si jo modri glede na prikazano tudi zaslužili. Ptujčani so sicer težko izpeljali natančne akcije, kljub temu so v prvih dvajsetih minutah s streli poskušali Zagoršek, Krajnc in Nežmah. V 22. minuti pa je sledil šok za domačo ekipo in kakšnih 200 gledalcev: dolge nabite žoge v kazenskem prostoru mlademu centralnemu branilcu Šoštariču ni uspelo izbiti in njegovo darilo je v zadetek spremenil neovirani Boškovič. Po zadetku so sledili še intenzivnejši napadi Drave, ki sta jih kot po tekočem traku zapravljala Antolič in Droždek, ta je med drugim zadel tudi vratnico.
Vmes so imeli Bistričani sijajno priložnost prek Janžiča, vendar se je izkazal vratar Ajlec. Silovite napade in premoč na igrišču je Drava spremenila v zadetek tik ob koncu prvega dela, ko je Lju-bec podal do Antoliča, ta je rutini-rano zadel.
Po odmoru smo prvih 15 minut spremljali sila nepovezano igro z obeh strani. Nato je sledila serija zapravljenih priložnosti Drave: v lepih situacijah za zadetek so se znašli Droždek, Arsič in Kajtazi, medtem ko so bili gostje nevarni predvsem iz hitrih nasprotnih napadov, iz katerih sta poskušala Janžič in Regoršek. Glede na situacije na obeh straneh bi lahko gledalci videli bistveno več kot dva zadetka, vendar je ostalo pri številnih zgrešenih priložnostih.
David Breznik
Superliga
REZULTATI 2. KROGA: Apače - Bukovci 4:2, Središče - 1 A Gerečja vas 1:1, Videm - Boč Poljčane 5:2, Podvinci Betobarna Kuhar - Carrera Optyl Ormož 2:1, Stojnci - Hajdina 3:0
1.	STOJNCI 2 2 0 0 4:0 6
2.	PODVINCI B. K. 2 2 0 0 3:1 6
3.	VIDEM	2 1 0 1 7:5 3
4.	APAČE	2 1 0 1 4:4 3
5.	HAJDINA 2	10	1	3:3	3
6.	BUKOVCI 2	1 0	1	5:6	3
7.	BOČ POLJČANE 2	10	1	4:6	3
8.	SREDIŠČE 2	0 1	1	2:3	1
9.	1 A GEREČJA VAS 2	0 1	1	1:2	1
10.	C. OPTYL ORMOŽ 2	0 0	2	1:5	0
PODVINCI BETONARNA KUHAR - CARRERA OPTYL ORMOŽ 2:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Zlatnik (35.), 1:1 Belšak (60.), 2:1 Topolovec (85.)
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Osterc, Šebela, Toplak, Marinič (Topolovec), Lah, Belšak, Kuserbanj, Požegar (Polanec), Pal (Orovič), Leben (Arnuga), Mulej. Trener: Miran Ljubec
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Šnajder, Kuhar, Kolarič, Hriber-šek, Perčič (A. Žinko), Magdič, Zlatnik (A. Žinko), K. Lah, R. Lah (Jaušovec), Perger, Krajnc (Kle-menčič). Trener: Aleš Jurčec
SREDIŠČE - 1 A AVTO GEREČJA VAS 1:1 (0:0)
STRELCA: 0:1 M. Sakelšek (83. - avtogol). 1:1 Zadravec (91.)
SREDIŠČE: Kocen, M. Sake-lšek, Novak, Panič, B. Borko, Nemec (Rotar), G. Borko, Lesjak, Vočanec (O. Sakelšek), Zadravec, Klajnčar (Cimerman). Trener: Danilo Žerjav
1 A AVTO GEREČJA VAS: Ga-
vrič, D, Hertiš, Horvat (Krajnc), Lončarič (Strel), Gabrovec, N. Šešo (Kokot), A. Šešo, Rozman, Leben (M. Hertiš), Lešnik, Hojnik (Brodnjak). Trener: Svetozar Kai-sesberger
VIDEM - BOČ POLJČANE
5:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Božak (37.), 1:1 Kostanjevec (39. - avtogol), 2:1 Kmetec (51.), 2:2 Damše (67.), 3:2 Božak (71. iz 11-m), 4:2 Krajnc (88.), 5:2 Trep (89.)
VIDEM: Kovačič, Hrženjak (Be-drač), Trep (L. Lah), M. Lah, Kostanjevec, Murič, Škvarič, Zemljak (Kokol), Kmetec, Krajnc, Božak (Ciglar). Trener: Primož Gorše
BOČ POLJČANE: Mlinar, Vola-všek (K. Stojnšek), Jernejšek (V. Stojnšek), Novačan, Grobin, Ba-bulč (Vehovar), N. Hajšek, Žnidar, Avgustinovič (J. Stojnšek), Damše, Pinter. Trener: Matej Hajšek
APAČE - BUKOVCI 4:2
(3:0)
STRELCI: 1:0 Šenkiš (5.), 2:0 Novak (13.), 3:0 Predikaka (35.), 3:1 Vočanec (63.), 3:2 Topolnik (78.), 4:2 M. Bauman (90.)
APAČE: Lendero, Šenkiš, Tram-šek, Žgeč (Zajc), Drosk (M. Bau-man), Fruk, Predikaka, Ivančič, Rumež (M. Murko), Jus, Novak (Hergan). Trener: Bogdan Bau-man
BUKOVCI: Grabrovec, Kokot, Domjan, Topolnik, Herga (Ha-
brun), Krajnc, Serdinšek (Voča-nec), Ostroško, V. Murko (R. Me-znarič), Pukšič, Kosec. Trener: Boštjan Zemljarič
STOJNCI - HAJDINA 3:0
(2;0)
STRELCA: 1:0 Zorko (12.), 2:0 Zorko (45.), 3:0 S. Meznarič (65.)
STOJNCI: Ladič, Zorko, Kram-berger (P. Meznarič), S. Meznarič (Aleks Petrovič), Horvat, Tomašek (Alen Petrovič), Kokol, Pihler, Jan-žekovič, Vinkovič, Rižnar. Trener: Boris Klinger
HAJDINA: Ber, Boštjan Kurež (Babšek), Cebek, Mlinarič, Črnko, Robar, Kaisesberger, Jazbec (Strelec, Horvat), Verlak (Benjamin Kurež), Gaiser, Veličkovič (Flajsinger). Trener: Igor Vorih
1.	liga MNZ Ptuj
REZULTATI 1. KROGA: Lesko-vec - Markovci 1:0, Skorba - Cir-kulane 3:0, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Podvinci DS Galun 0:2, Lovrenc - Tržec 1:2, Gorišnica -Rogoznica 2:0
2.	liga MNZ Ptuj
REZULTATI 1. KROGA: Prager-sko 75 - Zgornja Polskava 0:3, Majšperk - Makole 6:2, Oplotni-ca - Grajena 0:1, Slovenja vas -Podlehnik 0:3, Hajdoše - Polskava Avtoprevozništvo Grobelnik 2:0 Danilo Klajnšek

NASLEDNJI TURNIR:
14. in 15. september Mercator center Ptuj Supermesto
Več na siolpokal.si!

k- Afc'éi
Si Mercator

o nzs;
RADIO (¡J) DELO
V primeru slabega vremena Informacijo o alternativni lokali najdfl^fe httjj/siolpokal.si, kjer so objavljeni tudi pogoji in pravila nagradne igre.
r
MALI NOGOMET, BOGAT SPREMLJEVALNI PROGRAM IN LEPE NAGRADE!
• Samsung LED TV
• SiOL SKIRO • žoge LIGE PRVAKOV • majice SiOL UEFA LIGE PRVAKOV
6
SiOL POKAL
torek • 10. septembra 2013
Rekreacija
Štajerski	15
19. Ptujski športni vikend
Ptujski športni vikend ponudil veliko novih vsebin
19. Ptujski športni vikend so organizirali Zavod za šport Ptuj, MO Ptuj, Športna zveza MO Ptuj in Fundacija za šport Republike Slovenije. Ti so veliko truda vložili v samo promocijo in izvedbo dogodka, ki je na eni strani prinesel veliko standardnih vsebin, obenem pa tudi precej novosti.
Skupno se je predstavilo okrog 50 športnih klubov in društev, kar pomeni določen mejnik. Po ocenah organizatorjev naj bi se na vseh aktivnosti skozi vse tri dni zbralo približno 4000 ljudi. Med njimi je bilo največ otrok, za katere je bilo odlično poskrbljeno. Največji hit tako ostaja Mini olim-pijada Vrtca Ptuj, kjer je bilo iz vseh enot vrtca prisotnih 160 otrok, ki so jih spremljale njihove vzgojiteljice. Malčki so se lahko spoznali z osmimi različnimi športi in so uživali v razgibanem športno-zabavnem programu. Na zabavi je temeljil plesni dogodek zumba s Seba-stianom. Nekdanjega pevca so spremljale tudi plesalke, glede na odziv in pozitivno energijo pa zumba ostaja pravi hit Ptujskega športnega vikenda. Prav tako ostaja hit tudi vožnja s kar-tingom, saj se je na kartodro-mu v Hajdošah z mini formulami vozilo kakšnih 250 ljudi.
Ob največjih uspešnicah 19. Ptujskega športnega vikenda je treba izpostaviti tudi nekatere dobrodošle novosti. Med prvimi izpostavimo številna otroška igrala in aktivnosti za najmlajše. Ti so se na drugi strani spoznali tudi s široko paleto različnih športov, ki so jih na stojnicah promovirali predstavniki športnih klubov, društev in tudi trgovin. Med
novostmi lahko izpostavimo aktivnosti za invalide. Pri pripravi in izvedbi teh se je izjemno izkazalo Društvo za šport invalidov Most Ptuj. Med prikazom športa invalidov smo videli sedečo odbojko (v dvorani Mladika se je predstavila tudi slovenska ženska reprezentanca v sedeči odbojki), sedečo košarko, sedeči namizni tenis, streljanje in šah. Kot tretjo novost lahko omenimo mestno plažo v mestnem parku, kjer so si lahko ljubitelji športa na velikem platnu ogledali košarkaške tekme EP in nogometno tekmo slovenske reprezentance v Stožicah z Albanijo. Ideja o plaži in skupnem spremljanju tekem še ni popolnoma zaživela (kar se tiče gledalcev ali obiskovalcev), a bi se z leti lahko to spremenilo.
Med preostalimi zanimivejšimi novostmi so bile dobro obiskane kitajska telovadba tai či, 12 rund aerobike z De-janom Zavcem, airsoft, fit s psom in predstavitev gasilcev
Foto: Črtomir Goznik
Jutranja telovadba - razgibavanje v mestnem parku
Foto: Črtomir Goznik
Posebna gostja prireditve je bila nekdanja vrhunska atletinja Bri-gita Langerholc.
Foto: Črtomir Goznik
Namizni tenis, v ozadju bilbliobus
PGD Hajdoše. Tekaški klub Maraton Ptuj je del proge 22. ptujskega malega maratona izpeljal mimo in na ptujskem mestnem stadionu. V okolici in na samem stadionu je bila večina dogodkov, dva sila zanimiva sta bila povezana z nogometom. Prvi je bil turnir navijačev, imenovan Frozy Jozy Cup, na katerem je zmagala navijaška skupina nemškega Ba-yerna (2. Borussia Dortmund, 3. Maribor). Drugi nogometni dogodek je bila tekma med športniki in politiki na eni strani ter gospodarstveniki in predstavniki medijev na drugi. Rezultat je bil po sila zanimivi tekmi miroljuben - 4:4. To je tudi edini rezultat v številkah na športnem vikendu, saj na njem ni šlo za tekmovanje, ampak za druženje in predvsem spoznavanje različnih športov.
Ob vseh aktivnostih je treba izpostaviti tudi humanitarno plat dogodka, saj so udeleženci skozi vse tri dni zbirali sredstva za družine v stiski. Ta bodo organizatorji predali Centru za socialno delo Ptuj. Športni vikend je prinesel kar nekaj pozitivnih sprememb in predstavitev, ki jih bodo organizatorji poizkušali v prihodnjih letih še nadgraditi ali postaviti na višjo raven. Pravi izziv za to bo že prihodnje leto, ko bo na sporedu jubilejni, 20. športni vikend. Letošnji, ki je potekal pod geslom »Pridruži se«, je bil uspešen. Če je kateri od udeležencev dobil pravo informacijo in se bo odločil za redno in organizirano vadbo, pa je dosegel svoj namen.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Sedeča odbojka
H II
JZiy
Foto: Črtomir Goznik
Poligon za najmlajše
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Zumba s Sebastianom
Mini olimpijada za otroke Vrtca Ptuj
16 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 10. septembra 2013
Trije kralji • Otroški počitniški tabor
Prvenci • Na pot s starim tomosom
Teden je prehitro minil Z mopedom na Pašman
Medobčinska lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti na področju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž je v sodelovanju z RKS OZ Ormož organizirala 15. otroški počitniški tabor. Štirinajstič zapored so se odpravili na Planino pod Šumikom, natančneje na RTC Trije kralji. Tabor je potekal med 22. in 27. julijem, udeležilo se ga je 22 otrok in 4 spremljevalke.
Okvirni plan dela ostaja vsa leta enak, prilagajajo ga vremenskih razmeram in skupini. Prvi dan so se udeleženci, po nastanitvi v Hotelu Jakec in dobrem kosilu, povzpeli na Veliki vrh ter ob dobri vidljivosti videli skoraj do doma, zvečer pa se odpravili še na nočni pohod do vzletišča zmajarjev - tokrat je dobro vidljivost omogočala polna luna na nebu brez oblačka. Torkov pohod je potekal mimo Črnega jezera, ki je včasih služilo za spravilo lesa v dolino, danes pa je skoraj zaraščeno do Osankarice, kjer si je možno ogledati kratek film in muzej, posvečen Pohorskemu bataljonu. Popoldne so ob različnih ponujenih aktivnostih za otroke izpeljali še delavnico prve pomoči. Zvečer se je mladim pridružil Franc Hri-bernik ter ob 500 diapozitivih
predstavil lepote Pohorja. V sredo so se podali do partizanske bolnice Jesen, kjer si je v notranjosti treh barak možno ogledati ter na tablah prebrati, v kakšnih razmerah so med vojno reševali življenja ranjencem. Popoldan so se javili še za radio Prlek, nato pa večino dneva preživeli ob aktivnostih v domu, saj je zunaj prijetno deževalo, otroci pa so že nestrpno pričakovali večer, saj se je obetalo druženje na bowlingu. Četrtkovo dopoldne so se zaradi temnih oblakov, ki so se podili nad Tremi kralji, zadrževali v bližini cerkvice iz začetka 16. stoletja, katere značilnost sta gola, zbita tla in kamnita streha, popoldne pa temeljito razgibali možgane, saj se jim je tradicionalno pridružil Marjan Škvorc ter za vse organiziral kviz po vzoru Malih sivih celic.
Skupinska fotografija pri Ramšakovi lipi
Danes klub slovi kot urejena in ugledna organizacija z nekaj več kot 60 člani. V okviru kluba delujejo sekci-
je motorni zmaji, ultralahka letala, balonarji in modelarji. Leta 1996 so se odločili za gradnjo hangarja, namenjenega
Marko Golc iz Prvencev se je letošnje poletje s svojim 42 let starim mopedom znamke Tomos odpravil proti srednji Dalmaciji. Skupno je prevozil 1542 kilometrov.
Na večerni prireditvi so udeleženci tabora predstavili svoje skrite talente - vsekakor je bilo v skupini veliko odličnih pevcev in igralcev. Ob zvokih kitar, ki sta ju igrali Ana in Jasmina, se je predstavila tudi pevska skupina Jakci ter ubrano odpela nekaj lepih slovenskih pesmi. V petek so se odpravili še v vzhodni Kot, kjer stoji najdebelejša in najvišja lipa v Sloveniji - Ramšakova lipa. Spomladanske meritve so pokazale, da je visoka 46 metrov, obseg njenega debla je zavidljivih 6,5 metra. Na vseh poteh so udeležence letos spremljale številne jagode in borovnice. Neverjetno velike in zelo aro-matične so lepšale trenutke, ki so jih preživeli skupaj v tednu, ki je kakor prejšnja leta spet prehitro minil.
Maja Botolin Vaupotič
Iz Ptuja je 31-letni Golc krenil 14. julija. Pot ga je najprej vodila skozi Celje in Ljubljano
v smeri Kopra. Pot je nadaljeval proti jugu Istre do Pule, nato v smeri Reke, nadalje pa proti severni in srednji Dalmaciji - po obali proti otoku Pagu ter v nadaljevanju proti Zadru in Biogradu, kar je bil tudi cilj
te zanimive in avanturistične vožnje. Iz Biograda se je Marko odpravil na otok Pašman. Na morju je preživel pet dni, s svojim tomosom je prevozil celoten otok ter vse dni svojega dopusta raziskoval okolico. Po petih dneh se je začel vračati proti domu; pot ga je tokrat vodila po celini, in sicer v smeri
Foto: osebni arhiv
Marko Golc med potjo po hrvaškem primorju
Obravac, Plitvice, Karlovac, Zagreb, Trakoščan in Ptuj. Številni naključni ljudje, s katerimi se
je srečal na poti, so občudovali njegov pogum. Z marsikom je beseda stekla o njegovi pustolovščini, s kar nekaj ljudmi si je izmenjal elektronski naslov. Do Paga je stari tomos svojo nalogo opravil brezhibno, pa Pagu pa je pričel pokašljevati. »Ko sem vozil v hrib, so se pojavile težave na glavi na batu. Okvaro sem popravil, začel voziti dalje in potem se je utrgala še jeklena vrv za dodajanje plina. Tisti dan sem ostal na Pagu, pot proti jugu pa nadaljeval naslednji dan,« je o svoji mopedistični pustolovščini povedal Golc in dodal, da bi tovrsten izlet v prihodnje želel še kdaj ponoviti.
Mojca Zemljane
Cirkulane • Delavnice za mlade tehnike
Naredimo mini robota
V Radioklubu Cirkulane vedno radi poskrbijo za širjenje tehniške kulture med mladimi. Med letošnjimi počitnicami so tako že tretje leto zapored organizirali delavnice.
Udeležilo se jih je 13 otrok, letos so izdelovali mini robota hroščka. Robot se giblje z dvema motorčkoma, vodijo ga s svetlobo, poganjajo pa ga baterije. Najprej so prispajkali vse električne elemente in dodali
senzorje za svetlobo, dva motorčka in nožice iz gume.
Delavnice so potekale na Pohorju pri Cirkulanah, kjer ima radioklub svoje prostore. Otroci, ki so se udeležili delavnic, so postali bogatejši še za
eno pomembno izkušnjo. Dvodnevno druženje pa so vsi, od prvega do zadnjega, zapustili s pozitivnimi vtisi in ob obljubi, da se prihodnje leto znova srečajo.
MZ
Prlekija • 20 /et Aerokluba Prlek
Obletnico počastili z memorialom
Pred dvema desetletjema so letalski privrženci ustanovili Aeroklub Prlek, ki je njihovo uspešno delovanje ponesel v svet, še zlasti na področju športnih dosežkov, kjer sta v preteklosti predvsem Jože in Tomaž Gajser dosegala izjemne tekmovalne rezultate.
Foto: Radioklub Cirkulane
Udeleženci delavnic Radiokluba Cirkulane
Pisma bralcev
Zupan se nas je usmilil...
zračnim plovilom, ki je bila ob vzletišču Veržej z opravljenimi tri tisoč delovnimi urami tri leta pozneje tudi uspešno zaključena.
V sklopu praznovanja jubileja je bilo izvedeno 8. spominsko srečanje Aljaža Cafa in Jožeta Gajserja, ki sta se 28. julija 2005 ob poletu z zmajem smrtno ponesrečila. V njun spomin so pri hangarju postavili tudi spominsko obeležje. Letošnjega netekmovalnega memoriala se je udeležilo 35 plovil iz številnih slovenskih krajev (Nove Gorica, Postojna, Ljubljana, Velenje...).
NŠ
V ponedeljek, 2. septembra sem se s prijateljicama odpeljala nabirati jabolka na Panoramo. Pripeljale smo se skupaj, saj sem predvidevala, da bo gneča. Avtomobil sem parkirala ob cesti, ki vodi na Panoramo. Nikogar nisem ovirala. Vhodna-železna vrata v sadovnjak so bila zaklenjena, na notranji strani vhoda je stala lesena pokrita stojnica - prazna in ob njej v delavski uniformi moški, za katerega še danes ne vem, kakšno nalogo je opravljal. Tako smo obiralci vstopali v sadovnjak čez strgano in do tal poteptano žico ob pločniku. Ko sem nabrala oba zabojčka jabolk, sem jih nesla v avtomobil. Ker smo bile daleč od vhoda, saj so bila drevesa že vidno spraznjena (neuradno so jih pričeli obirati že v četrtek), sem z veliko težavo prinesla jabolka (zaboj) do avtomobila. Da bi sebi in prijateljicama olajšala delo, sem avto za kratek čas premaknila na pločnik, tik ob ograji, ne da bi kogarkoli ovirala. Kolegica je bila
s ključi v roki ves čas ob avtomobilu. DrugI dve sva šli še po preostala jabolka. Med tem časom se je okrog sadovnjaka odvijala prava drama. Ob prihodu obiralcev ni bilo za red poskrbljeno ne s strani občine, oz. redarske službe, ne s strani policije. Naenkrat pa so se pojavili vsi. Poleg redarja še njihov šef in kazni oz. nalepke so se samo lepile na steka. Pohvala gre policistoma,ki sta ljudi le opozarjala naj ne parkirajo oz. naj umaknejo avtomobile. Redar pa je uradno, neusmiljeno in z veliko hitrostjo opravljal svojo nalogo in polnil občinski proračun. Taka drama je bila po mojem mnenju načrtovana in je prava sramota. Naj pripomnim, da niso bili ogroženi dijaki, še manj osnovnošolci, saj je vzporedno s sadovnjakom še en pločnik. Vem, da je parkiranje na pločniku prepovedano, ampak kako naj ljudje naložijo jabolka? Stisnilo me je pri srcu, ko sem gledala invalida z berglo, starejšega gospoda in gospo, ki so
prosili redarja naj vendar razume, a ta ni hotel niti poslušati, saj je moral hiteti, da bo proračun čim večji. Sama sem ga rotila in mu dopovedovala, da je prijateljica stala ob avtu in da smo samo nalagale jabolka. Vendar tudi neuspešno. Ko so po radiu sporočili oglas za nabiranje jabolk, bi občina morala dodati še to: ograja - vhodna vrata v sadovnjak bodo zaklenjena, primerno se oblecite, da se ne boste zataknili v žico, naberite si samo toliko jabolk, kolikor jih lahko nesete (to je eno malo vedro), dostop z avtomobilom je nedovoljen in morda še kaj.
Tako smo nekateri nabrana jabolka, in to malo količino, drago plačali. No, tako pač je. Eni vedno ... Tisti, ki so zjutraj omenjali župana, »češ, da se nas je usmilil«, so ob vztrajnem delu občinskega redarja, kasneje vzklikali drugače in mu peli drugo »hvalnico«.
Upam, da bo o tem dogodku gospod župan dobro premislil, priznal napako in kaj glede tega ukrenil, če ne, si naj vzame zgled po drugih županih (npr. Ljubljana - Stožice).
Razočarana obiralka
Olga Zupanič Hreničeva ul. 4, Ptuj
Foto: NS
torek • 10. septembra 2013
Reportaža, kronika
Štajerski HODNIK 17
Na valovih časa
Irska • Smaragdni otok nekje za Veliko Britanijo (4.)
Piše: Uroš Žajdela
Skrivnostni Dublin
Danes praznujejo Irci praznik sv. Patricka marca in to je njihova največja zabava. Predvsem se veliko pije in precej manj moli v cerkvi. Katedrala v Dublinu je največja srednjeveška katedrala na Irskem. Sv. Patrick naj bi lokalno prebivalstvo poučeval o rimskokatoliški religiji s pomočjo triperesne deteljice (troedin-stvo), ki je danes tudi simbol Irske. Triperesno deteljico najdeš na hotelskih vratih, ob vstopu v pivnico, na letališču in na irskem nacionalnem letalskem prevozniku, na zadnjicah igralk irske odbojkarske reprezentance, na pivu ... Patrickova katedrala me je kar precej razočarala s skromno podobnostjo z neštetimi cerkvami na Irskem. Mogoče me bo navdušil vsaj dublinski grad, upajoče tavam med hišami z rdečkastimi opekami. Najdem usmeritve za grad, a gradu ni videti! Nekaj novih visokih stavb, a kje je grad? Skozi labirint uličic vendarle prispem na grajsko dvorišče. Upam, da bodo na potovanju kaj boljši gradovi, ko z objektivom iščem vsaj majčkeno zanimiv motiv grajske »veličine«. Dublin ni ravno mesto arhitekturno-zgodovinskih presežkov, pa vendar je treba videti še mestno hišo pa državno banko... Gre za stav-
be iz 17.-19. stoletja, ki si jih ogledaš, fotografiraš, malo prebereš zgodovino in že hitiš naprej.
Dublin in Irska sta šla skozi številna težavna obdobja. Vojne in suše, kolera in kuga, nedvomno pa je v knjigi irske zgodovine z najbolj črnimi in grozovito smrtnimi črkami zapisana lakota in krompirjeva kuga v 40. letih 19. stoletja. Dobršen del Ircev v tistem obdobju je bilo kmetov in odvisnih od pridelave krompirja. Leta 1842 prvič udari krompirjeva kuga, uniči dobršen del pridelka, a kmetje preživijo. Naslednje leto znova udari in popolnoma uniči pridelek. Vsi prihranki so kmetom pošli. Pojavi se lakota, neizmerna lakota, ki prisili številne k selitvi v večja mesta in celo v ZDA, kjer pa zanje ni dela. Med letoma 1840 in 1850 je zaradi lakote umrlo ali se preselilo več kot milijon Ircev. Mnogi so dali zadnje prihranke za nakup pregrešno predrage ladijske vozovnice do New Yorka, kjer pa so jih zaradi manjše telesne okvare, previtki, nesposobni za delo ipd., pošiljali nazaj na ladje. »Srečneži« so životarili v lesenih kolibah na obrobju New Yorka. Premnogi so med potjo umrli. Pometali so jih v morje. Koliko? Ni znano. Počivajo na
Edini sopotniki na poti po nacionalnem parku
Foto: Uroš Zajdela
Foto: Uroš Zajdela
Številna naravna jezera kot napajalnik za reke in živali, zlasti ovce
dnu Atlantskega oceana. Brez spomina - razen spomenika v osrednjem dublinskem parku. Tudi sam se sprehodim do tja. Sam sem. Nihče ne prodaja sladoleda ali sladkarij kot ob cerkvah, katedralah, prav nobenega lokalnega vodnika s skupino turistov na vidiku. Predaleč ali preveč boleče? Gre za najtemnejše obdobje v zgodovini irskega naroda.
Grad v Kilkennyju, nekoč središče angleške moči na južnem Irskem
Foto: Uroš Zajdela
Znova se sprehajam ob reki Liffey in prečkam cesto. Spet nekaj centimetrov in bil bi pod kolesi avtomobila. Domačini so se z leti navadili, da so neverjetno previdni. Kar nekaj časa traja, preden se navadiš na drugo stran vožnje in posledično prihod avtomobilov z druge strani. Možganska avtomatika je zanimiva stvar. Težko se je odvadiš. Mestne oblasti so na ulicah označile prehode z velikanskim napisom »Poglej desno« ali za avtomobile turistov »Ni vstopa s te smeri«, vendar ni tako lahko. Dovolj imam mesta, mestnega vrveža, vseh teh z desne prihajajočih avtomobilov. Čas je, da zapustim Dublin in se začenjam predajati užitkom nacionalnih parkov, manjših mest in krajev. Dublin me je presenetil. Ljudje, glasba, kulinarika, nočno življenje, mravljišče raznolikih ras in religij. Vsekakor nosi v sebi težko opisljiv šarm.
Nadaljevanje prihodnjič
Kilkenny in pogled na reko Nore
Foto: Uroš Zajdela
Torek, 10. september Danes goduje Nikolaj.
1771 se je rodil škotski raziskovalec Afrike Mungo Park.
1886 se je rodila ameriška pesnica in pisateljica Hilda Doolittle. V poeziji je uporabljala teme iz grške klasike, napisala pa je tudi več romanov.
1890 se je rodil avstrijski pesnik, pripovednik in dramatik Franz Werfel. Leta 1939 je emigriral v Ameriko, kjer je leta 1945 umrl.
1892 se je rodil ameriški fizik Arthur Holly Compton. Iznašel je postopek za neposredno določanje valovnih dolžin rentgenske svetlobe z optično mrežico. Leta 1927 je dobil Nobelovo nagrado.
1898 je italijanski anarhist do smrti zabodel Elizabeto Avstrijsko - Sisi.
1919	je skoraj leto dni po koncu prve svetovne vojne avstrijski kancler Karl Renner podpisal s predstavniki petih antantskih sil v pariškem predmestju Saint-Germain senžermensko mirovno pogodbo.
1939 je Kanada napovedala vojno Nemčiji. Sreda, 11. september Danes goduje Milan.
273 so nemški volilni knezi izvolili za kralja grofa Rudolfa Habsburškega. To je omogočilo vzpon Habsburžanov med najmogočnejše evropske dinastije.
1649 so Angleži v Droghedi izvedli enega najhujših pokolov nad Irci, ki so po verski reformaciji v Angliji ostali katoličani.
1816 se je rodil nemški mehanik in podjetnik Carl Zeiss, ustanovitelj podjetja Jena.
1918 je avstro-ogrski cesar Karel I., ki je nasledil Franca Jožefa sredi prve svetovne vojne, moral odstopiti.
1973 je bil ubit v vojaškem puču čilski predsednik Salvador Allende.
1997 so na referendumu o vnovični uvedbi škotskega parlamenta s tem strinjalo 74,3 odstotka škotskih volivcev, ki so se udeležili referenduma.
2001 sta treščili v znameniti stolpnici newyorškega WTC ugrabljeni letali in ju porušili. Tretje ugrabljeno letalo je treščilo v Pentagon, stavbo ameriškega obrambnega ministrstva, četrto pa je strmoglavilo blizu Pittsburga. V letalih in porušenih objektih je bilo čez 3.000 mrtvih. Četrtek, 12. september Danes goduje Gvido.
1847 je švicarska skupščina odposlancev kantonov sprejela novo ustavo, s katero je postala Švica zvezna država.
1888 se je rodil francoski igralec in pevec šansonov Maurice Chevalier, ena od osrednjih pariških osebnosti med obema vojnama. Umrl je leta 1972.
1934	so Latvija, Estonija in Litva sklenile sporazum o sodelovanju, imenovan tudi baltska atlanta.
1990 so v Moskvi podpisali ministri Francije, Sovjetske zveze, Velike Britanije in ZDA z ND in ZR Nemčijo pogodbo o pogojih za enotnost Nemčije.
1798 se je rodil v Spodnjih Kosezah slovenski pesnik Jovan Koseski.
1874 so bile med Križevci in Ljutomerom prve konjske dirke na Slovenskem.
1920	je bila ustanovljena Prekmurska kmetijska stranka, ki jo je vodil Matjaš Kočar.
Petek, 13. september
Leta 1784 so razglasili New York za glavno mesto nove države ZDA. Glavno mesto je bil do leta 1790.
Leta 1830 se je rodila avstrijska pisateljica baronica Marie von Ebner-Eschenbach. Opisovala je kmečki svet in dunajsko družbo.
Leta 1851 se je rodil ameriški bakteriolog Walter Reed, ki je odkril, da je rumena mrzlica posledica komarjevega pika.
Leta 1887 se je rodil v Vukovarju švicarski biokemik hrvaškega rodu La-voslav Ružička.
Leta 1908 so na Ptuju izbruhnile velike protislovenske demonstracije, ki so povzročile fizične spopade med Nemci in Slovenci.
Leta 1919 je prispel s skupino prostovoljcev na Reko »pesnik komandant« Gabriele D'Annunzio. Septembra 1920 je razglasil reško državico.
Leta 1923 je španski general Miguel Primo de Rivera uvedel vojaško diktaturo, ki naj bi nasilno preprečila grozeči propad države.
Leta 1959 je na Luni pristala sovjetska sonda Lunik 2, prvo vesoljsko plovilo na Zemljinem satelitu.
Leta 1979 je Južna Afrika je razglasila Vendo za neodvisno republiko. Sobota, 14. september Danes goduje Rasto.
1638 je umrl novoangleški kolonist John Harvard, ki je s svojo zapuščino omogočil obstoj in uveljavitev Harvardske univerze. Rodil se je 26. 11. 1607.
1769 se je rodil nem. naravoslovec in geograf baron Alexander von Humboldt.
1812 je vkorakala v Moskvo francoska vojska. Rusi so mesto zažgali, kar je povzročilo katastrofo izčrpane Napoleonove vojske.
1849 se je rodil Nobelov nagrajenec ruski fiziolog Ivan Petrovič Pavlov.
1852 se je rodil v Šibeniku srbski pisatelj Simo Matavulj.
1901 je po atentatu na predsednika McKinleya postal podpredsednik Theodore Roosevelet predsednik ZDA. Bil je prvi Američan, ki je dobil Nobelovo nagrado, in sicer leta 1906 za uspešno posredovanje v rusko-japonski vojni. Nedelja, 15. september Danes goduje Nikodem. Danes praznuje Žalostna Marija božja.
1830 se je z odprtjem proge Liverpool-Manchester začelo v Veliki Britaniji obdobje železnice.
1890	se je rodila angleška pisateljica kriminalnih romanov Agatha Christie.
916 so v prvi svetovni vojni Britanci poslali v boj prve tanke.
1928 je Alexander Fleming objavil odkritje penicilina.
1935	je nemški Državni svet sprejel Zakon o državljanih rajha in Zakon za zaščito nemške krvi in časti. Njuna določila uzakonijo javno diskriminacijo Judov.
1908 se je rodil v Veliki Poljani pisatelj in politik Miško Kranjec. Ponedeljek, 16. september Danes goduje Ljudomila. Danes je mednarodni dan varstva ozonske plasti.
1745 se je rodil ruski vojskovodja, zmagovalec nad Napoleonom, smolen-ski knez in ruski feldmaršal Mihail Ilarijonovič Kutuzov.
1859 je angleški raziskovalec David Livingstone odkril jezero Njasa v Afriki.
1891	se je rodil nemški veliki admiral Karl Dönitz, ki je organiziral nemško podmorniško floto in postal njen poveljnik.
1532 se je pred Mariborom utaborila turška vojska, ki je štela je 140.000 mož.
1859 je škof Anton Martin Slomšek dosegel premestitev škofije v Maribor.
1941 se je OF razglasila za edino zastopnico odpora slovenskega naroda in vsem, ki bi se proti okupatorju borili mimo nje, zagrozila z likvidacijo.
18 Štajerski TEDNIK
Nasveti
torek • 10. septembra 2013
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Poletje se poslavlja
September se v naslednjem tednu preveša v drugo polovico, z njim pa tudi delo na vrtu. Prav gotovo imate trenutno največ dela na zelenjavnem vrtu, saj je treba pobrati ves pridelek in ga shraniti za puste zimske dni.
Sobne rastline
Mnogi imate vsako leto veliko vprašanj na temo vitezove zvezde, Slovenci jo nepravilno
imenujemo amarilisi, in kako jo pripraviti do cvetenja vsako leto. Eden izmed pomembnih opravkov je tudi, da čebulicam
oziroma rastlinam privoščimo zimski počitek, kot ga imajo tudi v naravi. Zato morate zdaj čebulice izpuliti, še poseb-
Zdravstveni nasveti
Sladkorna bolezen
V Sloveniji ima zvišan krv-
ni sladkor preko 100.000 ljudi. In prav sladkorna bolezen tipa 2 je najpogostejša oblika sladkorne bolezni, saj preko 90 % sladkornih bolezni predstavlja diabetes me-litus tip 2. Pojavlja se pri starejših odraslih osebah, saj je povprečna starost ob odkritju bolezni 55 let. Bolezen se prikrade potihoma in se razvija počasi. Bolniki prva leta praviloma nimajo nikakršnih težav, čeprav se že takrat razvijajo trajne okvare organov, predvsem oči, ledvic in živcev, najnevarnejša pa je prizadetost srca in ožilja. Dejavniki tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 so predvsem dednost, debelost, premalo telesne aktivnosti, zvišan krvni pritisk in povišane maščobe v krvi, zvišan krvni sladkor v nosečnosti ali rojstvo novorojenca, težkega nad 4,5 kg. Za ugotovitev bolezni je odločilna določitev krvnega sladkorja (glukoze) v krvi. Cilj določitve krvnega sladkorja v krvi je, da se še pred razvojem prave sladkorne bolezni z laboratorijskimi preiskavami ugotovi mejno bazalno glike-mijo ali moteno toleranco za glukozo. Pri teh dveh stanjih so vrednosti glukoze v krvi na tešče ali po testu s pitjem sladkane vode (OGTT) že zvišane, vendar še ne povzročajo trajnih okvar. Mejno zvišane vrednosti krvnega sladkorja lahko s pravočasnimi ukrepi (sprememba prehrane, telesna dejavnost) znižamo na normalne in preprečimo razvoj bolezni. Zato imajo preventivni pregledi pri pravočasnem preprečevanju in ugotavljanju sladkorne
bolezni izreden pomen. Pri zdravljenju sladkorne bolezni ima največjo vlogo sladkorni bolnik sam, saj lahko le dobro ozaveščen in motiviran bolnik ob pomoči zdravstvenega osebja doseže cilj: kakovostno življenje brez razvoja zapletov bolezni. To lahko doseže, če ima primerno vrednost krvnega sladkorja, zadovoljivo telesno težo, urejen krvni tlak in krvne maščobe. Izredno pomembne so predvsem zdrava prehrana, telesna aktivnost in opustitev kajenja. Priporočljiva je zdrava prehrana z neoluščenimi žiti, na primer živila iz polnozrna-te moke, neoluščen oz. rjavi riž, ajdova in prosena kaša, ovseni kosmiči in otrobi, pusto meso (kuhano ali na žaru namesto ocvrto) in ribe. Pomembno je, da bolnik vsak dan zaužije čim več svežega neolupljenega sadja in zelenjave vseh vrst. Za pitje je priporočljiva navadna voda in nesladkan čaj, posneto mleko. Za izboljšanje okusa jedem se namesto soli priporoča uporaba začimb. Prav tako je pomembno izogibanje industrijsko pripravljenih jedi, cvrtju in sladkarijam vseh vrst. Hrana naj bo bogata z naravnimi antio-ksidanti (vitamini A, C, E) in magnezijem. Priporočljiva je tudi zmerna telesna dejavnost (hoja, plavanje in kolesarjenje) eno uro tri do petkrat na teden. Kadar dieta in zdrav način življenja nista dovolj za uravnavanje sladkorja v krvi se uvedejo zdravila, ki vplivajo na izločanje inzulina iz trebušne slinavke, delujejo na odpornost tkiv na inzulin ali vplivajo na
Foto: Črtomir Goznik
Lara Lukman, dr. med.
prehod glukoze iz črevesja v krvni obtok, ter na ta način znižujejo nivo glukoze v krvi. Kadar sladkorne bolezni tipa 2 z njimi ne uspemo urediti, je čas za uvedbo inzulina, pri tem si bolniki za boljši nadzor doma sami izvajajo kontrole krvnega sladkorja s preprostimi prenosnimi merilci. Zdravljenje sladkorne bolezni je izredno pomembno, saj ima lahko dolgotrajno zvišana raven krvnega sladkorja hude posledice, kot so okvara oči: retinopatija
-	okvare očesnega ozadja, ki vodijo v slepoto, očesna mrena, ledvic: nefropatija
-	postopno odpovedovanje ledvic, živčevja: polinevropa-tija povzroči mravljinčenje, bolečine, izgubo občutka za dotik in bolečino v nogah, impotenco, prebavne motnje, motnje srca in ožilja: pospešena ateroskleroza -angina pektoris, srčna ter možganska kap, zapore žil, stopal: nastanek ran, ki se ne celijo in vodijo v amputacijo prstov, stopala ali cele okončine ter imunskega sistema: okužbe sečil, glivične okužbe spolovil in kože, oslabljena odpornost.
Lara Lukman, dr. med
Foto: Miša Pušenjak
Številni imate kale, škrniclje doma ali na vrtu; kot sobna rastlina bo ponovno zacvetel samo, če mu privoščite počitek.
Foto: Miša Pušenjak
Hrenovi listi so odlično naravno sredstvo proti sivi in beli plesni ter moniliji na čebulnicah in gomolj-nicah.
no tisti, ki želite cvetenje teh lepotic v času novega leta ali v januarju. Drugi jih lahko pustite v zemlji še kakšen mesec. Čebulice izpulite z listi vred tako iz loncev kakor iz zemlje. Liste kar pustite, naj se sami naravno posušijo. Zemlje odstranite s čebulic samo toliko, kolikor odpade sama. Ničesar ne počnite s silo. Čebulice postavite na suh in prepišen kraj tako dolgo, da se listi povsem posušijo. Šele nato odstranite posušeno zemljo, liste pa tudi korenine in čebulice shranite v primerni kleti. Pazite, da klet ne bo presuha, saj se čebulica lahko preveč izsuši. Najbolje je, da si naberete dovolj odpadlega listja, lahko uporabite tudi žagovino, in čebulice shranite v tem, tako se bo ohranila vlaga. Za cvetenje okrog božiča je treba čebule znova posaditi in začeti zalivati že v sredini novembra. Toda čebule boste ohranili dlje pa tudi cvetenje bo bujnejše, če jih boste znova posadili šele konec januarja ali še pozneje.
Tudi škrniclji ali kale potrebujejo zimski počitek. Mnogi jih imate kot sobne rastline, saj so se prodajale tudi v številnih trgovskih središčih. Če ste jih posadili na vrt, jih zdaj izko-pljite in gomolje povsem posušite. Če so v loncih, samo prenehajte zalivati, saj potrebujejo počitek pred cvetenjem.
Tudi za ponovno cvetenje božičnih zvezd moramo zdaj nekaj narediti. Prestavite jih v notranje prostore in začnite za-temnjevati. To pomeni, da jim morate dnevno zagotoviti 14 ur popolne teme. Že ob 16. uri popoldne jih je treba prekriti, tako da do njih ne pride več svetloba. Najboljše so debele kartonske škatle. Zjutraj pred odhodom v službo pa jih odkrijte, saj vendarle potrebujejo svetlobo kot vse rastline. Božične zvezde v naravi zacvetijo namreč takrat, ko preneha poletna vročina, v Mehiki je to pozimi. Zato je takrat dan kratek. Če tega ne naredite, se bodo sicer zgornji listi obarvali, a ne v času božiča in veliko manj.
Tudi preostale sobne rastline
začnemo počasi pripravljati na zimo. To pomeni, da jih dobro pregledamo, ali se na njih niso naselili kakšni škodljivci. Zdaj lahko rastline še postavimo na prosto in odstranimo »nepovabljene goste«. Počasi tudi zmanjšajte gnojenje, čez mesec dni pa popolnoma prenehamo gnojiti. Počasi pa začnemo do-gnojevati pozimi cvetoče ka-lanhoje in božične kaktuse.
Okrasne gredice in balkonsko cvetje
Poleti cvetoče čebulnice so letos povsod zelo lepe, a čez dober mesec jih bomo izkopali in shranili gomolje, korenine za naslednje leto. Zato jih je zdaj, pred dežjem, smiselno zaliti s kombinacijo pripravkov Proplant ali Previcur Energy, ki mu dodamo Switch 62,5 WG. V zadnjih letih pa mnogi ne želijo več uporabljati kemičnih, sintetičnih sredstev za varstvo vrtnin. Tisti lahko uporabite žajbljev čaj, kombiniran s pripravkom iz listov hrena. Vendar je treba s to mešanico rastline zaliti vsaj trikrat še pred zimo.
Kanne se sicer počasi že pripravljajo na počitek in končujejo cvetenje; da ga vsaj nekoliko podaljšamo, je treba sproti odstranjevati semenske zasnove in odcvetele cvetove.
Tiste gladiole, ki so cvetele zgodaj, so zdaj že primerne za izkop. Dlje bodo čebulice v zemlji, več je možnosti, da se na njih naselijo škodljivci ali bolezni. Izkop začnemo, ko listi
delno porumenijo. Izkopljemo in posušimo jih z listi vred. Gomolje očistimo zemlje, vendar le toliko, kolikor je lahko odstranimo brez sile, da ne poškodujemo gomoljev. Nato jih zložimo v plitve lesene zabojčke -v samopostrežnih trgovinah jih lahko večkrat dobimo povsem zastonj. Te zabojčke postavite nekam na suh in prepišen kraj, da se povsem posušijo.
Ko so listi suhi, jih poreže -mo na dolžino približno 10 cm. Nato jih še zadnjič namočimo v zelo močan žajbljev čaj, lahko ga kombiniramo s čajem iz vratiča, ki ga ravno zdaj najlažje naberemo in pripravimo, saj lepo cveti. Gomolje posušimo in shranimo. Najbolj se obnese shranjevanje čebulic v mrežastih vrečah, obešenih pod strop. Prostor ne sme biti vlažen, gomoljev ne hranimo v istih prostorih, kjer imamo shranjeno sadje ali krompir.
Letos so prav lepe na vrtovih tudi sončnice. Pogosto nam ne uspe shraniti dovolj semena za zimsko hrano našim prijateljicam - pticam pevkam. Pomagamo si lahko tako, da vsaj nekaj cvetov, potem ko so odcve-teli, ovijemo z agrokopreno ali še bolje - z odsluženimi tankimi kosi zaves. Ne računajte pa, da boste imeli vsako leto na vrtu nizke polnjene sončnice, če poberete z njih seme. Kmalu se izrodijo, saj se križajo z drugimi, navadnimi sončnicami v okolju. Enako velja za nizke, grmičaste sončnice, ki so navadno že naslednje leto višje, kmalu pa tako visoke, da nas prerastejo.
Hrenov pripravek
Iz zelenih hrenovih listov lahko naredimo odličen pripravek, ki varuje čebulice in rastline pred sivo plesnijo in drugimi gnilobnimi glivicami. Lahko skuhate čaj, in sicer tako da 500 g svežih listov prelijete z 1 l vode, pustite stati 10 minut, nato precedite in ohladite. Uporabite pa razredčeno 1:1.
Še bolj uporabna je prevrel-ka, ki pa jo bo zdaj nekoliko težje narediti, saj se bo očitno ohladilo. 300 g listov raztrgate, prelijete z 10 l vode in pustite na soncu stati 10-14 dni, tako dolgo, da se tekočina preneha peniti. Precedite in z dobljeno nerazredčeno tekočino zalijete čebulnice. Tudi izpuljene čebulice in gomolje lahko namočite v to tekočino.
Miša Pušenjak
			
			
		-jyi	
£ ■	if^T'y ■		n i M
JU v	W^t		
Božične zvezde je treba pričeti zatemnjevati.
Foto: Miša Pušenjak
torek • 10. septembra 2013
Odraslim prepovedano
Štajerski TEDNIK 19
S svetovne glasbene scene
Legendarni britanski pevec Elton John je pred dnevi prejel posebno nagrado za izjemen prispevek k britanski kulturi. Prav njemu je pripadla čast, da je postal prvi prejemnik nagrade Brits Icon Award. Pevec, ki je eden izmed najuspešnejših pop glasbenikov vseh časov, je nagrado prejel na svojem gala koncertu v londonskem gledališču Palladium. S tem koncertom je tudi naznanil vrnitev na glasbene odre po operaciji slepiča. Nagrado mu je podelil Rod Stewart, dogodka pa so se udeležile številne znane osebnosti, med njimi sta bila tudi pevec Gary Barlow in igralka Liz Hurley. Udeleženci koncerta so lahko prisluhnili največjim Elto-novim uspešnicam, kot so Your Song, Tiny Dancer, Nikita ter številnim drugim. S študenti akademije za glasbo, kjer je študiral tudi sam, je zapel pesem Home Again z novega albuma Diving Board, ki ga lahko pričakujemo v septembru.
Na svetovno glasbeno sceno se z novim, že osmim studijskim albumom vrača popularna ameriška pevka Britney Spears. Prvi pravi preboj na svetovno sceno ji je uspel leta 1998 s pesmijo Baby One More Time. Pri nastajanju novega albuma so sodelovala številna znana imena, kot so Naughty Boy, Dev Hynes, William Orbit, Sia in will.i.am. Na svoji
Foto: cartoondollemporium.com
Elton John
uradni spletni strani je pevka oboževalcem že napovedala odštevanje do izida nove skladbe oziroma kar celotnega albuma. Prek twitterja pa je razkrila, da redno vadi petje in koreografijo, povedala pa je tudi to, da bomo lahko na novem albumu slišali eno izmed najlepših skladb v njeni karieri.
Poletje se končuje in očitno se nam obeta vroča glasbena jesen, saj naj bi v naslednjih mesecih številni glasbeni izvajalci za hladne jesenske dneve obljubljali nove studijske izdelke. Ameriška glasbena revija Billboard je tako v zadnji številki objavila bogat seznam novih albumov, ki naj bi luč sveta ugledali v prihodnjih mesecih.
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	BLURRED LINES - ROBIN THICKE / TI / PHARRELL
2.	ROAR - KATY PERRY
3.	WE CAN'T STOP - MILEY CYRUS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	BURN - ELLIE GOULDING
2.	WAKE ME UP - AVICII
3.	SONNENTANZ (SUN DON'T SHINE) -KLANGKARUSSEL FT. WILL HEARD
NEMČIJA
1.	WAKE ME UP - AVICII
2.	LA LA LA - NAUGHTY BOY FEAT. SAM SMITH
3.	ROAR - KATY PERRY
Seznam najbolj pričakovanih albumov letošnje jeseni po izboru revije Billboard:
•	Avicii - True (17. september)
•	Avril Lavigne - Avril Lavigne (5. november)
•	Bastille - Bad Blood (3. september)
•	Celine Dion - Love Me Back to Life (5. november)
•	Cher - Closer to the Truth (24. september)
•	Donna Summer - Love To Love You Donna (22. oktober)
•	Drake - Nothing Was the Same (24. september)
•	Eminem - The Marshall Mathers LP 2 (5. november)
•	James Blunt - Moon Landing (5. november)
•	Justin Timberlake - The 20/20 Experience: Part 2« (30. september)
•	Katy Perry - Prism (22. oktober)
•	Kelly Clarkson - Wrapped in Red (29. oktober)
•	Kings of Leon - Mechanical Bull (24. september)
•	Lady Gaga - ARTPOP (11. november)
•	M.I.A - Matangi (5. november)
•	Miley Cyrus - Bangerz (8. oktober)
•	Nine Inch Nails - Hesitation Marks (3. september)
•	Pearl Jam - Lighting Bolt (15. oktober)
Zgornjemu seznamu lahko dodamo še te popularne izvajalce, in sicer One Direction, Paul McCartney, TLC, Britney Spears, Enrique Iglesias in številne druge, ki prav tako napovedujejo
nove albume za letošnjo jesen, le da datumi izdaj še niso točno znani.
Znan angleški pevec Boy George (George Alan O'Dowd) bo po dolgih 18 letih 28. oktobra objavil nov studijski album. Plošča, na kateri je sodeloval s številnimi znanimi glasbeniki, kot so DJ Yoda, Kitty Durham (Kitty Daisy & Lewis), Ally McErlaine (Texas/Red Sky July), MC Spee (Dreadzone) ter Nizar Al Issa, bo izšla pri njegovi založbi Very Me Record. Producent nove plošče, kjer bo 12 skladb, je bil Richie Stephens, ki je v bogati karieri sodeloval z velikimi imeni, kot so Tina Turner, Soul to Soul in Simply Red. Takoj po izidu nove zgoščenke se bo Boy George odpravil
na turnejo po Veliki Britaniji. ®@®
29. avgusta je že 71-letni Paul McCartney objavil novo skladbo z naslovom New in podrobnosti o novem istoimenskem albumu. Singel je produciral slavni Mark Ronson, tudi za preostale skladbe na novem albumu so poskrbeli sami znani producenti, kot so Paul Epworth (delal je z Adele), Ethan Johns (sodeloval je s Kings of Leon) in Giles Martin, sin legendarnega producen-ta skupine The Beatles Georgea Martina. Paul McCartney je svoj zadnji studijski album, imenovan Kisses on the Bottom, izdal lani, novi album pa naj bi uradno izšel 7. oktobra.
Janko Bezjak
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vroča linija Radia Ptuj
V četrtek, 12. septembra 2013: O napovedani reorganizaciji občin na Slovenskem.
Vročo linijo bo vodila novinarka Polona Ambrožič Bombek.
To je to
Živimo v sistemu, v katerem bolj ali manj vladajo trgi. Z zakoni trge nekoliko poskušamo urejati, tako da večina družbe ne bi bila zgolj prepuščena njihovi milosti ali nemilosti.
Država torej poskuša trg in gospodarstvo regulirati, kar pa se preneka-teremu pravovernemu ekonomistu, ki ponavlja Friedmanove mantre o popolnoma svobodnem trgu, zdi grozljiv zločin proti svobodi, pravzaprav najhujši, kar jih je. Vendar kaj ta struja sodobnih ekonomistov ponuja v zameno? Kako bi oni uredili trg? Preprosto - ne bi ga. Močno namreč verjamejo, da se bo trg kratko malo uredil in reguliral sam, če se le ne bo nihče vmešaval vanj. Kar pa se mi osebno zdi popolnoma utopično, iluzorno in zgrešeno. Ta misel je pravzaprav v samem bistvu oksimoron.
Isti ekonomisti namreč trdijo, da trg poganjajo želja po dobičku in egoistični vzgibi, v isti sapi pa hkrati trdijo, da se takšna tvorba lahko regulira sama. Mar bi kdo na primer zares verjel, da se lahko kemična industrija regulira in nadzoruje kar sama, če se ne bo država vmešavala? Da bo industrija sama po sebi prišla do ravno pravšnjih in optimalnih količin, ki so, recimo, varne za človeka ali pa so lahko v okolju? Dvomim, da bi kdo v tem primeru z navdušenjem pograbil idejo o samoregulaciji. Gre za navzkrižje interesov. Po kateri logiki namreč bi se dobičkarski trg hotel sam regulirati, ko pa kaj takšnega ni profitabilno oziroma dobiček celo omejuje? Sam si je ne morem zamisliti.
Takšna je narava trga in v tem ni nujno samo po sebi nič slabega. Trg pač poganjata dobiček in koristoljubje. Gre zgolj za to, da razumemo, da sta neodvisni nadzor in regulacija v takšnem primeru nujno potrebna in utemeljena, saj je možnost zlorabe prevelika in prenavarna za družbo. Če nadzora ni, zmeraj nastrada večinski del družbe, kar se je zgolj še enkrat dokazalo v zadnji ekonomski krizi, ki je plod desetletja kazino ekonomije, ki je ni nihče nič vprašal.
Zato bi zmeraj morali biti posebno skeptični do besed Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke ali katere druge politične avtoritete, ko poziva k dodatni deregulaciji ter liberalizaciji trga. Vemo, kam to pelje, in to ni rešitev. Je le krik neuspele ideologije, ki razlog za svoj neuspeh išče v nezadostni zagrizenosti v ideologijo samo. Nekako tako kakor so komunisti ob neuspehu govorili, da očitno niso dovolj komunistični in da je rešitev še močnejša vera v doktrino. Če že, je rešitev v poostrenem nadzoru in natančnejši regulaciji trga, ne v nasprotnem. Kajti interes manjšine in dostojno življenje večine nista na isti strani. Tako mislim, da je ravno skupinski nadzor varovalo, instrument, s katerim lahko zaščitimo svojo družbo pred egoističnimi vzgibi, ki so gonilo trga, vsaka dodatna deregulacija, ki jo poskušajo vsiliti v teh časih, pa bi pri ljudeh morala vzbuditi oster odpor. Posledice bomo sicer slej ko prej občutili vsi.
Matic Hriberšek
l_e s t v i
N A J
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
V'AKE ME UP - AVICII JNTING STARS - ONE REPUBLIC!
3.	LOVE ME AGAIN - JOHN NEWMAN
4.	BLURRED LINES - ROBIN THICKE / TI / PHARRELL
5.	BURN - ELLIE GOULDING
6.	BEST SONG EVER - ONE DIRECTIOF
7.	APPLAUSE - LADY GAGA
8.	ROAR - KATY PERRY
9.	WE CAN'T STOP - MILEY CYRUS
10.	TREASURE - BRUNO MARS
11.	TRUE LOVE - PINK FT LILY ALLI
vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8°98,2» 1043 bo Janko Bezjak
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 10. septembra 2013
Kaj bomo danes jedli
TOREK
golaževa juha, njoki, pisani puding SREDA
kumarična omaka s krompirjem, piščančji medaljoni,
sadje
ČETRTEK
korenčkova kremna juha, pečene palačinke s slanino,
mešana solata
PETEK
ribji paprikaš, testenine SOBOTA
mehiške mesne kroglice s koruznimi palačinkami*,
sladoledna kupa
NEDEUA
juha, goveji zrezki v omaki, krompirjevi ocvrtki, solata PONEDELJEK
polnjena paprika, pire krompir
*Mehiške mesne kroglice s koruznimi palačinkami
Sestavine: mesne kroglice: 3 jajca, ščepec čilija v
prahu, krušne drobtine, 400 g mletega mesa, sončnično olje; 250 g gob, 1 zelena paprika, 1 rdeča paprika, 1 strok česna; koruzne palačinke: 200 g zamrznjene koruze (ali 1 pločevinko vložene), 100 g salame, 3 žlice krompirjevega škroba, sol, sveže mlet poper.
Mehiške mesne kroglice
Eno jajce ubijemo v skledo in zmešamo z mletim mesom, soljo, poprom in čilijem v prahu. Če je zmes preveč mokra, dodamo drobtine. V ponvi segrejemo olje. Naredimo kroglice mletega mesa in jih popečemo v ponvi približno 10 minut z vseh strani, dokler ne porjavijo. Očistimo gobe, večje kose narežemo na četrtine. Papriko prerežemo na pol, odstranimo semena in narežemo na koščke. Česen olupimo in sesekljamo. Mesnim kroglicam dodamo gobe, papriko in česen ter dušimo približno 5 minut.
Koruzne palačinke
Koruzo odtalimo; 2/3 je zmeljemo in gladko zmešamo z 2 jajcema. Salamo narežemo na majhne kocke in jo s preostalimi koruznimi zrni vmešamo v maso iz jajc in koruze. Dodamo toliko krompirjevega škroba, da nastane gosta mešanica. Začinimo s soljo in poprom. V ponvi segrejemo malo olja. Koruzno testo z žlico dajamo v ponev (kot majhne palačinke) in jih cvremo približno 3 minute, da se zape-čejo na obeh straneh.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Smeh ni greh
PRVI MOŠKI
»Draga, ali sem jaz res tvoj prvi moški?«
»Seveda si! Sicer pa ne razumem, zakaj vsi moški to vedno sprašujete?«
»Joj, Tone, Tone, še nikdar me nisi tako ljubil ... Ali je danes tako dobro zaradi novoletnega razpoloženja?« »Ne, to je najbrž zato, ker jaz nisem Tone!«
PRVA
»Eva, prisegam ti, da si prva ženska, v katero sem se zaljubil!« je rekel Adam. »Tega ti ni potrebno prisegati! Sem že sama opazila.«
KAJENJE
Policist v temni ulici zaloti mlad parček.
»Oprostite, ustavila sva se da pokadiva cigaret!« je dejal prestrašeni mladenič. »Nič hudega,« ga pomiri policist: »Cigareto spravite v hlače in pojdita naprej.«
NESREČEN DAN Strojevodja je peljal vlak s hitrostjo 100 km/h na poti iz Ljubljane proti Mariboru in zaklel:
»Presneto! Danes imam pa res nesrečen dan! Najprej sem imel nesrečo z avtom, nato me je zapustila žena, zdaj mi pa po istem tiru nasproti prihaja mednarodni vlak!«
POMOTA
Siivestrovo, v pričakovanju novega leta, v upravni stavbi podjetja. V zatemnjeni pisarni ležita dva, moški in ženska, v udobnem naslonjaču. Sliši se nežno in strastno sopenje.
OBE ROKI
Kljub veliki hitrosti je mladenič volan svojega športnega avtomobila držal le z eno roko.
»Daj, uporabi obe roki,« mu je reklo dekle, ki je sedelo poleg njega.
»Kako bom pa potem vozil?«
Štajerski TEDNIK
VODNE SMUČI
LESEN ZAMAŠEK ZA SODE
REKA V FRANCIJI
PAVLA NAMRE
OPERNI SPEV (ORIG.)
BIKOV GLAS
CEHOVA OLGA
AFRIŠKA DRŽAVA
PREBIVALEC NEVERK
VODNA PREGRADA (LJUDSKO)
ALEŠ VALIČ
PREBIVALEC TEHARIJ
KRVNI STRDEK
NEMŠKI OPERNI BASIST (PETER)
BASOVSKA TIPKA
OSEPNICE
NIZOZ. ŠAHIST
MEHIŠKI SLIKAR (DIEGO)
SLOVITI NEMŠKI NOGOMETAŠ (HELMUT)
NAŠ EKONOMIST
ŽARKO VIDALI
MAH, ZAGON
KOŠARKAR (MILOŠ)
SOVJETSKA IGRALKA SAVINA
ZELENO GNOJENJE
MESTO V TOSKANI
PROVINCA V ANGOLI
FILOLOG BRADAČ
SEŽIGANJE VDOV
FR. TEKAČ (STEPHANE)
PETER ERŽEN
IGRALEC (ERROL)
PIKAJOČA ŽUŽELKA
NAZIV ZA OSLO
AM. PISEC (JOHN)
SULEC (LJUDSKO)
NAŠ PEVEC
PISANE PAPIGE
NADA NUČIČ
NASA IGRALKA (META)
JUDOVSKI MESEC
ŠPORTNA DVORANA V PTUJU
STAROGRŠKA POKRAJINA
MESTO V JUŽNI TURČIJI
ZDRAVILNA TRAVNIŠKA RASTLINA
PREBIVALEC RTIČ
Foto: AŠV
Foto: AŠV
UGANKARSKI SLOVARČEK: BANIČ = slovenski košarkar (Miloš), BIE = provinca v Angoli, CALI = francoski tekač (Stephane), EOLIJA = starogrška pokrajina, GREINDL = nemški operni basist (Peter), OTEMA = rešitev (star.), ROT = ljudsko ime za ribo sulec, SATI = sežiganje vdov v Indiji, VERŠNIK = slovenski ekonomist (Rudi).
'NV0HV 'V»INdV 'VNVaV 'vmca 'd31N30 'NVSIN 'OINVdA '3dV
'Niavd OAI 'ddVO 'CM Al S 'NNA1J '3d '319 'VN3IS 'dOdOd 'Vfl 'AZ 'VHNSH3A land 'NHVd '310ldVA 'SV9 '~IONI3d9 'NV0dVH31 'NV~ldVAW Tl3>13ddO 'OIVNl 'Jld3S 'VIAI310 'd3fVd :ouAejopoA iVlNVZmtf 31 A31IS3d
torek • 10. septembra 2013
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
Govori se ...
... da so na Ptuju postali zelo radodarni; najprej so vsem ponudili zastonj pobiranje jabolk na panorami, potem pa so obiralce »nagradili« s kaznimi za napačno parkiranje. Nekateri so tako tistih nekaj kilogramov jabolk plačali hudičevo drago .
... govori se, da so se v občini Hajdina že dogovorili, da si bodo v primeru združevanja občin priključili občino Ptuj in se skupaj preimenovali v MO Hajdina
... da se v MO odločajo nekoliko drugače kot razmišljajo v Hajdini; namreč, veliko boljša možnost se
jim zdi, da se priključijo Markovcem, kije veliko bogatejša občina .
... da je na dobrodelni nogometni tekmi za edini »grobi vložek«poskrbel direktor Zaščite. Baje je poškodovancu namignil, naj se drugič pred podobno tekmo zaščiti z izdelki Zaščite...
Vidi se ...
.... da so na nedavni
šterntalski turistični prireditvi bili mnogi prijetno presenečeni nad marljivostjo članic občinske uprave, saj so jih vsaj enkrat lahko videli, da so pri svojem delu lahko tudi zelo hitre in učinkovite.
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Slovar tujk
l'rirotoa in K*W«n »luvur
* jmmialiii iuhu tili ümtlnhruh
www.radio-ptuj.si
www.felix.si
Tadejev znakoskop
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 16. 9. pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radia-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Založba Felix. Nagrado prejme Silva Mesarič, Lovrenc na Dravskem polju..
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	vv	©	€€€	GGG
Bit	vvv	©©	€	GGG
Dvojčka	v	©©©	€€	GG
Rak	vvv	©	€€	G
Lev	v	©©	€€€	GG
Devica	vv	©©©	€	GGG
Tehtnica	v	©©	€€€	G
Škorpijon	vvv	©©©	€€	G
Strelec	v	©©	€€€	GG
Kozorog	vvv	©	€€	GGG
Vodnar	vv	©©©	€€	G
Rbi	vvv	©	€€	GGG
Foto: Tajno društvo PGC
Velja za teden od 10. septembra do
- slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki -
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
16. septembra 2013. 1 znak odlično
5	6	9			3			
2		8	5	4		1		
	4			8		7		6
	9		4	7				
4	1						7	2
				2	8		9	
3		1		6			8	
		7		5	9	3		4
			1			6	2	5
Foto tedna • Bralci fotografirajo
NAGRADNA IGRA
Štajerskega
Bralci, nagrajujemo vašo zvestobo. V času od 6. do 17. septembra bomo v
vsaki številki štajerskega tednika med tekstom objavili dve besedi, ki ju boste morali najti, izrezati, nalepiti na kupon ter kupon poslati n' dopisnici na naslov radio tednik ptuj, osojnikova cesta 3, 2 "
Med vsemi prispelimi dopisnicami do 19. septembf"
izzrebali srečne nagrajence, ki bodo prejeli vseh objavljenih vadbah.
Foto: Anica Nemec
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokratna fotografija je sicer nastala že lani, a je v teh dneh prav aktualna, saj se je trgatev marsikje že začela. Avtorica fotografije Anica Nemec je ob njej pripisala: »Na trgatvi v Podgorcih smo imeli zanimive putare, ki so pridno nosili grozdje!«
Štajerski
TEDNIK
Telefon:
na kupon nalepite iskani besedi ter ca pošljite ali prinesite na naslov: radio iednik ptuj, osojnikova cesta 3,2250 ptuj.
22 Štajerski'TEDNIK
Poslovna in druga sporočila
torek • 10. septembra 2013
Razpored opravljanja tehničnih pregledov traktorjev in traktorskih priklopnikov na terenu - jesen 2013
PAA Global d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj
Za vas na enem mestu vse od tehničnega pregleda, registracije in zavarovanja vašega vozila. Pri nas lahko napravite tudi homologacijo in opravite pregled tahografa. Vabimo vas, da na sedežu našega podjetja opravite brezplačni preventivni pregled vašega vozila in se varno zapeljete v jesen. Za vas smo pripravili tudi razpored opravljanja tehničnih pregledov traktorjev in traktorskih priklopnikov na terenu:
7.30 do 8.30
8.50 do 9.50
9.50 do 10.50
10.50 do 11.50
12.10 do 13.10
13.30 do 14.30
11.9.	Zg. Hajdina	Gerečja vas	Njiverce	Apače	Sela	Videm
Sreda	prevozništvo Vogrinec	Gasilski dom	Kmetija Valentan	Gasilski dom	Gostilna Svenšek	Kmetijska zadruga
12.9.	Žetale	Dobrina	Podlehnik	Jurovci	Lovrenc na Dr. polju	Pleterje
Četrtek	Gasilski dom	Kmetija Kolar	Bar Maučič	Avtoelektrika Bračič	Društvo upokojencev	Trgovina Peršuh
13.9.	Zavrč	Cirkulane	Leskovec	Nova vas pri Markovcih	Polenšak	
Petek	trgovina Haložanka	Kmet. zadruga	Gasilski dom	Servis Kekec	Kmetijska zadruga	
16.9.	Markovci	Bukovci	Stojnci	Mala vas	Formin	Moškanjci
Ponedeljek	Kmetijska zadruga	Vulkanizerstvo Kolarič	Gasilski dom	Bar Žgajar	Gasilski dom	Gasilski dom
17.9.	Grajena	Jiršovci	Drstelja	Destrnik	Trnovska vas	Janežovci
Torek	Gasilski dom	Kmetija Dajčman	Kmetija Sever	Gasilski dom	Kmetijska zadruga	Pri Mici
18.9.	Mezgovci ob Pes.	Dornava	Juršinci	Vitomarci	Pacinje	Sp. Velovlek
Sreda	Gasilski dom	Gasilski dom	Lovski dom	Kmetijska zadruga	Tobijas	Gasilski dom
19.9.	Stoperce	Majšperk	Sestrže	Cirkovce	Zg. Jablane	Šikole
Četrtek	Litož	Dom krajanov	Dom krajanov	Gostilna Korže	Žaga Cezar	Gostilna Kurež
Za več informacij pokličite: 02 749 35 35, vodja tehničnih pregledov Silvo Kralj. Poleg terenskih pregledov vljudno vabljeni na našo lokacijo na Ormoški cesti, vsak dan od pon - pet 7.00 - 19.00 in sob 7.00 - 12.00.
ŠTAJERSKI TEDNIK PRAZNUJE IN ZVESTE NAROČNIKE NAGRAJUJE!
Nagrada za tokratne izžrebane naročnike sta DVA. KUPONA ZA SAMOPOSTREŽNO KOSILO V RESTAVRACIJI Z1LAV TERMAH PTUJ.
1.	Anton Vodušek, Pieterje 43,2324 Lovrenc na Dr. polju
2.JožicaVuk,	Dragonja vas 29,2336 Cirkovce
3.	IvanAnžel, Cirkuiane 73,2282 Cirkuiane
4.	Anton Gol, Ulica žetaiskegajožeta 6,2251 Ptuj
5.	Alojz Arnuš, Dolič 44,2253 Destmik
Stajers,
mF

6.	Alojz Fladung, Potrčeva cesta 59, 2250 Ptuj
7.	MartinFistravec, Gajevci 30, 2272 Gorišnica
8.	AiojzVeg, Breg 57/a, 2322 Majšperk
9.	Alojzija Šek, Mali Brebrovnik 53, 2259 Ivanjkovci
10.	MartinŽeleznik, Kočice 1, 2287 Žetale
HOTELS&RESORTS Terme Ptuj
Restavracija
Nagrajenci boste prejeti nagrado po pošti.
Po lanski uspešno zaključeni akciji, v kateri smo iskali naj medicinsko sestro/medicinskega tehnika, smo se letos ponovno odločili pripraviti akcijo poletja, le da bomo tokrat izbirali
NAJ PRODAJALKO/

mu :uj
MU ODI I
V vsaki številki Štajerskega tednika bomo objavljali kupončke z datumi veljavnosti glasovanja, ki jih pošljete v predvidenem roku na dopisnici na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, D. O. O., Osojnikova c. 3, 2250 Ptuj. Sproti bomo preštevali kupončke in vas obveščali o vrstnem redu vaše najljubše prodajalke/prodajalca.
13. 9. 2013
Zmagovalec/-ka bo prejel/-a nagrado, ki jo poklanja ŠPORTNI CENTER POHORJE, ki bo zmagovalcu podaril VIKEND PAKET za dve osebi POHORSKA PRAVLJICA, prav tako pa bomo v sodelovanju s Športnim centrom Pohorje nagradili enega izmed vas, ki boste glasovali s poslanimi kupončki. Srečnemu izžrebancu bodo podarili paket Z DRUŽINO NA POHORJE.
GLASOVALNI KUPON
NAJ PRODAJALKA/ IALEC 2013
POHORJE S RESORT
www.pohorje.org
L
Glasujem za:
Naziv in naslov trgovine:.
Ime In priimek glasovalca:
Naslov:.
Telefonska številka:
Glasovalni kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Teanik, d.o.o., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj
Paket POHORSKA PRAVLJICA vključuje (za dve osebi):	_
Pohorska dobrodošlica
www.ponorje.org
Namestitev v superior sobi 3 x polpenzion
1	x dnevno vstop v spa ali wellness Neomejen vstop v fitness center Arena
2	x povratna vožnja z gondolo Izposoja pohodnih palic 1 x celodnevna izposoja koles Zemljevid po Energijski poti Internetno povezavo v sobi in v hotelu Parkirišče
Turistična taksaTuristična taksa se plača v recepciji.
Paket Z DRUŽINO NA POHORJE vključuje (2 odrasli osebi in 2 otroka do12 let):
Vstop v Spa center Bolfenk odrasli Vstop v Spa center Bolfenk otroci Povratno vožnjo z gondolo odrasli Povratno vožnjo z gondolo otroci Kosilo hotel Bolfenk odrasli Kosilo hotel Bolfenk otroci Pohorska omleta v hotelu Arena Vožnja s Pohorjetom odrasli Vožnja s Pohorjetom otroci
Dodatno pa smo pripravili tudi še tolažilne nagrade za srečne izžrebance, ki boste glasovali.
PTUJ
BIOlBBjlE
& ^
----------------------------SLUVtNIJA
A—, A • :
-ifegfiway • lar- octenisept,:
tering (j™»"«
Biu-Kuit blink
A-DERMA RADIO)))
Objavljamo trenutni vrstni red prvih 20 po številu prejetih glasov.
•	ANDREJ KMETEC - KMEČKI MLIN KOROŠEC ZAB0VCI
•	IRENA FUREK- MARKET ŽIVILA ŽETALE
•	DARINKAMURŠEC-JAGERTRNOVSKAVAS
•	BRANKO ŽIBRAT - POMLAD GEREČJA VAS
•	MATEJ KOVAČEC - JAGER GORIŠNICA
•	NINAVINDIŠ-MERCATORVIDEM
•	JANJA NAHBERGER - HOFER PTUJ
•	ADA FEKONJA - JAGER TRNOVSKA VAS
•	ZVEZDANA HORVAT - SPAR RABELČJA VAS
•	IGOR ZAJŠEK - JAGER PTUJ
•	TOMAS FLORJANIČ - HIPERMARKET MERCATOR PTUJ
•	SONJA PAL - MERCATOR SUPER MESTO PTUJ
•	IRENAHORVAT-MERCATORHAJDINA
•	SIMONA LAMPRET - JAGER MAJŠPERK
•	METKA KOZEL - MARKET ŽERAK VIDEM
•	MATEJKA KUHAR - MERCATOR SUPERMESTO PTUJ
•	TAMARA PUČKO - MASS QLANDIA
•	MARJETKA TRANČAR KOKOT - TUŠ HALOŽANKA ZAVRČ
•	MIRJANADRUMLIČ-JAGERTRNOVSKAVAS
•	ROZIKADOMUNKOŠ-PRESTAPTUJ
www pohorje.org
www.radio-tednik.si
torek • 10. septembra 2013
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Prireditvenik
Torek, 10. september
08:30 Pragersko, Kulturni dom: Forma viva Pragersko, kiparsko-rezbarske delavnice za otroke, do 13.00 17:30 Gerečja vas, športni park: prijateljsko nogometno srečanje med ekipama
NK 1a Avto Gerečja vas in nogometaši NK Maribor 17:30 Ormož, grajska pristava: predstavitev zbornika referatov o Janku Lešničar-ju, gospodarstveniku, uredniku, politiku in narodnjaku, in odprtje razstave slik Bojana Lubaja
Četrtek, 12. september
09:00 Ormož, pri ribniku: državne športne igre, kegljanje s kroglo na vrvici, DU 15:00 Poljčane, prostori Vinogradniško-sadjarskega društva,Tovarniška ul. 1:
predavanje, priprava na trgatev in smernice kletarjenja 17:00 Slovenska Bistrica, sedež DPD Svoboda: prodaja Svobodinih gledaliških abonmajev
18:00 Ptuj, Kulturna dvorana Gimnazije: predavanje A. Polerja o jesenskih in zimskih gobah
18:00 Ptuj, Miheličeva galerija: odprtje razstave Ateljeja 61 iz Novega Sada, Tapiserije sodobne srbske umetnosti
Petek,13. september
17:00 Voličina, balinišče: praznik KS, balinanje - trojke, ŠD 18:00 Svetinje, zidanica Malek: Vanjin vinski mnogoboj, vinsko kulinarične zgodbe
19:00 Središče ob Dravi, športni park Trate: Večer z Žargonovci
Mestni kino Ptuj
Petek, 13., sobota, 14., in nedelja, 15. september: 17:00 Meseček; 19:00 Dvojina;
21:00 Osamljeni jezdec. Sobota, 14. september: 10:00 Kino vrtiček, projekcija filma Sreča na vrvici in delavnica za otroke
www.tednik.si
AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
NOVA VOZILA FORD POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
LETNIK CENA« OPR.
AUDI D7 QUATTRO 3.D V6 TÜIT PTRQMC.ODÜCEN HAT SCUDO VAN COMBI FURGON 1.9 TD NISSAN ALMERA 1.5,3 VRATA FORD FIESTA 1.25i TREND. 5 VRAT.SL0 FORD FIESTA COMFORT1,416V.5 VRAT.SLO FORD FOCUS EBONY 1.6161(5 VRAT,SLO FORD FOCUS KARAVAN 1.6,2 KOMPLETA GUM NA PL FORD FUSION COMFORT 1.6,5 VRAT OPELCOMBO 1.6i 16VTDUR OPEL MERIVA 1.615 VRAT.SLO PEUGEOT 30] 1.65 VRAT, SLO PEUGEOT RCZ COUPE 1.6, SLO.ODUCEN SEAT ALTEA XL 1.9 Till, B VRAT. SLO VOLKSWAGEN GOLF 1.4iTRENDLINE^ VRAT.SLO
2006 21.700,00 2000 2.390,00 2000 1.590,00 2009 7.990,00 2006 5.790,00
2011	9.990,00
2004	4.990,00
2001	2.490,00
2010	19.500,00
2007	9.490,00
POISERV.KNJ,BIKSENONJJSNJL. S1R.DRSNA VRATA, 3SEDEŽI KLIMA, SERV.KNJIGA, EL PAKET le44.677liJ.IASTJWT.KUMA.. KLIMAjy,1.IAST,SERV.KN T9IPJ\EKUMW1.iAST,SK 1.IAST.,SERV.KNJJ\VT.KUMHABS AVT.KLIMA.ELPAKETABS... KLIM!WESP,ELPOM.Sm le 69.708 bn.VLEČNA KUUKA.1.LA HIH, ALUPLAT., AVT.KUMA le 37.417km.1U2 KOMPLGUM... 1.LAST.,P0T.SK,veliko opreme 1.LAST.SERV.KNJ,8 AIRBAVT.KUM
kov. črna
BELA
kov. bordo rdeča kov. zelena kov. modra kov. črna kov.srebrna kuno siva bela
kov» modra kov. srebrna k0v.črna kov.srebrna kov. srebrna
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA: www.avto.not/avtomobilipr
	o>
	o
	
	*
	LU
	a.
	o
	f
08:00 Kmečki praznik na Destrniku 09:30 Ljudski pevci se predstavijo 11:30 Video strani 18:00 Destrnik-lz domače skrinje 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Kmečki praznik na Destrniku-2.de1 21:30 Destmik-lz domače skrinje 22:30 Gostilna pri Francetu
SIP
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
Hajdoše - Gasilska vas Kronika iz občine Starše Video strani
Starše - Od kleti do kleti Kronika iz občine Hajdina Hajdina-lz domaČe skrinje Gostilna pri Francetu
	tri
	CN
	
	*
	UJ
	K
	IX
	>~
	UJ
	•U
08:00 Predstavitev zbornika TO Polenšak 09:00 Glasbena oddaja 10:30 Ujemi sanje 12:00 Video strani 18:00 Dornava-iz domače skrinje 19:40 Ptujska kronika 20:00 Dornava - Tekmovanje v oranju 21:30 Dornava-Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: Dornava116d, 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si
kontakt: 02 754 OO 30: 041 618 044: www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
Mali oglasi
STORITVE
iw
ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si /info@ roletarstvo-arnus.si.
4ŠAPKE, STRIŽENJE IN NEGA PSOV, Karmen Ciglar s. p., Spu-hlja 1, 2250 Ptuj, 070 826 727. Ob prvem striženju gratis kopanje psička.
V DOMINU PTUJ - frizerski studio M, moško striženje 5 €, žensko striženje - fen 15 €, prameni 7 €. Tel. 070 420-499.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, tudi črne in sive, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure, Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051
667 170._
PRODAM drva v hlodih, kamionska
dostava. Tel. 041 767 760._
PRODAM pujske, teže 25 - 30 kg, po ceni 2,60 €/kg. Možnost dostave 041
670 766, Ptuj._
KUPIMO prašiče od 100 do 150 kg.
Tel. 040 727 779._
PRODAMO dve telici simentalki, pašni, breji 8 mesecev. Tel. 051 273 093
£Cčyw&fca budilka
89,8 98,2 104,3 Min
fysiuXajte nad tudi na ipietu,: www. radlo-ptui.čL
RADIOPTUJ
89,8-98,2 ul04;3
PRODAM bukova drva z razrezom na 25 in 33 ter pelete s certifikatom o gorljivosti, možnost dostave. Tel. 041
723 957._
UGODNO PRODAM drva: bukev , gaber (grobo cepana), lahko v hlodih, možna dostava. Tel. 051 632
814._
KUPIM GROZDJE gemaj in prodam traktor Zetor 4 x 4, 60 Km. Tel. 031
207 112._
NESNICE rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo. Naročila sprejemamo po tel. 02 688 1381 ali 949 531 246,
Rešek , Staše 23._
PlSČANCE 4 -tedenske, težke 1,20 kg, za nadaljnjo rejo.Naročila sprejemamo po tel. 02 688 1381 ali 949
531 246, Rešek , Staše 23._
PRODAM mlado brejo kravo, simen-talko. Tel. 031 713 160._
PRODAMO slive. Tel. 051 237 969 PRODAMO trgatev kvintona, tel. 041
562 179._
PRODAMI BIO GNOJILO, star predelan konjski gnoj, v 60 kg vrečah, cena vreče 7 €, ob nakupu nad 10 vreč nagrada bučno olje. Tel. 031
273 577 ali 720 81 08._
PRODAMO koruzo za silažo,en hektar. Za informacije lahko pokličete na telefon 753 3101 ali nas obiščete na naslovu Stanko Lenart, Vintarovci 4,
Destrnik._
Kupim traktor, zaželjen je Zetor, Ferguson, Deutz, Ursus, Univerzal, Store ali Tomo Vinkovič. Telefon 041 235 349.
RAZNO
UGODNO prodam ameriški biljard. Tel. 02 766 02 71.
Ostala je tišina, ki močno boli.
SPOMIN
11. septembra mineva eno leto, odkar je po hudi bolezni umrl naš
Mirko Černila
Spominjamo se ga z iskreno besedo in lepo mislijo.
Vsi njegovi
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več se tvoj glas ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
SPOMIN
8. septembra sta minili dve leti žalosti, odkar nas je zapustil
Jan Ozmec
IZ CVETKOVCEV 69
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem mnogo preranem grobu in mu prižigate svečke.
Vsi tvoji najdražji
Prazna postelja in dom, zaman te naše oko išče. Pogrešali bomo tvoj smehljaj, vendar vemo, da si odšla v raj. Zato vodi nas pot, kjer v tišini in miru spiš, a v naših srcih za zmeraj živiš.
V 93. letu starosti je umrla ljuba mami, sestra, teta, babica in prababica
Fanika Čuš
rojena Hrga
K zadnjemu počitku smo jo pospremili v ožjem družinskem krogu na hajdinskem pokopališču, v ponedeljek, 9. septembra 2013.
Zahvala Domu upokojencev Ptuj in Splošni bolnišnici Ptuj, ki so sočutno skrbeli zanjo.
Žalujoči: hčerki Slavica in Zlatka, vnuki z družinami
in vsi drugi žalujoči
fs poslanim SMS s ključno besedo
AFRIKA5 1919
o vt^čs boste prispevali 5 EUR
'	www.karitas.sl
T K" I IPrispevajo lahko uporabniki Mobitela, III | \ V^	SI.mobila,Tušmobila, Debitela in Izimobila.
Ptuj • Svet ptujske bolnišnice prvič v novi sestavi
Osebna kronika

Zaradi nepravilnosti pri izplačilih bolnišnica ob 550.000 evrov?
V tem tednu naj bi se predvidoma prvič v novi sestavi oziroma z novimi tremi člani (Brankom Jerkovičem, Marijo Magdalene in Metodom Grahom, ki so nadomestili Štefko Presker, Zmaga Turka in Barbaro Tiselj) sestal svet ptujske bolnišnice, v katerem so od prvotnega sestava ostali Dušan Jošar, Maja Starčevič, Miran Kerin in Metka Rašl.
V novi sestavi prevladujejo Ptujčani, iz drugega okolja prihajata le Dušan Jošar in Maja Starčevič. Do konca mandata naj bi svet zavoda ptujske bolnišnice, mandat iz leta 2009 se mu izteče novembra letos, predvidoma vodil Metod Grah. Še v tem mesecu naj bi tudi izvedli javni razpis za novega direktorja. Drugi enoletni mandat se v. d. direktorja Mirjani Bušljeta izteče decembra.
Na septembrski seji sveta zavoda bodo razpravljali tudi o najetju kratkoročnega kredita iz enotnega zakladniškega računa pri ministrstvu za finance v višini 1,8 milijona evrov za premoščanje kratkoročnih likvidnostnih težav za nakup zdravil in zdravstvenega materiala. S temi sredstvi bi lahko plačali vse obveznosti do dobaviteljev, ki presegajo zapadlost 60 dni. Ptujska bolnišnica ima velike likvidnostne težave, dobaviteljem trenutno dolguje štiri milijone evrov, od tega jih je zapadlo 3,2 milijona. Kot navajajo, obstaja možnost, da
jim zaradi zamud pri plačilih ti ne bodo več dobavili zdravil in zdravstvenega materiala, saj s plačili zamujajo povprečno od 90 do 150 dni po valuti. Vlogo za vključitev v sistem enotnega upravljanja prostih denarnih sredstev so na ministrstvo za finance poslali sredi avgusta, prav tako tudi osnutek vloge za najetje kratkoročnega kredita v omenjeni višini, podprte s sanacijskimi ukrepi, ki jih je bolnišnica sprejela za dosego pozitivnega poslovanja. Delno bodo kredit odplačali z amortizacijo, ki na letni ravni presega milijon evrov. V prvem polletju letos je ptujska bolnišnica poslovala s presežkom odhodkov nad prihodki v višini 424.757 evrov. Zaradi prazne zdravstvene blagajne bodo pritiski na izvajalce zdravstvenih storitev v naslednjih mesecih še hujši. Tega se zavedajo tudi v ptujski bolnišnici, zato si bodo po najboljših močeh prizadevali, da bi bili vsi dogovorjeni programi 100-odstotno izvedeni. Za to si
£
Foto: Črtomir Goznik
V bolnišnici se pripravljajo na razpis za direktorja.
vsakodnevno prizadevajo tako vodstvo, predstojniki kot vsi nosilci dejavnosti.
Po dokončni odločbi davčne uprave bo ptujska bolnišnica morala plačati davčne obveznosti v skupni višini dobrih 550.000 evrov zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri izplačilih zdravnikom v letu 2011, ki so imeli s. p. in s katerimi je sklenila pogodbe o
strokovnem sodelovanju. Na izdano odločbo so se v roku pritožili, sicer pa pritožba ne zadrži njene izvršitve. Davčnemu uradu so posredovali vlogo za odlog in obročno odplačilo davkov. V zavarovanje pa ponudili zemljišče, kjer je rekreacijski park v Ljudskem vrtu ob ribniku. Odgovora še nimajo. Ker pa ptujska bolnišnica ni bila edina, ki je v
letu 2011 uporabila omenjene oblike dela in plačevanja storitev, podobno so ravnale tudi druge bolnišnice v Sloveniji, s čimer je soglašal tudi tedanji minister za zdravje Dorjan Marušič, bodo nadaljevali postopek, v primeru zavrnjene pritožbe tudi na Upravnem sodišču RS. Razmišljajo pa tudi o Evropskem sodišču.
MG
Kidričevo • Grdo kaznovana pasja neposlušnost
Psa privezal za avtomobil in ga vlekel
V nedeljo dopoldne se je po Kidričevem razvedelo, da so sredi dopoldneva obravnavali občana, ki je svojega neposlušnega psa kaznoval tako, da ga je privezal za avtomobilsko kljuko in ga približno 500 metrov vlekel za seboj.
Zgodbo smo preverili na Policijski postaji Ptuj, tam so nam pojasnili, da so v nedeljo dopoldne obravnavali občana, ki naj bi s svojim psom grdo ravnal, zato naj bi ga tudi kaznovali z denarno globo, a zaradi nedokončane preiskave več o tem niso povedali. Povprašali smo tudi na veterinarski inšpekciji, kjer so potrdili, da so prejeli prijavo o mučenju psa v Kidričevem od društva proti mučenju živali Ptuj; a ker je zadevo obravnavala policija, ki je tudi kaznovala kršitelja, posredovanje veterinarskega inšpektorja ni bilo potrebno. Nato smo poklicali še predse-
dnico društva proti mučenju živali Kristino Pšajd s Ptuja, ki je brez oklevanja povedala:
»V nedeljo, 8. septembra, me je okrog 10. ure poklicala članica našega društva iz Kidričevega in mi sporočila, da je v lastnik psa, ki je doma sicer iz Pleterij, svojega psa rotvajlerja domnevno zaradi neposlušnosti z vrvjo privezal za kljuko avtomobila in ga za seboj vlekel po cesti približno 500 metrov. Zadevo smo seveda takoj prijavili naprej. Dodati pa velja, da me je kake pol ure pred tem poklicala občanka iz Kidričevega in mi sporočila, da leži sredi naselja Kidričevo rotvaj-
ler, in me prosila, naj o tem obvestimo lastnika. Predlagala sem ji, naj pokliče Radio Ptuj, kjer imate obvestila o izgubljenih ali najdenih domačih živalih brezplačna, in verjetno je tako tudi storila. Nevestnega lastnika sta pri mučenju psa
ustavili članici našega društva, tako da sta preprosto stopili pred avtomobil in ga prisilili, da je ustavil. Na srečo je pes ostal živ, a prepričana sem, da bo lastnika, ki je menda svetnik občine Kidričevo in je kandidiral celo za župana
te občine, doletela zaslužena denarna globa.« Na Policijski postaji Ptuj so nam pojasnili, da je za tovrstno mučenje živali zoper kršitelja predvidena denarna globa od 810 do 1200
evrov.
-OM
Napoved vremena za Slovenijo
Foto: M. Ozmec
Rotvajler je lahko zelo dober družinski pes in odličen varuh premoženja.
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. Ponekod v zahodni in osrednji Sloveniji bo občasno še deževalo. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 15, ob morju do 17, najvišje dnevne od 17 do 23, na Primorskem okoli 25 stopinj C.
V noči na sredo in v sredo bo znova deževalo, sprva bodo tudi nevihte. Meja sneženja se bo spustila na okoli 2000 m nadmorske višine. Popoldne bodo padavine oslabele, najpozneje v južni Sloveniji. V četrtek bo spremenljivo do pretežno oblačno, še se bodo pojavljale plohe. Hladno bo.
Rojstva: Sabina Čuš, Hlaponci 5, Juršinci - deček Gašper, Romana Teskač, Hajdoše 46, Hajdina - deček Gašper; Tanja Majerič, Moškanjci 126, Gorišnica
-	deklica Lija; Urška Šmid, Kardeljeva cesta 57, Maribor - deček Lukas; Urška Hlupič, Destrnik 28 b, De-strnik - deček; Aleksandra Magdalenc, Rimska pl. 12, Ptuj - deklica Manca; Joze-fina Nikollaj, Zagrebška c. 5, Ptuj - deklica; Mojca Ro-jič, Miklošičeva ul. 2, Ptuj
-	deklica Pia; Sara Trafela, Tržec 45, Videm pri Ptuju
-	deklica Maibela; Lindita Veliu - Mustafa, Slomškova ul. 14, Ptuj - deček Ajan; Lidija Lesjak, Zavčeva ul. 32, Ptuj - deklica Livia; Manuela Tomanič, Lovrenc na Drav. polju 23 c, Lovrenc na Dr. polju - deček Santiago; Mateja Skolik, Lovrenc na Dr. polju 8 f, Lovrenc na Dr. polju - deček Lovro; Jasmina Petek, Veliki Brebrovnik 12, Miklavž pri Ormožu - deček Jakob; Monika Jaklin, Ra-belčja vas 25 f, Ptuj - deklica Kiara; Andreja Lajh, Grlinci 15, Juršinci - deklica Zala; Klavdija Anžel; Dvorjane 1 a, Sp. Duplek - deklica Zara; Simona Belšak, Korenjak 5, Zavč - deček Gal; Lidija Gosak, Spodnje Gruškovje 27, Slovenske Konjice - deček Jakob; Aleksandra Jutrisa, Ul. XIV 54, Rogaška Slatina
-	deklica Ela.
Umrli so: Verica Kosta-dinovski, roj. Žižek, Krčevi-na pri Vurbergu 148, Ptuj, rojena 1930 - umrla 29. avgusta 2013; Erika Niko-lič, roj. Kostanjevec, Stojnci 142, roj. 1933 - umrla 26. avgusta 2013; Rajmund Vaupotič, Tržec 33 a, roj. 1929 - umrl 26. avgusta 2013; Antonija Ekart, roj. Verzel, Abramičeva ulica 8, Ptuj, roj. 1933 - umrla 27. avgusta 2013; Angela Kump, roj. Ostrš, Senčak 19, Sv. Tomaž, roj. 1935 -umrla 28. avgusta 2013; Franc Cep, Tovarniška c. 24, Kidričevo, roj. 1936 -umrl 28. avgusta 2013; Štefanija Zemljič, roj. Cizej, Kolodvorska cesta 2, Ormož, rojena 1934 - umrla 29. avgusta 2013; Marija Krapež, roj. Vodušek, Ptujska Gora 27 a, roj. 1927
-	umrla 29. avgusta 2013; Janez Hrašan, Dolič 26, roj. 1943 - umrl 26. avgusta 2013; Matilda Podkrižnik, roj. Rajh, Žgečeva ulica 10, Ptuj, roj. 1924 - umrla 3. septembra 2013; Alojzija Godec, roj. Mikolič, Nara-plje 4, roj. 1921 - umrla 1. septembra 2013.
Poroke - Ptuj: David Žalar, Obrtniška ul. 6, Središče ob Dravi, in Katjuša Lebar, Praprotnikova 5, Ptuj; Aleksander Ivančič, Njiverce - vas 33, Kidričevo, in Jelica Oršulic, Njiverce -vas 33, Kidričevo.
Poroka - Ormož: Matjaž Rozman, Hum pri Ormožu 27, 2270 Ormož, in Mira Štucl, Vinski Vrh 93, 2275 Miklavž pri Ormožu.