VESTNIK
S
Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhajavCetovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov *
P. b. b.
*-ETNiK XXXVii
CELOVEC. PETEK, 23. JULiJ 1982
ŠTEV. 29 (2080)
Avstrijci ne marajo tujih delavcev
Da so Avstrijci sovražno razpoioženi do tujcev, je znano. Zdaj je t"di znanstveno potrjeno. Za tujce, ..gostujoče" deiavce, ki prihajajo večinoma z juga. Za tujce, ki se vozijo k nam kot turisti, predvsem iz severnejših krajev, ta ugotovitev ne vetja. Avstrijci torej ne marajo tujih deiavcev.
Številke raziskave, ki jo je opravila Družboslovna študijska družba Dunaju junija letos z 2114 in-ervjuji, so zastrašujoče. Za 73 odstotkov vprašanih je ugodno, če se število tujih delavcev zmanjšuje. Samo 11 odstotkov jih je mnenja, ^ je neugodno. Na vprašanje, ali ^aj tuji delavci ostanejo ali naj se Vrnejo v svojo domovino, se je 67 Odstotkov odločilo za vrnitev. Celo otroke, rojene že v Avstriji, bi ve-oina (54 odstotkov) rada s prisiio Poslala domov. 56 odstotkov pa sodi, da tujci Avstrijcem požirajo delovna mesta.
Od sredine 70-ih let se je števiio tajih delavcev v Avstriji zmanjšalo Od skoraj četrt milijona na dobrih 1^2.000. Pred enajstimi leti, ko je 0'to tujcev še precej več, je samo ^4 odstotkov bilo mnenja, da ogro-^sjo delovna mesta domačinov. To-rsj se vedno bolj razširja usodni Predsodek, da so krize krivi tuji delavci. Tujci kot grešni kozel za Prezposelnost takorekoč.
. Od splošnih ugotovitev iz raz-'skave je značilna socialna razporeditev. Najbolj sovražni do tujcev penzionisti, kmetje in gospodinje, torej tisti socialni sloji, ki ima-1° najmanj opraviti s tujci. Po poli-jični pripadnosti najmanj marajo jdjce volilci FPO, po regionalni pa Korošci in Predarlčani. Takorekoč "'dealni" podobi enega in drugega jsbora bi bili: kmet z ljudsko šolo, K' živi na Koroškem, je star nad 65 'st in voli svobodnjake; za njega so dji delavci vzrok vsega zla. Drugi P.3 je relativno mlad Dunajčan z ''isokošolsko izobrazbo, ki voli komunistično stranko; za njega so rjavci iz Jugoslavije, Turčije ali Grčije ljudje kot vsi drugi.
Še najmanj sovraštva do tujih delavcev je med tistimi, ki so na delovnem mestu neposredno soočeni z njimi. Kot delovni tovariši do 17 odstotkom ..prijetni", 17 odstotkom pa ..neprijetni"; ostali so ravnodušni do tega. Precej manj bi jih tujca trpelo kot stanovalskega soseda (40 odstotkov proti, 9 odstotkov za), še manj pa kot priženjenega sorodnika ali primoženo snaho.
To so porazni podatki, posebno če pomislimo, kako so tuje delavce sprejemali z odprtimi rokami, ko so jih potrebovali. Pa tudi če upoštevamo, da nad 100.000 Avstrijcev deta v tujini. Na Koroškem se tej tradicionalni sovražnosti do tujih delavcev pridružuje še sovražno
Nagrade ob dnevu vstaje
Med nagrajenci, ki so v sredo ob dnevu vstaje slovenskega naroda prejeli plaketo zveznega odbora Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije, sta tudi koroška partizana Tine Pečnik iz Bele pri Železni Kapli in Janko Male iz Sel. Nagrajencema čestitamo!
razpoloženje do slovenske narodne skupnosti. Tudi za raziskavo teh narodnostnih predsodkov na Koroškem bi predlagali podobno raziskavo. Tedaj bi videli, kako Korošci sovražijo Korošce — slovenske, tujce v domovini.
Po poteh Domnove čete
Pred ponedeljkovo občinsko sejo v Bilčovsu so si odborniki ogledali novo poslopje ljudske šole, ki jo bodo uradno odprli 3. oktobra letos. Zdaj že opravljajo zadnja dela v zgradbi, sem pa spadajo tudi
„Schule - Šola" v Bilčovsu
napisi in oznake zunaj in znotraj šole. Po volji bilčovskih občinskih mož bo krasil šolo napis „Schule — Šola" nad glavnim vhodom na zahodni strani. Ob tem je odbornik Enotne liste Bilčovs Anton Krušic na zadnji seji kritiziral, da bo napis nameščen nad glavnim vhodom, ki ga s ceste ni videti, medtem ko na cestni strani ne bo nikakršnega napisa. Tako se bodo tujci še naprej spraševali, kakšno novo poslopje so postavili srečnim bilčovskim občanom.
„Dobro se zavedamo, da marsikomu ni po volji, da postavljamo in odkrivamo spomenike žrtvam fašizma", je dejal predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc v nedeljo ob spomeniku padlim partizanom na Komlju. „Mi teh spomenikov ne postavljamo zato, da bi izzivali, temveč v spomin na težke čase in hude žrtve, današnjim in bodočim rodovom v opomin."_________________________________________
Za oznake v notranjosti šole pa so našli pravo koroško salomonsko rešitev: ob vhodih v razrede sploh ne bo napisnih oznak, na funkcijo prostorov bodo opozarjali samo ..piktogrami", posebni grafični znaki, in imena učiteljev.
Janez VVutte se je ob zaključku tretjega spominskega pohoda na Komelj, po poteh Domnove čete spomnil dogodkov pred 38 leti, ko je nacistična vojska pobila Domnovo kurirsko četo in nekatere borce še žive pometala v gorečo Apov-nikovo domačijo. Naloga kurirske postojanke na Komlju, ki ji je poveljeval Ciril Šorti-Domen, je bila, da vzdržuje zvezo med štabom koroškega odreda in operacijskimi skupinami na severni strani Drave. „Za nas na Svinški planini je bita ta zveza čez Dravo zelo pomembna, ker se je odporniško gibanje na tem področju začelo ravno dobro razvijati", je rekel Janez VVutte.
„Ko se danes spominjamo padle Domnove čete in težkih časov v boju za svobodo in pravico, se moramo spomniti tudi, da moramo
tudi danes vršiti poslanstvo teh junakov in graditi mostove razumevanja in dobrega sožitja med narodi. Prav posebno pa se moramo prizadevati za sodelovanje z matičnim narodom in z narodom sosedom v naši deželi, ki je pripravljen se z nami boriti na demokratični osnovi. Široka fronta vseh demokratov v deželi nam bo porok za dosego pravic in ciljev, za katere smo koroški Slovenci darovali toliko plemenitih mladih življenj", je poudaril predsednik Zveze koroških partizanov.
Pohoda in spominske svečanosti ob partizanskem spomeniku so se kljub deževnemu vremenu udeležiti tudi številni soborci Domnovih kurirjev. Hkrati smo s pohodom počastili tudi dan vstaje, ki ga slovenski narod praznuje 22. julija.
V Bilčovsu, ki je dvojezičen tudi po uradni volji avstrijskih zakonodajalcev, in to ni kar tako, bi dvojezično uradovanje in dvojezična vzgoja z vsemi potrebnimi pripomočki pravzaprav moralo biti samoumevno. Občinski možje in žene bi pa seveda lahko razpravljali o tem, na kakšen način dosledno uveljavljati to dvojezičnost, da bo mladini in občanom v prid. Kaže sicer, da volja je, vendar bi lahko bila malo manj prisiljena.
Morda pa bo še toliko časa, da se bodo v Bilčovsu odločili tudi za dvojezične oznake znotraj šole. Morda bi nekaj tistega časa, ki so ga porabili za razpravljanje o tem, kakšna barva bi se najbolje prilegla temu oknu in oni steni, porabili za kak pameten razgovor v prid slovenski besedi v javnem poslopju ljudske šole.
PREBERITE
Šentjakobska občina prezira slovensko kulturo
j^Pis ob 3. šentjakobskih ^turnih tednih	stran 8
poletni festivali
, z manj sredstvi so možni ^Pi uspehi	stran 5
Pri Leitgebu Počiva žaga
stavci so morali na ^isilni dopust	stran 2
LANDESSCHULRAT FUR KARNTEN 9010 KLAGENFURT / PARADE!SERGASSE !2 / POSTFACH 487 / FERNRUF 818 4) DURCHWAHL		LANDESSCHULRAT FUR KARNTEN
		
Schrnb^?		
		
Mrntn.r sl.w.n.n		
n'f u r t		
		
		
Casotnetergasse 10/1		
...	9		Sp.St.van., u,.dntStv.<
.ehulin.p.kto,^,. AHr.d S.b.rb.ntin^g.rtcht.t. Eing.b.		
		**"""" d.-.in.g. S.i.E.ga svata.
Di.nstst.Uan, vet d.n.n di. aiov.ni.ch. Sprache :u-		NaproHmr V*a,	v smislu ^ 9 (1); "ediengesetz, rini. Mr.
.Etalich aur d.utach.n Sprach. ala Amtsaprache zugelass.n		122/1981, t.T popravek oLjavite v srislu določila h 12 (1)
		citiranega zalona.
		P.,t.vn<-.M -r..'.ndnit,
.iti.rt.b V.r.rdnnng .ntapr.ch.nd. Eing.b. .inzubcing.n.		Kir.h.r '-r-
HochachtungavoH.		
Der AmtsfUhrenda PrMaident:		
K i r c h e E e.h.		
		
Norosdi dežeini soisdi svet z zgornj;'??M pismima dodazaje prav posebno iogido; v prvem siovensdim orgamzttcijd??; ne priznava, dar v dragem pradticira Mm.
Logika šolske oblasti
Po vsem videza ;ma dorosdi dežeini soisdi svet prav svojstveno iogido. Na ievi odjavijamo materM/m do-daz tega posebnega razmišijanja. Pismo siovensdima osrednjima organizacijama, djer dežeini šoisdi svet od-dianja obravnavo vioge, der ni napisana v nemškem uradnem jezica, je že znano. Nidče pa ni pričado-vai, da do šoisda odiast tado ditro sama sede postavi/a na iaž. Not je razdrati iz dragega pisma, djer dežeini soisdi svet od našega /ista žeji popraved, prav dodro odviada sio-venščino. Sicer pa ma tadi prej ni nidče podtidovai neznanja siovensči-ne. Da siovensčino pri soisdi odiasti odviadajo, so sami dodazovaii z od-ravnavanjem siovensdid viog sdozi doigaieta.
Naj torej navaja dorošdo šoisdo odiast d tema, da zavrača siovensde vioge? zfii imamo opraviti s primerom, do za odiast ne veija, dar je za podrejene odvezno? Qaod iicet iovi, non iicet dovi? /tii gre za zajrdava-nje? Tega nočemo domnevati, zfii gre za jormaiittično in restridtivno raz-iaganje zadonsdid predpisov? zlii pa soisda odiast, di ji predsedaje sam dežeini giavar, aporadija tadsne adre-pf tedaj, do doče doga (v tem primera dorosde Siovence) daznovati za poiitično nepodorsčino?
P. W.
V
Leitgeb: Žaga počiva
Že od lanskega leta naprej se kopičijo v žagarskih in drugih predelovalnih podjetjih lesne industrije zaloge neobdelanega in žaganega lesa. Vedno bolj so se v zadnjem času večale težave pri prodaji žaganega lesa. Prizadeta je vsa srednjeevropska žagarska industrija. Huda konkurenca Kanade in vzhodnoevropskih držav ter drugi vzroki so privedli do močnega padanja cen tudi na italijanskem lesnemu trgu. Na Italijo pa je navezana vsa koroška lesna industrija.
Pri Leitgebu v Sinči vasi, enem največjih industrijskih podjetij južne Koroške, so ta teden začeli z ukrepi zaradi trenutne krizne situacije. Od ponedeljka naprej miruje žaga in mirovala bo prav gotovo še do srede septembra tega leta. Od skupno približno 300 delavcev celotnega podjetja je prizadetih sedaj 33 delavcev in nastavljencev, ki so pod nujo razmer privolili v neplačan prisilni dopust.
Tudi produkcija ivernih plošč trenutno počiva za 14 dni. Zastopnik nastavljencev nam je povedal, da je to takorekoč navadna vsakolet-
na prekinitev produkcije, ki jo izrabljajo za obnovo in popravila strojev.
Vodstvo podjetja v trenutku ni optimistično in še ne vidi konca kriznega položaja. Sicer so v tej stroki že navajeni na napeto stanje julija in avgusta, saj se ponavlja vsako leto, vendar se letos bojijo, da se bodo tudi jeseni cene dvigale le počasi. Prav gotovo je, da Leitgebova žaga tudi jeseni ne bo mogla delati, če se položaj ne bo vidno zboljšal. Kaže, da so šli
Tudi zadruga puškarjev v Borovljah ima težave z izobraževanjem svojih vajencev. Na zadnjem občnem zboru puškarske zadruge, ki združuje 16 puškarskih obrtnikov, so prišli do sklepa, da bodo ukinili učno delavnico za vajence. Od leta 1969 se je v njej izobrazilo skupno 58 puškarjev, od teh jih je 15 ostalo v Borovljah. Stroški za
delavci na svoje domove le z malo upanja na zboljšanje v jeseni.
Prebivalstvo na južnem Koroškem ima torej še en problem več. Tudi od drugih žag je slišati, da so tu in tam koga odpustili, oziroma da premišljujejo o prisilnem skrajšanju delovnega časa. Se najboljši položaj imajo sedaj tisti stari in novi veleposestniki, ki imajo zadosti lastnih gozdov. Tako njihov kapital ni vezan in mirneje lahko čakajo na prihodnjo konjunkturo. Prav to pa je tudi slaba točka podjetja Leitgeb, saj nima lastnih gozdov in je na skladiščih vezana precejšnja količina kapitala, kar seveda danes zaostruje položaj tega podjetja.
vzdrževanje učne delavnice so leta 1981 zrasli nad 600.000 šilingov, podpora s strani socialnega ministrstva pa se je znižala na pod 50.000 letno. Pri nadaljnjem vzdrževanju te ustanove bi stroški preveč bremenili posamezne obrate, pravijo puškarji. Šibka južna Koroška zgubi na ta način spet nekaj delovnih mest za mladino.
Manj vajencev v Borovljah?
Zastrupitev dveh koroških rek
Kar dve ekološki katastrofi sta v minulih dveh tednih prizadeli koroške reke: V nedeljo ponoči se je italijanski tovornjak s prikolico, ki je prevažal skrajno strupeni fenol, prevrnil na mostu čez Krko v Molblingu, tako da se je ob nabrežju Krke izlito okoli 8000 litrov tega strupa. 2e nekaj dni prej pa je Glino pri Feldkirchnu zastrupila odplaka polna amoniaka in pomorila nekaj tisoč rib.
Začetni preplah zaradi fenola je bil sicer večji, kot so za zdaj ugotovljene posledice, velika katastrofa je izostala, toda že dejstvo, da bodo morali sterilizirati na desetine kubičnih metrov zemlje, je dovolj zaskrbljujoče. Na začetku je nastala prava zmešnjava s hudimi posledicami za gasilce, ker je v cisterni bila povsem druga snov, kot je bila deklarirana na tovornjaku. Prvič je italijanski tovornjak imel deklaracijo sploh skrito pod
cunjo, drugič pa je na tabli bila oznaka na eksplozivno snov, tako da so se gasilci ravnali po tem. Ko so prvi gasilci dobili prve nevarne opekline, so šele ugotovili, da je cisterna tovorila fenol. Po radiu so takoj posvarili prebivalstvo, naj ne uporablja vode iz Krke od Molblinga navzdol do izliva v Dravo ne za napajanje živine ne za druge potrebe. Obstajala je tudi nevarnost zastrupitve talne vode, kar bi imelo strašne posledice za oskrbo pitne vode daleč naokoli.
Prvi ukrepi, ki so jih napovedala uradna mesta ob tej nezgodi, ki ima še nepredvidljive posledice za okolje, bodo zadevali poostreno kontrolo tovornjakov, ki prevažajo nevarne snovi, in to že ob prestopu meje, kjer jih do zdaj niso posebej pregledovali. Razmišljajo tudi o tem, da bi mejni prehod na Ljubelju zaprli za nevarne tovore. Vprašljivo pa je, ali bo mogoče doseči,
da bi podobne snovi tovorili samo še z železnico, ker avstrijska železnica za take transporte ni opremljena. Nemalo krivde za take nesreče pa je iskati prav pri transportnih podjetjih, ki zaposlujejo nezadostno kvalificirane šoferje in si z napačnimi ali nepopolnimi deklaracijami skušajo prihraniti stroške prevažanja.
Pri Feldkirchnu je Glino zastrupila odplaka iz občinske čistilne naprave, ki je bila polna amoniaka. Sedem kilometrov od mesta izliva po reki navzdol so pomrle vse ribe, na nadaljnjih petih kilometrih pa večje ribe. Skupno je strupena odplaka pomorila okoli 7000 rib. Povzročitelj še ni znan, ve se samo, da je strup prišel iz občinske čistilne naprave. Vendar pa so že ugotovili, da odplaka ni mogla priti iz privatnih gospodinjstev. V prihodnjih dneh so napovedali kontrole v feldkirchenskih industrijskih obratih.
Senca blokovskega dvoboja na Bližnjem vzhodu
Na Bližnjem vzhodu se dogaja prava zgodovinska tragedija. Prav država, ustanovljena od pripadnikov naroda, ki so v najnovejši zgodovini doživeli malodane iztrebljenje, zdaj s svoje strani skuša pregnati in uničiti drug narod — Palestince. Čeprav nerad, pa človek vendarle pomisliš na vojskovodjo, ki je pred štirimi desetletji svoj rajh prav tako „branil" na stotine kilometrov od doma. Prav to zdaj dela Izrael. V Bejrutu, glavnem mestu suverene sosedne države, sto in sto kilometrov od doma, „brani" varnost svoje države.
Toda ta zgodovinski obsurd je samo ena od komponent bližnje-vzhodnega konflikta, ki se je v zadnjih tednih tako zapletel, da se bo mednarodna diplomacija morala še kako potruditi, da iz tega plamena ne bo postal svetovni požar.
Senca, ki zagrinja vse te lokalne in regionalne konflikte na Bližnjem vzhodu, je brez dvoma globalna tekma obeh blokov za nadvlado v posameznih predelih sveta. Vsemu svetu je jasno, da Izrael brez svojega zaščitnika ZDA ne bi tvegal invazije v Libanon. Tega tudi najnovejši protesti ameriške vlade, ker je Izrael uporabil bombe proti civilnemu prebivalstvu, ki jih pravzaprav ne bi smel uporabiti, ne morejo zamegliti. Izraelska politika si na tej strani
prizadeva, da bi spravila s sveta palestinsko vprašanje, vprašanje njegove pravice do življenja v skupni državi Zidov in Arabcev, hkrati pa je ta politika tudi ost ameriških prizadevanj za dominacijo na Bližnjem vzhodu.
Sovjetska zveza se za zdaj vede precej pasivno, prav tako tudi arabske države. Arabske vlade od Kaira do Riada se bojijo polestinske borbe za narodno samostojnost in državnost, ker jim je nevaren izziv za njihovo notranjo stabilnost, ponekod celo enako nevaren, kot je Izraelu morebitna palestinska država. Za zdaj se nočejo bolj zavzeti za Palestince in raje čakajo, kako se bo tehtnica v konfliktu nagnila. Sovjetska zveza pa na drugi strani kot pogoj za večji angažma proti izraelski agresiji postavlja enotnost arabskih držav, ki pa js prav zaradi različnih izhodišč teh držav nasproti abema blokoma in notranjih težav ni. Vsekakor vladi v Moskvi direktna intervencija Američanov v Libanonu, kot so jo že napovedali, sicer ne bi neposredno koristila, vendar pa si lahko izračunajo, da bi ob prizadevanjih Izraela za vstop v NATO pakt v takem primeru katera od arbaskih držav vstopila v Varšavski pakt-Vsekakor nadvse neugodni po* goji za hiter in miren razplet bližnjevzhodnega zapleta.
P-
Regionalna čistilna naprava
V Železni Kapli so sredi kanalizacijskih del. Do konca leta bodo zaključili prvo etapo izgradnje nove kanalizacije, ki bo požrla 10 milijonov šilingov. Drugi del, ki naj bi bil končan do leta 1990, bo občinski proračun bremenil z nadaljnjimi 30 milijoni šilingov. V okviru teh načrtov hoče Železna Kapla zgraditi tudi biološko čistilno napravo. Najprej so jo mislili postaviti ob severnem izhodu iz železnokapelške grape pri nogometnem igrišču. Stvari pa so se obrnile tako, da so preskočili občinske meje in se sku-
šajo povezati z drugimi podobni projekti v velikovškem okraju. Tal^ bodo v razpravljanje vključili D" vprašanje čiščenje Bele od tovar^ celuloze Obir naprej. Na nedavne^ sestanku zastopnikov občin velj kovškega okraja, deželnih urada' kov in strokovnjakov so se o ta kem regionalnem sodelovanju P čistilnih napravah vsi strinjali, vsem tudi zaradi tega, ker se tako z roko v roki rešilo tudi čišče nje odplak rebrške tovarne, ki bi 9^ samo podjetje „Obir" zaradi viso kih stroškov (več sto milijonom nikakor ne zmoglo.
Popravek
Pred dvema tednoma smo na tem mestu objavili stališče ravnatelja Franca Kukoviče k članku vladnega svetnika Rudija Vouka „K šolskemu vprašanju". K temu članku je deželni šolski svet 14. 7. 1982 poslal popravek, v katerem je rečeno: „V vaši izdaji z dne 9. julija 1982, str. 2, pišete, da je okrajni šolski nadzornik vladni svetnik Rudolf Vouk .provizorični vodja manjšinskega oddelka pri deželnem šolskem svetu'. Ta trditev je nepravilna. Pravilno je namreč, da je okrajni šolski svetnik nadzornik vladni svetnik vodja manjšinskega šolskega oddelka deželnega šolskega sveta."
Celovški sejem
Celovški sejem bo letos od petka, 13. avgusta, do nedelje, 22. avgusta. Na celovškem sejmišču se bo zbralo 1500 razstavljalcev iz 30 držav, ki bodo v svojih stojnicah prikazali najnovejše stanje tehnike, mode idr. Predvidene so tudi posebne razstave raznih koroških ustanov, npr. Delavske zbornice, KELAG, Avstrijskih dravskih elektrarn, ki bodo omogočile informiranje o posameznih temah. Posebno močno bo letos zastopan gradbeni sektor, ki se bo osredotočil na aktualno temo zaščite pred hrupom in mrazom in na vprašanja izolacije. Poljedelski sektor bo prika-
zal v prvi vrsti razno dodatno opremo za traktorje in poljedelske stroje, s katero naj bi uporaba teh strojev postala bolj racionalna. Tudi koroški mizarji in tesarji bodo postavili posebno razstavo, neki umetni mizar pa bo razstavljal svoje izdelke in imenitno staro pohištvo. Tudi mladini in starim bo namenjenih nekaj prireditev v okviru celovškega sejma. V okviru celovškega sejma bo od petka do srede kot vsako leto strokovni lesni sejem.
,Etnične skupnosti na Dunaju'
Dunajska delovna skupnost avstrijskih narodnih skupnosti je kot 15. zvezek zbirke ,,integratio" izdala gradivo s simpozija, ki je bil na Dunaju 26. oktobra 1981 o etničnih skupnostih na Dunaju. Zvezek vsebuje predelane referate s tega simpozija, ki je obravnava) probleme Cehov, Hrvatov, Madžarov in Slovencev, živečih na Dunaju. Svoje referate objavljajo Heinz Tichy, Werner Varga, Demeter Karali, Karl Mata! in Erno Deak. Feliks J. Bister priobčuje svoj referat o Dunaju kot kulturnem centru Slovencev, Joszef Varga pa v zaključku naknadno povzema osnovne poteze in rezultate simpozija.
Zbrani referati dajejo brez dvoma dober vpogled v probleme etničnih skupnosti, ki ne živijo na svojem av-
tohtonem ozemlju, temveč so se sčasoma priselile v velemesto. Toliko imajo do neke mere drugačne eksistenčne probleme kot avtohtone manjšine, ki vrh tega večinoma živijo na podeželju, vendar pa jih s temi avtohtonimi manjšinami druži skupno hotenje, da se nočejo asimilirati, temveč integrirati v svoje okolje kot samostojen in enakopraven subjekt.
Knjiga proti „slovenizaciji"
Če je njegov podpredsednik Valentin Einspieler vsaj še skušal ohraniti videz znanstvenosti, ko je pisal svoj „Karntner Weifšbuch I", pa predsedniku društva Josefu Feldnerju tega komplimenta ni mogoče narediti. S svojo knjigo „Grenzland Karnten. Karntner Wei(šbuch. 2. Tei!" je Feld-ner zdaj zašel med knjižne avtorje. Povečini smo stvari, objavljene v pričujoči knjigi, brali že v glasilu društva Karntner Heimatdienst, tako da nič novega ne prinaša. Tudi duh knjige ni nič kaj nov. „Karntner Heimatdienst" ni protislovenski, piše v knjigi, niti nima kakih germanizacijskih namenov. Seveda, saj je samo proti ..slovenskemu nacionalkomunizmu na Koroškem", proti ..zapostavljanju nemškogovorečih otrok" v šolah, proti ..slovenskemu ekstremizmu", proti „slovenskonacionalnim misionarjem", proti ..napredujoči slovenizaciji uči-
teljstva ob meji", proti ..slovenskemu prisilnemu šolskemu pouku za nemške Korošce", proti ..zapostavljanju nemškokoroških vernikov", proti „slo-venizaciji uradništva ob meji", proti „velikoslovenskemu nacionalizmu" in seveda proti ..slovenskemu nacionalizmu na področju gospodarstva". Torej: KHD ni za germanizacijo, je pa proti slovenizaciji. Ki grozi od „pič-lih 10.000 Slovencev"!?
Edino, kar je še količkaj uporabno v tej komentirani zbirki citatov iz slovenskega tiska, je dodatek z zbirko zakonov in drugih dokumentov.
Srečanje
Lanc-Dolanc
Minuli četrtek sta se v Porečah ob Vrbskem jezeru srečala avstrijski notranji minister Erwin Lane in jugoslovanski zvezni sekretar za notranje zadeve Stane Dolanc. V središču delovnega razgovora, do katerega je prišlo na pobudo Dolanca, potem ko je pred kratkim prevzel delo v jugoslovanskem notranjem ministrstvu, sn bila vprašanja borbe proti kriminalnosti, predvsem proti tihotapljenju mamil, pa tudi pnoti politično motivirani kriminalnosti. Kot poročajo, je bila tema pogovora tudi vojna v Libanonu. Avstrijski notranji minister Lane je v radiu označil razvijanje sosedskih odnosov kot posebno pomembno, o čemer da tudi v Jugoslaviji sodijo podobno.
Dvojezičnost v Prekmurju
Obisk predsednika republiške k<?n ference SZDL Slovenije Franca ŠettP ca so minuli teden v Prekmurju izR . ristili za pregled praktičnih izkušen iz življenja madžarske narodnost skupnosti v Prekmurju. Pri tem s poudarili izredno ugodne rezultate " področju dvojezičnega osnovnega S.o stva. Franc Šetinc je ob tem dejpj da so prav ti in vsi drugi rezulta zelo pomembni in je na njih no graditi naprej, hkrati pa jih tu varovati pred morebitnimi naciona stičnimi ali drugimi izkrivljanji. P, zultati dvojezičnega osnovnega ^ stva so bili kljub kadrovskim tez^ vam tudi osnova za uveljavitev po ka madžarskega jezika na sreda) šolah. Prizadevajo pa si, da bi ma .. žarščino kot tuj jezik uveljavili na višjih in visokih šolah. Ugot°J'j' so tudi, da se dvojezičnost vse bo uveljavlja v samoupravnih in tivnih aktih delovnih organizacij) ^ prav je dvojezično poslovanje v 8 spodarstvu še šibka točka. PozitjV so ocenili dobro razvitost ljubitelj^ kulturne dejavnosti, založništva informativne dejavnosti v madza skem jeziku, predstavniki madžafj. narodnosti pa so poudarili nujn kar najhitrejše izgradnje pretvorr" za sprejemanje madžarskega TV grama, za kar pa je večina dcr*aP že zagotovljena.
Spoznavali so sto venski jezik, literaturo in kulturo
Literarni in likovni razpis SPZ
Korotki Slovenci :e v letoSnjem letu :pominjamo Hiridesete obletnice pregnan:tva in Mifide:ete obletnice vkljuiitve nafega ljud:tva v v$enarodno v:tajo, ki pomeni laietek politične in oborožene borbe proti nacifaSi:tičnemu nasilju. Te obletnice se hočemo spominjati vse leto in naj bo v ospredju pri kulturnih in političnih prireditvah.
Ob obletnici za naf narod tako pomembnih dogodkov načrtuje Slovenska prosvetna iveio v Celovcu ne samo manifestacije in manj-te prireditve, pač pa tudi prtmeren prikaz zgodovine in njenega pomena za nai narod.
Zato vabimo literate deta na temo
in likovne umetnike, da nam potljejo svoja
40-LETNICA PREGNANSTVA !N VKLJUČfTEV KOROŠKIH SLOVENCEV V VSTAJO SLOVENSKEGA NARODA
Likovna dela bodo razstavljena ob raznih prireditvah in prilikah literarne prispevke pa bomo uporabili pri oblikovanju proslav in za objavo v Korotkem koledarju 1983 ter v raznih drugih publikacijah.
Upamo, da se bodo natemu razpisu odzvati Mevilni avtorji in nam svoja dela poslali najkosneje do 31. avgusta 1983, na naslov SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA, 9030 Cetovec-Klagenlurt, Gasometerg. 10.
Likovna dela bodo razstavljena na razstavah, ki jih bo priredila SPZ. Likovni umetniki ostanejo lastniki svojih del, vendar se obvežejo, da jih dajo na razpolago za razstave.
Pisatelji in pesniki dajejo SPZ pravico za objavo svojih del.
Honorar za posamezna poslana dela se določi sporazumno med avtorjem in Slovensko prosvetno zvezo.
Odbor
Spet nov TV-fitm po Prežihovem detu
..Seminar je najkrajša pot slovenščine v svet" je povedala dr. Martina Orožen, predsednica letošnje-93 organizacijskega odbora XVII!. Seminarja slovenskega jezika, lite-rature in kulture v Ljubljani. In res se zbere vsako leto nad sto študentov, literarnih zgodovinarjev, preva-lalcev, novinarjev, založnikov in sla-
Po uspelih razstavah v lanskem stu, ko so v muzeju v Goričanah Pfi Medvodah najprej razstavijaii Mehiško ziato in zatem še etno-9rafske zanimivosti latinske Ame-so za ietošnjo poietno sezono Pripraviii razstavo kitajskega porce-'arta.
Na razstavi, ki so jo odprli sredi jtjMja, gre za reprezentančen prikaz gajske keramike in porceiana. V Goričanah namreč razstavijajo 140 Plnterkov sodobne keramike iz j^oh pomembnejših delavnic na ^'tajskem. Pri razstavljenih eksponatih gre za izdeiave po vzorih tra-j'cionalno znane keramike v tej de-^aii. v primerjavo k sodobni kitaj-. ' keramiki v Goričanah razstavijo tudi zgodovinsko kitajsko ke-
vistov iz vsega sveta, da na licu mesta spoznajo slovensko besedo, sodobno življenje in zgodovino slovenskega naroda ter obogateni z novimi vtisi gredo spet po svetu.
Letos se je začel seminar 5. julija, končal pa se je zadnjo soboto, 17. julija. Bi) je dobro pripravljen, intenziven in obsežen, tako da je
ramiko Slovenskega etnografskega muzeja. S tem ima obiskovaiec razstave jasen pregled oz. možnost primerjave med sodobno in nekdanjo izdelavo kitajske keramike, ki tako harmonično dopolnjuje ceioto.
Razstavo kitajske keramike prirejajo v okviru programa kuiturne-ga sodeiovanja med Kitajsko in Jugoslavijo, sicer pa je razstava na poti po Evropi. Pred postavitvijo v Goričanah, so razstavo prikazali v Atenah. Vsem ljubiteljem keramičnih izdelkov se s to razstavo v Goričanah ponuja enkratna priiožnost, da si ogiedajo izdelke kitajskega porcelana, ki sodi med najboijše in najiepše na svetu. Razstava je odprta do 15. septembra 1982.
bilo za vsakega nekaj: za začetnike kot tudi za strokovnjake slaviste. Vsak dan so se udeleženci zbirali na Filozofski fakulteti in se pod vodstvom lektorjev in lektoric v manjših skupinah učili slovenščine. Začetniki, ki jih je bilo letos okoli 40, so imeli še posebne vaje v fo-nolaboratoriju, popoldan pa še konverzacijo. To obliko učenja jezika so uvedli letos prvič, vse pa se je odvijalo tako, da so si skupine ogledale grad ali druge zanimivosti, ob tem pa so se razvili pogovori tako rekoč v „živem okolju".
Za vse tiste, ki že obvladajo jezik, je bilo na izbiro tudi števiino zanimivih predavanj o slovenski li-teraturi in kulturi. Osrednja tematika letošnjega seminarja je bila posvečena humorju, satiri in groteski. Sodelavci Filozofske fakultete so z različnih vidikov osvetlili to tematiko, tako so ocenjevali funkcijo humorja pri posameznih pisateljih in pesnikih, dajali literarno zgodovinske preglede, pregledovali pa so npr. tudi način humorističnega pisanja v Pavlihi. Med drugim so obravnavali tudi tipologijo slovenskih mask ter siovensko knjižno ilustracijo in katrikaturo ob prelomu stoletja.
Posebna predavanja o razvoju slovenskega knjižnega jezika in pregled slovenskih narečij so za-obkrožala izobraževanje slavističnih strokovnjakov, za vse udeležence brez posebne slavistične izobrazbe pa so bila pripravljena zelo zanimiva predavanja o slovenski umetnosti, ki so jih popestrili odlični diapozitivi s posnetki iz vseh predelov Slovenije. Prav tako je bilo namenjeno isti skupini tudi predavanje s splošnim pregledom slovenske književnosti od Trubarjevih začetkov do danes.
Z ogledom Muzeja ljudske revolucije, Narodne galerije, starega mesta Ljubljana, in z enodnevno ekskurzijo od Škofje Loke, preko Idrije do partizanske bolnišnice Franje do Vipave in drugih krajev, so dobili obiskovalci slavističnega seminarja v Ljubljani tudi zanimiv vpogled v zgodovino in sedanje življenje slovenskega naroda.
Pisatelj Lovro Kuhar - Prežihov Vo-ranc v svojih literarnih delih opisuje like koroškega človeka, njegov socialni boj in življenje sploh. Zato ni zgolj slučaj, da filmski ustvarjalci čestokrat segajo po Vorančevih literarnih predlogah. Tako je bilo za televizijo oz. film prirejenih že devet Prežihovih novel. Med njimi se dobro spominjamo filma Samorastniki, Solzice, Boj na požiravniku in druge.
Pravkar pa je ekipa ljubljanske televizije končala snemanje novega filma po Prežihovi noveli Dvojčka. Sicer bo film nosil naslov „Pasja pot". Kot znano, tudi v tej noveli gre za socialno sliko revne kmečke družine z veliko otroki. Voranc je bil namreč odličen poznavalec razmer svojega časa in jih je, z vsemi krivicami, ki so se dogajale malim ljudem, slikal tudi v svojih delih. Scenarij za film „Pasja pot" je po noveli Dvojčka napisal Tone Partljič, zrežiral pa Janez Drozg. Film so posneli na Selah pod Uršljo goro, na Razborju ter drugih krajih okrog Plešivca.
V glavnih vlogah — revnega kmeta Kurnika in njegove žene — na-
stopata Boris Juh in Mojca Ribičeva, v filmu pa igrajo še Polde Bibič, Bert Sotlar, Jerca Mrzelova, Volodja Peer, Mitja Šipek, Janez Škof, Milena Muhičeva in drugi.
Ob tej priložnosti naj še dodamo, da bo režiser „Pasje poti" Janez Drozg sodeloval na letošnjem jugoslovanskem filmskem festivalu v Pulju in sicer prav tako s filmom po Prežihovi predlogi, namreč z „Bojem na požiravniku". Nadalje je treba še dodati, da obstojajo možnosti, da bi v doglednem času na filmski trak posneli tudi Prežihov roman Požga-nico, kar bi bila še ena predstavitev literarnega opusa tega velikega slovenskega pisatelja.
Film „Pasja pot" bo ljubljanska televizija uvrstila v svoj jesenski spored. Lepo pa bi bilo, da bi Slovenska prosvetna zveza — tako kot druge filme, posnete po Prežihovih delih — priskrbela tudi kopijo tega novega filma in ga predvajala pri nas na Koroškem, zlasti tistih krajih, kjer ni možno sprejemati spored RTV Ljubljana.
OTROK !N ŠOLA
Muzej v Goričanah spet vahi
Omogočimo otrokom pouk v obeh dežeinih jezikih
Znanje je woč, znanje jezikov pa je prednost, AZ nam /ajša tn bogati žitdjenje. Vsakdo, Mor je tnde/ osa j ma/o sveta, je spozna/ 'n dož/ve/ prednost/, AZ j//? daje znanje jezica. Afnog/m vojakom zadnje vojne je to znanje ce/o rešdo ž/v/jenje. 5/ovencem na Korošcem pa se s tem znanjem odp/rata dva M/tnrna Aroga, s/ovans^i /n ger-mansM
Vedno več /mamo pr/metov, M je pogoj za nastav/tev Znanje več a// vsaj dveA jez/-Mv. Tad/ na Korošcem se vedno pogosteje zahteva znanje s/ovensč/ne. Mnog/ vajene/, tr-govc/, as/nž^enc/ AdwA, nrad-n/AZ /n drag/ so doAZ/Z doAro s/nžš-o prav zato, Mr o/*v/a-dajo po/eg nemšč/ne tnd/ s/o-fenšč/no. Drag/ pa so s/ znanje s/ovensMga jez/M z ve/ZUm tradom mora/Z prZr/oAifZ o/? na-porndj večernZ/; jezZ&ovn//? te-čaj/A. Ko/ZAo odrgs/ZA a/Z do-raičajoč/A otroA de/a svoj/m staršem grenAe oč/tAe, Acr j/m n/so da/Z možnost/, da AZ se na-nčZ/t jez/Aa, Aaterega sam/ govore. S/ovenšč/na je v jažnem prede/a KorošAe ž/v jez/A. Kdor zna s/ovensAo, ta jez/A /aAAo vsaA dan K/?or<iA//<r. TaAo Zrna tad/ možnost, da s/ znanje, A/ ga je pr/doAZ/ v šo/Z, oAran/, medtem Ao drage pr/ačene taje jez/Ae Aaj AZtro pozaAZ.
Svet je posta/ majAen. Vedno pogosteje se srečavamo z /jadrn/ iz drag/A deže/ Zn drag/A narodnost/. Tad/ meja med KorošAo Zn S/ovenZjo n/ več n/AaAa pregraja med deže/ama. Ljadje se vse pogosteje srečavajo oA vsaAdanj/A pos/ovn/A Zn zaseAniA st/AZA. SAoda Ai Ado, če A/ Ai/ za zA/Zževanje /jad/, AZ s/ Aočejo AZtZ doAri, jez/A ovira. $Aoda AZ AZ/o, če svet ne Ai priše/ do mira, samo zato, Aer se /jadje ne razamejo/
oto
PRIJAVITE OTROKE K DVOJEZIČNEMU POUKU !—
Slovenske ljudske pesmi t! - obširen pregied
pripovedne pesmi
Pri slovenski matici v Ljubljani je izšla druga knjiga Slovenske ljudske pesmi. To je knjiga z obširnim pregledom slovenskih ljudskih pesmi in s primerno razlago. Kot znano, je prva knjiga vsebovala junaške, bajeslovne in pravljične pesmi, v drugi knjigi Slovenske ljudske pesmi pa gre za pripovedne in legendarne pesmi. Ker )e-te zavzemajo velik del slovenskega ljudskega izročita, so v to knjigo lahko sprejeli le prvo skupino s 73 pesemskimi tipi; manj obsežno drugo skupino legendarnih pesmi bodo skupaj z batadami socialno-kritične vsebine izšle v 3. knjigi, za katero je gradivo v glavnem že pripravljeno.
Kljub omenjeni delitvi gradiva in omejitvam pri citiranju med seboj zelo podobnih variant je pričujoča knjiga narasla na skoro dvojni obseg s prvo: tista je vsebovala 511 variant v pesemskih besedilih z 242 melodijami, pričujoča knjiga pa prinaša 1015 variant s 614 melodijami.
Ker je glavno načelo razvrstitve gradiva v tem korpusu slovstveno glede na pesemsko vsebino, so poleg drugih kazal pač za melodije potrebna še posebna analitična kazala za muzikološko rabo. Kot novost pa so za orientacijo v medna-
rodni rabi na koncu dodani še vsebinski povzetki pesemskih tipov v angleščini. Tako knjiga Slovenske ljudske pesmi I) na skupno 671 straneh vsebuje izredno zanimivo gradivo starih pesmi, ki bodo tako ohranjene pred pozabo in hkrati ostale dokument izredno bogate ljudske kulture slovenskega naroda.
Če knjigo na htiro prelistamo, vidimo, da večinoma gre za nabožno pripovedne pesmi. V uvodni besedi pa je to točno razloženo. Tako med drugim beremo: Marsikateri pesmi pa bi težko odrekli ljudski izvir, ker vemo, da nekdaj slovenska duhovščina, vsaj tista, ki je imela kaj stika z literaturo, ni bila naklonjena legendarni pesmi. Saj je že Trubar negodoval zoper katoliške pesmi, ki „de vselej na Devico Marijo inu svetnike kličejo, česte inu češče v mislih imajo ko-ker Boga". Zatorej so protestanti novi nauk oznanjevali v katehetič-nih pesmih, ki so do suhoparnosti učeče. Ohranile so se prav tako malo kot poznejše Stežinarjeve, izdane I. 1729 nalašč zaradi lažjega učenja verouka in da bi izpodrinile „te druge prazne, nanunce, folš pejsne" to je ljudske z legendarnimi vred, ki so po mnenju Streži-
narja „več k špotu koker k časti teh svetnikov." Ali naj verjamemo, da so legendarne pesmi zlagati duhovniki, ki so bili drugačnega mnenja, nasprotni uradnim stališčem in ki sicer s književnimi prizadevanji svojega časa niso imeli nobenih stikov? Tudi v tem primeru bi se njihova namera, izrabiti pesmi za pouk, hitro pokazale vsaj s kakšnim svarilnim stavkom ali moralizirajočo mislijo. Nekaj takih pesmi je zares v slovenskem izročilu, pa ne med vsebinsko, izrazno in oblikovno dognanimi in ne med starejšimi. V slovenskih legendarnih pesmih je toliko poezije, preprostosti, prisrčnosti in veselja nad pripovednost-jo, da je v katehetični izvir težko verjeti, razen če domnevamo, da so se takoj povsem prilagodile ljudskemu izražanju, ne glede na to, kdaj so nastale, že zelo zgodaj ali šele v baroku oziroma v naslednjih obdobjih.
Knjiga Slovenske ljudske pesmi, ki so jo uredili Zmaga Kumer, Milko Matičetov in Valens Vodušek, je brez dvoma temeljit pregled izročila slovenske ljudske pesmi, zelo primerna za darilo vsem ki jim je ljudska kultura blizu. Knjigo lahko dobite v knjigarni „Naša kniiga" v Celovcu.
$ spominskim pohodom ,Po poteh Domnove čete' smo tudi počastili dan vstaje slovenskega naroda
Kijub izredno slabemu vremenu, saj je ves dan močno deževalo, se je v nedeljo na Komlju pri spomeniku žrtvam Domnove čete zbralo okrog 200 ljudi, ki so se poklonili spominu na grozdejstvo storjeno 12. oktobra 1944, ko so krvoločni nacisti zverinsko uničili Domnovo četo in nekatere partizane še žive pometali v Apovnikovo gorečo domačijo. To je bil 3. spominski pohod na Komelj, imenovan „po poteh Domnove čete". Prirejen je bil hkrati v spomin na dan vstaje slovenskega naroda.
Organizatorji pohoda so biti: Zveza koroških partizanov, področni odbor Pliberk; Stovensko prosvetno društvo „Edinost" Pliberk in Krajevno združenje Zveze slovenske mladine. Organizatorji so imeli tudi tokrat smolo z vremenom, vendar jih to ni oviralo, tako da je bil kljub dežju izveden pohod. Iz opravičljivih razlogov se je večina ljudi podala na Komelj z avtomobili; manjša, vendar srčna skupina, ki so ji med drugimi pripadali: predsednika obeh odborov Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliks Wieser in Lipej Kolenik ter nam dobro znana preživela partizana Domnove čete tovariš Boja-novič in tovariš Franc Golob, se je podala peš na pot. Pot je vodila iz Čirkovč (izpred Kolenikove domačije) skozi gozdove in po travnikih mimo osamelih kmetij na vrh Komlja — do spomenika. Med potjo smo pri kmetih vedrili. Povsod so nas
nato prevzel četo tovariš Bojanovič, ki je do konca vojne držal vezo preko Drave na Svinško planino, od koder so med drugim tudi transportirali ranjene borce preko Komlja v partizanske bolnice.
Danes se nam na našem pohodu ni treba bati, da bi kje padli v sovražnikovo zasedo ali da bi zaregljale strojnice mrtvaško pesem in nas pokosile, je med drugim na pohodu povedal Lipej Kolenik. Premalo se zavedamo, kakšne žrtve in kakšno trpljenje je bilo potrebno, da smo lahko rekli — svoboda je tu. Danes pa te drago plačane svobode ne znamo ceniti dovolj. Še ta nedolžni pohod se nekaterim zdi pretežaven zaradi vročine, dežja, klopov itd.). Kako niče-murni smo, samo sadove tega trpljenja bi uživali, ali ni to klavrno, je pikro povedal tov. Kolenik. Naš cilj, spomenik na Komlju, smo dosegli srečni in veseli. Še posebno smo pa
torej niso navadni izleti, temveč opomin in svarilo, da se kaj takšnega, kar smo doživeli na Koroškem — pomora Domnove čete na Komlju in osmih borcev pod Arihovo pečjo — ne sme nikdar več ponoviti. Na obe grozodejstvi spominjata vsako leto pohoda — poletni na Komelj in pozimi „pohod Arihova peč" nad Šentjakobom v Rožu. To sta samo dve grozodejstvi med mnogimi, ki jih je izvedel krvoločni nacizem nad našim ljudstvom.
Koroški Slovenci smo si krvavo prislužili svobodo in s tem bojem 7. člen avstrijske državne pogodbe, ki nam zagotavlja enakopravnost, za katero pa se moramo še vedno boriti.
Spominsko slovesnost je popestril domači recitator tajnik Slovenskega prosvetnega društva v Pliberku tov. Franci Kuežnik in s tem — kljub slabemu vremenu — dal svečanosti pestro, prijetno obeležje.
Zaključno lahko samo z veseljem ugotovimo, da se je spominska pohodniška misel le utrla pot med našim ljudstvom, to smo zlasti lahko ugotovili tokrat, ko je bilo celo vrsto
prijazno sprejeli in nam dajali „medi-cino" proti prehladu — žganje, ki je bilo v tem primeru res pravo zdravilo. Gostili so nas tudi z moštom in dobrim domačim kruhom. Bivši partizani, ki so partizanih v teh krajih so pripovedovali, da so jih Komelj-čani podobno sprejeli kot v zadnji vojni in delili z njimi slabo in dobro. Tovariš Lipej Kolenik nas je seznanil z vlogo, ki jo je imela Domnova četa. Imela je posebno nalogo, da preko Komlja vzpostavi zvezo preko Drave, ki je bila za tedanji čas velika ovira, saj je bila stalno zastražena po nacistih, ki so se bali, da se ne bi protifašistični boj razširil še bolj proti severu na Svinško planino. Ti mladi fantje so tvegali vse in nazadnje tudi svoja mlada življenja za to, da bi zaživela svoboda in pravičnejši svet.
Ne moremo mimo tega, da ne bi ponovno spomnili na tisti tragični dogodek 12. oktobra 1944, ko je pri Apovniku, po izdaji v borbi, zgubilo življenje 13 mladih borcev. Kot že omenjeno, so samo trije borci ušli tej moriji, med njimi naš sopohodnik Bojanovič. Komandanta Domna je krogla zadela v hrbet. Za Domnom je
bili prijetno presenečeni, ko smo videli, da je spomenik ograjen v obliki peterokrake zvezde. To je res posrečena pridobitev, saj plot brani živini in divjadi dostop k spomeniku. Krea-tor te prijetne popestritve spomenika je bil tovariš Hanin, kateremu je predsednik ZKP tov. Janez Wutte-Luc v svojem govoru izrekel posebno zahvalo.
Zbrano publiko ob spomeniku, med katero so bili predstavniki naših narodnih organizacij, jugoslovanski konzul v Celovcu Alfonz Naberžnik s soprogo in zastopniki borčevskih organizacij iz Slovenije, je pozdravil predsednik nadzornega odbora ZSO tov. Lipej Kolenik; predsednik ZKP tovariš Janez Wutte-Luc pa je imel govor, v katerem je z zadovoljstvom ugotovil, da se pohodov udeležuje vedno več mladine. Med drugim je dejal, da ni dovolj svarjenja pred novoporajajočim fašizmom, kajti ta že kar močno dviga glavo in to ne samo pri nas na Koroškem, temveč po vsem širnem svetu. Oblasti sicer te pojave omalovažujejo, vendar nevarnost, da se kaj izcimi iz tega, je vsekakor pričujoča. Spominski pohodi
prireditev in poleg tega še vztrajen dež, da je kljub tem zaprekam našlo pot na Komelj toliko ljudi. V prepričanju, da bo drugo leto boljše vreme na pohodu, se že sedaj veselimo prihodnjega pohoda, ki naj bi postal tradicija na Koroškem.
Naj še zapišemo, da je bilo na Komlju poskrbljeno tudi za pod zob in za žejna grla, kar je še prav posebno teknilo tistim od dežja premočenim idealistom, ki so — ne da bi pretiravali — res nekaj imeli od pohoda.
Ob koncu pa velja naša iskrena zahvala tudi prijazni in gostoljubni Mikicevi družini, ki nam je dala prostore na razpolago in nam postregla z dobrim domačim kruhom in moštom kot svojim otrokom. Hvala tudi Brnikovemu Tineju za dobro kapljico in vesele viže kakor tudi harmonika-šem Zdravkotu, Romanu in Mikeju in drugim, ki so spravili vse v dobro razpoloženje, da so veselo zaplesali ter vsem tistim, ki so kakorkoli pomagali, da je pohod kljub slabemu vremenu uspel ter vsem udeležencem pohoda in spominske svečanosti.
ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV
vabi na
odkritje spomenika žrtvam
ki so jih nacisti !eta 1944 pobiti in sežgati pri Kartutt-u na Svinski pianini
Odkritje bo 8. avgusta 1982 ob 14. uri
Zbiratišče je od 12.30 do 13. ure na parkirnem prostoru med deiovnim uradom in pošto v Vetikovcu, nato se skupno odpeije-mo preko Djekš na Svinško pianino do Kariutta. Po spominski siovesnosti se vrnemo preko Grebinja domov.
Vabimo vas, da se siovesnosti udeiežite v čim večjem števiiu, da se bomo res dostojno oddoižiii žrtvam fašizma.
Franc Krušic
90-letnik
Kr%šlc pd. K%pe; v Vc/Njl twf je jtred Medawlw oZ*Z7<3;%/ č%-stit/jlf j?tMcj — 90-/et7MCo svojega ž:'f/jeMj%. T% gre z% fch'Leg% rot/o/j%-^1 je tve svoje življenje posvetil Je/% zn doBroBif nnse nnrodne s^%p-nostl. Bil je vsestransko orlentlrnn de-jnvnlk — kontnnn/nl politik, prosvetni, zndrnžnlk, kmet Itd.
Nns jnkdnnt je kd dolgn /etn ok-člnskl odkornlk In 10 /et žnpnn kl/-
7. POHOD NA OBIR
(v spomin Hermanu Veliku) v nedeljo 1. avgusta 1982 Zbirališče: na vrhu Obirja ob 10. uri Prireja: Slovensko prosvetno društvo „Obir" na Obirskem
eovske okčlne. On je tndl še edini živeči sonstnnovlte/j STO „BI/kn" v Bl/čovsn, ki je /etos okknjn/o svojo 70-/etnlco. Kot zndrnžnlk je ki/ do/-gn /etn odkornlk In predsednik k!/-čovske Posojilnice. BI/ pn je tndl č/nn šo/skegn cdkorn v okčlnl In kot tnk vedno zngovnrjn/ stn/Išče, dn se mo-rntn po nnšlk šo/nk pončevntl okn de-že/nn jezlkn.
$/%v/je72CM, ki je k/jnk /etom čl/ In zdrnv, že/Imo še mnogo, mnogo /et. Z%Zwt!/;M;e77zo se mn zn njegov zg/ed od/očnostl In zvestoke v dokroklt nn-še nnrodne sknpnostl In mn k/Ičemo — nn mnogn /etn/
^tevl/nlm čestltknm se prldrnžnje tndl nrcdnlštvo 5/ovenskegn vestnlkn.
Kostanje
V ce/ovšk! ko/nlšnlcl je po težki ko/eznl v 34. /etn stnrostl nmr/ P/nn-zej Kokot pd. Žnpkov Iz Zgornje vnsl pri Kostnnjnk. Pokojni je krnt koroškegn pesnlkn In nrednlkn nnše-gn /Istn zlndrejn Kokotn. Pogrek je ki/ v sredo nn kostnnjškem pokopn-/Iščn. Znpnstl/ je ženo In devet večl-nomn še nepreskrk/jenlk otrok. Pokojni je ki/ nktlven č/nn 5PD „Drn-kosnjnk" In predvsem od/Ičen Igrn-/ec. /Vjegovn mnogo prezgodnjn smrt ni snmo težnk ndnrec zn ženo In otroke, temveč tndl zn nnšo nnrodno sknp-nost nn jezikovni meji Osojsklk Tnr. V zndnjl vojni so kl/I znrndl svoje znvednostl Kokotovl Izse/jenI, knr pn še ni ki/o dovo/j, v koncentrncljskem tnkorlščn so jim nnclstl nmorl/I še slnn, krntn pokojnegn Hnnzejn. Po-drokneje komo poročn/I prlkodnjlč.
ŠPORTNI VESTNIK
SAK ZMAGAL NA TURNiRJU V GLOBASNiCi
Že 10 let obstaja globaško nogo* metno društvo, zato je vabilo teklo soboto in nedeljo na jubilej^ nogometni turnir. Globasnica, ki JC v pretekli sezoni dosegla drugo me* sto drugega razreda - vzhod, je va* bila 6 moštev na svoj turnir: ŽvabeK, Šmihel, Žitaro vas, Šentpeter na šinjah, SAK in Metlovo. Globasnica se ni udeležila turnirja, igrala je ^ prijateljsko igro proti Pliberku.
Za SAK je bil turnir pomemben tudi zaradi tega, ker je tako i*nel možnost spoznati in preizkusiti neka) novih igralcev iz Slovenije. Vsi so igrali zadovoljivo in pričakovati je* da bomo v jesenskih igrah že lahko videli novega vratarja Mrkuna, na* padalca Lazareviča, v sredini pa Fal' kiča oziroma Rajiča, ki bodo na* domestili prejšnje nogometaše iz Slo* venije.	.
V vseh treh igrah je SAK zmagaj-Najprej proti Šentpetru na Vašinja" 3:0, nato proti Žitari vasi 4:0, na* zadnje pa še v finalu proti MetloV' 1:0, odločilni gol v finalu je dal Marjan Velik.
Od sobote 24. julija naprej se bo SAK pripravljal teden dni v Novec) Sadu na novo nogometno sezono, k' se bo začela 7./8. avgusta.
Stovensko prosvetno druStvo „Danit« v Šentvidu v Podjuni vabi na
KULTURNi VEČER
v petek 23. jutija 1982 ob 20.30 uri " kutturnem domu Danita v Šentprimoi"' Sodeiujejo: MePZ SPD „Danica", trio ..Korotan" s pevci „Danite" in duo Heimut in Heinz!
Odbor
Siovensko prosvetno druitvo ..Zarja" ^ Žeiezni Kapii vabi na
FOLKLORNO SREČANJE v nedeijo 2S. juiija 1982 v Že). KapH-ob 11. uri igra pihaini orkester Vevče ob 13. uri se zbirajo toikiorne skupino pri giavni loti in igra domačo godba
ob 14. uri povorka skozi trg in nastopi pred hoteiom Obir nato pies z ansambiom PLANtNSKt SEKSTET
TEDEN MLADIH UMETNIKOV
na Rebrci od ponedeljka 2. avgust^ do sobote 7. avgusta 1982. Prijave ca tel. štev. 0 42 37 / 21 42
KOORDtNACtJSK! ODBOR ZA LETOVANJE OTROK NA MORJU
Viktringer Ring 26 [Vinko Kulej) Oasometergasse 10/t [Miika Kokot) T? [0 42 21)3123 28	T? (0 4! 11)31 3 30
Spoštovani starš)!
Vijudno Vam sporočamo, da bo LETOVANJE OTROK NA MORJU V SAVUDRiJ) tetos v eni izmeni in siter:
od 20. avgusta do 3. septembra
Koordinatijski odbor nudi:
prostore za bivanje, S obrokov hrane dnevno, za vsakih deset otrok enega vzgojiteija, zdravstveno oskrbo in v primeru potrebe prevoz hotnega otroka v botnito ter prevoz v Savudrijo in nazaj.
Cena za 14-dnevno bivanje znala 1.400 lit., prevozni strolk) 400 lit. Prijavnice dobite pri zgoraj omenjenih nastovih. Zadn)i rok prijave je 20. jutij 1982.
Ker je Itevito prostih mest omejeno, prosimo za čimprejšnje prijave. RAZGLAS
V zvezi z tetovanjem otrok na morju ilče koordinacijski odbor vzgo-jitetje. tnteresenti naj se javijo pismeno na enega zgoraj omenjenih na-stovov do 20. jutija 1982.
Pogoj za sprejem: dopotnjeno 18. teto, izkulnje v vodenju skupin [prednost imajo učitetji[ce), Itudentje[ke) pedagolke smeri).
POLETNA NOC
v soboto 31. julija 1982 ob 20. uri v šotoru za občino v Šentjakobu v R. Za zabavo in ples bo skrbel znani an-sambel„Celjski fantje".
Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Rož" v Šentjakobu v Rožu
IZLET NA SEDLO ŠKRBINA
v nedeljo 25. julija 1982 Zbirališče: ob 7. uri zjutraj pred gostilno Škrbina v Srednjem Kotu Vodi: podpredsednik SPD Celovec Franci Kropivnik
Prireja: Slovensko planinsko društvo Celovec
TEKMA KOSCEV
je zaradi slabega vremena minulo nedeljo odpadla in bila preložena na prihodnjo nedeljo 25. julija 1982 ob 15. uri prav tako pri Pridovniku v Verovcah.
Ker je naslednji dan sveta Ana, bomo izrabili to priložnost tudi za to, da proslavimo god vseh radiških in drugih Anic, An in Nančejev.
Rožek
Nad razvalinami rožeškega gradu, ki ga obkroža znani rožeški živalski park, spet krožijo ptice ujede. Dvakrat na dan ob H. in 15.30 uri ima sokolar predstavo s temi pitcami, v katerih okvir spadajo orli, sokoli, sove in druge podobne zvrsti. Sokolar Ernst Ltittger, ki je v glavnem sam vzredil omenjene ptice, in je tem ptičem nekakšna mati, pripoveduje in opisuje njihovo življenje in tudi predvaja s temi pticami razne igre.
Obiskovalci imajo sedaj priložnost doživljati, kaj vse znajo ti ptiči. Tako lahko vidite orla, kako napade lisico (atrapo); ali sokola, ki z brzino 300 km na uro pade na žrtev; ali orla-roparja, ki na sokolarjev znak prileti z višin in se mu vsede na roko. Vse to naredi velik in nepoza-be vtis na vsakogar.
Predstavitev teh ptic ujed pa naj ne bi bilo samo zanimivo doživetje, marveč naj bo tudi bistven prispevek
za varstvo delno že ogroženih in p*^' ganjanih ptic ujed.
Poleg ptic ujed pa seveda najdete v rožeškem živalskem parku še cel vrsto živali, od risa preko opic t)4 do bivolov itd. Tudi vodne ptice ^ zastopane. Živalski park pa je tu" pokrajinsko privlačen — na vrh hriba je razvalina starega gradu, str mo pod njim pa nekoč deroča Drava'
PESTER VEČER	,
v soboto 24. julija 1982 ob 20.30 pri Zužeku — Parkhotel v KlopinJ ,! Sodelujejo: MoPZ „Vinko Poljanec in ansambel „Korenika"	.
Prireditelj: SPD „Vinko Poljanec' Skocijanu
VEČER PESMI IN PLESOV
v petek 30. julija 1982 ob 20.30 ur: ^ Breznikovem campu ob ZablatniS kem jezeru.	. .
Spored oblikujejo: folklorna skup**? SPD „Zarja", trio Korotan s pevci MePZ SPD „Danica"	....
Prireditetj: SPD ,.Danica" v Sentvtd v Podjuni
OB POLETNIH IGRAH V AVSTRIJI:
Tudi z manjšimi uspehi se tahko dosežejo tepi uspehi
. Vsako leto, kadar se vali turistična kolona Evropejcev s severa na Ng, in se ob tena mnogi ustavijo tudi v Avstriji, se začne tudi sezona Poletnih kulturnih prireditev po raznih krajih naše republike. Le te so Po kakovosti zelo različne, po številu pa rastejo iz leta v leto. Kakor je vodno manj gob v naših gozdovih, tako je vsako leto več takih kulturnih Prireditev po naših vaseh in mestih in skoraj ni več župana ali kulturnega referenta, ki ne bi zastavil vso svojo moč in svoj vpliv za uprizoritev Pekega več ali manj vrednega poletnega festivala. Da taki festivali v prvi Vrsti služijo gospodarskim oziroma materialnim kot pa duhovnim dobri-Pam, jg očitno, saj to že čivkajo vrabci s streh.
na Bodenskem jezeru. Razlika je tudi v tem, da tam niso bili toliko spretni,
Najbolj znan festival te vrste
vstriji je brez dvoma salzburški ve-^Pektakel za finančno elito Evrope, j^tanovljen od Maxa Reinhardta in v. Hoffmannsthala že v dvaj-etih letih tega stoletja, in vse kaže, ^ bo „Slehernik" v Salzburgu umi-? tudi v prihodnjih sto ali več letih, °kler ne bo izumrla gnila buržoaz-j*a druščina evropskega velekapitala, .' daje gledalce za to anahronistično "L neumno plitvo zgodbico. In če 'slehernik" tudi dan za dnem umira, f	elan za dnem bolj živahen
ul bogat), čeprav nič mlajši, zlorab-
. svojo nadarjenost in Mozartovo sjasoo za kopičenje svojega bogastva, ako se kultura in njeni najvišji do-zk: degradirajo v golo zabavo fi-Pancne aristokracije in se ob tem edno znova potrjuje Prešernova ugoditev da „človek le toliko velja, ^tplača."
^at je Salzburg v velikem, je Bre-]. nz v malem, pač zreduciran na ve-'kost Predarlske in duhovne zmoglji-bregenških organizatorjev iger
Prireditvi KPL
Klub prijateljev lova bo v sode-^anju z Zvezo iovskih družin Gorske organiziral 1. in 12. sep-eitbra pohod lovcev in ljubiteljev na Triglav. Zbirališče bo v Raboto 11. avgusta ob 8. uri (po-^ni čas) v Aljaževem domu, nato ^bhod do Kredarice, ali pa še na-brsj na vrh Triglava. Za prenoči-^ bo poskrbljeno v planinski po-^ajanki na Kredarici. Naše lovce °do spremljali gorenjski lovci z
Dodičem.
*
Prav tako vabi KPL na lov rac 3 ribniku pri Črnem lesu. Lov prišla LD Lenart v nedeljo 29. av-j^sta. Zborno mesto je ob 9.30 uri baletni čas) pred restavracijo Črni 3s Po lovu bo ob ribniku prijateljica srečanje vseh udeležencev
Kdor se želi udeležiti teh akcij, j3j to sporoči na sedež Kluba pri-jbteljev lova, 9020 Celovec, Gaso-stergasse 10.
da bi pred javnostjo skrili gospodarski deficit njihovega spektakla, da o polomiji z umetniškega vidika sploh ne govorimo.
Proti takšni gigantomaniji in eli-tarnosti se na Koroškem ugodno razvija festival „Koroško poletje" (Cha-rintischer Sommer) v Osojah, ki je nastal tiho, solidno in brez senzacionalnega hrupa v en najbolj kakovostnih poletnih festivalov v Evropi. Težišče v Osojah leži v resni glasbi, zlasti tiste iz srednjega veka, torej v cerkveni glasbi in njenem razvoju do danes. To težišče se brez dvoma izvrstno ujema z osojskim ambientom, zlasti s prelepo osojsko cerkvijo, kjer se odvija večji del sporeda, ki ga izvajajo izbrani ansambli in solisti iz vse Evrope. Vsi se radi odzivajo vabilu prireditelja in z veseljem prihajajo v Osoje. Na tem mestu ni možno, da bi naštevali celoten spored letošnjega osojskega festivala, vendar ga lahko vsak, ki se za le-tega zanima, dobi in izbere tisto, kar želi videti in slišati. Tako je na primer pretekli teden v Osojah med drugim nastopil tudi znani Slovenski oktet, ki je izvajal Gallusove pesmi in staroslovanske skladbe. Kot znano je Slovenski oktet ob tem bil deležen navdušenega aplavza in dobrih kritik v vsem avstrijskem tisku. Z velikim zanimanjem pa kritika in ljubitelji umetnosti čakajo na krstno predstavo „Igre
v človeku", ki jo je sestavil po tekstih iz srednjega veka Wo!fgang Greisen-egger, uglasbil pa Cesar Bergen. Predstave tega oratorija bodo 9., 11. in 12. avgusta, hkrati pa bo potekal še simpozij na temo „Od srednjeveške cerkvenopastorske igre do cerkvene opere 20. stoletja." Prireditve „Ko-roškega poletja" — koncerti, operne predstave, literarna branja in seminarji — potekajo vsak dan do vključno 29. avgusta 1982. Te prireditve beležijo lepo število obiskovalcev, ki morda finančno nisto tako potentni kot salzburška smetana, zato pa vsebinsko brez dvoma bolj zahtevani.
Kako je „Koroško poletje" postalo že tradicija, tako najdejo tudi komedije v lepem špitalskem gradu Porcia, ki jih vodi Herbert Wochinz, v glavnem z igralci iz celovškega gledališča, dober odmev med občinstvom. Najbolj privlačna bo letos gotovo spet Molierova komedija „Tartuffe", čeprav je režiserju treba napraviti očitek, da se pri tem preveč osredotoča na komediantske učinke in na ta način močno rahlja kritično izpoved tega velikega francoskega gledališkega mojstra. Vendar se publika zabava in to je glavni namen Wochinzo-vega gledališkega hotenja.
Tudi v Brežah tamošnji gledališki amaterji vabijo v svoj samostan, ki daje krasno gledališko kuliso za „Sod-nika iz Zalameje" znanega španskega dramatika Calderona.
Vse opisano, je za Koroško vsekakor pestra kulturna ponudba, ki je v dokaz, da se tudi z manjšimi sredstvi in manj senzacionalnosti, zato pa s čim večjo angažiranostjo in serioziteto ter požrtvovalnostjo da doseči zavidljive uspehe in priznanja prosvetnih čini-teljev in ljubiteljev umetnosti in kulture.
Fra-ter
Ukovna kotonija mladih ,Vuzenica 82'
V času od 22. do 28. avgusta bo v Vuzenici tradicionaina Koroška iikovna kolonija miadih, dvanajsta po vrsti.
Koroško iikovno koionijo ..Vuzenica 82" organizira spet osnovna šoia Vuzenica v sodeiovanju s Stovensko prosvetno zvezo v Ceiovcu, Zvezo kutturnih organizacij Siovenije in Kuiturno skupnostjo občine Radije ob Dravi ter ob materiaini pomoči Ljubijanske banke in tovarne Aero v Ceiju. Miadi iikovniki se bodo ietos uriii veščin grafike, seveda pa bo med bivanjem v Vuzenici ob Dravi tudi dovotj časa za iztete in kopanje. Tako bodo imeti priiožnost nekaj iepega ustvariti in kot spomin prinesti s seboj domov.
Udeieženci koionije naj bi biii stari vsaj 12 iet. Navzgor ni omejitve, vendar običajno sprejemamo udeiežence do 20. teta starosti.
Prijave so možne najkasneje do 31. jutija 1982 pri Stovenski prosvetni zvezi, Gasometergasse 10, 9020 Cetovec, tet. (0 42 22) 32 5 94 ati 33 1 08.
Pismo z Zi!e
Kot domačin z Žile sem se seveda tudi udeležil planinskega srečanja, ki ga je pripravilo Slovensko planinsko društvo Celovec tu pri nas na Poldniku in na Dolški planini. Po tej poti se hočem zahvaliti vsem, ki so to srečanje oblikovali. Oj, kako lepo so zapeli — ženski zbor, fantje in dekleta, pa ne nazadnje lepa hvala tudi moškemu zboru iz Loge vasi.
Videli ste naše planine in kdor je bil na vrhu Poldnika, bi videl, če ne bi bilo megleno, daleč po reki Žili skoraj dol do njenega izliva (v Dravo). Tako bo zdaj vsak bolje razumel naš položaj tako v jezikovnem kot pokrajinskem oziru. Saj sem to že napisal v pesmi „Od Kota do Pliberka", ko pravim: o<f tfdJeč se Žila tferoče pre^o pečin;
jo ^%rj%,	neMrjg
njenih višin/
/n n%ge/j rn^eči iz o^ng viseči v Jo/ini cveti;
/epo jo pozab%v/j4 in n'?n%v še z njo ^rdnjjg,
^o ntinto /nti.
?%7n Niz% Z?e(j%^%, p% Dr%vd jo ča^%, z% prisrčen sprejem — moč ji vzorne — % jo objame v /?r%ts^i o^jern/
Prosim, pridite še k nam! V jeseni bo gotovo tudi še mogoče. Torej še enkrat vsem, prav vsem prisrčna hvala!
O/icef iz Sirbi/i
V sredo 7. julija sta si na ljubljanskem magistratu obljubila zakonsko zvestobo Nevenka Zupan iz Kranja in Lajko Milisavljevič iz Ljubljane. Nevenko poznamo kot navdušeno planinko in alpinistko, ki rada obiskuje koroške gore in je srečna med Korošci zlasti kadar je na Bleščeči v naši slovenski planinski koči. Da ljubi Korošce pa je razumljivo nekako tudi zaradi tega, ker je njena mati Korošica — pd. Kobanova Vida iz Deščic. Lajka Milisavljeviča pa poznamo prav tako kot velikega prijatelja koroških Slovencev, prav posebno pa kot dirigenta znanega mešangea pevskega zbora „Rož" iz Šentjakoba v Rožu. In ker je tesno povezan s svojimi koroškimi pevkami in pevci jih je povabil na „ohcet" v daljnjo Srbijo k svojim sorodnikom. Takšnega slavja kot ga imajo v Srbiji ob priložnosti porok, naši pevci in sorodniki iz Slovenije in Koroške, še nismo doživeli. Mize so se šibile od jedač in pijač, srbska godba je neumorno igrala, ljudstvo pa je plesalo kolo, katerega smo se tudi mi Korošci perfektno naučili. Seveda je bila zastopana tudi naša pesem.
Posebnost pri Srbih je tudi ta, da se staro in mlado odlično razume, da je pomešano med seboj in ne kot pri nas, da se gremo stare in mlade. Srbska gostoljubnost je znana po celem svetu in uživali smo jo v polni meri. Res imeli smo občutek, da smo med brati. Ta „ohcet" v daljnji Srbiji nam bo ostala v nepozabnem spominu.
V imenu mešanega pevskega jzbora „Rož" je predsednik novoporočen-cem dal kot darilo umetniško oblikovan kip, ki ga je kreiral akad. slikar Jarem iz Kočevja. Prav tako sta predala darilo Jaki Sitter v imenu Slovenskega prosvetnega društva „Rož" in Janko Malle v imenu Slovenske prosvetne zveze.
Poročnemu paru iskreno čestitamo z željo, da bi imela v njunem skupnem življenju mnogo sreče in uspeha. Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Slovenskega vestnika.
Ženske v Pamir
Pred dnevi je iz Ljubljane krenila na po) prva slovenska ženska alpinistična odprava v Pamir v Sovjetski zvezi. Cilj odprave je povzpeti se na najvišji vrh Pik komunizma, visok 7495 metrov. Dekleta, ki sestavljajo odpravo so: Marija Frantar, Lidija Honzak, Irena Komprej, Irena Markuš, Lidija Pajn-kiher, Marja Šah in Marija Štremfelj ter Spličanka Ana Mažar. Cilj te odprave je doseči nov jugoslovanski ženski višinski rekord. Sedanji rekord ima Slava Mrežar-Suhač z vzponom na 7350 metrov visoki Nošak.
Te odprave bi se morala udeležiti tudi Tamara Likar iz Nove Gorice. Njena življenjska pot pa se je tragično končala pred tedni v steni Mangarta, kjer je s soplezalcem Pavlom Podgornikom našla smrt v steni. Nenadni vremenski preobrat z dežjem in snegom ju je zalotil v steni in umrla sta na posledicah podhladitve.
Janko Kersnik
AGITATOR
..Gospod Koren, gospod Koren, kje je Koren?" oglas! ^ Hrast med vrati.
Atajebilžetu.
..Preskrbite gospodični Boletovi prostor spredaj. In °Progi moji!"
..Zaradi gospe soproge sem prišel!" deje Koren.
..Torej za obe, obe!"
Vrnila sta se v tretjo sobo in tu je predstavil Hrast ^°iega koncipienta Boletovi hčerki.
^ Ta ji je hotel ponuditi roko, da jo odvede v dvorano, Ruda ga je prehitel.
i, ..Pokažite nam prostor!" pravi oblastno in stopi z Mi-naprej.
Korenu ni bilo do teh nekako ošabnih besed in ne do Aemljevanja Boletove. Podal je roko Hrastovi soprogi. A kQ jg gtopji mimo prvega para, ozrl se je prvič v obraz 3de deklice.
Do dvorane je šel s Hrastovo gospo za onima, a pred L^dom postal je Ruda in skozi dvorano je odvel Koren dio spremljevalko naprej na prvi sedež pod odrom. Za je privedel Ruda Boletovo ter ostal spredaj poleg ^Pa, koncipient se je pa vrnil v ozadje, t Sam ni vedel, da mu je kri silila v lice, ko se je gne-skozi gosto nastavljene društvenike; vse se mu je videlo .^ako megleno in, ko mu je Lovšev Boštjan šepnil na
^sed.'
r „Dobro, dobro se vedeš, prijatelj!"
niti čul ni teh
A sedaj že zopet zapoje zvonec in dvigne se zavesa pred odrom.
Prva točka je bil predsednikov pozdrav. Dr. Hrast ga je moral govoriti in rešil je svoj nalog kratko in točno, ka-korvselej, kajti ta točka ni nikdar izginila s sporeda.
Potem so pevci zapeli Ipavčevo: „Bodi zdrava, domovina!" To je bilo v Borju tudi tako ukoreninjeno, da je ni bilo čitalniške besede brez te pesmi. In občinstvo je pevcem vselej burno ploskalo, ako je bil tudi kak solist hripav. Javno odobravanje in javna pohvala, ta je bila vsakemu gotova, kdor se je prikazal na odru v Borju; za hrbtom pa so ga rešetali in skozi zobe vlekli. Taki so bili borjanski kritiki!
V tretje se je dvignila zavesa in za majhno, nezagrnje-no mizico, na kateri sta goreli dve sveči, prikazal se je borjanski notar Božidar Koprivec. Vnanje osebe njegove smo že nekoliko omenili, zato ni treba, opisati ga še enkrat, zlasti ker bode v naši povesti še večkrat stopil na površje ter pokazal se v svoji istinitosti.
Prav tedaj ko se je globoko poklonil občinstvu, katero ga je tako, kakor prej pevce, sprejelo z glasnim ploskom, ter bil položil debel rokopis na mizico predse, kosti svojega rojstva pa v pleten naslonjač, prav tedaj je vstopil v dvorano pri zadnjih vratih mladi borjanski kaplan.
„Servus!" dejal mu je Koren, stoječ poleg vhoda.
„Dober večer!" odzdravil je oni.
„Semkaj sedite, gospod Anton!" zašepetala je debela usnjarica, ki je sedela v zadnji vrsti skoraj na dveh stolih ter prijazno primaknila enega kaplanu. Ta je ubogal, a prej še pozorno ogledal si občinstvo po dvorani.
Bil je mlad duhovnik, velike, suhe postave, a polnega, okroglega lica. Ker priimek njegov tudi tržanom ni bil navaden, imenovali ga bodemo tudi mi tako, kakor so ga v Borju klicali: gospod Anton.
Notar Koprivec pa je pričel predavati. Naznanil je najprej, da bo govoril o astronomiji in o svetovih, kateri se sučejo in kažejo na nebesu, in o njihovi naravi.
Učitelj Skube, ki se je bil zjutraj vozi! s Korenom, suni! je tega, rekoč: „Vam !i nisem pravil, da bo o zvezdah govoril?"
Koren je molčal. Oziral se je po sobani in po odru, a vedno so mu oči zastajale tam spredaj ob sedežih, kjer je ugledal pl. Rudo poleg Boletove Milice. Nekaj ga je jezilo in obenem mu je bilo, kakor bi bil veselo novico zvedel nocoj. Vznemirjen je bil in lice njegovo, sicer bledo, skoro rumenkasto, ni imelo navadne barve. Kri ni hotela z njega.
Notarjevo predavanje, akoprav se glede učenosti ni dvignilo na površje navadne popularne razprave, bilo je vendar večini poslušalcev preučeno, neumljivo; in zato so ga tem zvesteje poslušali, da ne bi kdo sodil, da jim ne godi. Lovšev Boštjan se je počasi izgubil iz sobane, oni debeli tržan pa, ki je bit preje najživahnejši pri delniškem društvu, zadremal je polagoma. Gospod Anton je grbančil čelo, kadar je govornik katero zinil o „živi materiji", ter čakal, da li kaj hujšega ne pride. Toda notar je bi! previden; vedel je že prej, da bo gospod Anton tudi med poslušalci, ter je po tem uredi! svoj govor.
Tudi na sprednjih sedežih je bilo vse mirno. Hrastova soproga je premalo umela slovenščine in pri koncipistu pl. Rudi je bila prav taka. Vrhu tega je on o zvezdah znal le toliko, kolikor ni bil pozabil iz prvih gimnazijskih let; a še tedaj ni vedel veliko. Igral se je sedaj s pahljačo svoje sosedinje Milice.
Ta pa je pazno poslušala, a zaman, da bi bila umela vse. V štirih letih, katere je prebila v odgojevališču v Švici, postal ji je bil tudi domači, rodni jezik skoraj tuj in marsikateri izraz ji je sedaj zazvenel na uho, ki ji je bil že iz-
Borovnice
Vsak dan so otroci hodili isto pot. Dvanajstletna Tina, najstarejša med njimi, je v eni roki držala velik lonec, v drugi pa manjši lonec, na-biralček, ki ga je imela privezanega s trakom okoli pasu. Poleg nje je godrnjaje stopal (ant desetih let. Lonček, ki ga je imel privezanega okoli pasu, je udarjal ob lonec, ki ga je nosil pod pazduho. Tink, tonk, tink, tonk je zvenelo in se izgubljalo med redkimi hišami. Muka je bila naj-mtajša. Stara je bila komaj šest let. Tudi ona je imela okoli pasu na traku privezan majhen lonček.
Tina se je okrenila k fantu:
.Bumba, popravi nabiralček. Ali moramo res biti vedno ura ljudem?"
Nabiralčki so Dolinarjevi otroci rekli lončkom, ki so v nje nabirali borovnice, da so jih potem presipali v večje lonce.
Kadar so ljudje od daleč slišali udarjanje na-biralčkov ob lonce, so rekli:
.Aha, Dolinarjevi otroci gredo po borovnice. Ura je deset."
Pri hoji so poskakovali nabiralčki po zadnjici. Naj so jih otroci še tako potegovali na trebuh, vedno so lezli uporno proti velikemu loncu in veselo potrkavali.
Senčnat gozd je vsrkal otroke vase. Posedli so na deblo smreke. Ležala je posekana poleg studenčka, ki je izviral izpod brega. Napili so se vode, bila je mrzla in je imela poseben okus.
V gozdu je dišalo po smoli, ki se je cedila iz posekane smreke. Soja je zakričala nad njihovimi glavami in pisano perje se je zasvetilo v soncu. Otroci so se globoko oddahnili. Takole sedeti je tako prijetno in lepo. Visoke smreke so nalahno gibale do tal segajoče veje, potoček je pritajeno mrmral, ko bi se bal motiti gozdno tišino. Včasih je priletel velik pisan metulj, nerodno udarjal z velikimi krili, poljubljal rože in še izgubil tiho in neslišno.
Bumba je privlekel iz lonca kruh, ki ga je imel zavitega v papir, da se ni v soncu preveč osušil. Vsak dan so kupili štruco kruha in jo skrbno, do milimetra natančno razdelili na tri dele. To jim je bila hrana za ves dan. Bumba ni nikoli čakal poldneva. Pri studenčku je pojedel svoje borno kosilo in ostal brez hrane do večera. Tina ni tako zgodaj pojedla svojega kruha. Toda bolj ko je gineval kruh v fantovih rokah, bolj je tudi v Tini naraščala želja, da bi ga posnemala.
Muka je bila še najbolj vztrajna. Toda če je prihranila kruh za kosilo, sta jo onadva nadlegovala toliko časa, da je razdelila skoraj ves kruh. Ko so se otroci znova napili vode iz studenčka, so se spogledali. Bumba je vprašal Tino:
,Na katerem bregu bomo nabirali danes?"
Vsak breg so po svoje krstiti. Gadji breg, Polžev breg, Čmrljev breg, Metuljev breg. Vsak breg je imel svoje posebnosti in po teh so jih tudi imenovali. Strmi breg je padal v globoko kotlino, kjer je bilo še podnevi temno. Na strmini so rasle svetlosive borovnice. Skrivale so se med tisti rastline in so se le nerade pustile odtrgati malim gibčnim prstkom otrok. Danes so si otroci izbrali njega.
Tina se je spustila pred otokom borovnic na kolena. Z obema rokama in z lahnimi kretnjami je trgala borovnice, ki so se usipate v njene pesti. Ko so pesti bite polne, je borovnice stresla v nabiralček. Polni nabiralček je odnesla k loncu, ki je stal na ravnih tleh in na skritem mestu. Prve borovnice so zaropotale v prazen lonec, kot bi debele kaplje padale po šipi.
Muka se je spuščala pred šope borovnic, utrgala vsako jagodo posebej, nabrane pa nalahno polagala v nabiralček. Ta se je polnil le počasi.
Kadar je Bumba našel borovnice, se je vsedel mednje in je pomečkal najlepše. Z eno roko je držal nabiralček, z drugo pa trgal borovnice. Ko se je naveličal sedenja, je pokleknil, jih začel hlastno in divje trgati z obema rokama, da so se ubožice razjokale v njegovih rokah. Te so zmočile še druge in zato so bile njegove borovnice vedno mokre in so se le težko prodajale. Ko se je nabiranja naveličal, se je zravnal, si razgibal kolena in je borovnice bolj metal v usta kot v nabiralček. Toda v želodcu je čutil še večjo praznino kot prej.
Tina je že napolnila svoj nabiralček, ko je Bumba nabral komaj nad polovico lončka. Za-
Uganke
Igel celo zbirko ima, pa jih ne proda; z njimi tudi sam ne šiva.
V gozdu ta neznanec biva.
(zet)
Nad nami ziata krogia prav siehern dan visi, visi, pa nič ne pade, čeprav pripeta ni.
Kar svet stoji, ta krogia že v ognju vsa žari, gori že tisočietja, a vendar ne zgori.
(aouos)
širni svet je pred menoj in obhodim ga takoj.
S prstom in očmi potujem, tuje kraje preučujem.
(PiAejiujez)
valil se je med borovnice in s palico tolkel po tleh:
.Ti, samo ti si kriva, da moramo še sredi avgusta nabirati borovnice, ko jih je že tako malo. Ti, trapa, se bojiš, da boš prišla s praznim loncem domov."
Zamahnil je jezno s palico, a tako nerodno, da je udaril po lastni nogi. Planil je pokonci, zatulit kot volk in najraje bi zlasal Tino, ki se mu je smejala.
Iskal je v mislih, da bi ji rekel nekaj zelo žaljivega. Ko se ni ničesar spomnil, je samo iztisnil: .Smrklja neumna!" Skrivaj je pogledoval na Tinine hitre roke.
Deklica je ošinila trmastega Bumbo z nagajivim pogledom in rekla:
.Kar kuhaj mulo, kar kuhaj jo. Domov se boš pa vrnil s praznim loncem. Potem pa že veš, kaj te čaka."
Bumba je dobro vedel. Prejšnji teden, ko so se vrnili domov z na pol praznimi lonci, jih je mama vse po vrsti nabila.
Strah pred palico je pognal Bumbo pokonci in hitel je, kar se je dalo, da bi nadomestil izgubljeni čas. Zadrževal je solze in zmerjal borovnice, čemu sploh rastejo. Sonce mu je pripekalo na glavo.
Zmotila ga je veverica, ki se je zazibala na veji, položila tačke na bel trebušček in ga zvedavo pogledala.
Bumba se je ozrl proti Tini. Z nogo je drsala po tleh in gubančila čelo. Gozd je spal spokojno v opoldanski vročini.
Tina je razmišljala. Ze več kot dva meseca nabirajo borovnice in sonce žge in žge. Da bi vsaj nekaj dni deževalo. V dežju borovnic ne morejo nabirati. Bumba misli, da samo on trpi. Vsi trpijo, Bumba in Muka in ona. In zakaj? Zakaj morajo nabrati vsak dan polne lonce? Ce jih ne naberejo, so kaznovani. Pa da bi imeli vsaj dovolj hrane s seboj! Ne, še lačni morajo biti.
Pogledala je na svoje noge, ki so bile dolge in tenke in rjave kot borovec, pod katerim je sedela.
Globoko je vzdihnila in pogledala Bumbo.
.Danes gremo še na Gadji breg."
Bumba je poskočil.
.Na Gadji breg ne grem. Veš, da smo tam lani odkrili gada z mladiči."
.Tam bomo še našli borovnice, drugje smo že vse pobrali."
.Koliko časa bomo pa še nabirali borovnice? Včeraj smo oblezli kar štiri bregove, da smo nabrali polne lonce. Ne morem več, ne morem! Rad bi se igral kot drugi otroci, rad bi..." Pia-
Pogumni tovec
(KOREJSKA PRAVLJICA)
Bogataš je oklical: „Vse svoje imetje in edino hčer dam tistemu, ki mi dokaže, da je pogumen."
Na oklic se je oglasil mlad lovec. Bogataš mu pravi: „Čez mesec dni mi prinesi sto tigrovih kož."
In mladi lovec se je odpravil v gozdove, kjer so živeli tigri.
,,Ne hodi," s< ljudje, „sedaj je
mu rekli gozdovih
na tisoče tigrov s svojim kraljem."
„Na to sem čakal," odgovori lovec in odide.
Ko ga kralj tigrov ugleda, se začudi njegovi drznosti „Kaj naj naredim z njim? Naj ga raztrgam ali živega požrem?"
„Požri ga," so rekli tigri. In kralj tigrov je lovca požrl. To pa si je lovec želel.
Čim je začutil, da je v želodcu tigra — kralja, je jel z nožem vrtati po njegovih je-
trih. Kralja je bolelo pa je zatulil: „Moram stresti svojo jezo nad komerkoli." In pričel je ubijati tigre kar po vrsti.
Vsak tiger je zakričal: „Pu-sti me! Pusti!" Lovec pa je štel krike in ko jih je naštel sto, je porinil nož v tigrovo srce. Nato je prišel iz trebuha kralja tigrov.
Tako je bogataš dobil sto tigrovih kož. Prepričal se je o lovčevem pogumu, dal mu je premoženje in svojo edinko za ženo.
SMČM
Po/j^a ^KCa Ha je f šo/o w/aJa, 7waj<%eMa, zelena, Ha (n ^a; se naačf/a — a m 7*e m en^raf ena.
Do/go T šojo je AoHHa, m' ji znanost Ha nobena in še Hanes sredi poijd ždi nefeHna it! rejena.
nil je v jok. Za njim je zajokala mala Muka.
Tudi Tini so se udrle solze.
V zvoniku je odbilo.
Presenečeni so se spogledali. Tudi če bi hotela bi danes ne mogli nabrati polnih loncev.
Bumba si je obrisal solze in dejal:
.Enkrat moramo prenehati z borovnicami. M°-mi moramo dopovedati, da ni več borovnic, I"' di če bi nas tepla."
Tina je pokimala z glavo in rekla:
.Vsaj nekaj litrov naberimo, preveč prazni ne moremo domov!"
Z globokim vzdihom so se odpravili naprti' Pot je tekla včasih po gosto zaraščenem gozdu< kjer je dišalo po vlagi in trohnobi, zdaj zope' po razredčenem gozdu. Vročina je puhtelo ' tal, razbeljeni kamni so jih pekli v bose noge-
Sem in tja so se ustavili, pobrali borovnice; kar jih je še bilo, in zopet nadaljevali pot. Drso ' so se po strmini in zopet lezli navkreber, da so jim odpovedale noge.
.Ne morem več," je zastokala Tina.
Usedli so se na pot in se stisnili skupaj. Sonce se je veliko in rdeče že dotikalo visokih planin^ Zdaj, ko so se morali vrniti domov z nenapo'* njenimi lonci, jim je strah stiska! grlo. Oči so bile velike, vprašujoče in plašne.
Domov so se vračali tihi. Včasih pa so psjj; se smejali in se veselili prijetnega večera, jim je osvežil lica in ohladil noge. Danes so ga bali. Čim bliže so bili domu, tem težji in P° časnejši so bili koraki.
Mati je začudeno pogledala lonce in otroka ki so se držali za roke.
.Zakaj niste nabrali več borovnic?" je strog vprašala.
.Jih ni več, mama," je začivkala mala ^
Zmenili so se, da bo govorila Muka, saj n) ne bo tepla.	, .
.Zakaj ste še včeraj prinesli polne sonce. I nadaljevala mati.	.
,Ne moremo več, res ne moremo," je zajoko Tina.	..p
Mati je vzela v roko šibo. Borovnice pomen'1 denar. In denar je kruh, je krompir, je obleka.
Dvignila je šibo in oplazila Tino in Burno Oba sta tiho zastokala.
Ko je mati hotela drugič udariti, je zagledc^ suhe in rjave noge otrok, opraskane in p°m° zane s strjeno krvjo.
Odvrgla je palico in bridko zaihtela. Joka^ je nad seboj in nad trpljenjem svojih otrok, n bedo in njihovim težkim in trdim življenjem.
Otroci so si umili razbolele noge in tiho spat. Materine solze so jim težko in vroče na otroška srca.
odš'i
legi"
ginil iz spomina. Da bi bila nejevoljna zaradi tega, ne smemo trditi.
Deklica je bila lepa, jako lepa, in ako je ne opišemo natančneje, opuščamo to samo zategadelj, ker popisa ne moremo popolno zvršiti. Omenimo naj le, da je bila tanke, srednje rasti in je imela temne lase in prav take oči. A vse na njej je bilo še silo mladostno, skoraj otročje.
„Ali razumete vso to slovenščino?" vpraša po tihem koncipist Ruda svojo sosedinjo izza razpete pahljače.
„Ne vse," smehlja se Milica, ..pozabila sem že mnogo."
„Oo, saj se tudi več učili ne boste!"
..Zakaj ne?"
Ruda se je samozavestno smehljal.
„Ker treba ni!" šepeta potem.
Deklici ni ugajat ta razgovor, zato je molčala. Jezilo jo je nekaj v vedenju Rudovem in tudi zadnja opazka, iz katere je odmeval zaničljiv naglas.
Notar je govoril sedaj o hipotezi, o končnem zrušenju svetov in preosnovi v razteznotekočo tvarino in o začetku novega krogotoka njihovega.
Nekoliko poslušalcev je mislilo le na bližnjo tombolo, nekaj jih je zevalo, kaplan pa je nemirno drsal z nogo po umazanih tleh.
„To je pa odveč, to je pa odveč!" zamrmral je proti sosedi.
„Meni se tudi vidi! Sedaj naj bi se tombola pričela!" vzdihnila je usnjarica.
„To je nejevera!" nadaljeval je gospod Anton.
Koren mu stopi za hrbet.
„Kaj se huduješ, prijatelj?" vprašal je porogljivo.
„To je liberalizem! Daleč smo prišli s čitalnico!" huduje se polglasno kaplan.
„Ne boj se, prijatelj! Le poglej jih po dvorani! Se je li katera tvojih ovčic pohujšala? Imenuj jo, pokaži jo!"
Gospod Anton nehote obrne svoj pogled po poslušalcih. Povsod je videl dolgočasne obraze, s katerih je odsevala le jasna želja, da bi bi) kmalu konec temu učenemu govoru.
„No, pa lahko bi se! A kaj to? V čitalnici se kaj takega ne spodobi. Sploh — čemu to predavanje?"
V Korenu se je vzbudil duh zanikanja, opozicije. Sam sicer ni bil vesel notarjevega predavanja ali katerega koli — pa sedaj, ko se je njegov nekdanji kolega in prijatelj Anton oglasil proti, sedaj je bil za.
„Ljudje naj se učijo. Treba nam je več omike, inteligence med narodom. Kaj hočemo brez teh?"
šepetala sta vse to med seboj, da drugi niti besedice niso umeli; samo na koncu je Koren glasneje govoril.
„St! St!" čulo se je od strani.
Lovšev Boštjan je bil zopet vstopil, vedoč, da mora biti kmalu konec govoru, in se je v svoji lastnosti kot čital-niški odbornik prijel pravice, pozvati šepetalca k redu.
A sedaj je v istini končal notar. Znalo se ni, velja li gromovito ploskanje in odobravanje predavanju ali končanju; vsem pa je sevala zadovoljnost z lica. Edini gospod Anton je vstal z nejevoljnim obrazom ter šel na drugo stran v gostilniške sobe.
Spredaj pri prvih sedežih pa je vstal koncipist pl. Ruda, nastavit svoj binokel in ošabno gledal po občinstvu. Sodnik se mu je pridružil ter govoril nekoliko besedic s Hrastovo gospo.
„čigava je ona gospodična — tam doli pri oknu, z belo rožico v laseh?" vprašal ga je Ruda.
„To je dacarjeva hčerka!"
Ruda je zategni) usta, a vendar je še enkrat pogledal tja, kjer se mu je zdelo, da je tudi tam vzbudil pozornost.
Pevci so zopet nastopili in peli „Rožico".
S tem je bilo delo na odru končano in pričela se je
tombola. V dvorani so stale v malo trenutkih mize, prodR jalci tablic so hiteli od enega do drugega ter z raznih dovtipi ponujali svoje blago.
„Pri Boletu boš pa ti prodajal!" dejal je Lovšev Boštjan Korenu ter stisnil mu celo kopo tablic v roke. „Ti si z znan ž njima!"
Korenu je bilo to po volji. Bole je mnogo kupil t velel hčeri:
„Le izberi, Milica!"	.
„Oh, jaz imam srečno roko!" hitel je Ruda ter vlek Korenu karte iz rok in jih pokladal na mizo.	„
„Jaz bi vam pa svetoval, da si sami izberete liste omenil je prodajalec živo.
„Zakaj?" vpraša deklica smehljaje.
„Da si boste sami odgovorni za srečo in nesrečo!"
„Ali pa vi, ker mi take liste ponujate!" vzklikne Mil^ vesela.
„Oh, jaz sem pa tu !e — nekaka usoda," zavrne Koren-
„Torej boste vendarle vi odgovorni za srečo mojo."
„Haha, izvrstno, gospodična!" zakliče Ruda vmes. ..P pustite to odgovornost meni."	j
„Ne, ne," deje deklica polresno, „ta usoda — gosp° Koren naj odloči!"
Ta je položil več listov pred njo. Sam ni opazil, da s mu je roka nekoliko tresla.	,
..Semkaj, semkaj, gospod notar!" klical je Bole te porinil pristopivšemu stol. „Per aspera ad astra — to 1 lepo, da ste nekaj novega uvedli v naše veselice — mi P ^ trebujemo prenovljenja in presnovljenja — ati kako P^ poje Gregorčič -?"	,j
„Hvala Bogu, da ga čitaš; — sedaj boš pač časih to ti kaj novega citiral," smeje se doktor Hrast.
(Dalje v pnAoHnj! He^H^H


R A D ! O
TELEVIZIJA
ORF - KOROŠKI RADIO .__ SLOVENSKE ODDAJE
l	2!. 7.: 14.10 Koroški obzornik —
utturnegaživtjenja koroških Stovencev. ROTA, 24. 7.: 9.00 Od pesmi do pesmi odsrcadosrca.
NEDELJA, 25. 7.: 7.05 Duhovna misei — Naj
esniicanašadantovambo.
^	Koroški obzor-
** Sodobna siovenska umetna pesem. REK, 27. 7.: 9.30 Za našo vas— 14.10 °roški obzornik — Minute z Obirskim žen-'rn oktetom — Rdeče, rumeno, zeieno. ^REDA, 28. 7.: 14.10 Koroški obzornik — os za popevko — Naša beseda — 21.00 finsko petje v Giobasnici.
ETRTEK, 29. 7.: 14.10 Koroški obzornik — 'finski magacin.
		AVSTRIJA 1
		PETEK, M. 7.: 9.00 Poročila 9.05 Za predšolske otroke —
p	9.50!nštrukcija:!atinščina —
t *nštrukcija: angieščina — 10.00 tn-^'okcija: iatinščina — 10.15 tnštrukcija: ^^9'eščina — 10.30 Roke kot žamet — 12.05 ^or ciassics — 12.15 Potovanje v pre-I3nn^^^ *" Mtadenič s Štaienske gore — 0 Uredništvo — 15.00 Turbuientna vojna tastnikov piesnih šoi — 16.25 Avstrij-aijudskagiasbg — 17.00 Za predšoiske ^ roke — 17 25 Wombe!i — 17.30 Matt in onny 17 33 Otrokom za iahko noč — "0 Panoptikum — 18.30 Mi — 19.00 Siike Avstrije _1?.30 čas v sliki — 20.15 Pri-
^r za dva — 21.20 Operetni koktaj! — /*0 Rekiama in šport — 22.20 Nočni stu-"" 23.20 Poročita.
SOBOTA, 24. 7.: 9.00 Poročita — 9.05 tta-^onščina — 9.35 tnštrukcija: tatinščina — ^ tnštrukcija: angteščina — 10.05 !n-^kcijo: tatinščina — 10.20 tnštrukcija: Ogteščina — 10.35 Mi — 11.05 Johann Se-^stiar, Bach — suita št. 2 v h-motu — '25 Arheotogija bibtije — 11.55 Nočni J^dio — noo Uredništvo — 15.35 Kratj nic 17.00 Kdo rokodetči z nami? —
. ^0 Zgodbe o detfinu — 17.55 Otrokom za Ohko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 .obert Schumann — 19.00 Stike iz Avstrije ^ 3užne Tiroiske — 19.30 čas v stiki in POrt — 20.15 Avstrija ima vedno sezono — '50 iport — 22.10 Danes zvečer — 22.55 Antibes — 23.40 Poročita.
"EDEUA, 25. 7.: 11.00 Ure tiska — 15.20 V
Pektu
se je sprostit hudič — 16.45 Niis Hoi-
gersson — 17.10 Don in Peter — 17.15 Tehnika za otroke — 17.40 Ktub seniorjev —
18.00	Avstrijska tjudska gtasba — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki in šport
—	20.15 Ciavigo — 21.55 O ktasiki — 22.10 Gtas istama — 22.15 šport — 22.30 Poročita.
PONEDELJEK, 26. 7.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 TV kuhinja —
10.00	tnštrukcija:	tatinščina — 10.15 tn-
štrukcija: angteščina— 10.31 Kratj očnic —
11.55	A ta carte — 12.40 Zgodbe iz živat-skih vrtov — 13.00 Uredništvo — 15.00 Na odprtem morju — 16.05 Gibanje je vse — 16.35 Od večera do jutra — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Spoznavanje nevarnosti — preprečevanje nesreč — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 7. cetina — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 Ponedetjski šport — 21.05 Kaz & Co. — 21.50 Šport — 22.20 Poročita.
TOREK, 27. 7.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 tnštrukcija: tatinščina — 9.45 tnštrukcija: angteščina —
10.00	tnštrukcija: tatinščina — 10.15 tnštrukcija: angteščina — 10.30 V pektu je hudič na prostem — 11.50 Roke gor, mojster prihaja — 12.10 Ktub seniorjev — 13.00 Uredništvo — 15.00 Bodoči artisti — 16.30 Srečanje med iivatjo in čtovekom — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Tudi pošatiti se je treba — 17.55 Otrokom za tahko noč
—	18.00 Nečak iz Amerike — 18.30 Mi —
19.00	Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki —
20.15	Zaukazana sreča — 21.00 Usoda de-kteta — 22.45 Poročita.
SREDA, 28. 7.: 9.00 Poročita — 9.05 Tudi pošatiti se je treba — 9.35 tnštrukcija: tatinščina — 9.50 tnštrukcija: angteščina —
10.05	tnštrukcija: tatinščina — 10.20 tnštrukcija: angteščina — 10.35 Hermetico — nevidna regija — 12.05 Možje brez živcev —
12.15	Zapovedana sreča — 15.00 Uredništvo
—	15.00 Kri in čast — mtadina pod Hitter-jem — 16.00 Nenavadna zabava — 17.00 Torta za rojstni dan — 17.30 Pinocchio —
17.55	Otrokom za tahko noč — 18.00 Poti-cijska inšpekcija 1 — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Srečnež — 22.15 Poročita.
ČETRTEK, 29. 7.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 Dežeta in tjudje
—	10.00 tnštrukcija: tatinščina — 10.15 tnštrukcija: angteščina — 10.30 Pod jazbečjo skaio — 11.45 Ljudje v zraku — 12.15 Drevo
—	13.00 Uredništvo — 15.00 Pod vodo okoti sveta — 16.45 Možje brez živcev — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Spoznavanje nevarnosti — preprečevanje nesreč — 17.30 Stike naše zemtje — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Prosim k mizi — 18.30 Mi —
„PART!ZAN ČRNA'
DmMvo m Jportno rekreacijo in tele:no vzgojo Črna na KoroJkem
RAZPIS
II. MNOŽIČNEGA MARATONA ZA POKAL KRALJA MATJAŽA
Ma predvečer !7. koroJkega Juri:!ičnega ledna organizirala Turistično druJlvo Črna in Partizan Črna na KoroJkem množično Jportno prireditev M- Mali maraton za pokal Kralja Matjaža na !1 km, ki bo v soboto 14. avgusta 196! ob 17.30 uri v Črni na KoroJkem z ztartom in ciljem Pred hotelom ^Planinka". Proga poteka po izti trazi kot lanzko leto. DISCIPLINE:
2! km proga Črna—Mežica—Črna (70 "/o aztalta, zrednje ztrm vzpon 1,S km — na polovici proge)
2	km trim tek, mladinci; Črna—Žerjav—Črna
TRIM TEK DRUŽIN
3	km pionirji. Črna
KATEGORtlE:
2lkm možki
mladinci 16—18 let, člani 19—30 let, mlajži veterani 31—40 let, ztarejSi veterani 41 in več let. ž e n z k e
mladinke 16—18 let, članice 19—30 let, veteranke 31 in več let.
7 km trim tek mladinci — mladinke 14—H let
m o J k i do 33 let, nad 33 let; ž e n z k e do 33 let, nad 33 let. Pozebna kategorija — TRtM TEK DRUŽIN
V ekipo zeitejejo najmanj trije člani izfe družine, ki morajo zkupaj priteči do cilja.
3 km ztarejJe pionirke in pionirji 1!—13 let, mlajJe pionirke in pionirji doli let.
VpoMeva se letnica rojstva.
PRIJAVE: zprejemamo jih do zrede 11. avguzta 198! (poMni žig) na nalovi PARTiZAN — Črna na Koroikem — ZA MARATON — YU-6!393 Črna na Koroškem
Izdaja ztartnih številk in naknadne prijave bodo na dan tekmovanja "d 14.00 do 17.00 ure v hotelu „PLANtNKA".
P'ijava naj vzebuje: ime in priimek, letnico rojztva, dizciplino in nazlov. Prijavnine ni!
EKIPE:
Tekmovanje v malem maratonu bo tudi ekipno v generalni razvrztitvi lekmovalcev [ženzke in moški).
Vsaka ekipa mora biti predhodno prijavljena. V ekipo ze štejejo trije najbolje uvrščeni tekmovalci enega društva. Zenzke tahko naztopijo l"di za moško ekipo. Število tekmovalcev v ekipi je neomejeno. Tekmovalci tečejo na laztno odgovornozt, priporočamo zdravniški P'egted.
V zlučaju plohe ze prireditev oziroma ztart preztavi za 30 do 60 minut. Prenočišče in hrana bo na razpolago po normalnih cenah v hotelu "Planinka", organizirana pa bodo tudi zkupna ležišča za prenočitev z laztnimi zpalnimi vrečami.
Okrepčevalne poztaje bodo normalno razporejene po vzej progi.. MAGRADE: Pokali z relietom kralja Matjaža, medalje, zpominzke značke in različna zpominzka darila.
Pozebno nagrado prejme najztarejši in najmlajši udeleženec maratona zamejski Slovenci.
Vze udeležence maratona vabimo, da pridejo v Črno že pred 13.00 uro, Eo ze bo z „kmečkim sprevodom" ljudskih običajev in z pozdravom maratoncem uradno pričel Koroški turistični teden.
S pravočasnim prihodom ze boste lahko izognili gneči ob 13. uri in ze Pravočasno pripravili na ztart ob 17.30 uri.
Prisrčno vabljeni!
19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Po božji volji — 21.20 Premiera premier — 22.05 šport — 22.55 Poročila.
		I AVSTRIJA 2
K		PETEK, M. 7.: 15.00 Kitz-buhet: tenis — 18.00 Bratje
Lumiere — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 čas v sliki — 20.15 Velike reke — zrcalo zgodovine — 21.00 Fascinirano odkrivanje — 21.20 Politika v petek — deset pred deseto — 22.20 Dvoboj v Mehiki
—	23.45 Poročita.
SOBOTA, 24. 7.: 15.00 Športno popotdne
—	17.15 Dunaj in njegova gtasba v anekdotah — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Ko-tedar potetnega gtedatišča — 19.00 Trai-ter — 19.30 čas v stiki — 19.50 Primer za ijudskega odvetnika — 20.15 !z Burgtheatra: Eden mora nastradati — 25.05 Hermetico: nevidna regija — 0.35 Poročita.
NEDELJA, 25. 7.: 13.00 športno popotdne — avtodirka — mednarodno teniško prvenstvo v Kitzbuhtu — 17.30 Otvoritev stavnostnih iger v Satzburgu — 18.30 Okay — 19.30 čas v stiki — 19.50 Tedenski pregted — 20.15 Kraj dejanja — 22.00 101 teto kabareta —
23.00	Neverjetna družinska zgodba — 23.25 Poročita.
PONEDELJEK, 26. 7.: 17.30 Kompas — 18.00 Znanje danes — 18.30 Bonanza — 19.30 čas v stiki — 20.15 Deske, ki pomenijo svet —
21.05	Šiting — 21.50 Deset pred deseto —
22.20	Voznica taksija — 0.05 Poročita.
TOREK, 27. 7.: 17.30 Kompas — 18.00 Orientacija — 18.30 Bonanza — 19.30 čas v stiki
—	20.15 Ljudska zabavna oddaja — 21.03 Dattas — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ktub 2 in poročita.
SREDA, 28. 7.: 17.30 Kompas — 18.00 Dežeta in tjudje — 18.30 Bonanza — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Cafe Centra) — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ogroženi moritec —
23.05	Divjaštvo nezmottjivosti — 0.15 Poročita.
H		JUGOSLAV!JA
H		PETEK, H. 7.: 17.55 Poročila — 18.00 Čez tri gore: Sre-
Čanje oktetov — 18.30 Obzornik — 18.45 Pot v prihodnost: Mesta —
19.15	Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Strah vtada svetu, itatijan-ska nadatjevanka — 21.05 Ne prezrite —
21.20	španske operne zvezde: Cabatte —
22.20	Spremtjamo — sodetujmo — 22.30 Nočni kino: Notranjosti, ameriški fitm — 0.00 Poročita.
SOBOTA, 24. 7.: 17.25 Poročita — 17.30 Znanstvenotehnični fitmi — 18.00 Deček, ki ganikotini bito, angteški fitm — 18.55 Naš kraj: Šentrupert — 19.10 Ztata ptica —
19.15	Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Pod Jenkovimi tipami, gtas-bena oddaja — 21.05 Zrcato tedna — 21.20 Čtovekova gtasba, gtasbena serija — 21.45 Attetska tekmovanja za ženske — četve-roboj: Angtija - škotska - Španija - Jugo-stavija, reportaža iz Maribora — 22.15 Francoska zvezda, ameriški fitm — 23.55 Poročita.
NEDELJA, 25. 7.: 9.05 Poročita — 9.10 Živ žav, otroška matineja — 10.00 Ženske z obate, francoska nadatjevanka — 11.30 TV kažipot — 11.50 Po domače: Ansambe! Maksa Kumra — 12.15 Kmetijska oddaja —
13.15	Poročita — 15.40 Show fantastico, zabavno gtasbena oddaja — 16.35 Poročita — 16.40 Attetska tekmovanja za ženske — če-tveroboj: Angtija - škotska - Španija - Ju-gostavija, reportaža iz Maribora — 17.10 Nastanek in razvoj jugostovanskega vojnega tetatstva v NOV — 17.40 športna poročita — 17.50 Komisar Moutin, francoska nanizanka — 19.15 Risanka — 19.23 TV in radio nocoj — 19.25 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 čez neprekinjeno črto, nadatjevanje in konec — 22.55 Čtovek brez meja: Zemetjska bitja, dokumentarna serija — 21.30 športni pregted —
22.00	Lovčen: Gorsko-hitrostna avtomobit-ska dirka za jugostovansko prvenstvo —
22.15	Poročita.
PONEDELJEK, 26. 7.: 16.15 Ljudje in zem-tja — ponovitev — 17.20 Poročita — 17.25 Benetke — 18.30 Obzornik — 18.45 Mta-dinskistudio — 19.15Risanka — 19.24TVin radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Germaine in pes, predstava Matega odra SNG Maribor — 20.55 Kutturne diagonate — 21.40 V
TOREK, 27. 7.: 17.40 Poročita — 17.45 Zgodbe o prismukih — 17.55 Jugostovanski narodi v pesmi in ptesu — 18.30 Obzornik — 18.45 Čas, ki živi: No pasaran, dokumentarna oddaja — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Dokumentarna oddaja — 20.50 Jean Christophe, fran. nadatjevanka — 21.45 V znamenju.
SREDA, 28. 7.: 18.00 Poročita — 18.05 Gusarji kapitana Gancha, otroška serija — 18.30 Obzornik — 18.45 Prijatetji gtasbe: Srečanje v Grobinščini — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Reportaža o mestu Novi Sad — 20.05 Ma-dere, Portugatska: tgre brez meja — 21.30 Jazz na ekranu — 21.55 V znamenju.
Prispevajmo za gradnjo doma
dijaške, študentske in vajeniške miadine
..Slovenski vestnik" je redno poročal o domu, ki ga v Celovcu gradi Slovensko šolsko društvo za dijaško in vajeniško miadino ter študente. Ta projekt je trenutno med vsemi slovenskimi na Koroškem po obsegu največji, po namembnosti pa najpomembnejši v našem narodnem žtvljenju. Dom bo služil mladini, ki se v Ceiovcu šola oziroma usposablja za poklic.
V prepričanju, da je izgradnja tega doma zadeva celotne slovenske narodne skupnosti, je Slovensko šolsko društvo pripravilo akcijo gradbenih kamnov, ki naj prispeva h kritju dela visokih investicijskih stroškov. Ta akcija naj bo tudi nov primer solidarnostne samopomoči, ki se je že tolikokrat pokazala In tudi rodila trajne sadove.
Tudi tokrat objavljamo imena darovalcev In se vsem, imenovanim in tudi neimenovanim, iskreno zahvaljujemo za izkazano pomoč. Obenem pa jih stavimo za zgled vsem drugim, da prav tako po svojih možnostih podprejo naše skupno prizadevanje.
Slovensko šolsko društvo
Za gradnjo doma so prispevali: Kropivnik Franc, 20 šil.; neimenovani gojenec iz Podjune, 500 šil.; Prušnik Danilo, Celovec, 100 šil.; Durnik Dorica, Obirsko, 20 šil.; Andrejčič Kati, 50 šil.; Brumnik Avgust, Richard in Urši, Obirsko, 500 šil.; SPD „Herman Velik", Sele-Kot, 1000 šil.; Ogris Ludvik, Radiše, 100 šil.; Roblek Tomi, 20 šil.; Uršič Danica, Loče, 100 šil.; Zvvitter Terezija, Šentjakob, 100 šil.; neimenovani, Celovec, 90 šil.; Supan Pavli, 50 šil.; Kropivnik Karolina, 100 šil.; gojenec iz Bludenza, 500 šil.; WeiB Mili, 50 šil.; Jelen Dora, 40 šil.; Velik Marta, Sele- Kot, 200 šil.; Šikoronja Marija, Celovec, 100 šil.; Urbajs Lubo, Vrba, 200 šil.; Mečina Joži, Bilčovs, 100 šil.; Černut Manfred, Loče, 100 šil.
!zšet vodič skozi zaščitena območja
Pred kratkim je izšel vodič Zaščitena območja, napisan v treh jezikih — itaiijanskem, nemškem in siovenskem. Tu gre za opis 30 zaščitenih območij v Furlaniji-Jutijski krajini, v Sloveniji in na Koroškem. Opisanih je v vsaki dežeii po deset teh naravnih biserov in vsak je, da se ga iažje najde, opremljen z zemljevidom.
Opis vsakega posameznega zaščitenega območja vsebuje: pripadajoči politični okraj, občino, varstveno skupino (usmerjeni rezervat, krajinski park, narodni park, naravni rezervat...), geografski položaj, velikost in nadmorsko višino, dostope, koče; zemljevide, geologije, vegetacijo in floro, priporočljive krožne poti in literaturo. Torej zelo podroben opis.
Po tem ključu je opisanih vseh 30 zaščitenih območij, ki jih zaradi njihove privlačnosti po vrsti naštejem: začnimo s Koroško — Dolina Poden in Vrtača, Dobrač, GroB-fragant (Bretterich), Belska Kočna, VVeissensee, Korška soteska, gorska skupina Schober Nord, Gross-glockner (Pasterze, Gamsgrube), Pollatal in Mussen. V Furlaniji-Ju-lijski krajini so sledeča območja: Cansiglio, Monte Raut, Pramaggio-re, Monte Bivera in zaščiten gozd v Lateis, Cresta Carnica occiden-tale (zahodni karnijski greben), Al-pi si Moggio e Pontebla, Laghi di Fusine (Belopeška jezera), Zahodne Julijske Alpe, Julijske predal-pe in Val Rosandra (Glinščica). Slovenija pa se ponaša s sledečimi naravnimi območji: Alpski botanični vrt „Ju!iana" v Trenti, Mala Pišnica, Martuljkova skupina, Triglavski narodni park, Rakov Škocjan, Notranjski Snežnik, Robanov kot, Dolina Tople, Pragozd
Šumnik na Pohorju in Donačka gora (tudi Rogaška gora).
Uvodno besedo je napisal častni predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik. Med drugim je poudaril, da varstvo življenjskega okolja postaja eksistenčno vprašanje človeštva in da varstvo narave ni več samo ljubiteljski ali celo romantičen odnos človeka do narave in njene uravnovešene prvobitnosti.
Vodič skozi zaščitena območja vsebuje z zemljevidi vred (30) 300 strani. Ima žepni format (12 X 16) in je ilustriran tudi z risbami cvetja in živali. Izdajatelji tega atraktivnega priročnika so planinske organizacije zgoraj omenjenih dežel, za tisk je poskrbelo ČGP Delo, prevajalci so bili Laul VValcher (Avstrija), Mara Debeljuh-Poldini (Italija) in Franc Vogelnik (Jugoslavija).
..Planinci treh dežel — Koroške, Furlanije-Julijske krajine in Slovenije - izdajamo vodnik po zaščitenih območjih teh treh dežel z željo, da bi ljudje obiskovali te prelepe kotičke v gorskem svetu, ki so zaščiteni zaradi naravnih posebnosti in lepot in da bi te posebnosti občudovali in jih tudi čuvali". S tem posvetilom v vodiču je tudi vse povedano, poslužite se tega vodiča. Dobite ga v knjigarni Naša Knjiga, Celovec, Pavličeva 5—7.
Šentjakobska občina prezira slovensko kulturo
V nedetjo 18. 7. 1982 so se v kulturnem domu v Šentjakobu v Rožu pričeli 3. šentjakobski kulturni dnevi (uradno: 3. St. Jakober Kultur-wochen), ki jih prireja kulturni referat domače občine. Na prvi pogled že preseneča, da nad tričetrt stoletja aktivno in najstarejše domače društvo SPD „Rož" k sodelovanju niso vabili. Poskusi, da bi izrinili najbolj trdoživo šentjakobsko kulturno tradicijo iz tako imenovanega uradnega kulturnega delokroga, so odgovornim občinskim možem zaenkrat uspeli, sicer pa si s tem dejanjem niso izstavili zrelostnega spričevala.
V svojem ignorantstvu do sloven-skega prosvetnega dela nekateri misli-jo, da tudi brez sodelovanja SPD „Rož" kulturno ravnajo, pa so se zmotili, ker s takim ravnanjem ne morejo prikriti lastne duhovne in kulturne revščine. Napaka ali nespretno dejanje s strani občine, bo morda kdo
in s^r/?i z% obstoj s/ovens^egg žif/jrz, pač pa že/je po asimilaciji, proti čemer se je č/r^an /arni^ izrecno postavil, ^o je še v istem sestaven svojega <ieia poMdrzri/, tla In' napredovanje asimilacije pomenilo velijo ^nltttrno š/sodo. Da so to /arni^ovo izpoved spregledali", je tndi metoda. Če je
mislil. Kakorkoli že, taki „spodrslja- potemtakem asimilacija normalen po-
ji" imajo metodo. Uradna občina je to v svojem odnosu do Slovencev že večkrat demonstrirala. Vedno spet tedaj, ko se je domače prebivalstvo zoperstavilo nameram ignorantske in diskriminirajoče politike vodilnih šentjakobskih občinskih mož do Slovencev, so stopili problemi iz vaške-
;av, če so razmere na .Koroškem narodnostnem ozira res normalne, je po tej logiki seveda tadi normalno, da domače slovensko kaltarno draš-tvo „Tož" pri šentjakobskem kaltar-nem tedna ni zaželeno. Toda vsaka prepoved, vsako izpodrivanje tudi še tako nedolžne slovenske narodne
ga zatišja v ospredje tako imenovane pesmi, je pač nazoren dokaz za to dnevne občinske politike. Zato so po- da asimilacija ni nikakršen normalen stali tudi bolj otipljivi in razumljivi.
„Kameradschaftsbund" in abwehr-kampferji so dobili občinski žegen ...
Spomin na 1. avgust leta 1976 ostaja nepozaben. Občina dopušča nemškonacionalne tirade Kamerad-schaftsbunda in tolerira proti Slovencem naperjene „marše" na lastnih občinskih tleh. Pri tem tudi nekontrolirani čustveni izbruhi nekaterih občinskih mandatarjev, ki ali niso znali brzdati svojega besednega zaklada ali pa so skušali ves energični srd vliti v fizično odstranitev slovenskih transparentov, potrjujejo, da je dejanski odnos nekaterih občinskih odbornikov do slovenskega vprašanja prežet s Slovencem nasprotno, če ne že sovražno miselnostjo. Podžupan in pristojni referent za kulturna vprašanja Ludvik Reichmann bi bolj kulturno ravnal, če bi leta 1976 vsaj toleriral transparente z gesli, ki so opozarjala na prijateljstvo med narodi.
Zato ni čudno, da isti Ludvik Reichmann tudi danes ne kaže razumevanja in pripravljenosti, da bi prišlo do boljšega sodelovanja med kulturnim referatom občine in SPD „Rož".
Z njim vred je za to odgovorna tudi socialistična frakcija, ki ima absolutno večino v občinskem odboru.
Germanizacija je naraven pojav ...
Svoj negativni odnos do manjšinskega vprašanja je uradna občina definirala z izrecno jasno opredelitvijo
pojav, nikakršna usoda, temveč: asimilacija se na Koroškem zlonamerno ustvarja in pospešuje z narodnim zatiranjem! Ob primeru šentjakobskih občinskih odbornikov, „ki so večinoma slovenskega pokolenja oz. so dvojezični", spoznamo, kakšno du-hovno-kulturno bedo pospešuje asimilacijska gonja.
Eno so besede, drugo so dejanja ...
Župan Johann Gressl se sicer verbalno zavzema za sodelovanje s prosvetnim društvom „Rož": „ Vedno bom za sodelovanje, pri čemer naj bi vsak respektiral drugega" in zagotavlja, da tega prepričanja nikoli ne bo spremenil. „V naši občini obstaja več različnih in med seboj nasprotujočih si mnenj. Menim, da je to možno najbolje razčistiti le v skupnih diskusijah v prid uspešnemu kulturnemu delu".
Kronologija dogodkov glede sodelovanja med občino in SPD „Rož" govori drug jezik, besede župana se z dejanji občine ne skladajo. Otvoritev kulturnega doma kot hiše sreča-nja^ kakor dom imenujejo, je junija 1980 bila brez šentjakobskih kulturnih društev, tudi brez nemškogovore-čih. To se je zgodilo gotovo s pretvezo, da tudi slovenskih skupin ne bi bilo treba vabiti. O tem med domačini ni dvoma. Šele na intervencijo občinskih odbornikov slovenske frakcije in zastopnikov SPD „Rož" je slovensko prosvetno društvo skupno z ostalimi domačimi skupinami „dobi-lo pravico", da je s kulturnim spo-
Abwehrkampferbund in Kameradschaftsbund 1. avgusta 1976 v Šentjakobu v Rožu
julija leta 1981 v brošuri, ki jo je izdala ob priliki poimenovanja vasi v tržno občino:
..Jezikovne razmere v občini Šentjakob so se v zadnjih sto letih temeljito spremenile. Slovenski duhovnik Urban Jarnik je ta zgodovinski potek asimilacije na Koroškem spoznal že leta 1826, ko je govoril o počasni in nenasilni poti narave. Tako je bilo, kakor je razvidno iz statistik ljudskega štetja, ob prelomnici stoletja prebivalstvo še večinoma slovensko. To se je od plebiscita leta 1920 dalje do tajnega povpraševanja po materinem jeziku leta 1976 spremenilo v nemškogovorečo večino občine".
Tako je zapisano v brošuri. Zwtzč:7-wo, d<z občina ne izposždv/;^ potrebe
kakor je to bilo sprva domenjeno s pristojnimi od občine. Zaradi zanimive primerjave, kako nekateri občinski možje tolmačijo izpovedno vrednost Gabrielovih besed, objavljamo originalni tekst, da bo „provoka-cija" še bolj očitna!
Na tej ravni so se nadaljevali problemi tudi lani ob priliki poimenovanja vasi v tržno občino. Sprva so nekateri občinski možje prišli na dan s formalnimi izgovori, da so nastopile v okviru programa tudi nepredvidene slovenske skupine, ki pa ne delujejo pod okriljem društva, ?Mto p% so se rze^dtert pr<zt/ o^ isti pri/:Ti obregni/: wr:d transparentom z ndpt-so „Z:ve n%j vsi naročji/", U so ga člani &PD „Rož" nosili v sprevodni slovesnosti. Znp%n Gressl je vedel izraziti želje nekateri/;, ^i In' raje videli, da .S VD „Rož" ne id nosil transparenta s spravljivim napisom. Take želje seveda vsekakor odgovarjajo logiki o asimilacijski politiki, da pač na Koroškem naj ne bi živeli vsi (oba) narodi(a). V razgovoru z našim listom ni veliko povedal v svojem lastnem imenu, zato pa je tem raje posredoval želje ..nekaterih" drugih, ko je povedal, da organizatorji Rožan-skega izobraževalnega tedna občine niso vabili k sodelovanju, zaradi česar naj bi bili ..nekateri" zelo zagrenjeni. To so spet očitki slovenskim prosvetašem, ki so povsem iz trte zviti, torej neresnični. Na predavanje prof. Ringla v okviru Rožanske-
Sodefovanje s Slovenci je tveganje ...
. . . tako se človek lahko tudi izgovarja, kadar sodelovanja ne želi, kot kaže šentjakobska praksa zadnjih dveh let. Vendar se za temi besedami skriva tudi še nekaj več: v svojem globljem pomenu izražajo podobne opazke odnos do koroških Slovencev, kot so to bili hudi udarci in smrtne obsodbe, ki jih je šentjakobsko druš-
kulturne navade Šentjakobčanov, predvsem zavednih Slovencev, ki so s svojo številno navzočnostjo ob otvoritveni prireditvi pokazali, da zehjo sooblikovati kulturne tedne in da boi; resno razmišljajo o problemih kulturnega dela kot drugi dejavniki in oblikovalci kulturnega življenja v kra]U' '„Smo še kulturni ljudje?", tako se je glasilo predavanje znanega dunajskega novinarja dr. Giinther Nenntn ga na otvoritveni slovesnosti v ne-
Zupan Gressš: ..Nekateri so bili proti temu, da bi SPD „Rož" nosiio sprevodu transparent..So proti prijateijstvu med narodi?
tvo doživljalo in preživelo skozi desetletja svojega obstoja. Iz njih se sliši tudi glas po postopnem in zanesljivem zmanjševanju in izpodrivanju slovenskega jezika iz javnega v privatno in izolirano sfero zasebnega življenja, kjer ga naj bi v danih koroških razmerah dokončno srečala usoda pozabe. Najbrž so se nekateri šentjakobski občinski možje že preveč udobno predajali tej miselnosti in niso več računali na upor slovenskega
deljo. Tako bi si resno morali vpr^ šati vsi tisti občinski mandatar;: Šentjakobu, ki skušajo tako ali dru gače izločiti in izpodriniti najstarejs<? in najbolj avtohtono slovensko ku ^ turno ustvarjalnost iz domečega kra ja. Njihova dejanja niso kulturna-Dr. Giinther Nenning se je v p°g°^ voru z našim listom pridružil tti"^ nju, da naj bi bila slovenska kultur^ prisotna vsepovsod v avstrijskem nem življenju in je radevolje pripri
Originalni tekst Francija Gabrieia, : katerim je povezovat posamezne točke pevskega sporeda na t. šentjakobskem kuiturnem tednu poteti teta (980:
.Svoboda je hrana duha" — so nam zapeli naši pevci in veselimo se z njimi danes, ko stojijo prvič na odru novega kulturnega doma. Svobodno naj tu odmeva kulturna misel in beseda našega slovenskega prosvetnega društva „Rož", ki je bilo desetiefja edini kulturni dejavnik v naši občini. Domača beseda naj v domačem Šentjakobu kulturno hrani naš duh, da si z njo širimo svobodo. Generacije zaslužnih druš-tvenikov so marljivo gradile in postavile spomenike ljubezni do ljudstva — kajti ogromno delo, ki so ga opravili za društvo, je žrtev in poklon naši kulturi, kulturi rodu, iz katerega izhajamo. Njej ohranimo enakopravno mesto tudi v novem domu — to je želja vseh nas, ki imamo na skrbi srčno kulturo in prijateljstvo med narodi.
.Die Freiheit gibt die Kratt
dem Geiste,
drum hore Mensch, sei niemals Knecht, so (rei zu sein du doch vermagst!"
Jakob Petelin-Gallus, der slovve-nische Renaissancekomponist des 16. Jahrhunderts, hat diese wichtige Botschaft, die wir soeben gehort haben, verfafjt; sie heute allen offe-nen Ohren zu uberbringen, ist ein standiges und wertvo!!es Anliegen des s!owenischen Kulturvereines .Rož* und seiner Sanger. Wir wol-len damit unseren Wunsch zum Aus-druck bringen, dat; das neue Kul-
turhaus hier eine Statte der auf-richtigen Begegnung sein moge, dat; es uns helfen moge in unserem Bestreben nach Freiheit, nach Freiheit von Hat; und Vorurteilen, nach Freiheit von Assimilation und ernie-drigender Selbstverleugnung. Wir meinen, dat) alle Gemeindeburger ein Recht haben auf dieses Kultur-haus, es ist das Werk atler arbei-tenden Menschen. Nur wenn es Sorge tragen wird tur wahre menschliche Kultur, tur Solidaritat im Sinne der sozialen und volker-verbindenden Idee, tur echte Gleich-berechtigung aller Menschen in die-sem Land, nur dann wird es seine humanistische Aufgabe erfullen konnen, namlich: kultureller Spiegel zu sein zur Selbstfindung der Menschen und so zu deren inneren Be-(reiung beizutragen: LIBERTAS ANI-M! CIBUS ESI! Wir nehmen teil an zvvei Kulturen. Wir schatzen die deutschsprachige und lieben die eigene.
Als nachstes singen wir .Snoči sem dobiv pisemce", dann folgt ,Ain-a that good newsl", ein Lied der schwarzen Amerikaner. Beide Lieder entnehmen wir unserem Kon-zertprogramm: .Pesmi narodov — Lieder der Volker".
Lipa naša spet zeleni — v naših najtežjih časih je postala ta pesem simbol upanja. Tedaj, ko so nacisti naše kulturnike kruto zasledovati, je zbujala kot lepi, skriti
nagelj v senčnem kotu nove upe na sončno prihodnost. In res: zimo smo pregnali, lipa se razprostira v poletnem zelenju. Da njenih cvetov severni veter ne bo mogel zopet ozebsti, zato se vsi skupaj zgrnimo okoli nje, sosedu pa povejmo, da stoji lipa na naši zemlji, da ima globoke korenine in obilo mladega cvetja. Če je pošten in kulturen, se bo veselil z nami.
Lipa — die Linde heifjf das Lied, das sie soeben gehort haben. Der strenge Winter hat unserer geliebten Linde das Laub und die Bluten ge-raubt, doch selbst der schlimmste Frost laf;t uns den herannahenden Fruhling nicht vergessen und bald spriefjt die Linde wieder mit neuer Kratt. Zur Zeit des 2. Weltkrieges hat dieses Lied eine besondere Be-deutung erlangt, den durch das Nazi-Regime Verfolgten und Ver-triebenen spendete es Hoffnung und Trost. Das Lied der Singvogel, die sich auf den Lindenzweigen nie-dergelassen haben, wird den Win* ter vertreiben, den Kanonendonner
verstummen lassen.
Nun singen wir das Lied .Ta dru-mlca je zvomlana", zum Abschluu folgt das Lied .Na Vipavskem . harmonisiert von Rado Simonih"-Das erste ist ein Lied aus unserem Rosental, wir haben es, wie viele andere Lieder auch, vor dem Vergessen bewahren konnen und sin* gen es im Programm unseres Stii* konzertes .Rožanska pesem — das Rosentaler Lied".
K temu tekstu meni občinski odbornik na tisti SPO Aiois Sticker: .Doživeli smo strašno razočoranje..., ptebr"*' so neki tekst, ki je bit po mojem mnenju provokanten. To pritožnost je ,Rož' izkoristit, da bi deiat potitiko . M drugim tudi zaradi tega SPD .Rož" tetos ni bit vabtjen k sodetovanju na 3. šentjakobskih kuiturnih tednih.
redom zaključilo L šentjakobski kulturni teden.
In že smo pri drugem kamnu spotike. ŽKpgM Gress/ s svoje stran/ po-jasnjaje: „Dožive/i smo razočaranje pr: prvi s^apn: prireditvi, &o se ,Rož' n: drža/ dogovorjenega programa g/e-de rz/rora Zn zaporedja pesmi". Še /?o/j A?on^retno pa se je izrazi/ zl/ois .Sticker, o/rčmsG od/?orn:T na /isti .STO; „Dožive/i smo strašno razočaranje, nekatere pesmi niso /"de predvidene, pre/rra/i so nf^i te&st v prozi, ^i je /n/ po mojem mnenja provo^an-ten. 7*o pri/ožnost je ,Rož' izkoristi/, da /d de/a/ po/iti&o". Bivši tajnik društva Franci Gabriel je na zaključni prireditvi 1. šentjakobskega kulturnega tedna dejansko povezoval med posameznimi pevskimi točkami,
ga izobraževalnega tedna so bili vabljeni vsi občinski odborniki z osebnim vabilom, toda možem iz občinskega predstojništva mednarodno priznani psiholog in psihiater ni bil vreden vsaj kratkega obiska.
To so dejstva. Mlatiti prazno slamo o sodelovanju je preveč klavrna zadeva, sploh če besedam ne sledijo dejanja. Slabih izkušenj po vsem tem, kar se je dogodilo v zadnjih dveh letih, občina s slovenskimi prosvetaši ni mogla imeti, resnica je obratna: občina se je otepala vsakršnega sodelovanja s SPD „Rož". Nekdaj še v okviru slovenskega prosvetnega društva in pri farni mladini aktivni učitelj Aiois Sticker, ki se sedaj očitno s svojim preteklim angažmajem ne more več spoprijazniti, je priznal: „7*o-nismo stopi/i do ŠT D „Rož", &er se v zadnji/? dve/? /efi/? niso dr-žd/i dogovorjenega programa. V tujino tveganje se ne moremo več spuščati".
prebivalstva. Samo tako je mogoče razumeti dejstvo, da so pri 3. šentjakobskem kulturnem tednu slovenski kulturni prispevek namenoma prezrli. Zatrjevanje župana v razgovoru z novim društvenim vodstvom letos vigredi, da se bo zavzel za čimprejšnjo sodelovanje med občino in društvom, tudi niso rodila sadov. Zato postajajo društveniki vedno bolj skeptični do županovih besed, preveč so okrašene s praznimi obljubami. To se je pokazalo tudi ob otvoritvi 3. šentjakobskih kulturnih tednov zadnjo nedeljo: župan Gressl je spregovoril samo v nemškem jeziku, čeprav celo krivična julijska zakonodaja priznava šentjakobski občini dvojezični značaj, torej tudi pravico do rabe slovenskega jezika. Zupan tudi v tem oziru ni ravnal zgledno, temveč se je opravi-
ljen govoriti prav o tem vprašanj spet v Šentjakobu.	y<'
Slovensko prosvetno društvo je zaradi te očitne provokacije s st ^ ni občine naslovilo odprto pismo dr. G. Nenninga in ga '"forrrnD o ominozni kulturni politiki obe' ter svarilo pred nevarnostjo kub nega obubožanja, če se ne prizade mo za priznanje in spoštovanje
šin.
čeval: „Nisem računal s tako navzočnostjo iz vrst slovenske narodne skupnosti, zato na to tudi nisem bil pripravljen". Torej slabo pozna
VESTNIK
Izdajate!] Irt založnik: Zveza slove^* sklh organizacij na Koroškem, Celovec, Gasometergasse 10 Uredništvo: 9070 Celovec, St. RoR* rechterstr. 19/IV, tel. 0 42 22 /54 0 4:. teleks 42064 slndok a Uprava: 9020 Celovec, Gasomete'* gasse 10, tel. 0 42 22 / 52 5 50 Tisk: Založniška in tiskarska družbi z o. j. Drava, Celovec - Borovije