leto utm. Meo 1».
v nedeljo 9. ovsusto 1925.
Ceno Din r
SLOiEM
%hm[m vsak dan popoldne, Izvzemal nadeli« ln praioike. — Inseratl: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst
2 D 50 p, večji Inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Insera ni davek posebej. — „Slovenski Herod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
I
Upravmstvo: Snailove ulica štev. 5, pritličje« — Telefon štev. 304. Uredništvo: Enaflova ulica št. 5, I. nadstropje. — Telefon štev. 34.
IV      Poštnina plačana v gotovini.
Domžale
Zgled manjšinjskega gospodarstva.
Danes in jutri proslavi novoprogla* ženi trg Domžale nekak jubilej svojega dela in napredka. Do 20 kulturnih in gospodarskih društev nastopi v povor* ki, ki bo stopala jutri skozi trg in po* kazala gostom bližnjih krajev, pred« stavnikom državnih oblasti iz Ljubi j a* ne in Kamnika, ljubljanskim izletni« kom, ki bodo trumoma poromali v ta idilični kraj onstran Save na zeleni ravni pod Kamniškimi planinami, da more tudi trg s komaj 2000 prebivalci ustvariti središča kulturnega življenja in gospodarskega dela, središča obrti in industrije.
Jutrišnja proslava trga Domžale ni samo lokalnega pomena. Ne bo samo veselje Domžalčanov nad napredkom svojega trga, nad plodovi in uspehi, ki so jih dosegli na raznih gospodarskih poljih, v slamnikarski industriji in v številnem obrtništvu. Pomen slavja se* ga preko trga Domžale v splošno naše gospodarsko življenje in nam daje pri* mer, kako je treba zasnovati napredek naših večjih vasi in trgov, kako je tre* ba zagrabiti za ustvarjajoče delo in kako iz nič razviti industrijo in obrt tam, kjer poljedelstvo ne more naprej.
Naravnost idilično se čitajo poro« čila o razvoju in nastanku današnje slamnikarske industrije v Domžalah. Kmetiču ni zadostovala zemlja, ogledal si je druga dela. V stiski izpopoljnjuje poljedelstvo z obrtjo in z industrijskim delom.
V enakem položaju kot Domžale so se nahajali in bodo zašli še marši* kateri kraji Slovenije. Prvotno smo bili poljedelska dežela. Nezadostna zemlja nas sili, da izpopolnjujemo svoje po* Ijedelstvo z industrijo in z obrtjo, s trgovino in z mestnim pridobitnim živ* ljenjem. Razvoj k industriji in k obrti bo v Sloveniji čedalje jačji, čedalje nujnejši, čedalje potrebnejši. Velika industrija je že dosegla višek. Njena največja skrb je, da si ohrani položaj v državi in da vztraja na sedanji višini. Napredovala bo kvečjemu še kvalita* tivno, po dobroti svojih proizvodov, toda glede obsega so se pojavile meje, ki ji zapirajo nadaljni razmah.
Pač pa je danes jasno kot beli dan, da se mora Slovenija vreči na podrob* no gospodarsko delo, na malo industru jo, na obrt in trgovino. Velikopotezne akcije so za nami. Prihaja mirna doba podrobnega, nekakega manjšinjskega gospodarskega dela. Da, manjšinjsko gospodarstvo, da. rabimo ta izraz po analogiji in sličnosti manjšinskega na* rodnega dela, mora postati velika pat vola naših gospodarskih delavcev.
Kar je Domžalec bistrovidno zapa* zil že pred polstoletjem, to bodo sedaj uvideli še drugi trgi, še druge vasi in drugi kraji Slovenije: da je treba delo in dohodek naše zemlje izpopolniti in razširiti z delom in z dohodki industrh je, male industrije, obrti, trgovine. Slamnikarska industrija je samo pri:
mer iz tisočih industrij, ki bi lahko našle v Sloveniji vsaka svoj trg a la Domžale, vsaka svojih 2000 ljudi, ki bo živelo za to industrijo, jo negovalo z notranjo ljubeznijo ter skrbelo za svoj procvit tako. kakor je delal Dom* žaleč, ki žanje sedaj uspehe tega truda in te ljubezni.
V gospodarstvu ne smemo sanjati o velikih stvareh, poslih in smereh. Tu treba ustvarjati iz malega. S podrob* nim delom treba začeti, nadaljevati pa do industrije in plodosnone obrti. Vsak slovenski večji trg, vsak večji kraj mora dobiti svojo industrijo, svojo obrt, svoj produkcijski predmet, kakor so si ga omislile Domžale..,
Domžale pomenijo vzgled manj* Šinskega gospodarskega dela, so lahko vzor stoterim slovenskim občinam, ki zahajajo v težko gospodarsko krizo, ker postajajo dohodki zemlje čedalje ubož* neiši in izkupički iz plodov zemlje z vsakim dnem slabejši.
Domžale pomenijo program po* drobnega dela, ki zna poživeti in zre* organizirati celokupno slovensko go* spodarstvo. Ne pozabimo, da so drobci, ki ustvarjajo moč in veličino, boga« stvo in blagostanje ...
Proslava Domžal kot trga je for* malna zadeva. Za proslavo tiči globlji pomen: Domžale se čutijo kot enota s svojimi izrazitimi industrijskimi in* teresi, ki hočejo, da se od strani držav* nih oblasti, kakor .od strani vseh naših gospodarskih korporacij primerno za* ščitijo. Domžale bodo vzpodbudile še druge kraje, da bodo sledili z drugimi industrijami: z mizarskimi, kleparskimi-
hi
SE
Ostra debata o optantih v nemškem državnem zbora. — Na-daljne odredbe Poljske proti nemškim optantom.
— Berlin, 7. avgusta. V državnem zboru je bila snoči živahna in deloma ostra poljska debata, ki se je osredotočila na vprašanje, kakšne protiukrepe ln represalije naj Nemčija stori proti Poljski radi nemških optantov. Poljska namreč dosledno izvaja sporazum, ki Je bfl avgusta meseca lanskega leta sklenjen med nemškim m poljskim poslanikom glede izselitve optantov na Dunaju. Nekateri govorniki so priporočali apel Nemčije na Društvo narodov. Zunanji rntaister je najpreje zadevo pojasnil z mednarodnopravnega stališča, obenem navajajoč število nemških optantov na Poljskem, ki je znašalo leta 1924. še 27.000. Nemška vlada se je potrudila, da je olajšala bedni položaj v Nemčijo dospelih optantov. Nemški poslanik v Varšavi je storil vse, da bi se omilile poljske odredbe. Nadaljnji pogajanj s Poljsko Nemčija ni mogla voditi, ker je to bilo pod njeno častjo.
Državna vlada je zato sklenila, da ukrene protiodredbe proti poljskim optantom, ker je sedaj prispelo poročilo, da morajo vsa nemški optanti zapustiti Poljsko v 48 urah. (Klici ogorčenja!)
Glede trgovinskih pogajanj s Poljsko le zunanji minister priznal, da so ta pogajanja do vedla d!o situacije, ki je enaka carinski vojnL
— Berlin, 8. avgusta. (Izv.) Po poročilu nemškega generalnega konzula za Poz-nanjsko so bili 5. t. m. vsi še na Polskem bivajoči nemški optanti, ki bi se imeli izseliti že 1 avgusta, pozvani, da Poljsko zapuste v 48 u ah. V nasprotnem slučaju bodo pristojne politične oblasn primorane jih policijskem potom prepeljati čez mejo. Na temelju tega uradnega poročila nemškega generalnega konzula sta državna in pruska vlada sklenili, da s 6. avgustom odredita ukrepe proti poljskim optantom v Nemčiji.
Športni stiki med Junuslauiio in madžarsko prekinjeni
Budimpešta, 8. avgusta. (Izv.) Današnji lteti objavljajo službeno poročilo vrhovne športne oblasti, po katerem so do na daljnega prekinjeni vsi stiki med Madžar. sk0 in Jugoslavijo. O tem sklepu Je bil obveščen madžarski nogometni savez. Sklep vrhovna športna oblast utemeljuje a tem, da so jugoslovcnska športna društva preži-rala madžarska in da se Je večkrat zgodilo, da so vabila madžarskih društev v zadnjem trenotku preklicala, kar smatrajo Madžari za preziranje.
— Zagreb, 8. avgusta. (Izv.) Poročila iz Budimpešte omenjajo, da so športne zveze med Jugoslavijo in Madžarsko preki-
njene. Obenem nekatera navajajo, da radi preziranja madžarskih športnih društev od strani Jugoslovenov. Stvar v bistvu ni taka. Madžarska športna udruženja so se baje večkrat pritoževala nad šikanoznim postopanjem      jugoslovanskih    oblasti napram
madžarskim športnikom. Veliko nenrilik so baje imeli Madžari međ vožnjo. Ker bo se te pritožbe množile, je madžarska športna zveza odpovedala tekmo Zagreb — Budim peš ta. Madžarski nogometni klub, ki bi Imel udeležiti te tekme, je brzojavil v Zagreb: »Svet za telesno vzgojo prepoveduje tekmo! c
Velikanski požar v Zagrebu
Dvonadstropno skladišče, last Zagrebškega paromlina, popolnoma zgorelo. — Škoda približno 6 milijonov dinarjev.
— Zagreb, 8. avgusta, (Izv.) Nočna straža zagrebškega gasilnega društva je prejela okoli 20. snodi telefonsko obvestilo, da je izbruhnil požar v skladišču Zagrebškega paromlina, ki se nahaja na Paromlin-sM cesti v bližini glavnega državnega kolodvora. Gasilci so takoj alarmirali ostale in odhiteli z vsem gasilnim orodjem na liee požara. Ugotovilo ee je kmalu, da je požar Izbruhnil v I. nadstropju skladišča Zagrebškega paromlina, katero skladišče je bilo dano v najem zagrebški transportni tvrdki Sokolović drug. V tem poslopju je imela omenjena tvrdka glavna skladišča za razno transportno blago in svojo pisarno. Poleg te tvrdke pa eo bila tudi skladišča monopolske uprave za vžigalice in to v drugem nadstropju, neposredno poleg pisarne tvrdke   Sokolović m drug.
Na lice mesta pa so Še preje poleg za. grebških gosileev prišli gasfflcl državne že. leznice, ki fmajo svoje brizgalne v posebnem skladišču državnih delavnic, ki se nahajajo v neposredni blizini Parom li neke ceste. S temi gasilci so prihiteli na mesto požara tudi mnogoštevilni železničarji, ki so vso noč skupno z gasilci požrtvovalno sodelovali pri zelo otežkooeni gasilski akciji*
Požar je bil velikanski. Stebri zublja so se dvigali visoko v zrak ter razsvetljevali vso okolico na več kilometrov daleč. Prizor je bil pretresljiv. Ogromne množice prebivalstva so drvele, ko so zapazile svetil plamen, na Paromlinako cesto. Policija z vojaštvom je napravila močan kordon ter zabranila V3akemu nepoklicancu vstop, k**r se je bala, da ne bi temni elementi pričeli pleniti skladišča. Po Paromlinstof ulici ln drugod je drvela okoli 15.000 oseb broječa množica. Požar sam so Zagrebčani prav dobro opazovali z višjih krajev, kakor s P*n-tučaka, Kaptola in drugih mest. Svit po. žara pa je sega! daleč v zagrebško okolico.
Gasilci so cevi vseh pamih lin drugih brizgalen takoj namerili na centrom velikega požara, kamor so metali ogromne množine vode. Glavna njih skrb je bila, da lokalizirajo požar, da reSrjo predvsem v
stolarskimi industrijami, z raznim obrtništvom, kar bo vse pomnožilo naše skupno blagostanje.
Vso Slovenijo bo treba zreorgani* zirati^ s pomočjo gospodarskih celic, s središči male in srednje industrije, vzornega obrtništva, spretne trgovine po vzgledu Domžal.
V tem tiči vzgledna splošno*narod* na zasluga, ki si jo je stekel trg Dom* Žale za vso Slovenijo1
bližini tega skladiščnega poslopja se nahajajoči elevator (zgradba s stroji za čiščenje in rešetanje žita) Zagrebškega paromlina. Jasno je bilo že takoj začetkoma ga-silne akcije, da gorečega poslopja ni mogoče rešiti, ker se je ogenj z velikansko silovitostjo širil
Z ogromnimi napori in s skrajno požrtvovalnostjo so gasilci šele proti polnoči požar toliko obvladali, da se ni razširil na ostala poslopja, zlasti ne na elevator. Za slučaj, da bi «e požar še dalje širil, nastala bi strašna, neprecenljiva škoda.
Požar je trajal vso noč. In Se danes zjutraj pa še vse dopoldne so posamne ga. silske straža še vedno na delu.
O izbruhu požara in kdo Je prvi zapazil požar, javljajo danes zjutraj listi še to-ie podrobnost:
Kakor običajno vsak večer, tako je tudi snoči ob 18. izročil delavec oziroma Čuvaj transportne tvrdke Sokolovič in drug skladiščne ključe v pisarni. Lastnika tvrdke Mihajlo Sokolovič in njega brat Ljuba Sokolovič, dalje nekateri nameščenci in uradnice so še ostali v pisarni do 19.30. Ta čas so zapustili pisarno, ki se nahaja v I. nadstropju ter pri vhodu izročili ključe vratarju paromlina. Ko so bili oddaljeni le nekaj korakov od vratarjevega ložija, je vratar preplašen prihltel za njimi in jim kratko javil: »Pri Vas gori T* Res! V skladišču I. nadstropja je izbruhnil požar, to v neposredni bližini pisarne navedene tvrdke v prostorih, kjer ima svoje shrambe za vžigalice monopolska uprava. Kakor je bilo ugotovljeno, je Ml včeraj popoldne v tem delu skladišča neki monopolski uradnik z delavci, ki so imeli prevzeti 20 zabojev vžigalic. Imeli so jih prenesti v svobodno oziroma ročno skladišče. Pri prenašanju in premetavanju zabojev se je najbrž pripetilo, da je bil kak zaboj tako vržen, da so se vžigalice začele med seboj drgniti in da se je razvila toplota, ki je končno proti večeru izbruhnila v plamen.
Poleg tvrdke Sokolović in drug ter monopolske uprave je imelo svoje shrambe v tem poslopju komanditno društvo »Norte«. To društvo je imelo tu shranjene večje zaloge raznih strojev, praznih vreč in shranjeno Je bOo tudi razno pohištvo. V drugem nadstropju eo bila skladišča za tvrdko Sokolovič in drug. Tu je zgorelo dva vagona pšenice in dva vagona fižola, last raznih zagrebških trgovcev.
Požar Je popolnoma uničia Južni del poslopja, dočim Je bil severni del, ki meji proti elevatorju. deloma obvarovani, ker so tja gasilci koncentrirali brizgama. Kako hitro s* Je oeenj širil is s kakšno silo. je
videti tudi iz tega, da se je začela streha lomiti in rušiti že po enournem požaru. — Tramov je je z velikanskim truščem m silo padalo na tla ter je bila velika nevarnost za gasilce, da ne postane kdo žrtev silovitega naravnega elementa.
Celokupna škoda še ni komisijelno uradno ugotovljena. Prilično cenijo, da je zgorelo raznega blaga za 3 milijone dinarjev in da znaša škoda na pogorelem poslopju tudi 3 milijone dinarjev. Blago, ki je bilo v skladiščih, je bilo zavarovano pri razulb zavarovalnih družbah za celokupno vsoto okoli 2 milijonov dinarjev.
„Favorizirinje" Ljubljane na škodo Zagreba
Ljubezen do Slovencev v praktični luči. — Zagrebške pivovarne proti ljubljanskim — Konkurenčna politika proti slovenski industriji na polomu -. •
— Zagreb, 8. avg. (Izv.) »Jutarnji list«, ki je začetkom tedna objavil senzacionalne članke o razmerah v Sloveniji Ln v katerih 7shteva1 za naše kraje temeljito izpre-membo sistema, objavlja danes prvi konkretni napad gospodarskega značaja proti Ljubljani. »Jutarnji list« piše doslovno: »Svoj čas so ljubljanske pivovarne pošiljale pivo preko Ralijanskega ozemlja na Reko, odtod je pivo prihajalo na Sušak in dalje v Hrvatsko Primorje. Prevoz iz Ljubljane pieko italijanskega ozemlja je bil mnogo cenejši, tako da je Ljubljana lahko konkurirala zagrebškemu pivu v Hrvatskem Primorju, Ljubljana je zahtevala od ministrstva saobraćaja, da se ji dovoli popust na prosi Ljubljana—Sušak. Naše ministrstvo je odobrilo in znižalo tarifo na progi Sušak —Ljubljana za 30 odstot. Sedaj pošilja Ljubljana svoje pivo direktno na Sušak. Ker je prevoz za 30 odstot. cenejši, lahko uspešno konkurira zagrebškemu pivu. Zagreb je s tem zelo oškodovan. Ljubljana je v stanju, da prodaja na Sušaku pivo ceneje nego Zagreb ta to radi tega, ker nima na progi Zagreb—Sušak nobenega popusta. Tukajšnji merodajni krogi zahtevajo, da se tudi na progi Zagreb—Sušak dovoli enak popust. »Jutarnji list« javlja dalje, da so zagrebški krogi podvzeli vse korake, da ministrstvo saobraćaja dovoli zagrebškim tvoraicacn enak 30 odstot. popust na progi Zagreb— Sušak, kakor ga uživa Ljubljana.
Orlando proti fašistom
V znak protesta proti fasistov-ski politiki je odložil mandat.
— Trst, 8. avgusta. Italijanska javnost je z veliko senzacijonalnostjo sprejela vest iz Rima, da je bivši ministrski predsednik, vodja italijanske delegacije pri mirovnih pogajanjih v Versaillesu, Orlando, odložil svoj poslaniški mandat v znak protesta proti brezobzirni In podli kampanji, ki so jo vpri-zorili fašisti povodom občinskih volitev v Palermu, ker je Orlando stal na čelu opozicije. Za časa občinskih volitev so fašisti ljuto napadali Orlanda, očitajoč mu pred vsem, da je med vojno izdal interese Italije in da ni znal primerno braniti pravic in interesov Italije pri mirovnih pogajanjih. Do Matteottijevega umora je bil Orlando kot vodja liberalnih demokratov iskren prijatelj fašizma ter ga je moralno in politično podpiral Pozneje Je postal odločen nasprotnik. Fašisti v Palermu so mu dejansko grozili Ogorčen je Orlando sklenil, odložiti svoj poslanski mandat ter se sploh izseliti iz Italije v Francijo. O svojem sklepu je včeraj obvestil predsednika rimskega parlamenta.
Orlando naglasa v tej izjavi, da v sedanjem političnem življenju ni prostora zanj niti za njegovo stranko. Fašisti so apelirali na moje domoljubje; toda zadnji dogodki kažejo, da ne morem prenesti velikega ponižanja.
Izjava Orlandova je presenetila politično javnost.
ZEPPELIN
— Berlin, 7. avg. Dne 21. in 22. t m se proslavi 25-letnica obstoja Zeppelinove-ga podjetja za gradbo zračnih brodov. Proslava bo zelo svečana. Dr. Eckener bo predaval o dosedanjem razvoju in nadaljnem vodstvu podjetja. Slavnostni gostje posetijo 22. avg. v Konstanci rojstno hišo grola Zep-pelina.
KAPRICA AMERIŠKE PLESALKE
—• Pariz, 7. avgusta. Pariški športniki in kronisti posvečajo sedaj največjo po« zornost mladi ameriški plesalki Russili Ta* gard, ki si je vbil a v glavo idejo, da mora priplezati na vrh Eifflovega stolpa od zunaj. Dnevno se v tem oziru trenira in je dosegla že precejšnjo višino. Okoli stolpa je vedno mnogo radovednežev, ki opazujejo gibčnost plesalko
HEINL
KAVA
mešanice za poznavalce
109 L
EKSPLOZIJA V PLEVNI NA BOLGARSKEM
— Sofija, 7. avgusta. Velika eksplozija v Plevnl Je bila še groznejša, kakor so to označevala prvotna poročila. Ugotovljeno je, da znaša število mrtvih 5 La stavila težko ranjenih 22.
POSKUSEN ATENTAT NA FRUNDZEJA
— Varšava, 8. avgusta. Po poročilih poljskih listov, katerih informacije še niso točno potrjene, je bila položena na progi MinskaOrsa bomba, ki naj bi eksplodirala ravno v trenotku, ko je imel na gotovem mestu prevoziti železniški posebni vlak, s katerim se je vozil komisar rdeče sovjet* ske armade Frundze. Bomba k sreči ni pra« vočasno eksplodirala. Komisar Frundze iru spicira obmejne garnizije in namerava vo* diti velike vojaške manevre okoli Minska,
ZA BANČNE URADNIKE SPLOŠNA STAVKA NA FRANCOSKEM
— Pariz, 8. avgusta. (Izv.) Stavka bančnih uradnikov traja nezlomflvo dalje. Stavka ogrožava tud? gospodarstvo Francije. Za danes dopoldne je sklicana Izredna splošna konferenca vseh sindikalnih organi, zacij. Računajo z možnostjo, da izbruhne splošna delavska stavka v slučaju, da francoske banke ne bi hotele privoliti v zadostne koncesije v smisla zahtev bančnih urad« nikov.
NAPAD NA ANGLEŠKI KONZULAT
— London, 7. avg. — Kakor iz Kantona poročajo, je bil izvršen napad na angleški konzulat v Tučovu. Prostori so bili izropani,
ROMUNSKA GRADI ZRAČNO BRODOVJE
—• Bukarešta, 8. avgusta. (Izv.) Mini* strski svet je odobril načrte za zgradba velike tovarne za vojaške avijone. Tovarna se zgradi v Brassu. Akcijski kapital družbe, ki prevzame gradnjo zrakoplovov, znaša 120 milijonov iejev. Od teh prevzame vlada 25 milijonov, privatniki so podpisali 40 milijo, nov Ln ostanek podpiše francoska tvrdka Ditrich in Bleriot. Vojno ministrstvo je iz. delalo načrt, po katerem se zgradi v prvih petih letih 100 zrakoplovov in v drugih pe* tih letih po 50 letaL
ZAROTNIŠKI PROCES V VARNI
— Sofija, 7. avgusta. Proces proti ko munifitom-zarotnikom je po šestih tednih končan. Na smrt je obsojenih 32 zarotnl. kov, od teh 4 in contumatiam. 2 obtožen, ca, ki sta bila tudi prvotno obsojena na smrt, sta bila pomiloščena na 15 let ječa radi svoje mladoletnostL
Ponesrečena monarhistična zarota v Pekingu
London, 7. avgusta, s. «Daily Expre*s* poroča iz Pekinga, da so v palači bivšega cesarja našli dokumente, iz katerih je raz* vidno, da so cesarjevi pristaši pripravljali na spomlad vzpostavitev monarhije. Med zarotniki so bil razni učenjaki, vodja soci* jalistov Čang in zadnji kitajski poslanik v Moskvi.
Borzna poročila.
Lubljanska borza danes ni poslovala. Zagrebška borza danas nI poslovala.
V prostem prometu so notirali: Curili 10.85, Praga 165.75, Pariz 260, Newyork 55.75, London 271, Milan 201, Dunaj 0.0785, INOZEMSKE BORZE.
_ Curih, 8, avgusta. Predborza: Beo*. grad 9.22, Pariz 24.10, London 25.01, New-york 515, Milan 18.37, Praga 15.25, Beri« 1.226, Dunaj 0.00725.
— Trst, 8. avgusta. Predborza: Beo* grad 49.S0—50, Pariz 130—131, London 135.60—135.90, Newyork 27.90—28.10, Pra* ga 81.50—82, Curih 537—540.
— Parastos za pokojnim Jankom Mo-< d i c e m se vrši v nedeljo 9. avgusta 1923 ob 11. uri dopoldne v pravoslavni kapelici vojašnice Vojvoda Mišica
M+C
C3D
36
Hosomb o verskih uprtrajih v ČSR
Masaryk o reformaciji na Češkem« - Zahteva po ločitvi cerkve od države« - Potreba šolske reforme.
Eoropa in Kitaiska
Borba Amerike in Evrope. - Ko se učenec povzpne nad učitelja.
— Sovraštvo žolte rase.
Kitajska Ima dve glavi. Eno svojo, kitajsko, drugo pa vsiljeno, evropsko. Evropska glava je Šanghaj (glej sliko), ki pa misli samo za nekaj stotisočev Kitajcev, docim misli kitajska glava za 400 milijonov kalijev. In vendar odloča o modi tega ogromnega naroda ona druga evropska glava. Kako dolgo bo to še trajalo, je seve drugo vprašanje. Tisočletna kitajska kultura je sicer razpadla, vendar se pa v mnogih krajih še prav dobro pozna. Ogledati si je treba samo HangČu ali Suču. Kitajec je zahrbten, lažnjiv in neusmiljen. Kitajci poznajo evropske narode in jih sovražijo v dno duše. — Kitajska javnost smatra mesto Šanghaj za glavno gnezdo, iz katerega pošilja Evropa svoje misijonarje z novo vero in civilizacijo, ker čutijo na lastni koži, da je šanghajska Evropa najslabša Evropa. Kitajci dobro poznalo svet, saj se morajo mnogi vse življenje klatiti po njem, zato pa tudi vedo, da je še druga, boljša Evropa. In se tolažijo, da jih ta ne bo nadlegovala. Amerike se sploh ne boje. Pravijo namreč, da je Amerika po svojem notranjem ustroju najslabša Evropa. Kdor misli, da odločuje med Kitajci materijalizem, se mori. Kitajska javnost je redka izjema, ko se po pretežni večini ne da odkupiti. Samo tisti, ki ne pozna Kitajske, lahko govori o Ameriki kot o dežel! neomejenih možnosti. Amerika je lahko dežela neomejenih števil, psihološko se pa to ne more trditi, ker so si Amerikanci podobni kakor pisalni stroji. Razlika je samo v sistemu.
Kitajska je še edina drŽava, kjer kapitalizem ni absolutni gospodar in vladar nad človeškim duhom in telesom. To velja deloma tudi za Indijo. Zato ni čuda, da ima Amerika take skomine po Kitajski, ki bi jo rada gospodarsko podjarmila. Na Kitajskem kar mrgoli šol, ki jih vodijo ameriški misijonarji. Toda tem gospodom ne gre za to, da bi spreobrnili Kitajce in jih pripeljali v naročje matere katoliške cerkve. Kitajsko mladino uče samo, da je treba sovražiti Japonce in da je glavni temelj življenjske filozofije business, «kšeft>. Če bi bili Amerikanci le za spoznanje boljši filozofi, bi morali pač vedeti, da kitajska narodna duša sploh ne razume njihovega evangelija in da so njihovi nauki največ krivi, če Kitajci preganjajo in ubijajo kristjane. Kdor je Živel nekaj časa med Kitajci, mora vedeti, da je razpoloženje med njimi vse prej kot razveseljivo za tujce. Morda ni daleč čas, ko se kitajski kuliji dvignejo in pokopljejo vse tujce, kar jih je zanesla usoda v deželo vzhajajočega solnca. In če se to zgodi, bo moral nepristranski sodnik poklicati na odgovor v prvi vrsti Amerikance. Mišljenje in razpoloženje naroda se zrcali v njegovih pesmih. Med Kitajci je zelo razširjen kuplet, ki pripoveduje, kako je prišel neki ameriški misijonar na Kitajsko s culico, domov se pa vrača z ogromnim kovčegom.
Neprimerno pametnejši in oprez-
nejši so v borb! za nadvlado na Kitajskem Angleži in Japonci. Pa tudi ti so deležni globoke mržnje. Nasprotno je pa kitajska javnost zelo naklonjena Nemcem, ker čuti, da prenašata oba naroda približno enako usodo. Komično in obenem tragično je, da 400 milijonski narod nima niti toliko avtoritete in ugleda pred svetom, kolikor Švica, ki šteje samo 3 milijone prebivacev. — S Kitajci sploh nihče ne računa. Brez narodne samozavesti in ponosa so postali narod kulijev. Kitajcu se zdi domovina Eldorado, če lahko napolni svoj Želodec z rižem. Poleg svojega lačnega želodca pozna samo še rodbino, ki ga veže z nebom ali z neskončnostjo. To je temelj, na katerem naj bi se gojila tudi nacijo-nalna zavest A nekateri generali in narodni voditelji so vendar našli pravo pot. Teren so jim pripravili sami Evropejci. Belo raso so Kitajci Še pred dobrimi desetimi leti zelo visoko cenili in spoštovali. Zdaj je konec njene avtoritete in sicer konec za vselej, kar bi si morala Evropa dobro zapomniti, sicer ji kuliji nekega dne lahko zagodejo, da se bo zadušila v lastni krvi. Vse, kar so zgradili misijonarji v prejšnjih stoletjih, so Angleži in Amerikanci s svojo bedasto politiko uničili. Evropa je učila nekoč po svojih misijonarjih ljubiti celo sovražnika, s svetovno vojno jim je pa pokazala najboljši primer, kako je treba sovražiti kristjane. Danes je Kitajcu šala ubiti angleškega policaja. Pa tudi drugim tujcem že kaže zobe. Evropski moj-stri-diplomati so lahko ponosni na uspehe svojih učencev.
Kaj nam obeta bodočnost? Ljudje se radi smejejo takozvani žolti nevarnosti češ, nebo je visoko, Kitajci in Japonci so pa daleč, toda dejstvo je, da stoji proti 550 milijonom belih 1150 milijonov Kitajcev, Japoncev in kolonijalnih narodov, ki čedalje bolj savjasijo Evropo. Ti narodi so rastli sicer v strahu pred belimi, ali danes tega strahu ne poznajo več. Krščanski Kitajec, maršal Feng-in-Siang je izdal nedavno proglas, v katerem očita evropskim diplomatom in kapitalistom, da netijo s svojo nespametno politiko na daljnem Vzhodu požar, ki lahko upepeli vse njihove palače in dvorce. Misijonarjem očita, da so prišli na Kitajsko samo kot navadni trgovski agenti, ki sramote in sknmijo krščansko vero. Svoj proglas zaključuje tako-le:
Ali je krščanstvo na Kitajskem res samo maska, pod katero se skriva umazana kapitalistična špekulacija? Vse kaže, da je tako. Kako more krščanski svet vtakniti v žep očitek, da so misijonarji navadni trgovski agenti? In vendar je to nepobitna resnica. Anglija naj bi bila najbolj krščanska država? Ta ista Anglija je prva zastrupila kitajska z opijem. Potem je nam ugrabila Hon-kong in požrla našo morsko carino. Suverenost Kitajske je s tem težko prizadeta. Zdaj pobijajo Angleži naše državljane kakor živino. Krščanski svet se je pogreznil do grla v moralno blato.
Sedaj, ko stojimo pred nekako tiho kapitulacijo vatikanske diplomacije v sporu, k ije nastal med češkoslovaško republiko in katoliško cerkvijo radi sodelovanja praške vlade pri zadnji Husovl proslavi, ne bo odveč, ako seznanimo javnost z nazori p rezidenta Masaryka glede protireformacije, Hrsa in husitske cerkve ter glede potrebe po ločitvi cerkve in države. Prezident Ma-saryk je o teh vprašanjih pisal v knjigi o svetovni reooluciji, iz katere posnemamo sledeče odstavke:
Naše reformacijske cerkve — husitska in cerkev čeških bratov — so se z malimi izjemami uničile. Habsburgovci so izvedli protireformacijo s pomočjo in s pristankom cerkve, z ognjem in mečem, s konfiskacijami m s preganjanj L Kaj pomeni ta habsburgovska protireformaclja za nas? Nikjer drugje ne najdemo primera, da bi bil krščanski narod (ves narod ali vsaj njegova večina) na ta način Izpremenil svojo vero. Tudi Francozi so potlačili z nasiljem svojo vero, pri njih pa se je reformacijskega pokreta oprijela le manjšina. Na sličen način sta potlačili reformacijo Italija in Španija, kjer se je reformacija zopet omejila na manjšino naroda. Povsod pa so protireformacije ikvršUi lastni ljudje. Le pri nas je postopala tuja dinastija odnosno režim, ki je sovražil naš narod in naše duševne tradicije. Zato prihaja vsak zaveden in izobražen Ceh do vprašanja: Ako pomeni naša reformacija, zlasti cerkev čeških bratov po nauku Palackega vrhunec češke zgodovine, kaj pomeni potem nasilna izpre-obrtnitev h' katoliški cerkvi, torej povratek k starejši cerkveni in verski obliki? Ta neprimerno hiter povratek? Ali si naj povratek razlagamo z nasiljem ali s pogreški reformacije? S katerimi pogreški? Ali je fiabsburgška protireformacija posledica našega nacijonalnega značaja, vztrajnosti, naše trdnosti? Pomanjkanja naše politične sposobnosti? Kaj naj pomeni naš protestan-tizem, ki je ohranil huitstvo s pomočjo tolerančnega patenta cesarja Jožefa kot Lutrov protestantizem in kot kalvinizem in ki je ohranil tudi cerkev čeških bratov, po Pa-lackem našo najpopolnejšo cerkev? Ako je prava filozofija naše zgodovine, ki jo uči Palacky (jaz mislim, da je v bistvu prava), potem nima nasprotje med verstvom in izobrazbo pri nas samo filozofičnega aH verskega pomena, nego še mnogo prej na-cijonalni pomen: da je namreč katoliška cerkev potlačila našo reformacijo s pomočjo tuje dinastije. Med preteklostjo in reformacijo zija prepad habsburgovske protireformacije . . *
Sedaj, ko smo dosegli versko svobodo in ko Izstopajo stotisoči iz cerkve, da ožive cerkev, ki se hoče nasloniti na našo reformacijo, postaja versko vprašanje praktično: treba revidirati liberalistično stališče do religije. Imeli smo zagovornike verskega indlferentLzma, ki so trdili, da je vera premagana stvar in da radi tega prepir med protestantizmom in katolicizmom nima več praktičnega pomena. To pa je zmota in površnost, ki je še povsod škodila liberalizmu.
Nekateri zahtevajo, naj se v imenu napredka ne dotikamo vprašanja religije. Pravijo, da ni mogoč povratek v srednji velu Tako stališče je sila nejasno in nasprotuje pravemu napredku. Versko vprašanje ne pomeni enostavnega prevzema starih cerkvenih oblik. Verska kriza se pojavlja tako v katolicizmu kakor v protestantizmu: ako hočemo premostiti prepad habsburške protireformacije in se nasloniti na našo nacijonalno reformacijo, potem moramo nadaljevati njeno smer v skladnosti z dutiovnimi potrebami našega časa. Hus nam je bližji kot Rim in tudi Čeh" naših dni ne verlame več tako kot Hus. Ali pa veruje kot Rim? Res je, da ne verjamemo več kot Hus, vendar so nam Hus in njegovi privrženci vzori nravne odločnosti, trdnosti in verske odkritosrčnosti Hus je začel svoj boj proti posvetnemu značaju cerkve. Narod mu je sledil. Njegova borba za višjo nravnost in pobožuost, ki jo je potrdil z žigom svoje smrti, je bila borba proti nrav-ni propalosti cerkve, duhovništva in pape-štva . . . Komenski, zadnji škof češke bra-tovske družine, nam je razjasnil, da je nemogoča vsestranska verska In nravna reforma brez luči prosvete, brez izobrazbe in brez skrbne vzgoje. Hus in Žižka sta nam vzora, da je življenje brez vsake vrednosti, ako ga ne vodita resnica in globoko prepričanje. Češki bratje so nas učili, da je brez veljave življenje, ki sloni na nasilju, na cerkvenem ali državnem nasilju. Komenski nam je vtrl pot do jasnosti vseobsegajoče modrosti in do človečnosti. V duhu teh nacijonalnih naših učiteljev moramo torej nadaljevati ter njihove nauke predati zanamcem.
Rešitev splošne verske krize je naloga nas vseh, mislecev in cerkva. Kolikor se tiče države, naj jamči naša republika vsem državljanom popolno svoboelo duha in vesti, da na ta način lahko sami rešujejo svoje konflikte svobodno in po lastnem prepričanju. Razen tega mora republika zahtevati v nasprotju z Avstrijo ločitev cerkve in države in izvesti vse tozadevne reforme, predvsem šolsko reforma
Politične vesti
= O zaver! proti Pašiču in drugih predstojećih kombinacijah piše beogradski »Bal kan«. Prinašamo glavne misli tega lista radi niformacije. »Balkan« piše, da je prispel v Beograd pop Djoka Popovič, pristaš Davi-dovrćeve stranke, ki je bil pravkar na po-setu pri Stepanu Radiću v Baski. Po prihodu v Beograd se je razgovarjal z Davidovi-ćem in mu izročil važna sporočila Stepana Radića. Gre baje za načrt, da se jeseni strmoglavi starega Pašiča. Potem se ustanovi nova situacija. Ministrski predsednik naj postane Ljuba Jovanović. V njegovo vlado bi poleg Radićevcev vstopili še Da-vidovićevi demokrati. »Balkan« pravi, da cikajo na to kombinacijo razni pojavi. Na pr. umirjeno stališče Davidovićeve stranke napram sedanjemu »sporazumu«. Približevanje iste stranke Ljubi Jovanoviću. Nova vlada bi takoj revidirala ustavo v smislu predlogov pok. Stojana Protića.
== Država brez političnih strank. Srečna država brez političnih strank je Albanija. Notranji minister albanske države, g. Cena Beg, ki šteje komaj 28 let, je Izjavil beo-gradskemu novinarju, da v Albaniji danes ne obstojajo politične stranke in da v narodni skupščini v Tirani vse glasuje za vlado. G. Cena Beg smatra, da je radi takega nestrankarskega značaja albanska narodna skupščina družba ljudi, kateri gre samo za ustvarjajoče delo, ne pa za strankarske aH partizanske interese. Na vsak način lepa demokracija brez političnih strank, brez političnih programov, brez različnih idealov. Vse se zbira okolu vlade in nima drugih nazo-
rov ko vlada! VAlbaniii vladajo potemtakem «idealne» razmere...
= »Hrvat« o posl. Pucliu. »Hrvat« objavlja članek o »Balkanskem seljaškem pokretu, kakor ga je začel oznanjati posl. Puce! j. O tej misli in o posl. Pucliu piše »Hrvat« med drugim to-le: »G. Pucelj je danes * Hrvatskem seljaškem klubu, kamor je vz-kočil iz kluba srbskih zemljoradnikov, kjer je čepel od časa, ko se je dovršil »sporazum« med radičevci in radikali. G. Pucelj se smatra za slovenskega ministrskega kandidata v novi vladi Ministroval je že za časa konstituante, ko se je ustvarjala vidovdan-ska ustava, ki jo je naravno popolnoma osvojil. Tedaj je njegova stranka bila jačja nego je danes in je stala v prijateljskih odnošajiH s slovenskimi demokrati pod vodstvom g. Žerjava. Danes ima stranka samo enega zastopnika, izbranega na Kranjskem in ta zastopnik je g. Puceij, človek, kateremu se, kakor vidite, ne morejo odreči gotove avi jati carske sposobnosti«. Nato pravi list, da je g. Pucelj v Narodni skupščini prvi govoril o ustanovitvi edinstvene sel jaške stranke za celo državo in za ves Balkan. O tej stvari piše »Hrvat« nastopno: »Ena edinstvena država od Triglava do Djevdjelije, v kateri bodo gospodarili se-Ijaki. Razumljivo je, zakaj je ta misel g. Puclju tako blizu: slovenski kmettjac skoči iz kluba srbskih zemljoradnikov v Hrvatski seljaški klub, da postane minister v vladi vidovdanske ustave. Njemu je misel dobrodošla, da prikrije svoje nagle skoke.« »Hrvat« navaja razne glasove beogradskih li-
stov, iz katerih izhaja, da radikali nikdar ne
bi pristali na tako misel in da bi ustanavljanje take stranke temeljito pobijali. »Politični Glasnik« na pr. se zaganja v »balkanski seljaški pokret« s posebno ostrino, podčrta-joč, da bi tak pokret pomenil novo oblike seljaške internacijonale po moskovskem revolucij onarnem vzgledu na Balkanu. Po Stambolijskem naj pride sedaj Stepan Radić..,
GLAVA AR1STOGEITONA, najstarejtefr morilca Tiranov. Kip Je iz L 476 pred K*
Ova škofa sta se sprla
Pravoslavna cerkev ima v Ameriki svojo škofijo s sedežem v Newyorku. Ta škofija je kot vse druge na svetu precej bogata. Poleg krasne pravoslavne katedrale ima dve lepi palači, od katerih ima ordinarijat mastne dohodke. Tudi pravoslavnih ovčic je v Ne\vyorku toliko, da vrhovnemu pastirju ni treba stradati. Pod to škofije spadajo namreč poleg ruskih emigrantov tudi vsi drugi pravoslavni verniki Newyorka. Biti ruski škof v Ameriki, je res sreča in zato ni čuda, če nastane prepir zaradi take imenitne službe. Obžalovati Je samo to, da je prišlo med obema škofoma do dejanskega spopada, v katerem so odločevale celo pesti
Doslej je bil poglavar ruske škofije v Newyorku škof Platon Roždestvenskij. Naenkrat se je pa pojavil v Ameriki nepovabljeni gost v osebi škofa Adama Filipovske-ga. Prišel je v Ameriko baje po navodilih poglavarja ruske pravoslavne cerkve, po« kojnega patrijarha Tihona, ki mu je menda celo naročil, da odslovi škofa Roždestvenske-ga in prevzame njegove posle. Ali škof Platon Raždestvenskij ni hotel o tem nič slišati, ker je bila v nevarnosti njegova bisaga, kamor je izginil marsikateri tisočak in sicer v dolarjih, ne pa v madžarskih kronah. Med obema škofoma se je vnel hud boj, ki je imel za posledico, da se je tudi čreda razdelila v dva tabora. Izpolnile so se svetopisemske besede — udaril bom pastirja in čreda se bo razbežala. Eni so bili za starega, drugi za novega škofa. Stari škof je poklical na pomoč ameriško sodišče In Iz-posloval sklep, da mora novi škof izprazniti katedralo odnosn škofijo, v kateri se je bil z vsemi svojimi pritiklinami ie nastanil. Ko Je pa škof Filipovskli izvedel za ta sklep, se je s svojimi pristaši zabarikadiral v zakrrstiji pravoslavne katedrale. Pristaši njegovega nasprotnika so razbili vrata In med obema čredama vzornih pastirjev je prišlo do pravcate bitke, ki je privabila mnogo radovednežev. Med temi radovedneži je bila tudi policija, ki se pa nI hotela vmešavati v to umazano afero. Škofa sta si skočila celo v lase aH bolje rečeno v pleSe
Slenjič Je dalo ameriško sodišče novega škofa zapreti, ker se Je vedel zelo izzivajoče. Potem je bil v škofiji zopet mir. Aretiranega Filipovskega dolže, da je bolj— ševiški agitator. Mož ni niti pravi grško-pra-voslavni škof, temveč duhovnik »ujedinjene« grško-katoliške cerkve.
V. h Križanovska:
19
U braljestuu nesmrtnih
Roman.
Neznanec je vrgel na stol plašč in klobuk ter snel masko. Morgan je zagledal pred seboj visokega in stasitega moža tridesetih let. Lepo in pravilno lice je bilo mrtvaško bledo, brada in lasje črni. Crne, široko odprte oči so gledale Morgana tako srepo, da je nehote zadrhtel. Neznancu se je poznalo na obrazu, da ima za seboj dolgo in težko življenjsko pot.
Kljub nedvomni lepoti tega moža je gledalo iz njega nekaj mračnega in obupnega, in Ralph je začutil, kako ga obhaja groza.
Kar je Ralph ostrmel. Na fini in negovani, toda rrrrtvaško bledi neznančevi roki je zagledal do pi-čice enak prstan, kakor ga je nosil sam, samo na-mestu rubina se je lesketal v njem safir.
Tudi neznančeva obleka je bila iz drugega stoletja.
Bil je v črnem žametastem suknjiču s širokim "pkast&n ovratnikom In visokih škornjib. Bodalo fino izdelanim ročajem je molelo izza širokega
— Dobrodošel, brat mott Sedite!    $e Seial ne-c in segel Morganu v roko. in i c stisnil in ni še izgovoril vrjrašania, ki
mu je sililo na jezik, ko se je dvignila težka zavesa in na pragu sosedne kabine se je pojavila še bolj čudna postava.
Novi prišlec je bil starec najmanj »osemdesetih let, sodeč po neštetih gubah, ki so pokrivale njegov obraz. Siva brada mu je segala do pasu. S svojim orlovskim nosom in srepim pogledom črnih oči je bil podoben ptici-roparici.
Ta starec je bil v črni puščavniški obleki. Nosil je sandale, na glavi pa svileno kučmo. Bil je ves sključen. V rokah je imel grčavo palico, na zgubani desnici pa zlat prstan. Ta prstan je bil zopet enak onemu, ki ga ie nosil Morgan, samo da ie imel dijamant namestu rubina,
— Pozdravljen, naš mlajši brat! Dobro nam došel, Narajana Supramati! —■ je dejal starec in stisnil Morganu roko.
^— Tudi jaz vas pozdravljam, — je odgovoril Ralph in se priklonil.
Po obliki enakih prstanov Je Morgan spoznal, da je med Član! zagonetne bratovščine, ki ji pripada zdaj tudi sam, ne da H bil o tem kaj slutil. Poleg tega Je odseval iz oči njegovih novih znancev prav tak blesk, kakršnega je opazil Ralph v Narajaninih očeh.
Po kratkem pogovoru v nekem Ralphu nerazumljivem jeziku so sedli vsi trije za mtzo. Mlajši neznanec, ki. ie hH tu menda gospodar- _ ie naliL
čaše in povabil gosta, naj pije ta in prigrizneta.
Spočetka so vsi trije molče jedli in pili. Potem je Morgan dvignil svojo Čašo, rekoč:
— Pijem to Čašo na vajino zdravje, brata, in prosim, ne zamerita mi skromnega vprašanja.
— Govorite! — sta »odgovorila oba hkratu.
— Vidva me poznata, ker sta izgovorila moie ime, — je nadaljeval Ralph — jaz pa nimam pojma, s kom govorim. Vendar pa čutim, da sta mi nova sorodnika, s katerima me vežejo skrivnostne vezi, ker odseva iz vajinih oči isti plamen, kakor iz oči pokojnega Narajane.
— Prav Imaš, brat moj — mi smo ena družina. Nal bo med nami še tako velika razdalja, nas vežejo skrivnostne vezi, — je odgovoril starec. — Pravico imaš izvedeti najini imeni, toda nikar se ne ustraši, če se ti bosta zdeli čudni Ti si gotovo že slišal ime Ahasver?
Ahasver! To ime je dala legenda, če se ne motim. Večnemu žkra! — je zašepetal presenečeni Movgan.
— V legendi je vedno skrita resnica, ki so jo spaSli domišljavi Uuefje in ki jo čas potem čedalje bolj spreminja in skriva, — je pripomnil starec. — Večni Ud — to sem jaz, on pa, — Ahasver je po kamt! s pustom zamišljenega soseda, ki je bil naslonjen na mizo, — je tudi junak legende, kapitan
strahotne Jadie* Jci oznanja parnikom pogin. To je
»Leteči Holandec«, kakor ga imenujejo mornarji.
Morgan je nehote vstal in v nepopisni grozi gledal oba moža. Mislil je, da je ustvarila te pravljične osebe samo ljudska domišljija, zdaj pa sedita z njim za skupno mizo, če seveda nista skrivala pravili imen tako, kakor se je skrival on sam pod imenom Narajane Supramati. Ce je pa starec govoril resnico, morajo biti duhovi, ki strašijo po svetu, prav taki, kakršna sta ta dva moža. Treba ju je bilo le pogledati in takoj si se lahko prepričal, da sta bila res nenavadne prikazni.
— Saj nisva duhova, otroka usode sva in prav taka človeka, kakor ti. Zato se pa nikar ne boj, — je pripomnil »Leteči Holandec«.
Morgana ie postalo sram, da se je bal. Obrisal si je potno četo, rekoč:
— Oprostita mi, draga brata, moj strah, ki je le posledica razburjenosti. Zamislita se v moj položaj in v čustva človeka, živečega v naši brezverski dobi. Mislita si zdravnika, priznanega skeptika, ki je prišel nepričakovano v take čudne razmere. Nehote se vprašuje, kaj je z njim — da-li je pijan, bolan ali pa žrtev halucinacije.
Morgan se je prijel z obema rokama za glavo.
— Zato se nikar ne jezita name, da vaju vprašam, sta-li res to, kar trdita. Na primer vi, Ahasver, — kaj ste res tisti, ki ga je Kristus proklel, če je tak človek sploU kdaj živel na svetu?
Domžale - trg
Značaj prebivalstva. — Gospodarski razvoj novega trga. _
priprave za nedeljske svečanosti.
Naš kralj Aleksander I. Je s kraljevskim ukazom 31. marca 1925 na predlog notranjega ministra proglasil Industrijsko važne Domžale za trg. Kraljevski ukaz določa obseg novega trga. Trg Domžale obsega: Zgornje fai Spodnje Domžale, S t o b in Š t u-do. Celokupno šteje trg Domžale sedaj 350 hišnih številk z več kot 2000 prebivalci.
D o m ž a 1 e c! Povsod pomenja to ime tip pridnega, podjetnega, za zaslužek se pošteno in vestno borečega človeka. Dom-žalec, obdarjen s prebrisanostjo in iznajdljivostjo, je poslovni človek, ki je s svojim delom m vztrajnostjo ponesel čast svojega rodnega kraja daleč v centre moderne kulture m civilizacije! Domžalec je dober poljedelec, ljubi nad vse svojo rodno grudo, je spreten slamnikar to organizator slarmnl-karske industrije, je za industrijsko žavl>e-nje dovzeten, gibčen trgovec z lesom in pretkan trgovec s konji. Kdo v naša kraljevini, v Pragi, Bukarešti in drugod po Balkanu ne pozna dom'žalskiii slamnikov? Domžalski kovači, kolarji, kleparji, ključavničarji m drugi obrtniki slove daleč naokoli. Domžalci so pa znani tudi na živinskih sejmih kot najspretnejši in najvešči konjski trgovci.
Geografska lega Domžal je mnogo vplivala na sedanj* sijajni razvoj trga. Ta geografski položaj Domžal in sosednih vasi je že od pamtiveka, izza časov najprimitiv-r.ejšega javnega prometa v marsičem vplival tudi na značaj domžalskega prebivalstva. Lega Domžal je vedno, celo v najbur-nejŠih časih nudila prebivalstvu dovolj pri-Hke za pošten in dober zaslužek. Domžalci so bili v presnjih stoletjih znani kot dobri prekupci in posredovalci, znani so bili kot transporterji blaga na vse strani proti Ljubljani, Kranju. Škof}} Loki ter na Štajersko proti Celju m Gradcu.
Na žitorodnem in drugače plodonosnem Mengiškem polju, na važnem križišču cest m ob železnici stoji sedanji trg — Domžale. Skozi Domžale je že od davna, v stoletjih rimske kulture tekla glavna prometna žirla proti severu na Celje.
Kraj, kjer stoje danes Domžale, je bil v t.eposredni bli'žini glavne rimske ceste, ki je vezala takratnem svetu zapovedujoči Rim preko Ogleja in Ljubljaene (Emone) glavni stan najsevernejše rimske postojanke Celje v smeri proti Panoniji in Noriku. Po tej cesti so se valile pozneje v prvih stoletjih po Kr. r. mnogotere vojske in mnogotera plemena v solnčno Italijo. Preživljal je takrat domžalski kraj viharne in burne čase L Ko se je viharno vrvenje narodov pomirilo, so postajale Domžale zopet prtmerna posto}anka za prometne zveze Italije s severnimi kraji. V 12. in 13. stoletja je šel nekaj Časa glavni promet z juga na sever preko Kamnika in Tuhinjske doline in dalje na Gradec. Ta zveza je trajala le kratko dobo časa. Obnovila se je stara zveza čez Crnd graben na Celje in dalje. Domžale so bile v teh časih za transporterje blaga in tovornike važna postojanka. Tu so se ustavljali vozniki s svojimi težbo obloženimi vozovi aH »parizarji«. Zato so Domžalčani postali že v zgodnjih časih prav izborni kovači in kolarji. Te idilične razmere prometa so trajale vse do leta 1859., ko je stekla prva železnica ob Sava proti Trstu. Zelo poživljen je bil pomet po letu 1720., ko je bila povsem dograjena Dunajska cesta.
Domžalci so dalje skrbeli za nadaljni transport blaga na Gorenjsko v Kranj, škofjo Loko in na Goriško, to je onega blaga, ki je prihajalo po Savi iz Hrvatske in Banata, v pretežni večini žita in žitnih izdelkov. Bilo je takrat tem transporterjem lepo življenje, polno domačih dogodovščin.
Tako vidimo, da so tekle skozi ali vsaj rnimo Domžal važne prometne žile in ceste, to na vse strani preko Tuhinjske doline in Črnega grabna na Štajersko, dalje proti Ljubljani in Trstu čez Črnuče, na Gorenjsko, proti Moravski dolini in preko Ihana in Dolskega do Save, kjer so raztovarjald tovore s čolnov
To prometno in vsled tega živahno življenje je dalo Domžalcem pečat živahnega, podjetnega m vztrajnega prebivalstva.
Za nadaljni in hitri gospodarski napredek Domžal pa je postala velike važnosti tudi otvoritev kamrrfške proge, ki je omogočala domžalski Industriji hitrejše zveze z ostalim trgovskim in industrijskim svetom. Leta 1890. dne 21. t.ovembra je prvikrat prisopihala v Domžale lokomotiva. Ta datum je mejnik v nadaljnem gospodarskem razvoju današnjega trga.
Zanimiv je rudi kratek statistični pregled prebivalstva, kf kaže. kako je vzporedno z gospodarskim napredkom naraščalo število prebivalstva. Leta 1856. so vse se-dai v trg združene vasi štele 156 hišnih številk z 905 prebivalci, leta 1890. prebivalcev 1596 m leta 1920. prebivalcev 1915 s 324 hišnici] številkami.
SLAMNIKARSKA INDUSTRIJA. Na prvem mestu se odlikuje slamnik ar-sKa industrija v Domžalah. Ta industrija se je razvijala iz domače industrije, ki sega d&leč v preteklo stoletje. Domžalci so vedno sloveli kot spretni slamnikarij. Z napredkom slamnikarske industrie se je povspela tudi ta panoga v Domžalah.
Kot eden najpodjetnejših m najrazum-nejših organizatorjev slamnakarstva slovi Andrej Jančigaj, ki je pod svojim tine-nom pričel prvi umno in intenzivno voditi slamnllrarsko obrt. Andrej Jančigaj je pred 60 leti ustanovil eno sedaj najstarejših slamnikarskih industrij, ki nosi hne »Ravnikar Matija« s sedežem v Zgornjih Domžalah. Andrej Jančigaj, dasi skromen In nepismen, je znal slamnakarstvo povzdigniti na primerno višino. Andrej Jančigaj jc b9 rojen leta 1839. ter je umri v visoki starosti leta 1915. med svetovno vojno od .seza prebivalstva visoko spoštovan. Po-
leg gori omenjene rvrdke obstoja še osem drugih uglednih slarrmflcarskih Industrij in sicer: C erar Fran, Stob, Knrzthaler
bratje, Zgornje Domžale, Ladstaetter Peter ta sinovi, Zgornje Domžale, Maček Valentin, Zgornje Domžale, M a z o v e c Fran, Zgornje Domžale, M e 11 i t z e r, Kleinlercher & Ko., Spodnje Domžale, Oberwalder Jakob & Ko., Zg. Domžale, Oberwalder bratje, Zg. Domžale, Oberwalder Tomaž & Ko., Zgornje Domžale, au Škrabar Alojzij, Zgornje Domžale.
OSTALA INDUSTRIJA IN TRGOVINA.
Poleg slamnikarstva zelo napreduje sedaj kovinarska in kleparska industrija. Že preje smo omenili dobri sloves domžalskih cbrtnikov kot kolarjev, kovačev, kleparjev L t d. Posebno na odličnem mestu pa stoji tudi lesna industrija in trgovina z lesom. Tu imajo svoje sedeže in tovarne, odnosno žage razne dobro prospevajoče tvrdke. Z lesno trgovino se bavi pet rvrdk: Josip Je-z e r n i k, Stob, Avgust Korenjak, Zgornje Domžale, M. O s o I i n, Zgor. Domžale, Andrej S1 o k a r, Zgornje Domžale, V o -de T. J. Ko., Zgornje Domžale.
Kljub temu- da so Domžale zelo razvit industrijski kraj, pa so ohranile še mnogo naravnih krasot in rrijetnosti poljedelske fdile. Po drugih industrijskih krajih napravil?, jo kolosi dimniki na Človeka neugoden vtis z ozirom na užitek naravnih krasot Tu ni dim tovaren zatemnel naravnih lepot. Vse Domžale so prijetno ovite v zelene vrtove in to daje trgu najznačilnejšo zunanjo potezo.
Z gospodarskim napredkom trga Je domžalsko prebivalstvo vzporedno tudi kulturno napredovalo in je ru kulturno društveno življenje v vseh strujah močno razvito.
Domžalčani so se ves teden pridno pri. pravljali, da najsijajnej&e proslave zgodovinski dan proglasitve Domžal za trg. Mlad? fantje so povsod postavljali visoke mlaje, okrašene z državnimi zastavami. Brhka dekleta so ves teden marljivo pletla vence Iz zelenja In cvetlic, živahno pa je biilo delo na veseličnem prostoru. Tam so postavljali lope, paviljone in krasili zabavni prostor. Ing. R. Willman je kot vodja dekoraerjske-ga ođseka izdelal poseben dekoracijskl načrt in danes se že kaže, da je zabavni prostor prav okusno prirejen in da so »ploh Domžale prenovljene v vsem poletnem živ. IJenjskem času.
H išni posestnifcl in obrtniki, trgovci in industrijci so se z vso vnemo potrudili, da so dali svojim stavbam praznično lice. Napisne deske povsod so znova prepleskane, hiše na novo pobeljene, tako da je prvi vtis na došlega potnika nenavadno očarujoč. 2e danes v soboto je opažati v Domžalah hrupno vrvenje in drvenje. Mladina veselo skačs in se veseli velikega domačega praznika.
Domžalčani pa pripravljajo tudi razna presenečenja za nedeljo med sporedom. Zelo interesantna bo skupina narodne svatbe. Pa tudi branjevke v pestrih narodnih nošah bodo tvorile na ogromnem vozu posebno sđrupino, kjer bodo prodajale maslo, mleko, krompir, piščeta, pure, race, kapune, ko-štrune itd. V sprevodu bo pravi trzni dan.
Danes vlada povsod prava harmonija in prebivalci že danes z veliko radostjo zro na jutrišnjo svečanost. Danes so že ceste živahne in polne prometa. Potniki se komaj ogibljejo avtomobilom, kolesarjem in voznikom, ki še vedno hite vozit potrebni mate. rijal za svečanost. Videti je danes množic? pridnih rok, ki nakladajo, razkladajo, zabijajo, kras6 in postavljajo paviljone. Tudi cestarji se zavedajo svoje visoke funkcije Ln pridno čistijo ceste ter trebijo jarke in enažijo živo mejo. Domače gospodinje zalj-šajo vrtove in posipajo steze z belim peskom. Najbolj vneta pa je mladina od male ga otročaja do obrtnega vajenca, ki pridno prinašajo bržljan ln zelenje iz gozdov za okras Domžal.
Povsod v bližnjih vaseh pa so razdeljeni številni krasno od domače tiskarne Krmpotič izdelani letaki, ki vabijo na svečanost. -— Izšla Je tudi četrta Številka domačega lista »Domžale«, ki Ima prav zanimivo vsebino.
Danes ob 20. zvečer v soboto Je slovesen obhod z bakli ado in razsvetljavo po vseh onih vaseh, ki so združene v trg. Zanimiv je tuđi nedeljski program.
Ob svečani proglasitvi Domžal za trg, ki je v nedeljo 9. t. m. zvezana z velikimi slovesnostmi in veselicami, kliče »Slovenski Narod« najnovejšemu in naprednemu tign Slovenije: »Vlvat! Floreat! Crescat!«
Julijsko branita
—j NepoSten pismonoša. 251etni pismonoša Anton Grzinič v Klani v Istri je odpiral pisma in jemal fe njih denar. Pred sodiščem ▼ Puli je bil obsojen na 5 let in 4 mesece zapora.
—J Spomin na prvo zavzetja Gorice dne 9. avgusta 1916 ae proslavi na svečan način. Izdam so slavnostni manifesti. Proslave se udeleži tudi poslanec BaneOI.
—j Planinska koča na Snežniku. ItaJti-janl gradijo vetfko planinsko kočo na Snet. nffcn, ki se svečano otvori dne 12. septembra t. L Dve sobi sta določeni za Gabrijela d Annunzfat, b) je postali, kakor sneno, »Prtnotpe di Monte Nevoso«.
—J  K občinskim volitvam v §t Petra
prt Gorici poroča »Goriška Straža«, da je vladala za občinske volitve s strani mirnih domačni volilcev neka brezbrižnost, ker se je vsak resen mož branil prevzeti krnri-k> občine, ki jo je bivši komisar Spravil v velike dolgove. Ta komisar ima mnogo na svoji vesti ki odpor proti njemu je velik. L&K&e so se naravnost bali iti na vett£e
to take le glasovalo od 460 voBcev same 185. VoHtve pa so, kakor znano, razveljavljene. Upamo, da se za bodoče volitve Slovenci dobro orgarrtziraje in skupno nastopijo v korist občine, ki je po svoji legi tik mesta za slovenstvo tako važna,
—j V Podgorl so pri nedeljskih občinskih voKtvah. o katerih $mo sicer že po-rcčall. zmagali komunisti. Na volišču v Podgori so imeli komunisti 240 glasov, v Pevrm 175. Volitev se nI udeležilo skoraj 300 volilcev. Slovenska lista je dobila 130 glasov. Komunisti so bili izborno organi-
zirani. Izvoljeni pa so sami Slovenci doma-
cm.
—j Spomenico o političnem položaja v Idriji so poslali fašisti ministrskemu predsedniku, nekaterim ministrom in poslancem Julijske Krajine. Spomenica pravi, da je Idrijski okraj izključno slovenski in da živi tam komaj 100 Italijanov. Fašistovski odsek v Idriji pa procvita. Zavzema se za »dviganje italljanstva« ob meji, kakor smo to že neštetokrat slišali. Dolgočasno spomenico, ki je delo »Inženirja« Marccuzija, vrže predsednik Mussolini brezdvomno s primerno Ita-HTansko kletvico v koš.
FRANCOSKI RANJENCI V FEZU. V bojih v Maroku ima francoska armada posebne sanitetne aeroplane, ki pre\,ažaJo ranjence z bojišča v bolnice. — Na sliki vidimo ta
originalni način prevoza ranjenih vojakov. v
Pro sveta
Kje so naši Zikovci
Ko smo zadnjič sedeli v družbi, govorili o glasbenem življenju v Ljubljani in tožili o sedanjosti in o še slabših izgledih za bodočnost, smo se spomnili svojih Zikov-cev. Kmalu smo se ogreli ob spominih na starejšega Zika, na mlajšega čelista, na zamišljenega Cernega. Soglašali smo, da smo te nadarjene kvartetiste. ki so se v velikem svetu izkazali kot popolni umetniki, nekoliko preveč zanemarjali in da bi jih bili lahko obdržali v Ljubljani. Morda na ljubljanskem konservatoriju kot profesorje, da vzgajajo dobre vijoliniste, čeliste, vijoliste, da razširjajo med nami znrisel za moderno glasbeno reprodukcijo^ za linijo, za temperament, za globoka glasbena doživetja. Kje so neki, smo se povpraševali: ali na Češkem ali na turneji po Evropi, Ameriki, Avstraliji? Zedinjli s^ro se. da nimamo organizatorjev glazbenega življenja in še n.anj organizatorjev glasbenikov, ljudi, ki bi znali pritegniti talente, jih obdržali v naši srdini, da vzljubijo nas, naše kraje, naše mesto,..
Na ta razgovor sem se spomnil včeraj, ko sem nenadoma trčil na gosp. Ladislava Ziko, na starejšega, in ž njeim prebil pol ure v prijetnem kramljanju o Zikovcih, o njihovih uspehih in nastopih v inozemstvu, o predstojećih turnejah.
Zikovcem gre dobro... Kako neki ne! Trije so na Češkem na velikih počitnicah, četrti, starejši Zika, pa prebiva že tri tedne na Viču pri svoji rodbini! Marsikdo, ki spada v ljubljansko glasbeno družino, niti ne sluti, da ima g. Zika rodbino v Ljubljani na Viču ine poleg ljubke ženice dva še bolj ljubka otročička.
Tik pred počitnreami so Zikovci kon-certirali na Danskem v Kopenhagnu. Povabilo jih je tamošnje udruženje za komorno glasbo. Sprejem na postaji nadvse prisrčen Se nikjer sprejeti s tolikim; častmi in s tako pristnimi, prijateljskimi, človeško toplimi čutili, kakor v tem danskem mestu!
V Kopenhagen so prispefi zvečer, drugo jutro so novine že prinesle slike o sprejemu na postaji. Sploh so bih* tamošnji listi polni fotografij o Zikovcih, o njihovih koncertih. Vsak njihov korak na promenadi in drugod je časopisje registriralo z amerikansko podrobnostjo in brzino. Stanovali so po privatnih vilah, katere so jim odstopili glasbeni amaterji in navdušenci iz Kopei-hagna. Vsak je Imel avto na razpolago, da nra je že bila nerodna ta večna vožnja v avta. Rajše bi bili radi promemrali peš po Izredno zanimivi in krasni danski prestolici.
V Kopenhagnu so grali moderno češko glasbo. Axmaiwa, Schulhoffa, Jaoračka, Jh-aka, Suka, Dvoraka, Smetano. Neki danski kvartet je Zikovcem predvajal moderno dansko komorno glasbo, ki pa nima izrazitih talentov. Zikevske koncerte so sproti razmnoževali potom radio fona po celi danski državi. Radioslušala so bfla postavljena med notnimi držali.
Sprejem in ljudje v Kopenhagnu ostanejo Zikovcem nerabrasno v spominu. Danci so sploh popolnoma drug narod kot na primer Spanci Tu prisrčna uljudnost, tam doli pa električno mahanje z rokami, rekordni hitrostni pozdravi, veliko tekanja in vikanja, kakor odgovorja južnemu temperamentu.
Koncem avgusta te zberejo Zikovci na Češkem m odpotujejo na veMke glasbene
svečanosti v Benetkah, kjer se vrše letošnji festivali mednarodne modeme komora« glasbe. Na teh festivalih bodo igrali kvartete talentiranega praškega skladatelja Schulhoffa, ki pripada najmodernejšim glasbenim strujam, nadalje nekoMko bolj umirjenega Jiraka in pa divjo, najnovejšo skladbo divjega Janačka. Skladba se naslanja na impresije Tolstega Kreutterjeve sonate. 0 tej skladbi ie izjav* & 2ba. da
je božanstvena, kar sem rad verjel, ker poznam temperament Zikovcev, Cernega, tega Fausta Zikovskega kvarteta, še posebej. Zikovcem se najbolj podajajo divje stvari z ekscentričnimi ritma m z ekscen-trlmnima vrhunci.
Iz   Benetk potujejo Zikovci na krajšo turnejo po gornji Italiji, ki jih pripelje do j Bozena, Od tam pa v Jugoslavijo.
Najprvo nastopijo v Ljubljani, kjer nam j ponove komade, ki jih bodo igrala v Benetkah. Pametna, imenitna mdsel! Iz Ljubljane hajd na jug v Zagreb, Beograd in 'morda še dalje. Na povratku v »Evropo« se morda zopet oglasijo v Ljubljani..«
200 letnica ruske akademije znanosti
Po poročilih iz Moskve se pripravljajo znastveniki Unije socijalističnih. sovjetskih republik na svečano proslavo 2001etnice ruske akademije znanosti, ki nosi sedaj po neki naredbi sovjetske vlade naslov: »Akademija Unije socijalističnih sovjetskih republik«. Svečanosti so določene za 5. in 6. septembra z obilnim in izčrpnim programom tako v Moskva kakor tudi v Ljenin-gradu (Petrogradu). Akademija je razposlala nad 600 vabH raznim znanstvenim institucijam in družbam, kakor tudi posam-nim znastvenikora vseh držav. Doslej je prijavilo svojo udeležbo okoli 200 inozemskih društev oziroma njih zastopniki.
Neko berlinsko poluradno obvestilo naglasa, da Nemci ne čutijo nfkake obveznosti, ugoditi želji ruske akademije, da se udeleže svečanosti.
Anton Čehov kot zdravnik
Anton Pavlovič Cehov je bil pesnik večernih mrakov in otožnosti. Ljubil je trudne in zlomljene duše. Sam Je bil srčno izredno bogat, da ni vedel, kam s tem bogastvom. Ko si je 'zbral zdravniško vedo, nI znal, kakšne težkoče ga bodo Čakale kot zdravnika. Pozneje je priznal, da je zdravniška veda le dobro vplivala na njegovo pesniško delo. »Prirodne vede so me storile opreznega. Vedno sem se trudil, da se ravnam po izsledkih znanosti. Kjer nisem utegnil, sem raje molčal«, piše Cehov v nekem svojem pismu.
L. 1890., po šestletni zdravniški praksi, ie odpotoval na Sahalin, na otok zločincev. V tem času je sestavil svoje najlepše potopise. Radi pljučne bolezni je zapustil Sahalin ter poiskal dunajske in pariške zdravnike, ki so mu nasvetovaii Benetke. Zdravljenje ni napredovalo, kakor si je obetal. Umrl je 1. 1904 v 44. letu.
V reviji »Praemedicns« objavlja 'dr. Ebstein odlomke iz Cehovih pisem, ki se nanašajo na njegovo bolezen In na njegovo zdravniško prakso*. 2. januarja 1885. piše Čehov gdč. Saveljev: MoJa bolezen me je malo prestrašila. Istočasno pa mi je pričarala lepe, srečne trenotke. Tudi taka čuda se dogajajo! Prejemam toliko dokazov iskrenega in prijateljskega sočutja, da se zdim kakor princ iz Ar kadije, ki razpolaga z mnogimi vlastelini. Dokler nisem obolel, nisem vedel, da imam toliko prijateljev... 30. marca 1888 piše Cehov Suborl-nu: Kot zdravnik sem se privadil gledati ljudi, Id so zapisani smrti. Vedno me prevzame posebno čustvo, ko gledam ljudi, ki se smejejo ali ki jočejo in ki so zapisani smrti.
O mladi zdravnici - prijateljici pravi: Pacijenti so za to zdravnico prava muka in zanje se boji do psihoze. Pri posvetu smo vedno razdvojenega mišljenja. Jaz prorokujem zdravje, kjer vidi ona smrt in podvojim doze, ki jih smatra za zadostne. Kjer pa je smrt očitna, tam se moja prijateljica, ne po-
naša kot zdravnica, Nekoč so prevzemali bo-, gatega bolnika na železniški postaji. Istočasno je prispela seljakinja z nevarno otek* lino na vratu. Bolezen je bila tako napredovala, da ie bil vsak up zaman. Ker pa ta žena ni občutila nobenih trenotnih bolesti, in ker je bilo gotovo, da umre radi svoje bolezni, se je moja prijateljica čutila pred seljanko tako krivo, da se je pred njo opravičevala radi svojega lastnega zdravja in da se je osebno sramovala, ker je zdravniška veda tako nemočna, da jI ne more pomagati.
Istega dne piše Cehov: V Moskvi živi velik trdoglavec, pesnik Palmik. Nedavno si je razbil glavo in jaz sem ga lečll. Ko je danes prišel, da mu previjem rane, mi izroči steklenico Ilang-llansa za tri rublje, steklenico dragocenega orhidejskega olja/ To me je upropastilo.
Telesna vzgoja in domovinska ljubezen
Naša demokracija potrebuje mož zvestih svojih dolžnosti Telovadec mora bfti močan in pogumen. Toda se važnejše je tot da prepoji svoje življenje z duhom požrtvovalnosti in dnevne dolžne zvestobe, ki tvorita pravo domovinsko ljubezen. Telovadec mora živeti v prepričanju, da pripadajo njegove lastnosti službi za deželo in za sof brate.
Skrb za svobodo je prva Izmed doiž* nosti pri vseh naTodih, ki hočejo živeti častno in dostojanstveno. Želimo nastopa splošnega miru, naj pride srečni čas, ko bi narodi brez skrbi za bodočnost in svojo svoboščino mogli izpremeniti zadnji meč za okov pluga. Naj bi društvo narodov kmalu privedlo do zmage temelje mednarodne morale, brez katere ni varnosti ki sreče ne za narode in ne za posameznika. Žalostno v prizorišče katero nam nudi današnje človeštvo nam ne daje pravice, da bi mogit misliti na odpravo oboroženih konfliktov. Na svetu je preveč sovraštva m nezaupanja, preveč strasti in hlepenja po revanži in imperialistični težnji, preveč egoizma in neusmiljenosti. Zlata doba končnega miru nastopi, ko narodi spoznajo, da mora na mestu gospodstva, sovraštva, meča In vojne, ki uniči zmagovalca in premaganca, gospodstvo pravičnosti m ljubezni. Mir, ki ga hočemo, je mir v varnosti. Zapoved treno-tka je vzdrževanje močne ki disciplinirane armade. Sicer ta armada ne bo nikdar pomenila vojne nevarnosti, kjer ima shrHti samo obrambi naših mej, naših naprav in naši sloboščin. Telovadci vojaški male armade, Jtf ima visoko nalogo Ščititi domovino, ne pozabite nikdar, da zahteva narodna obramba ne samo dobro pTemašljeno organizacijo naših fizičnih sposobnosti, marveč predvsem moralne in duševne sile, katero hočemo držati intaktne. NarodJ, ki razumejo stvoriti moškega duha v jeklenem telesu, so vedno znali varovati svojo svobodo.
Tako je govoril na veliki teJovadski proslavi v Ženevi predsednik zveze.
GENERAL SARRAIL, francoski guvernei • v 5Tri/I.
Po suefii
* Nesreča na Monte Rosa. Iz Milana poročajo, da se je ponesrečilo na Monte Rosa več italijanskih turistov. V snežnem metežu in v megli so na povratku zašli nt prišli na 1000 metrov visoki prepad Ma« hugnaga. ~Mladi vodnik Kazimir Pic je ob-visel nad prepadom, na kar se ie utrgala zmrzla vrv in je padel v globočino. Njegov brat, ki je tudi vodnik, se je hotel iz obupa vreči za njim in so ga le težko zadržali od tega koraka. Turisti so se rešili slednjič z najtežjo težavo. Vodnikovega trupla še niso našH.
* VUiem — čaka. Protestantski pastor Duschdk iz MLškolca se je nedavno razgo-varjal v Doornu z bivšim nemškim cesarjem Viljemom. Viljem >e po svoji navadi blebetal o vseh mogočih stvareh (v tem ozira sta si precej slična s Stipko Radičem), a končno je izjavil: ^Zaupam v moč nemškega naroda, v nemško srčno zvestobo. Moj narod čaka, tudi jaz čakam.c
* Med sladkosnede!!.    Svojčas se je ustavila v pristanišču v Shanghaju neka angleška bojna ladja. Poveljnik je Šel v mesto in posetil najvišjega dostojanstvenika. Ta je bil zelo vesel in je povabil poveljnika In rjegove oficirje na obeg. Miza je bila ob ložena z mijraznovrstnejšimi jedili. Anglt ški poveljnik je pridno jedel in posebno n je ugajala jed. katero je smatral za ra< ragout. Hotel pa je izvedeti, iz kakega n sa je pravzaprav ta jed. Toda to je bilo ško. Kitajec ni znal angleško, Anglež pa kitajsko. Treba se je bilo torej posl zrakov. Poveljnik je pokazal na skled oponašal pri tem raco. Kitajec pa je ra:
trii svoj obraz, zmajal z glavo in odgo zatemnjeno: »Bav - bav...«
* Kusa v Rusiji. »Pravda« poroč: je v Stalingradu ob Volgi izbruhnila &&• Brve dni ie od 44 bolnikov umrlo o ^
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 8. avgusta 1925.
Mtotof v arrdOend na Bledo. Včeraj so priSH na Bled poročat vladarja ministri Nfcčič, VnkTČević, Srskfč In N9dc. Vte sprejete mtanstre je povabi* kraH na večerjo. Pri tel prfifflđ )e mtafeter Srskfč pred!o*žfi kralja novi tfekovnf zakon v podpis* Mtnđster Ninčić se ostane par dni na Bledu. — Danes je odšel kralj v spremstvu ministra presvete VnkJčevaća na lov v triglavsko pogorje ter se vrne jutri na Bled
— Nbvmarfl prt krnila na Bledo. Včeraj popoldne ob 17. uri je kralj sprejel v teftknf avefijenci zjastopnS^e Jugosloven-iskega novinarskega tKinržetrja, V avdMen-
so bflf: predsednik J. N. U. glavni ured-.fđk Kovacevič, glavini ia$n0e SoJdč, glavni HJBWWfc Ivanović, glavni urednik Stanko |Wraot kot predsednik ljubljanske sekcije in 5BrednJk Krznarfč kot predsednik zagrebške Rekcije. Kralj se je v živahnem razgovoru :«antrnal za vse pereče zadeve jugosloven-ekega tiska ter obljubil pomoč, da se 5hr>-Ipreje uredi socijalno vprašanje poklicnih •novinarjev, kakor Je napoveduje novi tt-tfcovni zakon. • — Odhod ministra ver na Bled. Mini. ver g. M»a Trlftmovlc Je odpotoval Bled. S eeboj nosi veCJe gftevilo nkaaov zakon o priznanju zaslug naoljonalnih ki ga predloži kralju v podpis.
— Odlikovanje jugosloveneke žene. Ga. sava K. Hršstlč, ipredcadnica droStva
teljev Francoske, je bita. odlikovana a častne legije.
— Dopust pomočnika ministra.. Takoj jpo imenovanju je novi pomočnik mintetra a(a*aot4jaai» [politiko g. Pero PratSč odpoto-val na enomesečni dopust.
— Spomenik hrvatskemu kralju Tomislava. V Zagrebu se je osnoval poseben odbor, ki namerava povodom tisočletnice hrvatskega kraljestva uvesti akcijo za postavitev monum en talnega spomenika prvemu hrvatskemu kralgu Tomislavu.
_. izlet Nemcev na Koroško. »Deutsch-
oesierretchische Reisevereanigung Nord-;Sud« priredi prihodnji mesec večji izlet na Koroško. Kakor se vadi iz naznanila, imajo Izletniki namen vršiti nalogo društva, ki hoče pospeševati predvsem nacijonalne od-nošaje med Nemci v Avstriji in v Nemčiji. Pri srcu so jfcn posebno obmejni kraji, v katere bocejo zanesti nemško kulturo. Ta gospoda ima namen hujskatl po eni strani koroške Slovence proti Jugoslaviji, po dru-«1 pa pripravljati tra za prildopitev Avstrije k Nemčiji.
— Poštnemu ravnateljstvu. Ugleden Obrtnik iz ŠišTce nam piše: Zadela nas je nezaslišana usoda, da je Šiška kot največje in najvažnejše ljubljansko predmestje brez poŠte. V Šiški in v celem področju naše cpuSBene poŠte je dokaj industrije, trgovi-•ne in obrtf. Izgovor, da nI bik> mogoče do-JWti za pošto primernega lokala, se nam ne [wfi utemeljen. Ako bi se bili oni, ki so poklicani za to, pobrigali, bi lokal prav lahko Jlzsijedna. Bas* prejšnji teden je oddal slašči-Fcar Brand verik lokal v svoji hiši neki ši-'vfljl, a ima se vedno pripraven prostor na ^Jvorišču. Istotako so prazni prostori bfv-?5e gost^ne »pri Kankertuc (lastnik g. Skan-■fder). Ljudje so pač toliko ponosna, da lokalov ne ponujajo, posebno ker je znano, da poštna uprava ne plačuje posebno sijajne najemnine.
— Razprave na glavni skupščini UJU y Suboticl. Glavne razprave na skupščini v Suhotaci so sledeče: 1. Zakon o osnovnih sedali, 2. učiteljske dole in izobrazba, 3. Šolsko nadzorstvo in nadzorniki. Skupščine bo dolžni udeležiti se vsi člani glavnega odbora, vsi člani ožjega sosveta poverjeni-gftva, vsi predsedniki okr. uči/t. društev in izvoljeni delegati aH namestniki. Zaradi prenočifiča se morajo vs4 ti pri j a vrti do 10. t. m. Pover. U JU Ljubljana.
— Gojenci za vojaško veterinarsko šolo
V Zagrebu. Po razpisu ministrstva VT št. '4134/25 se sprejme 50 gojencev v vojaško veterinarsko šolo v Zagrebu. — V poštev pridejo prosilci v starosti od 17—21 let z izvršenimi 4 razredi srednje šole. Ostale informacije in pogoje, ki se zahtevajo za to Sok), daje komanda ljubljanskega vojnega okrožja.
— SOletnica hotelirja Avguština Zajca.
IV nedeljo dne 9. avgusta praznuje gospod AvguStin Zajec, hotelir na Blejski Dobrav!
V bivšem hotelu Stoi, svojo 501etnico ter obenem 25ietnico kot gostilničar. Kot zaveden pobornik v gostilničarski stroki je jbfl dolgo vrsto let odgovorni urednik stanovskega glasila »Gostiničarja«. Jubilant je 5>rat gospoda Alojzija Zajca, lastnika hote. fla. Beiievue v Ljubljani, želimo mu boljšo jbodočnost in vs trajan je v borbi za svoje Ideale, še na mnogaja lota! Tovariši.
— Nov požarni red. »Jugoslovanska gasilska zveza« je sestavila nov požarni red, ki stopi v veljavo, čim ga kompetentna oblast potrdi.
— Novo postajališče Medno dokazuje dovolj svojo potrebo. Vsakdanji promet je že sedaj obilen. Prijatelji lepe Gorenjske se ze oglašajo za stavblšča za vile. Vasica lepa hladna, kopalna voda takoj zraven, prav v bližBii Ljubljane ob krasni državni cesti itd. Nedeljska slavnostna! 'otvoritev je ostala občan-stvu v dobrem srxwrrinu. Velik pogre-žek je bil, da ni bilo v Ljubljani dobiti voznih listkov za v Medno. Listke so eni kupovali do Medvod po Din 5.50, drugi zopet do Votžmarjev po Din 330. Slednje bi bilo še pravilno, ker je daljava vendar le samo 9 km, prvi pas se pa ftak glasi na 10 km in Din 3.50. V Mednem je nabito, da je do Ljubljane 9 km in cena Din 3.50, temu naproti so pa listki po Din 5.50, na katerih je izvanredno debelo tiskano 15 km. Prosimo železniško upravo, da nedostatek odpravi. — Več udeležencev.
— V nedeljo 9. avgusta odkrije »Skalac Spominsko ploščo dr. Jugu v Vratih pod Tri- t glavsko steno. Odfcod^ *&>a&^%£te^p4k nedeljo ztegraj'
— Sestanek In venskih vojakov iz
občni zbor Zveze ilo-
svetovne volne bo na Brezjah1 dne 30. t. m. Treba javiti odbora Zveze takoj število udeležencev te posameznih' krajev, da se obvesti železnica glede potrebnega števila voz oziroma posebnih vlakov. Iz Ljubljane bo vozil takoj po rednem vlaku v nedeljo 30. t m. ob % a proti Otočam poseben vlak.
— Obrtna razstava v Ljutomeru. Obrtne razstave v Ljutomera, ki se otvori v nedeljo 9. avg., se imenom ljubljanskih gospodarskih* krogov in Trgovske obrtne zbornice v Ljubljani udeležita gg. dr. Fran Win-diseher, glavni tajnik te zbornice in dr. Fran Pretner.
— Petletnico koroškega plebiscita bo
letos dne 10. oktobra proslavil nemški Schulverein - Sud mark s posebnimi prireditvami po celi Avstriji, v prvi vrsti na Koroškem. V ta namen so dobile vse podružnice podrobna navodila. Povsod se bodo pobirala »koroška zahvalna darila« za obmejno šolstvo. Tudi naše obrambne organizacije se naj pravočasno zganejo, da ne bomo žalostno obletnico odpravili le s par časopisnimi noticami, ker pri nas so potrebe za obmejno šolstvo še večje.
—! Samomor hotellrke t SuboticL Roža Stppančević, lastnica hotela »Abbazra« v Su-botici se je obesila zaradi neozdravljive bolezni
— Sin utonil, mati zblaznela. V Mostami
je 15 letni Alija Trebinjac pri kopanju v Neretvi utonil Ko Je zvedela žalostno novico dečkova mati, se je začela na ves glas smejati Revici se je namreč omračil um ter /so jo morali prepeljati v blaznico.
— Pod vlak se Je vrgla s svojo 5 letno hčerko v Aleksandriji v Italiji 31 letna Magdalena Calligaris. Čakala je na vlak čisto mirno in deklica je zaspala. Ko je pridrdral vlak, se je vlegla z deklico na tračnice. Trupli sta bili strašno razmesarjeni Ne-srečnica je bila živčno bolna.
— »Čudežnega doktorja« v Tirolskega so prijeli v Bressanonu v Italiji. Mudil se je dalje časa pri Inomostu, potem je šel preko meje. Za tem italijanskim doktorjem so ljudje kar drli in pravijo, da ako ta Človek poioži bolnfkuro ko na telo, pa ozdravi. Italijanski orožniki pa tega ne verjamejo, zato so aretirali Tirolca in ga izročijo oblasti Menda ga takoj izženejo.
— Analfabetski tečaji v vojski. Vojni minister je odredil, da se to jesen priredijo v vseh polkih analfabetski tečaji.
£— Avtomobilski promet med Trogir, Jem fn Starim Kaštelom. Ministrstvo saobraćaja otvori avtomobilski promet med Starim Kaštelom in Trogirjem.
—Dveletna vinarska in sadjarska šola v Mariboru se baje v kratkem preuredi v enoletno, če ostane Se dveletna, se prične novo Šolsko leto 15. septembra; če bo pa enoletna, bo začetek za novince Šele začetkom novembra, konec pa koncem oktobra 1926 z enomesečnimi počitnicami v avgustu. Pogoji za sprejem so v obeh slučajih enaki. Oskrbnina za redne (privatne) učence v zavodu znaša mesečno samo 5 Din. Sinovom siromašnih kmetov pa tudi te oskrbnine ni treba plačati. Prošnje za sprejem je pošiljati ravnateljstvu državne vinarske in sadjarske Sole v Mariboru do 1. septembra 1925.
— Med svetovno vojno ustanavljala so se društva »Samopomoč«, katera so udom (članom) preskrbovala živež. Vsak član je moral plačati delež z dostavkom, da se bodo ti deleži pozneje vrnili Se med vojno so pa baje ta društva prenehala delovati. Preteklo je že več let po vojni, a deležev — vsaj za cerkniški in loški okraj še niso Izplačali. Na vprašanja, kdaj se bodo dobili ti deleži, se je od merodajnih oseb, ki so
živež Članom deliH, odgovorili da računi niso le končani in orel eni Vljudno torej vprašamo, aH so zdaj računi mej eni in kam naj se obrnemo člani tega društva, da dobimo svoje deleže povrnjene. Eden v imenu več udov (članov) »Samopomočit za loški in cerkniški okraj.
— Italijansko planinsko društvo v Gorici se pritožuje, da so posetniki Triglava poškodovali njegovo planinsko knjige in da delajo v njej neumestne opazke ter namiga-va, da so to zagrešili člani SPD. — Opozarjamo in prosimo vse naše člane ter sploh vse turiste, da opuste vsako poškodbo tuje lastnine, ki nam ni v čast in nam jemlje ugled v to- in inozemstvu. Prepričani smo, da pravi pristni turisti obsojajo tako obžalovanja vredno početje in jih prosimo, da vsako tozadevno poškodbo javijo podpisanemu odboru. — Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva.
— Iz Škofje Loke. Običajni letni semenj bi Jmel biti na sv. Roka dan v Škof j i Loki ker je pa ravno isti dan nedelja, v soboto pa praznik, se tedaj vrši v petek, dne
14. t nt Zadnji semnji so bili zelo dobro obiskani kar je znamenje, da se bodo vsi letni semnji znatno zboljšali, se zato naprošajo kmetovalci in živinorejci, da se zopet s svojo Živino in drugimi pridelki mnogoštevilno udeleže. Obenem se vabijo mesarji in drugi kupci — Občina Škofja Loka.
— Zveza delovodij In industrijskih uradnikov za Slovenijo vabi svoje člane kakor tudi prijatelje na Kongres, kateri se vrši
15. t m. v Kamniku. Odhod iz Ljubljane 7.55 iz glavnega kolodvora. 1495/n
Kdor ne 'more, da bi se pogostil s »Pekatetami« ob delavnikih, ta naj si jih privošči ob nedeljah in praznikih. Na Izbiro je mnogo vrst, ki se dobe po vseh: trgovinah. 131/L
— Pri telesnem zaprtju, motenjih prebave in pritisku krvi zaužijte na tešče zjutraj kozarec prirodne grenčice »F r a n z-Josef«. Po izkušnjah, nabranih na klinikah' za notranje bolezni, je voda Franz-Jo-sef Izredno dobrodejno odvalilo. Dobiva se po lekarnah, drogerijaK in trgovinah s rudninskimi vodami
— Ne pozabite na zvezni gasilski zlet 15. t. m. v Dravogradu. Vožnja je polovična Kdor le more, naj se tega pomembnega zleta udeleži. Odhod iz Ljubljane preko Maribora 14 t. m. ob polnoči. 1497-n
— Dne 15. avgusta     velik srsčolov na
vrtni veselici mestne Orjune Vič-Glince; srečk bo obilo tn lepih, tako da bo vsak, če se bo le malo potrudil, deležen dobitkov, čisti dobiček tega srečolova je namenjen brezposelnim članom naše organizacije. — Veselica se vrši na sokolsikem letnem telo-vadišču na Viču ob Tržaški cesti, kakor smo to že naznanili. 1496-n
— Znamka »Neosan« krema za čevlje Vam Jamči za dobro blago. 50/L
Iz Utkane.
— Znižanje cene kruhu v LJubljani. Na
podlagi sklepnega dogovora med odborom pekovske zadruge ter mestnim tržnim nadzorstvom se poceni kruh v Ljubljani, pri-čenši z dnem 15. avgusta, sledeče: Beli kruh 1 kg 6.50 din (doslej 7 Din), črni in rženi kruh kg 5.50 Din (doslej 6 Dm). Pri tej priliki ponovno opozarjamo vse peke, da smejo peči kruh edinole v predpisanih težah po 1 k*r, % kg in Y*. kg, vsaka druga teža je nedopustna in kažnjiva ter se bo proti vsakomur, ki bi se te predpisane teže ne držal, sodnijsko postopalo. Pečenje kruha v manjših količinah kot so gori predpisane, siutži po večini le v varanje občinstva, ker je tržno nadzorstvo pri glavni reviziji, ki jo je pred kratkim izvedlo pri pekih, dognalo, da Je vse manjše pecivo kot Yk kg bilo prodano dražje, kakor bi pa sicer odgovarjalo ceni kruha m njega teži Cena zemljam ostane neizpremenjena. —
Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani, dne
7. avgusta 1925.
— Izlet v Medno, člani prireditvenega odseka in ostalo članstvo Sokola I. opozarjam na današnji tzlet v Medno. Plesišče je tako gladko kot v dvorani Kazine, tako, da se bode vse vrtilo. Društvena godba se je nalašč za naš izlet navadila nove komade, gusalnica In krogle za balinanje na razpolago, za dobro pijačo in dobro kuhinjo nam jamči br. Janko Cirman. — Zbirališče ob 2. uri na Taboru. Odhod z vlakom ob 2.40 v posebnih vagonih do Št. Vida. Kdor hoče plesati in pozabaviti se, naj ne ostane doma. Na svidenje v Mednu 1 — Zdravo! — Predsednik.
— Pevke In pevci »Ljubljanskega Zvona«. V ponedeljek, dne 10. t m. zvečer skupna vaja. Gotovo vsi in vse! Odbor. 1500/n
— Juniorske tekme za pokal SK Ilirije, ki bi se morale po prvotnem programu zaključiti v nedeljo, so odgođene na praznik
15. t. m. V nedeljo dopoldne ob 9. uri se igra le ©na izmed tekem za utešno darilo medklttbskega odbora m sicer med Hermesom in Marsom. Vzrok odgoditvl je medmestna tekma Ljubljana : Maribor. 1498
— Medmestna tekma Ljubljana : Maribor. Dne 16. t. m. odigrajo reprezentančna moštva vseh nogometnih podsavezov v državi prvo kolo tekem za kraljev pokal. Naš podsavez dobi za protivnika Zagreb, torej moštvo, proti kateremu bo imel posebno težko stališče. Medmestna tekma Ljubljana : Maribor, ki se vrši ▼ nedeljo 9. t. m. ob tričetrt na 18. uro na igrišču Ilirije, tvori nekak uvod in odločilno pripravo na nastop proti reprezentanci Zagreba Poda naj pregled najboljših moči, s katerimi razpolaga naš podsavez in pripomore naj k temu, da se sestavi v resnici najmočnejša reprezentacija podsaveza. — Podsavez je določil za to tekmo popularne cene: tribun-ski sedeži stanejo D in 15 In 10, stojišča Din
8. dijaško Din 6, mladinske vstopnice Din 3.
— Orjuna v Šiški priredi v nedeljo 9. t. m. pri Stepiču vrtno veselico. Na vzporedu je godba, petje, šaljiva pošta itd. V slučaju slabega vremena se prireditev vrši v notranjih prostorih. Začetek ob 3. popoldne. Vstopnine ni. Vabljeni so vsi pristaši jugo-slovenske ideje. — Odbor. 14S6/n
— Gospodarsko In izobraževalno društvo za dvorski okraj priredi dne 9. t. m. pri gosp. Oblaku na Tržaški cesti svoj I. Dvorski sejem. Vabimo vse mlado in staro; da si ga ogleda in se zabava na našem sejmu. Dobra kapljica in jedila preskrbljena, kakor tudi ples, kino, komični prizori itd. Torej vsi na sejem!
— Opozorilo, Nekdo, ki se Izdaja za slovenskega novinarja in ki nastopa tudi kot policijski komisar, hodi okoli uglednih strank, bank in trgovskih tvrdk ter jemlje naročila za »Narodno enciklopedijo«. Ugotavljamo, da dotični gospod ni član Jugo-slovenskega novinarskega udruženja.
— Mestna zastavljalnica ima tomeseč-no dražbo decembra 1924 zastavljenih predmetov 13. t. m. ob 3. popoldne.
— »Mestna elektrarna ljubljanska je otvorila na Mestnem trgu poleg magistrata razkošno urejeno lastno prodajalno, ki je v kras njeni okolici. Opozarjamo na itrserat v današnji številki našega lista.« 1494/ri
— Internacionalna avtomobilska dirka Vrtinika-Logatec, ki bi se imela vršiti dne
16. avgusta t. L, odpade vsled raznili tehničnih ovir, ki so se pojavile v zadnjem času. Ista dirka se vrši drugo leto v povečanem obsegu. — Avtomobilski klub. 1502/n
— V nedeljo, dne 9. t m. vsi člani gospodarskega in izobraževalnega društva za dvorski okraj, kakor tudi somišljeniki JDS k »Oblaku« na Tržaško cesto, kjer se vrši I. dvorski semenj. 150/n
— »Stan ln Dom«. Stavbna m kreditna zadruga »Stan in Domc priredi v nedeljo
9. t. m. ob pol 11. uri na svojem zemljišču ob Tržaški cesti slavnost vzidanja vogalnega kamnea v obe sprednji zadružni hiši.
Udeležba obeta biti obilna, ker se javnost zelo zanima za to redko slavnost.
— Iz Mer oso dne ulice. Stanovalci Me-roso dne ulice prosijo merodajne občinske činitelje, da nam dajo žarnico, da ne bo treba tavati nam ob terrmih nočeh okoli voglov v vedni nevarnosti, da se ne spodtak-nemo ali zaletimo v zid. V naši ulici in bližnji okolici je ponoči velika tema in ker še živi spomin na znani ponočnjaŠki končni »refugium peceatorum«, pridrvi na Zabfrk včasih tudi kak človek, ki v pasantu ne vzbuja baŠ prevelikega zaupanja...
Iz
—c Noćno lekarniško alužbo opravlja ta teden lekarna »Pri Križu na Cankarjevi ce. sti.
—c Avtomobilska nezgoda. Pri Trojanah je v torek zjutraj na službenem potovanju ob priliki neke avtomobilske nezgo. de ponesrečil komisar srezke finančne kontrole v Celju g. Muc. Zlomil si je levo roko. Zdravi se v celjski bolnici.
—c Cene mesu so se v mestu Colju glasom razglasa mestnega magistrata zopet znižale. Mestni magistrat poziva v razgla. su prebivalstvo, da sodeluje pri pobijanju draginje In da pazi na vsak malenkosten prestopek, ker se sicer ne da nič doseči v prid občinstvu!
—c Trupla Italijanskih vojakov. Na celjskem vojaškem pokopališču leži več italijanskih vojakov, ki so postali Žrtev svetovne vojne. Te dni je prevzel neki Italijanski vojni kurat seznam teh Žrtev. Tru. pla nameravajo Izkopati in jih pokopati v Ljubljani na skupnem pokopališču.
—c Umrlo je tekom meseca julija v mestu Celju 7, v bolnici 11 ln v invalidskem domu 1 oseba, skupaj 19 oseb.
Velecenjene dame I Ali že poznate — SANOFORM?
Davčni zaostanki v Sloveniji
Finančna delegacija objavlja uradno: Davčni zaostanki, ki so že v prvem kvartalu tek. leta dosegli znatno višino, se v drugem ne samo niso znižali, ampak samo še povečali. Apel, ki ga je naslovila delegacija začetkom aprila po časopisju na publiko, da naj prostovoljno izpolnjuje svojo eminentno državljansko dolžnost ter prihrani sebi sitnosti in stroške, finančnim organom pa odij prisilnega iztirjanja, je torej ostal brez uspeha. Delegacija v poslednjem trenutku še enkrat ponavlja ta apel. Ker pa vsled nerednega pritoka sredstev že Itak mora zapostavljati različne, deloma prav nujne izdatke in je njena službena dolžnost, da skrbi za točno blagajniško poslovanje, Je naročila davčnim uradom, da naj zlasti proti očitno malomarnim in upornim davkoplačevalcem pod lastno disciplinarno odgovornostjo porabijo vsa sredstva, ki lih nudi zakon, da se dospeli davki vplačajo. Odredila je tudi kontrolo eksekucijskega poslovanja po svojih organih. Delegacija prosi vse samoupravne zastope, zlasti pa občine, ki Jih je finančna uprava dosedaj vedno z največjo liberalnostjo podpirala z akontacijam! na Poklade, da naj tudi od svoje strani že v .lastnem interesu uplivajo na prebivalstvo, *da redno zadošča svojim davčnim obveznostim, ker se jim bo v danih razmerah" samo« obsebiumevno moglo preodkazovati samo toliko doklad, kolikor so z vplačili kriti dospeli državni davki.
IV. BR« & Er. RU1K
pleskarja ln ličarja
Ljubljana, Karel Kotnlkova ulica
(baraka za Ledino) se priporočata cenj. občinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna.
Triletna garandja.    121 L
Tr iTr iTr iTr iTr itr iTr iTr iTr iTr iTr iTr iTr iTr i
SI
užkinj ni vec!
..in najbolj zamudno in sitno delo je pranje in pomivanje krožnikov!
Pranje in pomivanje
krožnikov je igrača
s • • • e
1 aii ajj «
Tri-soda „3,^3^
beli pa ne razjeda!
jjajjaii
iTANE MALO
NUDI M N O C O
Gospodarstvo
Valutni pregled za julij
Angleški rant je v juliju nekoliko padel napram dolarju. 1. julija je notiral v Londonu 4.86125 ameriških in 48606 kanadskih dolarjev, 31. julija pa 4.8562 ameriških in 485 kanadskih dolarjev. Ta padec angleške valute je posledica naraščajoče brezposelnosti in rudarske krtze. Nemški premog iz Porurja dela angleškemu veliko konkurenca Na gospodarski in finančni položaj države je tudi zelo vplivala rudarska stavka, do katere je prišlo zaradi odklonilnega stališča delodajalcev napram zahtevam delavskih sindikatov. Koncem julija se je pridružil vsem tem pojavom še spor z Ameriko, ki hoče neomejeno zavladati na trgu kavčuga. Amerika hoče umetno znižati produkcijo kavčuga na Cevlonu in Malajskih otokih, da bi se zvišale cene sirovega kavčuga. Uvoz Angleške je znašal v prvih 5 mesecih 1925 — 566,560.893, izvoz pa 400,614866 funtov šterlingov. Uvoz se je torej zvišal v primeri z lanskim letom za 56^*06.545 funtov št, izvoz pa za 10,069.684 V teh številkah je jasno izraženo poslabšanje angleške trgovinske bilance.
Francoski frank se je v juliju stalno dvigal napram dolarju in angleškemu funtu, dočim je v juniju zelo padel. 1. julija je notiral dolar v Parizu 22.38, angleški funt pa 108.75 fran. frankov. 31. julija je notiral dolar 21.095, funt pa 102.33 ir. frankov. Važen činitelj porasta francoske valute je sistematična in stroga CailIauxova finančna politika, zlasti pa okrepitev državnega kredita potom novega 40odstotnega konversij-skega posojila z garantiranim tečajem franka. V zvezi s tem je francoski frank nehal padati. Položaj Banque de France se je zelo zboljšal, ker so se znižali leteči državni dolgovi v zadnjih dveh tednih za 600 milijonov frankov.
Belgijski frank je v juliju nekoliko padel napram francoskemu. 1. julija Je notiralo 100 belgijskih frankov v Parizu 09.45, 31. julija pa 97.05 franc. frankov. V Ženevi je notiralo 100 belg. frankov 1. julija 23.—1 31. Julija pa 23.70 švicarskih frankov.
Švicarski frank je nekoliko padel napram dolarju. 1. julija je notrral dolar v Ženevi 5.14875, 31. julija pa 5.150625 švicarskih frankov.
Italijanska lira se je v julija neprestano dvigala napram francoskemu in švicarskemu franku, kakor tudi drugim valutam, i. julija je no tiralo 100 lir v Parizu 75.— fr. frankov, v Ženevi pa 17.60 Švic. frankov, 31. julija pa 77.30 odnosno 18.8475.
Nemška marka je nekoliko poskočila napram švicarskemu franku, ker se je stabilizira! njen tečaj na newyorški borzi. 1. julija je notiralo 100 mark v Ženevi 122.575, 51. julija pa 122.625 švicarskih frankov. V gospodarskem življenju Nemčije je opažati zadnje čase težko krizo, kar velja zlasti za premogokope v Por ur Ju. Tam leže ogromne količine neprodanega premoga — baje okrog 10 milijonov ton. Da prepreči katastrofo, je Golddiskontbanka dovolila podjetnikom 3 mesečni kredit v znesku 15 milijonov zlatih mark. Denar so dale na razpolago Štiri največje nemške banke.
Avstrijski šiling je stabflen napram dolarju. V Ženevi je notiralo 1. julija 100 šilingov 72.45 švic. frankov, 31. julija pa 7&50.
Češkoslovaška krona je nekoliko padla napram švicarskemu franku . 1. julija Je notiralo 100 Kč v Ženevi 15.375, 31. Julija pa 15.2625 švic. frankov.
Madžarska krona gre paralelno z avstrijskim šilingom. 1. julija ie notirala na Dunaju 99.82, 31. julija pa 99.80.
Turška lira Je nekoliko poskočila napram dolarju. 1. julija je notirala v Carigradu 0.54 dol., 31. julija pa 0.55625.
Grška drahma je v juliju stalno padala. 1. julija je notiral v Londonu funt šterlingov 2S8 drahem, 31. julija pa že 312.
Romunski lej je znatno poskočil. 1. julija je notiralo v Ženevi 100 lejev 2.3875 švic. frankov, 31. julija pa 2.65.
Naš dinar gre stalno navzgor. 1. Julija je notiralo 100 Din v Ženevi 9.025 švic. frankov, 31. julija pa 9.3625.
Bolgarski lev je ohranil svoj stabilni tečaj.   Izvrstna letina nudi narodnemu go-
spodarstvu Bolgarske zelo povoljne perspektive. 1. julija je notiralo 100 levov v Ženevi 3.70, 31. julija pa 3.7375 švic. frankov.
Izvoz in uvoz piva v ČSR
Dr. J. Auerhan je priobčil v zadnji številki statističnega vestnika članek »Nekoliko zanimivih statističnih podatkov o zunanji trgovini, nanašajočih se na poljedelstvo. Iz tega članka posnemamo podatke o izvozu in uvozu piva v ČSR. Aktiva zunanje trgovine s pivom (t j. količina odnosno vrednost, za katero je izvoz prekašal uvoz) je znašala zadnjih pet let: leto v metrskih stotih vrednost
1920 237.259      109,493.000 KČ
1921 199.901       62,358.000 »
1922 36.695       14,008.000 »
1923 44.670        3,808.000 »
1924 263.835       28.149.000 » Iz teh podatkov je razvidno, da je bil
razvoj bilance čsl. zunanje trgovine s pivom do lanskega leta zelo nepovoljen. Vzrok Je bil v prvi vrsti čedalje manjši izvoz piva v Nemčijo, ker je nemška valuta katastrofalno padala in dosegla vrhunec v padanju L 1923. Lani je nastal preokret. Dočim je izvozila CSR v 1923. letu v Nemčijo piva za 1316.000 Kč, je znašala vrednost lani izvoženega piva že 24,530.000 Kčk Tudi letos se bilanca pivne zunanje trgovine povoljno razvija. Sicer je narastel tudi uvoz tujega piva v CSR, toda izvoz se je zvišal neprimerno bolj kot uvoz. Celokupna vrednost uvoženega piva je znašala v prvih 5 mesecih let. leta 488.000 KČ, vrednost izvoženega piva pa 17,982.000 Kč, tako, da je bilanca aktivna za 17,494000 Kč. Lani v tem času je znašala aktiva samo 10,262.000 Kč.
Pivo uvaža na Češkoslovaško v prvi vrsti Nemčija (bavarsko pivo). Pri Izvozu piva iz ČSR stoji na prvem mestu zopet Nemčija, ki kupuje V« vsega izvoženega piva, V prvih 5 mesecih 1925 je izvozila ČSR v Nemčijo piva za 14,128.000 Kč (lani v istem času za 9,233.000 Kč). Tudi v Avstrijo je šlo letos mnogo Češkega piva In sicer za 1,440.000 Kč, lani pa za 95.000 Kč. Darje Izvaža ČSR pivo v Italijo (do konca maja
1925 za 320.000 Kč, lani v istem času za 203.000 Kč), v Švico, Holandsko, Egipt ln Anglijo. Češko pivo je torej na svetovnem trgu že precej udomačeno.
Bolgarski izvoz v juniju
Po predhodnih statističnih podatkih bolgarske Narodne banke je izvozila Bolgarija v juniju 1925:
junij maj v tonah
koruze 5.030 11.424
prosa 77 4
fižola 402 549
premoga 3.599 2.044
tobaka 2.314 3.354
žrvine (glav) 28.700 10.186 jajc 919 1.384
rud 488 239
rožnega olja (kg) 419 25 sena in detelje 36 29 kož 279 65
špirita 22 12
Z drugimi zveznimi predmeti vred je izvozila Bolgarija v juniju 15.503, v maju pa 21.540 ton. Kakor vidimo, se je bolgarski Izvoz v juniju precej skrčil, dočim je uvoz narastel od 38.805 ton v maju na 43.623 ton v juniju. Trgovinska bilanca je torej nepovoljna.
—g V. Mednarodni vzorčni velesejem se
vrši od 29. avgusta dO 8. septembra 1925 Prireditev eto j i pod visokim protektoratom Nj. Vel. kralja. Velesejmri v LJubljani so najstarejši, najpri-ljubdjemešA in priznano dobro organizirani. Ne sedem se pripuščajo kot razstavljale! samo prvovrstne tu- in Inozemske tvrdke, kar dovoljno jamči za kvaliteto razstavnega blaga. Vsak ncsetnak si zamore pri tej priliki ceno ogledati sve-tovnoznane prirodne krasote Slovenije (Bled, letna rezidenca Nj. Vel. kralja), saj ga trpravičuje sejemska legitimacija do 50 odstotkov popusta na vseh osebnih in brzo-vlakih (izvzemsi S. O. E. in nočne brzo. vlake na progi Beograd — Zagreb). Zniža- I
nja na parn&lh. Na velesajma se bodo razstavile razne tehnične novosti, priključena je Športna razstava, Higijenska razstava, razstava plemenske Ji v me ln konj. L. 1924. je obiskalo velesejem čez 150.000 kupcev. Stanovanja so preskrbljena. Legitimacija, ki 6tane Din 50.—, se dobi: v vseh bankah in denarnih zavodih ter njih podružnicah kot Bled, Celje. Črnomelj. Kranj, Kočevje, Novo mesto, Konjice, Bogateč, Brežice; AlomaCompanv, Tourist Office, Josip Zidar, Dunajska cesta 31, Jakob Gorjanc, Kolodvorska ulica 41 in pri objavljenih raz-prodajalcih na deželi.
da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato)
traja kakor Sfl^e. V0;J*^> afcb kun^^CT^o^^^o je/v vseh rrpHala^nart
*-^g Zvišanje lezarine na železnicah. Prometno ministrstvo namerava v kratkem -prevesti v zlato vrednost ležarino na železnicah. Ministrstvo se je odločilo za ta korak zato, ker je opetovano opozarjalo trgovske kroge, naj čim prej dvignejo svoje blago na železnici, pa je bil vsak opomin zaman. Mnogi trgovci so pustili ležati blago, ker je bila ležarlna zelo nizka (?). Da 6e napravi konec temu oviranju prometa, hoče prometno ministrstvo spremeniti le. ž ar ino v zlato valuto.
—S Znižanje tartfov na llški železnici. Prometno ministrstvo je sklenilo znižati tarife za prevoz blaga na novi železnici Ogulin — Gračac — Knin — Split, da onemogoči italijansko konkurenco. Italija namreč prevaža v Dalmacijo blago na svojih pamlklh ceneje.
—g O ruski Industriji ln kmetijstvu je rzjavil Trockij v pogovoru z zastopnikom »United Press c, da je doseženo že 60 do 70% produkcije predvojne dobe. Trocki meni, da bo produkcija odslej mnogo hitrejše napredovala in da bo predvojno množino kmalu znatno prekoračila. Dva problema hočejo predvsem resrH: 1.) vporabo strojne sile v kmetijstvu in 2.) obnovitev kapJfeaia v Industriji Trocki Je dostavil, da bi bil načrt skupnega delovanja med ameriško in sovjetsko mdustrijo za dobo petih, desetih ali več let največjega rx>mena.
Sport
Kolesarske dirke 15, avgusta
ASK Primorje, kolesarska sekcija, priredi v soboto 15. avgusta velike mednarodne in medklubske kolesarske dirke na cesti v proslavo svoje petletnice s sledečim sporedom:
1. ) Jubilejna dirka na progi Ljubljana-Krka - Stična - Ljubljana (glavna kontrola na Kongresnem trgu) - Kranj - Mengeš -Ljubljana. Start na Kongresnem trgu ob 6. zjutraj, cilj pri km 1.200 m na Dunajski cesti približno ob pol 11. uri. Proga meri 145 kilometrov. Prvi dirkač prejme veuec in veliko diplomo, ostali diplome.
2. ) Medklubska dirka junijoriev na 10 km.
3. ) Dirka novincev 6 km.
4. ) Damska dirka 3 km.
Prijave prejema načelnik kolesarske sekcije ASK Primorja, kavarna Zvezda, do 12. avgusta. Pri organizaciji teh dirk bodo sodelovali organi kolesarskega podsaveza v Ljubljani. Na startu bomo videli glavne zastopnike in dirkače kolesarskega sporta tz cele Slovenije in bližnje Hrvatske, nadalje dirkače iz Reke in Trsta. Po daljšem premoru bo to prva večja dirka, katero bo mogoče opazovati tudi po ljubljanskih uKcah.
Prijateljem pravega tabor-iiištva
Oziraje se na članek, ki je izšel pred kratkim v slovenskih časopisih, naslovljen na starše, oblasti in prijatelje pravega skautizma, Iz katerega bi sklepalo nepoučeno občinstvo, da spadajo slovenski go-zgovniki, člani Združenja slovenskih tabornikov, kojih pravila Je oblast pred kratkim odobrila, ln ki so priredili letos svoje prvo obligatno letno taborenje cb Kamniški Bistrici nad Kamnikom, med neprave skavte, je potrebno, da se seznani slovenska javnost s sledečimi okolščinami:
Taborništvo, nova prirodna vzgojna metoda, ki se je začela širiti tudi v SHS in koje jedro tvori taborenje v prosti naravi, Je razcepljeno danes v glavnem na dve veliki skupini: na gozdovništvo (woodcraft) in skavtizem (scouting). Ustanovitelj tabora ištva v splošnem pomenu je kanadski pisatelj in prlrodopisec Ernest Thompson Seton, ki je osnoval leta 1902. v Ameriki prvo gozdovnlško organizacijo (VVoodcraft
U MLADA DAMA
lahko nese po pranju svojega ie tako velikega sinčka domov, saj pere s tcrpcnti-novim .GAZELA*-milom, katero jI prihrani ves trud. Poizkusite tudi Vi z .GAZELA'-milom.
™iio
Indians). Angleški general R. Baden Po-well, ki je bil v začetku sotrudnik Setona pri ustanavljanju gozdovniške organizacije v Angliji, je ustanovil 6 let pozneje, t. J. leta 190S. na pcdlnsi Setonove ideje svojo skavtsko organizacijo, ki se je razširiia zelo hitro po celem svetu ter potisnila go-zgovništvo s svojo številčno premočjo v ozadje. Skavtizem torej ni originalna tvorba, temveč predstavlja le poslabšano in zmilitarizirano izdajo gozddovništva. K temu stremljjcnju je pripomogel največ ustanovitelj nove gozdovniške organizacije »Kibbo Kil t«, Angletž John Hargrave, kojega knjige zelo pridno čitajo tudi naši slovenski skavti. Pod vplivom tega stremljenja sprejemajo skavti hote ali nehote, vede ali nevede posamezne oblike gozdovništva, tako da je le dobremu poznavalcu obeh smeri lahko ločiti eno sn;er od druga.
Iz navedenega sledi, da bi bilo bol) umestno govoriti o nepravih gozdovnikih, kot pa o nepravih skavtih.
Izmed taborniških organizacij v SHS so organizirani Savez izvidnikov In pla-nirrk ter Hrvatski skavtski Savez, kojega je prejšnja vlada razpustila in ki je sedaj zopet dovoljen na Baden-Powellovi osnovi, Združenje slovenskih tabornikov pa na principu Setonovega gozdovništva.
Združenje slovenskih tabornikov odklanja zase kar najodločneje označbo »skavt« (scout-izvidnik), ki Je tudi za skavte same skrajno neumesten, kajti namen ta-borništva te ali one smeri ni izvidništvo. Zato je povzela slovenska gozdovniška organizacija ime po oni točki programa, s katero stoji in pade vsa ideja, t. j. taborenje. Brez taborenja ni taborništva. člani združenja torej niso nikaki skavti, še manj pa nepravi skavti Na to se opozarja občinstvo.
Združenje slovenskih tabornikov Je x oziTom na svetovni nazor in politično mišljenje strogo nevtralno .;njegov program ne vsebuje ničesar, kar bi bilo v nasprotju s kakršnokoli obstoječo politično smerjo.
Znak združenja je znak ameriških go-zdovnikov (VVoocraft Seagne of America)t t j. okrogel bel ščit z modrimi rogovi ob straneh. Njih pozdrav je: Mir s teboj!
Člano mzdruženja je na podlagi društvenih pravil prepovedano pitje alkoholnih' pijač in pušenje. Gozdovnikom nalagajo njih' zelo strogi predpisi med drugim tudi skromnost, molčečnost in prijaznost. Zato se morajo zadržati na svojih pohodih' v gorah in gozdovih tiho in mirno. Ukanje, ki je tako zelo priljubljeno pri divjih turistih, in kričanje jim je strogo prepovedano. Zabranjeno jim je trgati cvetlice in se ž njimi krasiti. Posamne cvetke smejo odtrgati le v prirodoslovne namene v kolikor trganje sploh ni prepvedano.
Občinstvo se opozarja posebno na to^ da jih ne zamenjuje z Udarniki (Združenja delavskih rediteljev), ki nosijo neopravičen no taborniški kroj. oP njih udejstvovanjn, poimenovanju in nastopanju se jih ne more smatrati za skavte, še manj pa za gozdov* nike. Rdeči Volk.
★   * ★
— Tekme za plavalno prvenstvo države. V Split je odpotovalo plavamo moštvo sušaške Viktorije, da tekmuje na tek-nsah za državno plavalno prvenstvo 1925. Moštvo je odpotovalo s saloenskim parni-kom »Karadjordje«. Viktorija brani lanskoletno državno prvenstvo. Na tekmovanjih v Splitu nastopi do 200 plavacev, večinoma dalmatinskih plavačev. Sodelujejo pa tudi dobri plavači zagrebških jn veMkobečkereč-kih klubov. Boj za prvenstvo se bo bil menda med sušaško Viktorijo in splitskim Jadranom.
* Načrti bivšega nemškega prestolonaslednika. Londonski listi priobčujejo razgovor z bivšim nemškim prestolonaslednikom, ki je Izjavtfl, da se trudi za zbližanje med Nemčijo in Anglijo, da je ponosen na svoj narod in da bo svoje otroke vzgojil za dobre državljane, za kmetovalce m trgovce.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: OTON CHRISTOP
Boris Lazarevskij:
Kornet
Plačali smo in šli za njo. Kondukter je postiljal v našem kuoeju nostelje. Za tri je bilo tu pretesno. Lezginskij je od* Šel. Po žvenketu ostrog se je dalo sklepati, da je hodil po hodniku sem in tja ter se večkrat ustavil pred Leličkinirn kupejem. Ona ga je še enkrat nekaj vprašala in on ji je odvrnil zelo korektno:
— Tako je in nič drugače. In to je bilo vse.
Komet se je vrnil, naglo se ie sle-kel in skočil s kretnjo kavalerista na svoje ležišče.
Drugo jutro smo se zbudili pozno v bližini Čeljabinska. S spretnostjo čarodeja se je Lezginskij oblekel, ne da bi zlezel z gornje police. Za njegovo posta* vo je bik) to zelo težko, toda kornet je skočil na tla popolnoma oblečen.
— Ne bilo bi napačno, če bi se pošteno umili, — je dejal glasno, vzel toaletne potrebščine in brisačo ter odšel v umivalnico.
Vlak je stal dolgo — dve uri. Bil je krasen, nekoliko hladen dan brez vetra. Z nadporočnikom, kornetom in Leličkp smo se dol^o sprehajali po peronu, bili smo tutfi v kolodvorski restavraciji, kjer srno jedli sveži kavijar, slednjič je nas neki sopotnik-ljubitelj še fotografiral v skupini tn vsakega posebej. Ne da bi vedel, kakšno je razmerje med nami, je tjubiteli menda instinktivno prosil kor-
neta in Leličko, naj se dasta fotografirati skupaj.
— Dovoliš? — je vprašala ona moža veselo.
— Zakaj pa ne, častnik in usma"Jenka morata biti vedno prijatelja, — je odgovoril prijazno, a- nič kaj veselo Igor Aleksandrovič.
Sam ne vem zakaj, toda od tistega trenotka sem začel opazovati Leličko in Lezginskega. Tekom treh dni sem opazil samo to, da se LeT'~vi ves čas izredno svetijo oči in da je z možem posebno prijazna. To je pa bilo tudi vse, kar sem mogel ugotoviti. Slednjič me je postalo sram. Spominjam se, kako neprijetno mi je bilo, ko je kornet neko noč skočil s svojega ležišča in se dolgo ni vrnil. Ko se je Pa vrnil in opazil, da bdim in kadim cigareto, je dejal:
— Cisto sem pozabil, že danes zjutraj bi bil moral brzojaviti v Samaro, pa nič ne de. brzojavim s te postaje.
Nadporočnik Je sladko smrčal.
Od jutra je bil naš kvartet ves čas skupaj. Vsak večer je pa Lezginskij dol* go in lepo igral, dokler v restoranu niso ugasnili luči. Za mizo je še vedno govoril malo. Fotograf je ta čas že dovršil naše slike. Najboljše sta bila zadeta Le-lička in komet.
Nehal sem ju oparovati. In dasl skoraj ni bilo noči, da bi Lezginskij ne izginil iz vagona, me to ni nič vznemir* jalo.
Tri dni pred prihodom v Irkutsk smo po navadi skupaj večerjali Spominjam se. da so mi padle vilice na tla in
ko sem se sklonil, da jih poberem, bi bil malone padel, ker sem videl čisto razločno in od blizu, kako Lelrčka s čevljem krepko pritiska kometov škorenj. Postaviti slučajno nogo tako je bilo nemogoče.
Komaj sem sedel do konca. Lefička je vse razumela. Čutil sem na sebi njen pogled, poln prezira in sovraštva. Toda ves dan sta bila s kometom vesela, kot da se ni nič zgodilo. Meni pa je bilo zelo mučno pri srcu. Kot nalašč je nadporočnik govoril s Kornetom, z ženo, in z menoj posebno prijazno. Bal sem se pogledati mu v oči.
Nekaj dni predno sem odpotoval na vzhod, sem bil v okrožnem voinem sodišču kot izvedenec. Ko so pripeljali v dvorano obtoženca, da mu prečitajo obsodbo, o kateri še ni nič vedel, sem opazil, da se je predsednik obrnil od nesrečnega vojaka in se ves Čas Izogiba! njegovega pogleda.
Zdaj je bil moj položaj še slabši zato, ker nisem bil sodnik, ampak sokrivec.
Ves čas sem doslovno bežal pred nadporočnikom. Rad bi bil Čimprej v Irkutsku, kjer sem moral prestopiti na sanitarni vlak ter se posloviti od svojih sopotnikov. Do Irkutska je bilo še dve noči in en dan.
Poleg težke zavesti, da sem »sokrivec«, me je mučilo tudi to. da je bila teorija tega fanta, skoraj še otroka, tako sijajno potrjena. Vsa ta, pravzaprav navadna storija ie vplivala name bolj nego sem pričakoval. Ponoči sem slabo
spal in hodil često po hodniku — težko mi je bilo gledati Igora Aleksandnoviča, ki je mimo ležal tako blizu mene.
Lezginskij je pa menda mislil, da hodim iz kupeja samo s tem namenom, da bi ga motil, kadar je pri ljubici.
Spominjam se še, kako sem se ob treh ponoči prebudi! in prižgal cigareto. Kometa ni bilo nad menoj. Nadporočnik je trdno spal.
Trdno sem sklenil ležati do jtrtra. Vrgel sem cigareto proč in skušal zaspati — vse zaman. Zraka mj je primanjkovalo in žejen sem bil. Zopet sem prižgal cigareto. Počutil sem se čedalje slabše — kakor da sem živ pokopan. Slednjič nisem mogel več vzdržati in začel sem se oblačiti.
Nadporočnik je spal.
Na pragu kupeja bi se bil kmalu zaletel v kometa. Umakrrfl se mi je, počakal je, da sem zaprl vrata in zašepetal:
— Doktor, govoriti moram z vami.
— Izvolite.
— Ce se ne bojite mraza, stopiva na hodnik.
— Z veseljem, fu je Itak soparno.
— Da, prokleti kurjač je bil preveč prMen. Kar težko si človek misli, da smo v srednji Sibiriji, v tajgi, in da je za temi tenkimi stenami vagona bržkone 40 stopinj mraza.
— Daaa.
Oba bi bila hnstinktivno rada odgodila začetek kočljivega pogovora. Na hodniku je vzel iz doze tenko cigareto in jo prižgal, rekoč:
— Dragi doktor, ne dvomim o Maši
plemenitosti in recimo tudi o življenjskih izkušnjah ne. Kakor jaz, tako znate tudi vi opazovati in spoznavati lju.il Torej, da se ne bova dolgo lovila, vi ste seveda opazili, da sva si z Leličko intimna. Treba je torej, da njen soprog tega nikoli ne izve.
— Hvala za zaupanje. Mislim, da je to samo ob semi umevno. Samo dovolite mi še omeniti, da nisem imel niti najmanjšega namena vmešavati se \ vaše intimno življenje. To je prišlo kat tako nehote.
— Vem, sicer bi ne govoril z vami tako...
Umolknila sva. Komet je prižgal drugo cigareto, rekoč:
— Se li spominjate, doktor, najinega prvega pogovora?
— Spominjam se, žalibog, spora!« njam.
— Zakaj pa »žalibog«?
— Zato vendar, ker se zdi človeku po takih slučajih vsaka ljubezen in vsako resno čustvo prazna iznrlšljorina, vse ženske pa goske.
— In vendar nisem tega kriv niti jaz, niti Lelička.
— Utegnete ime ti prav. Kolikor sem opazil, malone sploh niste govorili t njo. Povejte mi, prosim, kako se je moglo to zgoditi?
— Tako-le. Stala sva podnevi tu na tem hodniku, pa sem videl in čutfl. da sem ji všeč: Ona me je dolgo gledala in slednjič je vprašala: »O čem premišljujete?« Odgovoril sem ji: »O Istem problemu kot vL« Zardela ie m dejala; »N4
86
Stran 6.
.SLOVENSKI NAROD*   dne 9. avgusta 1925.
Moda
£e ni dolgo tega, ko je bil poset mo-listke zelo dolgočasen. Dame so imele pri modistkah sicer bogato izbero majhnih klobukov, toda ti so bili Že tako v navadi, da liežni spol ni imel tistega prijetnega občutka, ki ga nudi vsaka sprememba sploh, vsaka novost v modi pa še posebej. Saj poje tudi pesem — da le izprememba krajša nam £as. Klobučki z ozkimi krajevci so bili vedno enaki Zdaj je priskočilo modi na pomoč v roče solnce. Ženskam je potrebna blagodejna senca, ki bi verovala njihovo nežno kožo pripekaiocih solnčnih žarkov. In tako (im je poslala moda zopet dolgo pogrešane velike klbuke s širokimi krajevci, ki mnogim tako izborno pristojajo, pa so bili vendar dolgo po krivici med staro šaro. Lepa, okusna in fina poletna moda hoče imeti pri širokem klobuku odgovarjajoči šal (št. l). §a"i je iz enakega pestro barvanega krepdešina na beli p^dlojri, kakor ie oo-ema belega slamnika. Ceste srečamo na širokih slamnikih tudi cvetlice, peresa aH čipke. Cvetlice so za poletje sploh zelo prikladne.; Vse im-dlstke so pri klobukih z7iiyim^ze}o radodarne. Da ustrežejo:svc»iimv-odiem2lcem in spravijo v modo vsaj navidezno spremem-Do, izdelujejo damske;klobuke^Z'okrr>skf v Dbliki celega cvetočega grmička (št. 2), ko-icarde ali pa tudi girlančle. Najbolj priljubljene so bele anemone, kl krase z obeh strani notranji rob iz belega.krepdesina, ki tvori mično nasprotje s Črnim trakom (št. 3). Kontrast med belim in črnim Je vedno zelo eleganten, zlasti pri modelih', kjer Je tudi
črna obleka (z krepdešina g?irn*rana z belim krepdešmom. Na poletnih* Hamsklh' klobukih' vidimo dve Izraziti tendenci. Ena izpopolnjuje In povzdiguje okraske, trakove in podlogo, druga pa skuša povečati krajev-ce. Oboje Je dobro, ker bi sicer modistke ne Imele kaj debati, dame bi se pa dolgočasile in godrnjale, đa Je moda zaspana. Pametna modistka si zna pomagati sama. Ce ni nič novega, si pa hitro kaj izmisli. Klobuček vam zna od danes na jutri tako obrtnlti m prenareditl, da bi ga nihče ne spoznal.
Muzej za norosti pariške mode
V pariškem občinskem svetu se že delj Saša' vrši prepir radi modnega muzeja. Za načrt modnega muzeja se zavzema predvsem občinski svetnnik Delavain, za katerim stoje ugledne pariške modne tvrdke. Po pravici povdarja pariško časopisje, da diktira pariška moda že sto let celemu svetu, da pa to mesto na svojo veliko sramoto kljub temu do danes Še ni sezidalo modnega muzeja. V tem modnem muzeju naj bi se razstavile modne dragocenosti in zanimivosti zadnjih sto let. Posebni oddelki ftaj bi veljali čevljem, drugi oddelki perilu in tozadevne modne proizvode, tretji oddelek naj bi hranil klobuke, četrti obleke, moške in Ženske itd.
Po dolgih prerekanjih' je sedaj modni muzej gotova stvar. Gre samo še za mesto flove pariške palače. Eni predlagajo, naj se sezida izven pariškega mesta, drugi zahtevajo, naj se za muzej adaptirajo prostor! versajske palače, tretji hočejo modni muzej direktno v sredini Pariza, kar bo naj teži e, ker je tu Pariz popolnoma zazidan.
Bog varuj.« A zvečer, ko sta bila z nad-poročnikom v restoranu, sem stopil v Leličkin kupe in tam se ie zgodilo tj. kar se je zgoditi moralo. Vidite, vse to je seve zelo čudno, toda Boja: in ženske me ljubijo in zato menda doslej še nisem poplačal z j?1avo svojih grehov. Sicer pa, bolje bo, če se vrneva v kupe^
Počasi in oprezno, da bi ne žven-ketale ostroge, sva stopila v kupe in se slekla. Nadporočnik ie spal.
Drugi dan sem se poslovil od svojih treh sopotnikov. Začelo se je novo življenje v sanitarnem vlaku, življenje doslovno ne zase. Nisem imel časa, da bi jedel in spal, kaj šele za čitanje, razmišljanje in spomine. V našem prvem vlaku je bilo nad dvesto težko ranjenih, medicinskega osobja pa razmeroma malo. Bili so tudi slaboumni, toda psihijatra nismo imeli nobenega.
Prevezovali smo ranjence skoraj ves dan in tako je šlo dan za dnem. Nadporočnika se že dolgo sploh' nisem ves spomnil, pa tudi njegove žene in kometa ne. Čudno se ie zdelo, da so na svetu ljudje, ki se nikamor ne vozijo. Počivali smo samo na povratku v Harfa in.
V aprilu, po bitki pri Tjurenčenu, smo imeli zopet dela čez jrlavo.
Kometa Lezginskega sicer nisem imel v svojem vlaku, pač pa sem ga videl v vojaški bolnici.
Granata mu ie odtrgala kos mesa 'na stejamu in razparala spodnji del trebuha. Samo mladosti in železnemu zdravju se je lahko zahvalil, da je prenesel dvodnevno pot od Tjurenčena do Harbina, toda tu se je že pojavilo za-strupljenje krvi.
Za hip sem se ustavil ob njegovi postelji.
Bližala se je agonija. Mrzel pot jja ie oblival, kornet se je premetaval In nekoga klical — mene pa ni spoznal
Ugledne pariške modne tvrdke izjavljajo, da so pripravljene nositi vse izdatke za notranjo ureditev tega muzeja, če se jim dovoli, da poleg razstavljenih historičnih predmetov razstavijo tudi moderne in svoje najnovejše modne proizvode.
V muzej bodo spr.dal! nadalje razni nakiti, prt čemur se seve uporabijo umetne poivorbe dragih kamenjev. Zanimivost muzeja bo z razstavo nakitov In dragocenih kamnov brez dvoma zelo porasla.
Z gradnjo muzeja prjčno to jesen. Dela na poedinih zgodovinskih modelih bodo precej težavna. Ko se muzej rzgotovl in uredi, bo vsekakor zanimivost prvega reda, ki bo tudi v tem ozlru povečala ugled francoske metropole.
Te dni je začela v Parizu trlumfiratl nova modna norost Prejšnja norost, nošnja malih uric na čeveljčkih, se je pravkar pomladi Izživela. Na beli miški, ki Jo nosijo Parižanke okolu vratn, skače mali zmaj ček zelene barve. ZmajČek ni iz platina ali zlata, marveč Živo bitje, udomačeni zmaj Ček. ki ga je upeljala v Parizu slovita amerikanska filmska diva Morlev Miller. Začetkoma se Je vse čudilo amerikanski divi, dasi Ji ]e zrna j ček zelo pri j al. Sedaj so začele tudi druge pariške modne dame posnemati amerikansko divo In nositi zmajčka na fini, beli miški. Tvrdke, ki uvažajo zmajčke, delajo kolosalne dobičke. Srečne Parižanke In srečni trgovci...
V slučaju okuženja neobhodno potreben«
Ljubavni razgovori ameriških devojk
Nedavno je predaval ugledni ameriški teolog o današnjih zakonih. Trdil je, da je glavni razlog teh nesrenčih zakonov medsebojno nepoznavanje zakoncev. Radi tega smatra, naj se zakonci pred zakonom temeljito spoznajo m naj že tedaj uvidijo, ali bo za zakon in za srečno skupno življenje.
Isti teolog je dalje trdil, da imajo naprednejši narodi vso možnost, da se zakonci medsebojno spoznajo, dočim nerazviti narodi, n. pr. Afrikanci. po mnenju tega teologa nimajo te prlike. Tam se ženijo in može vseprek na hitro roko brez posebnih predhodnih razgovorov, samo po potrebah in pod pritiskom prirojenih nagonov. Vendar tudi AfrTčanka izbira svoje tajne obo-ževatelje.
Med narodnimi svečanostmi se afričan-ske devojke opašejo z rudečimi, modrimi aH rumenimi pasovi. RudečI pas znači: Ne priMižaj se mi, ker si preveč bogat Modri pas znači: Zadovoljna sem s tabo m zaslužiš mojo ljubezen. Rumeni pas pa znači: Pridi. Vzemi me. Užival boš v miru in sreči... Taki so ljubavni razgovori Afrikance v, r
To in ono
Skrivnost mrtvega šoferja
Dve leti so se pečale danske oblasti z zagonetnim slučajem, ki bi bfl zelo dobrodošel bujni fantaziji preizkušenega romanopisca. Nekega pomladnega jutra sta opazila dva stražnika na eni najbolj živahnih ulic v Kopenhagenu avto, čigar šofer je na videz spal. Ker avto nI stal na določenem kraju, je pristopil stražnik in h^tel šoferja zbuditi. In je ves prestrašen op:*zil, da je šofer mrtev in da ima prestreljeno glavo. Jasno je bilo. da je moral napadalec streljati Iz neposredne bližine. V avtu so našli pod sedežem hlače in pas. Na pasu je bil monogram J. M.
Policija je bila prepričana, da Ima v rokah nit, po kateri pride morilcu na sled, dasi je bilo malo verjetno, da ie pustil hlače in pas v avtomobilu baš on. Kdo bi mo-1 gel verjeti, da se je napadalec v avtorrx?hiiu najprej slekel, potem pa ubil šoferja in pustil svoje hlače in pas na Hcu mesta kot najboljše sredstvo za policijo. Kljub temu so spravili na noge vse detektive, da najdejo lastnika hlač in pasu. Slučajno je prišla policija na pravi sled. Trf mesece so detektiv? hodiH P© mestu, slednjič so ugotovili, da so hlače m pas last mornarja Jožefa Matella. Matell je bil v Kopenhagenu dobro znan. Bil je mož ogromne postave In neverjetno močan, rokoborec - amater, ki je kot tak večkrat tudi javno nastopil Cele tedne so Iskali detektivi Matella po predmestjih m zakotnih lokalih. Slednjič so izsledili njegovo mater. Stara gospa ftm je povedala, da se je njen sin izselil v Ameriko. Cas njegovega odhoda se je vjemal z datumom umora. Detektivi so bili prepričani, da morilec ni nihče drugi nego Matella,
Policija je takoj brzojavila v Ameriko In prosila, naj tamošnje oblasti aretirajo Matello ter ga pošljejo pod stražo v Kopenhagen. Tri tedne pozneje Je bil Josef Matella že v Kopenhagenu. Pred preiskovalnim sodnikom je trdil, da umorjenega šoferja sploh nI poznal OhdoJžftev je odločno zavračal. Ko so mu pokazali hlače m pas, fe Izjavil, da so bile sicer njegove, da pa jih je prodal starinar ju tik pred svojim odhodom v Ameriko.
Njegovim trdttvain nI nihče verjel. Posadili so ga v preiskovalni zapor m postal bi M! žrtev zmote, če M se ne bita oglasita mlada državna nradnfca Marieta rfelslgo-va. Ta je priznala, da fe omorda šoferja. Šofer jo je namreč zapeljal, potem se pa ni hotel z njo poročiti In tik pred svojo smrtjo je snubil neko vdovo. Zato se je maščevala In ga ustrelila. Hlače in pas je kupila pri starinarjn ter jih pustila v avtomobilu, da spravi policijo na napačno sled, kar se jI je tudi posrečilo. Mornarja Matella so seveda takoj izpusirH Iz preiskovalnega zapora, v katerem je presedel več mesecev. Pozneje je zahteval od drŽave odškodnino, ker je izgubil službo v Ameriki.
Strašno tiktakanje
Ameriška policija je uvidela, da se Izmakne roki pravice ogromno število ljudi, ki so gotovo kaj zagrešili, toda ni mogoče fz njih spraviti priznanja, da so storili to, kar se jim očita In radi česar so bili aretirani. Ameriška policija Pa pozna tudi zgo-govino inkvizicije in zato se hoče poslužiti rasilnega sredstva, da bi pripravila aretira nce do tega, da bi priznali, česar se jih dolžu
Neki Raimund Kostelo je bil aretiran, ker je na sumu, da je ubn neko 171etno dekle. Zaprli so ga v golo celico, v kateri se sliši Iz stene monotono m redko tik-takanje veT'?k« skrite ure. Policija misH, da je to trk - takanje nekaj tako strašnega, da ga ne more prenesti nobeden človek. Toda Ratanond Kostelo je bil zapn v celici celih 36 ur, pa mu tik-takanje rti razburilo živcev. Ko je bil po 36 urah zopet zaslišan, nI priznal zločina, pač pa je opisal vso stvar povsem drugače in zanikal svojo krivdo.
S sekiro poplačal očetovo smrt
Iz Pferova poročajo o grozni tragediji, U jo je doživela rodbina mesarja Malega. Ferdinand Malv je bn v mestu splošno priljubljen tn spoštovan, toda ▼ rodbini ni imel sreče. Imel je zelo lahko miselno ženo. Oženil se Je z njo kijub te-mu, da so mu starši na vse načine brani!!. Zena je imela okrog sebe kmalu vse polno ljubimcev, živela Je zelo razvratno m n! nehala delati možu sramote niti potem, ko se je bila že postarala m ko sta Imela že odrasle otroke. Zadnji njen ljubček je bP tovamigki delavec Chocholous, ki ga Je brezvestna Sena zalagala tudi s denarjem. Nič ni pomagalo moževo prigovarjanje. Sestajala se Je z ljubčkom vsak dan. Lani sta šla nekega večera na sprehod v bližnji gozd tn tu jn je zasačil varani mož. Konec Je b!l tragičen. Cno<-riou3 je Malega zabodel z nožem m predno Je prispela po. moč, je nesrečni mož umrl. Porota je sodila nezvesto ženo tn njenega Ijubimca-morilca. Njo so oprostili, nJega pa ob sod Mi na 3 mesece zaradi prekoračenega silo. brana.
Ko je odsedel svojo kazen .sta prodala vse imetje v Pferovu ter se preselila v Prostejov. Toda slab glas Je Sel za nji ma in zato sta se kmalu preselili a v fium-perk. Pa tudi tn nista mogla dolgo ostari. Preselila sta se ▼ Beronn, rojstni kraj ChocholouSa. S seboj sta vzela slaboumnega sina nezveste stare kokle Otona, k! mu Je pripadal po očetovi smrti delež v znesku 20.000 KČ. Dečka so našli te dni ▼ nekem jarku za mestom težko ran len«-ga, kmalu nato so pa naSli tudi vdovo in njenega Uubčka, oba umorjena. Ta tragični slučaj je zbudil med prebivalstvom splošno senzacijo. Ranjenega dečka so prepeljali ▼ bolnica Ko se Je njegovo stanje nekoliko sblJBalo, so ga zaslišali. —>
Slaboumni deček tn očim sta se sprla ra1l dedSčine, mati je nastopila proti sinu tn ChocholouS je Iz zasede streljal na ie'ka bi ga težko ranil. Ranjeni je pobesnel, pograbil sekiro in ubil mater In njenega zape-IJivca. Tako se je maščeval za očetovo smrt
Proti cšebelelost!
deluie s kolosalnim uspehom lamo
VILFANOV ČAJ -
kar priznavajo  vsi  strokovnjak-    —   Dobiva s« v vseh lekarnah (n droger a'" P'cv'zvata:
Kem. phaim. laboratorij EKr D. VILFAN,
ZAGREB,  I!.IGA 204 11
lmi\m teiii 2325
Znani angleški strokovnjak A. Lo je napisal zanimivo knjigo: Svet leta 3925. V knjigi razlaga svoja prorokovanja in opisuje človeštvo, kakoršno bo za tisoč let. Profesor Lo se naslanja pri tem na moderne iznajdbe, da doseže čim verjetnejšo sliko bodočega žitja in bitja na zemlji.
Po mnenju prof Lo naši zanamci leta 2925. ne bodo potrebovali osem do deset ur dnevnega spanja. Dotlej bo zdravniška In farmacevtična veda tako napredovala, da bodo ljudje spali tedensko samo po tri r.očl ali še manj. S posebnimi Injekcijam4 in praški bo odpravljeno spanje, ki odvzema dandanes delovnemu Človeku toliko časa. Ko bi ljudje skrajšali spanec na polovico, bi pridobili toliko časa, da bi mogli opravljati veliko večja dela in s tem tudi dosegati mnogo večje zaslužke. Stanovanja bodo brez kuhinj. Jedila se bodo dobavljala iz velikih, osrednjih kuhinj za cela mesta. Sploh bo Živilska industrija v tisočih letih tako napredovala, da ljudje ne bodo rabili posebnih jedil. Hranili se bodo s preparati, kakor Imamo že danes razne preparate za iuhe I. t d.
Trgovcem ne bo treba potovati po svetu m sklepat! kupčij v prisotnosti nasprotnikov. Radiofonija in radijsko gledanje v
daljavo bo omogočilo trgovcu n. pr. da stvori s trgovcem, da sklepa ž nJim kupčije In da ga obenem vidi pred sabo.
Mesta se popolnoma Izpremene. Za pešce se urede posebne ulice, ki bodo imele obliko arkad. Nad ulicami bodo prostrani krovi iz stekla radi deŽ*ja m hlada. UH-ce bodo grefi z električnimi pečmi. Sredi ceste bodo drčale preproge, na katere bodo ljudje stopal? m se vozHi brezplačno na vse strani. V bodočih ttsočih letih bo moral tu-df sport zavzeti mnogo večj? obseg, kakor dandanes ker bo treba ljudem mnogo več telovadbe, da ne nazadujejo telesno vsled rastočih Iznajdb, ki bodo človeštvu olajšale telesne trude m vsako naporno delo.
Letala se tako Izpopolnijo, da bo mogoče v Londonu zajtrkovati, ob 10. stopiti Iz urada na mak) južino v Pariz, opoldne kositi v Newyorku, v poletnih mesecih na severnem tečaju, zvečer pa se zabavati pri mrslimankah v Bagdadu aH pa pri slokih Amerikankah v Los Anrelosu. Aeroplani bodo turili s tisoč in več ktlometrrjv na uro. Vederemo!
I m nekaj ljudi je poginilo. Nomadski pog.a-1 var le pobegnil v gorovje Kmalu potem i se Je vrnilo 12.000 prejšnjih orebivakev. Cez 3 mesece je bil po svojem prihodu * mesto pozdravljen a Živahno zahvalo — Thomson misli, da Je pokazal s tem slučajem korist zračnega orožja za taka nazadnjaška ozemlja in da bo to orožje tudi v bodoče v enakih slučajih dobro služIlo
Carska garderoba na javni dražili
V Petrogrodu *e je vršila na javni dr;i*-bi razprodaja garden be pobite carske rodbine. Gorden ba je slovela radi svoje dragocenosti Krcjl!' 50 jo naib'ijši krojaški mojstri sveta  Pu?ebni agent' so nakupoval:
' po vseh svetovnih tržiščih dragocene kamne, najbolj drage dragulje dijamante, rubine in drugo drago kamenje, da se ie mogla bivša ruska carica našopiriti z najbolj dragimi oblačili in se ž njim*" pobahari pred tujimi potentati. RazumMivo je, da se le pri licitrciji te garderobe nabralo izredno veliko število perrogradskega prebivalstva, tako da je policija radi velikega drena ust.i-vila dražbo Med kupci, bogatimi Angleži in Amerikanci, so se pojavili tudi domjč Židi. Sovjetske oblasti prodajajo carsko garderobo radi pomanjkanja denarja. Razumljivo je, da skuša sovjetska vlada prodati vse, kar spominja na prošli režim in kar more povečati njene dohodke. Na licitaciji so se razprodajala najdragocenejša oblačila bivše ruske carice Med temi oblačili so se nahajeli znani darovi Japonskega vladarja, darovi francoskih rvornic svile v L\onu Nato so licitirali dragocena glasbila, na katera je sviTal pokojni ruski car N kolaj Francija je svoj čas darovala za ruskega prestolonaslednika dve zibeljki. Od teh se je prva prodala, druga razstavila v muzeju Največje zanimanje je vladalo za perilo ru-
| skih kneginj, carskih hčera, zlasti za perilo velike vojvodinje Olge Nikolajevne. V kratkem licitiralo izredno lepe in dragocene preproge in zavese carskih palač, za kar bodo izdali posebna izvozna dovoljenja.
Med ljudmi, k! so te stvari licitirali in nakupili, so se zopet pojavili ruski židje, ki so s tem dokazali, da niso Izumrli v Rusiji In da nadaljujejo s svojo obrtjo tudi pod komunistično Rusijo. Razume se, da Imajo v sovjetskih višjih uradnikih svoje patrone In zaščitnike In da so morali amerikanski In anglešk kupci kupovati licitirano carsko garderobo šele Iz druge, posredniške roke pe-trogradskih zidov Zid pa sovjetski komisar delata roko v roki...
I
i* • • •
Grozna najdba
V Rlgl so nedavno prenavljali eno iz-med najstarejših hi* ob nekdanjem uest-nem obzidju. Pod ometom so naleteli delavci r zidu na veliko kamnito ploščo, v katero je bila vklesana mrtvaška glava. Ko so ploščo odmaknili so zagledali v duplini stoječ okostnjak odraslega človeka, a ko maj so se ga dotaknili, se Je zrustt v kosce.
Pred 43 leti so našli v Isti kleti vzidan* dva okostnjaka, ki sta bila v duplini prikovana v železju- Iz kleti so bili Izpeljani podzemski rovi na razne strani, a so danes zasuti. Hiša nosi letuleo 1739, ko je buln najbrž zadnjič renovirana.
je bilo pripisati brez dvoma krasni obleki,     I»m«m:XL« § ki je bila »zgotovljena iz angleškega sukna, j nfllSPISKa   POlaFlia eKSpeđlCIJĆi
kupljenega pri tvrđkl
Drago Schwab - Ljubljana
0 vojni v zraku
Poln pomen  vojaškega zrakoplovstva si morda predstavljamo najlažle,   ako si postavimo pred oči, kakšna bo dozdevno bodoča vojna". Tako pravi Lord Thomson, bivši angleški podtajnik v zračnem ministrstvu. On meni, ako bi bilo leta 1914. zrakoplovstvo tako razvito, kakor Je danes. In bi bile nemše zračne bojen sile takrat ravno tako močne kakor leta 1024 francoske, bi bila mogla nemška letala dne 14. avgusta 1914, to Je na dan angleške vojne napovedi ob 4. popoldne, preleteti Anglijo in vreči na London ali kak drug cilj 70 ton razstrelilnih snovi. Obstreljevanje bi se bilo lahko nekaj časa v enaki meri nadaljevalo vsak d?n in uničujoči učinek si lažje mislimo kakor pa da bi ga opisali. Tak položaj si Imajo stavit: v svojo presojo vse evropske drŽave v slučaju nove evropske vojne. Ako sta dve deželi tako blizu druga pri drugI, da sta dosežn! zračnim potom. Je mogoče tako nastopanje vsakokrat Le malo Je evropskih držav, ki so med seboj v večji razdalji. Amerika le danse še varna pred tsklm napadom  toda kako bo za 10 let? Gotovo se bodoča vojna prične takoj na dan vojne napovedi. Cilj bojuj-v čib se dr^av bo ta, da zadene pri sovražniku razna središča, d* ^b^ga prebivalstvo In uniči upravne zgr?dbe, kolodvore, pristanišča in vsa prometna sredstva. Najbrže pride do zračnih bitk, od katerih Izida bo odvisen nadaljnl potek operacije   Ta boj v zraku bo trajal toliko časa, dokler ne doseže nesporne supremacije ena izmed bojujočih se zračnih sil. V boju take vrste se doseže zmaga lahko brez vporabe vojnih čet na kopnem In na morju, torej Izključno z brezobzirno   vporabo zračnega orožja. Zračni napadi ne obsegajo samo bojujočih se armad, marveč so naperjeni proti življenju in lastnini civilnega prebivalstva. Vsi kulturni narodi bi si morali Jasno predstavljati tako vojno in njene posledice, da bi se tako vedno bolj izogibali vsakega oboroženega konflikta.
Lord Thomson opisuje zračni napad na neko mesto v Arabtr., čigar prebivalstvo je znašalo 20.000. To mesto je bil napadel neki nomadski poglavar in Je tam ropal. Ljudje so bežali na vse strani, predvsem v gorovje. Angleško zastopstvo v Bagdadu je umorilo poveljnika ,končno pa pričelo mesto obstreljevati. Nekaj hiš je bilo razbitih
Zammanje za polarno ekspedicijo Do-nalda Mac Millana, ki se nahaja sedaj v Severnem morju, narašča v Zedinjenih državah od dne do dne, zlasti radi tega, ker namerava Mac Millan preleteti z zrakoplovi še neprerskano ozemlje sevemozapad-no dežele Ellismere v smeri proti tečaju. To ozemlje namerava proglasiti za last Združenih držav In tam razviti ameriško zastavo, čeprav Je Že Kanada izjavila, da >e to njen teritorij. V Newyorku In Wa-shingtonu z nestrpnostjo pričakujejo poročilo od Mac Millana in nadvonalno bfogra-fično udruženje poroča, da bo razširilo ra-diotelefoničnlm potom predavanje Mac Mfl-lanovo, katero bo govoril na ekspedeetj-skem broda v tečarne-n morju. Poročal bo o svojih dosedanjih dogodkih v boju z le-i dom. Po zadnjih poročilih se ima boriti z j gosto meglo.
Pifsburg - svetovna delavnica
Pittsburg leži ob stečUču rek Mononga-j hela in Alegheni, ki se tam združita m tvorita velereko Ohio. Mesto zavzema nad 41 kvadrafn:h milj. Onstran mej ie še polnr predmestij, ki s pravcatim Pittsburghorr tvorijo velfko industriialno metropolo. Prp. bivaVev šteje mesto 6*5 000 duš. Toda pf neposrednih predmestjih je morda ravnr toliko ljudi, kolikor v odrejenih mestn-fh me-\ »o-^+^ je nostalo ogromno mdns»rijal-no križišče, predvsem  vsled  svoje leg« sredi premogovnikov in voda. kf je vežejo z reko Mlcc^n,; [,n ce]0 z Oceanom. 14 rajnih železniških prog Ima tu svoje središč^ V pittsburghškem okraju se nahafa 350 premogovnikov, ki zaposlujejo 40.000 rudarjev m proizvajajo 600 miPj^nov ton premogi na letu. Še pred kratkim ie bfl Pitt«hur^ tudi središče nnibolj produktivnih pe'rolei-skih vrelcev v Združenih državah. Mestn Ima pri roki eno največjih zalog naravnega plina na svetu. Pittsburgh proi7va>o več kot polovico vsega premoga v Združen^ državah. Pittsburgh je danes mesto želez bi jekla, največje središče' kovinske indu strijc na svetu Pittsburgh je nadalje icde aluminijske industrije, ki se je nj Izvirn-razjvila. Bron, med, baker, cmaste ploče vme m beli svinec se Izdelujejo tu v ok romnem obsegu   Pittsburški okraj je prv na svetu  kar se tiče produkcije stekla \ u,:Vn plošč, namiznega blaga in steklenic Razvila se Je tudi kemična industrija. Industrija konzerv ie obširna. Izdelovanj-strojev je kolosalno. V pittsburškem okraji: je vsega skup«i nad 25^0 tovarniških podjetij.    Z Industrijskim razvojem mesta Je tesno združeno ime Garnegie.
YB
UKr>^R^WOOI>| pri LUD. BARAGA, LJubljana, Selenburgova ulica 6\I. irtSS UNDBRWOOE
■ali oglasi« ki slutijo i posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5.
OTHLI OGLASI
ter oglas
'JCi
dopiaovanjt
■ajmanjil
Din 10
Konjski hlapec
priden in zanesljiv — išče službo v graSčmi. — Po* nudbe pod »Trezen/2651» na upravo «Slov. Nar.».
Aninega potnika
iščemo za vpeljavo novih predmetov. — Cen j. po« nudbe pod Zmožen/2691 ns upravo «SL Naroda*.
Knjigovodja
z dolgoletno prakso, vešč vseh pisarniških del — gce službo za takoj. — Ponudbe pod ccKnjigo« vodja/2666* na upravo oSiov. Naroda*._
Železninar,
starejša moč, perfekten slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, žeH premeniti sedanje mesto. Dopisi na upravo aSlov. Naroda* pod «Že< lezninar/2612*.
Trg, pomočnik
vsestransko dober stro* kovnjak, izurjen v meša« ni stroki, pošten in pri< den — išče službo pri boljši tvrdki. Gre tudi na deželo — Ponudbe pod •Zanesljiva moč/2618* na upravo «Slov. Naroda*.
Vajei
Prodajalka,
starejša moc\ pridna in poštena — išče službo na deželi, kjer bi imela hrano in stanovanje v hi* ši. — Ponudbe pod «Pro* dajalka/2630* na upravo «Slov. Naroda*.
tnec
poštenih in ubogih star« šev se Želi izučiti v trgo* vini mešanega blaga na deželi, da bi imel stano* vanje in hrano v hiši. — Ponudbe pod Pošten/2613 na u pravo *S1. Nar.*.
Sobarica
išče službo v večjem ho« telu na letovišču. — Po« nudbe pod aSobarica 2637» na upravo «Slov. Naroda*.
Računskega natakarja,
spretnega, Čigar žena zna dobro kuhati, išče kolo« dvor Jesenice. — Pogoj strokovnjak in Slovenec — Ponudbe na: F. Paar, Jesenice. 2594
Želim vstopiti
v lesno trgovino kot pi« sar pri kakšni večji tvrd: [a. — Naslov pove upra* va «Slov. Naroda*.
Blagajničarka,
vajena vsakršnega pisar* .iškega dela — išče sluz* ho. — Ponudbe na upra* • o «Slov. Naroda« pod Blaga jničarka/2669* na ipravo ocSlov. Naroda*.
G- Flux,
Ljubljana, Gosposka uli* :a 4/1 — posredovalnica loljših služb — išče sa« mostojne hotelske in pri* varne kuharice, pridna in poštena dekleta za vse, tudi začetnice, za tu in izven; stalne dobre služ* be, hišne itd. — Priporo* ča inteligentno osobje vsake vrste- Strokovna postrežba zajamčena. Za runanja sporočila prosim priložite znamke. 2693
Trazim
sedlarskog, remenarskog pomoćnika — koji je vo* ljan u manjem mjestu raditi i koji je potpuno vješt u svim poslovima spadajućim u tu struku. Nastupiti može odmah, stan i opskrba u kući. — Franjo Tadej, sedlar, re* menar i tapetar, Dubra* va. stanica Gradec. 2684
"1
1
£okali
Pekarijo,
dobro idoco, na promet« nem kraju — iščem v na* jem. — Ponudbe pod «Pekarrj a/2631» na upra« vo «Slov. Naroda*.
Lokal
na prometnem kraju se išče. Ponudbe pod «Sep* tember/2671* na upravo «Slov. Naroda*.
Polir
z večletno prakso v kam* nolomu, zanesljiv in tre* zen, z dobrimi izpričevan li — išče službe za takoj. — Ponudbe pod »Polir 2683* na upravo *Sloven* skega Naroda*.
Knjigovodjo,
ki se dobro spozna v amerikanskem žurnalu — iščemo. — Ponudbe pro* simo nasloviti na poštni predal št. 127, Ljubljana.
2682
Strojepiska«
začetnica, išče službo; vešča slovenskega, srbo* hrvatskega in nemškega jezika. — Dopisi pod «Marljiva/2656» na upra« vo «Slov. Naroda*.
e3se3se3eie3ei
Vrohm
i
Fižol za kuho
mešane vrste, kilogram Din 1.75, čiste vrste ki« logram Din 225 — pro* da j a Sever & Komp., Ljubljana. 149/L
Otroški plašč
in nekaj damskih oblek sc radi selitve proda. — Ponudbe pod «Ugoden nakup/2670* na upravo «tSlcv. Naroda*..
Hrastovo spalnico
dobro ohranjeno za ceno Din 5000 takoj prodam. — Ponudbe pod «Spalni* ca/2617» na upravo «Slov. Naroda».
I Stanovanja I
Stanovanje
štirih sob s pritiklinami v mestu iščem. Plačam visoko najemnino. — Po« nudbe pod Komfort 4000 2686» na upravo aSloven* skega Naroda*.
Preproge,
jelenovo rogovje, otroška postelja in drugo pohi« štvo takoj naprodaj. — Ponudbe pod «Razno po« hištvo/2687» na upravo «Slov Naroda*.
Absolventinja
trgovske šole, vešča ste« nografije, korespondence in knjigovodstva — iščf službo na deželi. — Po* nudbe  pod Poštena/2661 na upravo «Slov. Nar.*.
Belo vino
letnikov 1921—1924 pro« daj a po ugodni ceni — Vinogradništvo «Grebc« ranec» Pscherhof, Križe v* ci pri Zagrebu. Vzorcev ne pošiljamo. 2685
Pozor! Pozor!
Tovarniški ostanki za perilo so naprodaj po po« lov. ali zelo znižani ceni. Ne zamudite ugodne pri« like! —Resljeva cesta 30, I nadstr., desno. 2641
Stanovanje
tieh sob In kuhinje na Glincah — se zamenja z enakim v mestu. — Po« nudbe pod »Zamenjava 2625» na upravo aSloven* skega Naroda*.
Prazna soba
za pisarno — ae odda. — Naslov pove uprava «Sl. Naroda*. _2699
Prazno sobo
s souporabo kuhinje išče gospodična  za takoj. — Dopisi    pod «Snažnost 2672» na upravo «Sloven skega Naroda*.
Nova vila,
visokopritlična, z vrtom v šentpeterskem okraju, solčna lega — se ugodno proda. — Ponudbe pod «Mir/2597* na upravo cSlov. Naroda*. 2597
Opremljena soba
prijazna, s posebnim vho* dom in električno raz« sveti javo — se odda ta* koj mirnemu gospodu. — Naslov pove uprava «SL Naroda*. 2701
Prazna soba
večja, svetla, v kleti, s so* uporabo kuhinje, v Rožni dolini, se takoj odda. V po štev pridejo samo šivilje (samice), Id so ves dan odsotne. — Naslov pove uprava «Slov. Naroda*.
Zamenja se
lepo zračno stanovanje v sredini mesta, obstoječe iz sobe in kuhinje ter malo predsobe, z vsemi pritiklinami — x enakim ah večjim — s stranko, katera reflektira za hišni* ka v mestu ali na periferiji. — Naslov pove uprava «Slov. Naroda*. 2692
Prodam hišo
v Gotenici okraj Kočevje (štiri sobe, kuhinja, klet, hlev za dve govedi, z zemljiščem, vse pod eno streho). Hiša je bila pred poldrugim letom popolno* ma prenovljena, stoji bli* zu parne žage; pripravna za gostilno. — Več pove lastnik Ivan Žagar, Žut* nica, Krapina. 2660
Večje posestvo
na prometnem kraju Sta« jerske prodam radi od« potovanja. Novo zidana cnonadstroona hiša z go* spodarskim poslopjem, vrtom, tremi orali zemlje, gozdom in vinogradom. Hiša je pripravna za vsa* ko obrt. Kupec dobi ta« koj stanovanje. Ponudbe pod «Lepa lega/2620» na upravo «Slov. Naroda».
Enonadstr* hiša
z gostilniško lokalno pra* vico z zraven spadajočim vrtom za zelenjavo, ka* kor tudi s senčnim vt* tom za goste, na zelo prometnem kraju, kjer se letno sigurno lahko stoči 150 polovnjakov (450 hI) vina, 70 potov« njakov (20 hI) sadjevca in 100 hI piva — se radi družinskih razmer pro« da. Cena 450.000 Din* — Natančnejša pojasnila iz prijaznosti le na resne kupce pri Antonu S tem, trgovska agentura, Ce* tje, Gosposka ulica 26/L
1484
IT
jO
3E
SI
il
Manufakturna veletrgovina
HEDŽET & KORITNIK
Ljubljana
vljudno obvešča, da se bode od 17. avgusta t. L nahajala v novozgrajenih prostorih v Frančiškanski ulici 4.
Ob enem tudi naznanja, da bode za čas ljubljanskega velesejma že popolnoma sortirana z vsem jesenskim in zimskim blagom ter nudi najugodnejšo priliko za nakup in poset velesejma.
Zahvaljuje se za dosedanje ji izkazano zaupanje in naklonjenost ter ob enem zagotavlja, da bo mogoče odslej še z večjo pažnjo in natančnostjo vršiti želje in naročila svojih cenjenih odjemalcev.
Se priporoča in ostaja z izrazom svojega najodličnejšega spoštovanja ter računa na nadaljno podporo in živahno kupčijsko zvezo,
Hedžet & Koritnik.
POZOR!
POZOR!
Preselitev!
13. in 14. avgusta sta selitvena dneva in radi tega prosi, ako je mogoče, pred tem Časom kriti svojo potrebo ali pa preložiti isto do 17. avgusta, ko bode že v novo-urejenih prostorih.
Hedžet & Koritnik.
M
TE
29. AVGUST — 8SEPTEMB1925
POD POKROVITELJSTVOM NJ. VELIČANSTVA KRALJA
V. LUSKI
VAJSTABKJia   Uf   NAJBOLJ   OBISKANA   GOSPODARSKA   RAZSTAVA  JUGOSLAVIJE!!
OSREDOTOČENJE KUPCEV IN PRODUCENTOV. =
Na Ljubljanskem velesejmu razstavijo samo prvovrstna pod-letja. — Kvaliteta blaga priznano najboljša, cene brezkon-kurenčne« — Obiskovalci imajo 50a,o popust na železnicah. — Legitimacija, ki stane Din 50*—. se dobi : v bankah In drugih denarnih zavodih, pri Aloma Companv, Tourist Office In objavljenih razprodaj al cih na deželi. — Ugodna In cena prilika za oblak tvetovnernanih prirodnih lepot Slovenijo (Bled, letna rezidenca Rj. Vel. kralja). — Tehnične novosti —
Športna razstava - higijenska razstava - razstava
PLEMEVSKE ŽIVOTE.
Samo Ljubljanski velesejm Vas bo popolnoma zadovoljili :•: :•: x Stanovanja preskrbljena.
I  Razno I
Solnčne pege,
mozolje, bradavico, kur* ja očesa — odprav! J j pr* vorstni recepti — Pismu priložiti 10.— Din pod značko PreizkuŠeni/137L ter poslati na uprn-. Si Naroda«.
Blagajne
«Wertheim» In JEKLENE DENARNE OMA RE za vzidavanje — pri* poroča Ljubljanska ko* mercijslna družba, Ljub* liana, Blehvetsova c. 18. _102/L
Droičolesa,
mot..::i, otroški vozički, pneumatike — najceneje prodaja na obroke, ceniki franko — »Tribuna* F. B. L.j tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljub* Ijana, Karlovska cesta 4.
132/L
Zahtevajte poka-lice (Kracherl)
% zajamčeno pristnim sladkorjem, katere izde luje — Emil Mor6, so* davicar, Kette * Murnova cesta 11 (Martinova ce* sta). 2449
Paviljone
▼ dekoracijo na velesej* mu sprejema — Rud. Se* ver, Ljubljana, Gospo* svetska cesta c. 6 (v niši mesarja Slamiča). 150/L
Suhe gobe
M. GERSAK, Ljubljana Kongreanl trg 10. fggl
Vestna dražabnica
za trgovino mešanega bla* gc s kapitalom od 100.000 do 200.000 Din ae išče. —-Ponudbe pod »Prometni kraj/2628» na upravo cSL Naioda*.
Kupujte) edlno-lo pri
Josip Petelincu
najboljše ns*
šivalne stroje in kolesa
znamke Gritzner, — PhSn!x,
pneumatiko, potrebščine za kolesa, stroje in Lamerz-igle
Ljubljana (Mizi Prtfnunu spomenika ob i odi) Na malo!        Na veliko! !Zahtevajte cenik«!
©©©©©©eeses
L0K0N0BILI 26 L
Wolf-Lanz do 600 HP
tvoralško novi ali generalno popravljeni • tvonilsTdm Jamstvom tudi na obroke
motorji na sesan! plin Dieselovl motorji
brez kompresorja
motorji na sirovo olje
Generalno zastopstvo Motorenfabrllc, Dannstadt
Mlinski stroil Transmisije
Poglejte nase sldadlSčel —  Plačilne olajšava — Kompletna montaža
BRACA FISCHER D. D.
Pantovcak lb
Iz življenjske zgodovine Jakupima Bargita.
Vsa nesrečna je bila njegova teta.
ker Je kljub svojim 40 letom morala hoditi ob palicah, ker so JI kurja očesa in otrdela koža na podplatih pri vsakem koraku delala silne bolečine. Zato Je bfla na cesti mladini v posmeh in bi bila t>e sedaj, da ji ni pomagal .Rabi Burgit". Ker J« bil dobrega srca, nI mogel gledati, da morajo ljudje tako nesrečno žepa ti po svetu ter ji je ponudil svoj obiiž proti kurjim očesom. Položila ga je, kakor predpisano na kurje oko in i* čes nekaj ur so bolečine popustile ln po 4 dneh ]e £e prvo kurje oko ■ korenino vred izluščila. Brzo si Je kupila ▼ bližnji lekarni nekaj na daljnih zavojčkov, a katerimi je zdravila se druga kurja očesa. Ker je tudi pridno vporabljala kopeli s Burgitom, je kmala zopet lahkih nog hodila po cestah in je že po 14 dneh postavila palic ▼ kot,
kjer stojita se sedaj. Ločite tudi vi noge ■ preparati Burgit, pa Vam bodo noge lopat mlade
in zdrave, Vi sami pa življenja veseli. Ako Burgit-preparatov v svoji bližini ne bi mogli dobivati, dajte si poslati popolno Burgit-opremo za negovanje nog, sestoiečo iz dvojnega savoja Burgit-sredatva zoper kurja očesa in Burgit-obusa za stopala, in iz treh dvojnih zavojev Bnrgtt-koptji za noge (zadostajočih za 0 kopiji) za prednostno ceno 50 Din. naravnost od našega glavnega aa»
stopnika, tvrdke Ivan SveteCf Noromeato.
Borg^-kenii^no-farma cevtični proizvodi, z omojeno zavezo, FreUaassZtjr« Bajerzu
>Va«POl ahianitei______Kadaijevanje eledt!
Kopnite sreEko za Sokolski Tabor!
IVAH ZAKOTMK
LJUBLJAN
Dunajska twta H. 441
Tde^-^mm5Mf tearskl mo|$ter^||f*» «5
Vsakovrstna iftMtfika ćete/mođerne lesene rtavbe, o^rfreJJa za pe> Ufia* biie, vile, tovarne, cerkve ln zvonike;   stropi, razna pa
stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograja UćfV OraAa laaeinli mosfpv, jezov in mlinov. £s
mm
mod. 1920
električna luč, majhna uporaba bencina (10 kg za 100 km] modema oblika, se ceno proda*
Istaiam na predel o^nlavarna blegafna it. 2. —
Naslov pove uprava Slov. Naroda. 2701
Mehanično umetno vezenje
perila« zastorov, monogramov, oblek, bluz Itd. v ploščatem in verižnem vbodu, madeira, riohella z belim in najrazličnejšim materijalom. — Entlanje, predtlskanje.
MATEK, Ljubljana,
IS-L
OBOIOIOI
poleg hotela „Strukelj".
OiOBOBOiOIOHOIO
Vabilo
Posojilnice zo Bled in okolico
na dan 23. avgusta 1925 ob 20f|> zvečer v gostilni Zrimec.
Dnevni red:
1) Poročilo načelstva in nadzorstva.
2) Odobritev računskega zaključka za leto 1924.
3) Sklepanje o uporabi čistega dobička,
4) Volitve načelstva in nadzorstva,
5) Sprememba praviL
6) Raznoterosti.
Opomba: Ako bi ta zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, začel se bo pol ure pozneje občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati.
BLED, 4. avgusta 192S Načeletvo
iasBi^^HBaaaaal
i
3E
•IE
ne
3E
3E
nHznnniLo.
Naznanjam cenj. občinstvu v Ljubljani in na deželi, da sem sprejel za poslovodjo v svoji restavraciji v Sp. SiSkl gosp. IVANA BLAGNE, bivšega do-
broznanega gostilničarja pri .Jahaču" v Kranju.
Zahvaljujem se cenj. gostom za dosedanji obisk In zaupanje ter se priporočam tudi v bodoče z zagotovilom, da bodo pod novim vodstvom priznanega strokovnjaka v gostilniški obrti vselej kar najbolje postreženi s pristno kapljico in okusnimi jedili po najzmernejših cenah.
V nadi na obilen poset se priporočam spoštovanjem
2678
Peter Steplč,
veletriec i vinom ln gostilničar v Sp, Sliki.
Svojim cen], prijateljem lit znancem ter občinstva v Ljubljani tn na deželi vljudno naznanjam, da sem i 1. avgustom t. L vstopil kot poslovodja v starasnano restavracijo a. PETRA STEPlČA v Sp. Šlftkl.
Zahvaljujoč se vsem za dosedaj izkazano mi zaupanje kot bivšemu gostilničarju v Kranju, se kar najvljudneje pri« poročam za obilen obisk ter zagotavljam cenj poste, da se bom vsak Čas potrudil, da jih tudi na svojem sedanjem mestu v polni meri zadovoljim s kar najboljSo postrežbo.
Priporočam se s spoštovanjem
Ivan Blagne,
poeiovoeVa v reatavraolj! g. P. Stopite v Sp. Stiki.
Samostojnega In pri raznih stiskalnicah (Exzenter» pressen)Izkušenega
delovodjo Išče tovarna TITAN i i
v KAMNIKU.
Samo prvovrstni delovodje z večletno prakso naj pošljejo ponudbe > na gornji naslov. 2634
3E3B
aiaaa
j J J A đ J J J
EE3
Hlode
2646
smrekove in jelove, kakor tudi vsakovrstni drugi okrogli les SE KUPUJE po najvišjih dnevnih cenah. — Žaga tudi tuji les za plačilo.
Parna ža$a v Krama.
Sanatorij dr. K. Imi -*£™t>
Zdravljenje z utrjevanjem in učvrščevanjem.
Najprijetnejše bivanje za rodbine. Otroci od 7. let naprej tudi brez spremstva. Nudi otrokom vso naslado obrežne kopeli, staršem popolno pomirjenje,
69 T
15 letno Jamstvo
nafpopolneji STOEkVER šivalni stroji s pcgrezljivim transporterjem (grabeljc); z enostavnim premikom je pripravljen za stopanje, vezenje ali šivanje
uid. baraga
LJUBLJANA
Selenburgova ul. 6, I.   116 T Telefon it 980.
r£F Javna vzjojna zavodov Ptuju
Za dečke	Za deklice
DilaiRl flora	Niombo
Prešernova uJUca it. as	Z lastno gospodinjsko šolo ln izobraževalnim letnikom
Prostora za 100 gojencev.	Prostora za 60 gofenk.
Gojenci in gojenke obeh zavodov imajo v zavodih stanovanje, popolno oskrbo in vzgojo in lahko obiskujejo realno gimnazijo,  de^ko ali dekliško meščansko šolo in šolo Glasbene Matice.
Prospekti so brezplačno na razpolago pri vodstvih zavodov.
- G. BERDOn -
TRST, Punta Iranca
■ m y ■ Glasno zastopsfno in zaloga t-—— » - - „fi    ERICHI1 FORD OIL*---
ima v zalogi najboljše vrste mineralnih olj za
razne vrste strojev kakor: parne, električne, avto-mobilne itd. in tudi vse vrste mineralnih masti«
Se priporoča vsem cenjenim podjetjem za uporabo tega amerikarrskega olja v njih interesu glede jako nizkih konkurenčnih cen in najboljših kakovosti.
Na zahtevo se na&ljelo vzorci in cenik.
oaoBOi
2697
g Popolnoma varoo naložita denar v |
Ljubljansko posojilnico
v Ljubljani. Mestni trg šte». 6
ker ima že nad 11,000.000 Din  jamstvene glavnice,
Vloge na hranilne knjižice in tekočI račun obrestuje
najugodneje.
Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru* Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje. le proti polni varnosti na vknjižbo hi proti poroštvu.
Telefon štev. 9
Telefon Štev. 9.
23 L
HMI.FIIEI
2881
L.
POLJANSKA CESTA It
ne ordinira do 23. avgusta.
*t< 'P'
- Lesna industrija -
— u inisen BsiHta —
v bližini Beograda ob Donavi in železniški postaji, preskrbljena s polnojarmenikom in razrvmi stro i za obdelovanje lesa, pohištva, krst in drugih mizarskih izdelkov, kakor tudi veletrgovine z lesom s posoSno moderno uredbo in modernimi poslopji, zgrajeno pred dvema letoma
se proda po najugodnejših pogojih.
Bogata okolica tn za vse vrste lesa ugodno tržišče. Interesenti naj se Izvolijo obrniti na Kovinsko banko d. d., Kovin, Banat. 9676
GRAIER
MEHE
GBASKI SEDEM OD 29. AVGUSTA DO 6. SEPTEMBRA
Za 25° o znižana voznfna
Prometni zavod za premog d. d.
v Ljubljani
prodaj. 22 L
:: premog s:
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska   podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste ln vsakega Izvora ter priporoča posebno prvovrstni ceSkoskovaški In angleški koks za livarne In domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in br kete
. Prometni zavod za premog d. d«
Naslov:
v Ljubljani, Miklošičeva cesta IS/I.
Obiščite
2488
9. UWM wMl »i
(Jesenski semeni)
—— 6.—12. septembra 1925 —
(Tehnični semenj dan dlje)
7000 rmzatavlialeev Is IS drtsv nudi svete nai-sattlzalvatie novosti po brezkonknrenenik cenah I
125*000 obiskovalcev is veh evrosakla lat preko-morshlh dri*v I
— Velika Jzbira dunajskih specialitet     — —
PreceJSnje znižanje voznih cen na vseh jugosL in avstr.
železnicah in na Dunavu. Prestop meje, ako kupite vlzumsko znamko sa potni list
za avstr. S 1 50 (dolarja 0*25) Pojasnila, semanja izkazila in znamke za vizum potnega Usta se dobe pri:
Vlener Messe A.-e.v Wiea VH
in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstr. konzulat, TurjaSki trg 4, Zvezi za tajski promet v Sloveiiljtj Aleksandrova cesta 8, in pri g. Josip« Zidarju, Dunajska cesta 31.
BRESLAUER
(SEMENJ V VRATISLAVS)
6. - 8. S2PTEM B3A £925
Največji blagovni trg Vifaoda e Evrope!
Legitimacije sa semen' brezplačno pri našem ravnatelju goso.
Otto Bermtein, ZagreN Starčevičev trq 11.
Vizum na potnem listu znžn zh 59 vq
Vsa y. 3sni!a, prospekte, nahazanje stanovao] daje
2675
aajetarejša slovenska
ptelrta io lin
delavnlea
Ivan Sricali, Dunajska c. 10,
se priporoča. IsvrSItev točna. cene
J. StjepuSin
— Sisak —
prapontfa
najbolja tambure, žice partiture, Škole I ostala potreb-štine la sva *   siazbeia Odlikovan na pariškoj izložbi. — CMc! franko.
Tsoda Kom, Liubliarta
Poljanska ceste it. 3.
krovec stavbai, galanteriiskf In okrasni klepar, instalacije vodovodov.
Sajran slretoivdov. ItsiSiu ia Uasstnt laonu
Izdelovanje posod Iz pločevine za tirnež. barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) 105 L     za konserve.
! Najnovejša Iznajdba!
Qrez kvarenja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek.
ANTON BOG 56L
Ljubljana, Selenburgova ulica 6 l ntdstr.       Glince-Vič 46
Parketne deščice ZttSZ ^
Trstje za strope [yaaib0,j$cga matc"
Bakula (leseno pletivo) za stiope in stene
Strešno lepenko •» lesni cement
dobavlja takoj In v vsaki množini najcene]e
les. r. puhT,Ltota,51> •
Ljubljana, Oradaška ulica štev. 22
aBviiBeiiBeie^oiiiiiiiiiiiiiBf
Razpis.
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje
oddajo zidarskih in drugib obrtiuSMh del
pri zgradbi provizoričnoga lavnega stranišča na Pogačarjevem trgu,
Vsi potrebni pripomočki se dobe proti povračilu nabavnih stroškov pri mestnem gradbenem uradu, Lingarjeva ulica 1.
Ponudbe za posamezna obrtniška dela bo vložiti najkesneje do 17. avgusta 1925 do enajstih dopoldne pri gori imenovanem uradu.
iwawd'
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 6. avgusta 1925. lenaMMaaaaaaaaa
Dodjite u StiboticisI
Dodjite u Suboticu I
I. ei veli vašar i iilol d Snholicl
OTVARA ae 22. augusta a zaključuje 31. augusta o. g.
VELIKI PRIVREDNI VAŠAR 11
Stalne legitimacije daju pesetiocima pravo na povlasticu od 50 % na željeznicama Kraljevine SHS, Čehoslovačke, Rumu-nije, Italije i Madjarske isto i na parobrodima Kraljevine SHS.
Legitimacije za Izložbu i Vašar mogu se nabaviti u državi: kod svake trgovačke i zanatlijske komore, kod svakog većeg novčanog zavoda, u inozemstvu pak: kod svakog konzulata, trgovačkog zastupstva Kraljevine SHS i banaka.
Svaki je posjetioc izložbe besplatno osiguran protiv tjelesne ozlede.
DODJITE U SUBOTICU ! I , y, ,L
Novo ctvorjena prodajalna
Uafaia itt ellue
na Mestnem trgu poleg magistrata
je bogato založena z vsakovrstnimi električnimi
svetilkami, lestenci, kuhalniki, vodogrelci, likal.
niki in drugim elektrotehničnim materijalom.   - m
Vae vrste žarnice za razne napetosti vedno na
razpolago.
Sprejemajo se v to stroko spadajoče instalacije in popravila.
267 I
Lsajmaa  in tisk  »Narodne tiskarne«*